XA NEKAJ VEČ KOT
na <*- dobivate . . .
a NARODA"
,	NARAVNOST NA DOM
l	nedelj in pruuikov)
te
CITAJTI	VAS ZANIMA
—■ *
——— p* ^
.No. 2~»2.
* 't
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Beent«r«4 m S«con« CUm Matter September 25th 194« «t tli« Port Office at New Yerk. N. T, dihIc* Art ef CenfrcM ef Mmrefc trt ISTO.
S CP® k— VOLUME LIH—LETNIK Lffl = yc
XKW VOKK. MONDAY, DEt^EMUEU 31, 1045 — I*ONEDELJ EI\, Ml- I >E< 'EM I »K A, liMT,
POZOR, NAROČNIKI. •.
Narotelkaaa — iimijanu. de »d ne po&l-Uano potrdil sa podano naročnino. Za* dortoje potrdilo poleg naslova na listo— do katerega dne, BMoeca in leta je naročnina plačana.	Uprava.
Tel. CHelsea 3-1242
KONFERENCA 3 MINISTROV BILA USPEŠNA
Angleški vnanji minister »e je v petek vrnil v London iz Moskve ter je časnikarjem rekeK da so vnanji ministri v Moskvi dovršili zelo dobro delo. — Državni tajnik J J. Byrnes je tudi že v Washingtonu in se je sestal s predsednikom Trunianoni.
Angleška javnost splošno domneva, da sta so Združene države in Anglija precej nagnili na rusko stran in da je zato konferenca usj»ela.
Glede Irana se vnanji ministri niso zediuili. Angleški pots lan ik v Teheranu sir Reader W. Hulhml. jc» 1 »i 1 v Ivoudotiu in je imel daljši razgovor glede Irana z vnaujim ministrom 1 ledin oni. lie vin je poslanikovo mizi ran je s|M»r«»čil viianjeniu komisarju Molotovu. toda ni 1» risi o do nikakega sporazuma.
Dr/., tajnik »lanu« F. Byrnes s<* j«' iz Moskve v sol»oto vrnil v Washington. Byrne* se je takoj odštetja l k predseduj-kit Trumami na jahti Williamsburg.
llvnaes je najprej šel v svoj urad v vnanjeui departmental, nato pa se je takoj odpeljal k pi*edKed<irfiku Trumami, ki s predsedniško jahto križari po reki Potomac kakih ."»O milj od Washington a.
Sinoči je 1 \yme« govoril po radio ter j«* zagotovil kongresu in narodu, da Združene tir* žave niso izdale — sa j tudi ivi-so hile naprnwene — tajnosti at uuiskc Ih>ioI>c in je tndi re-.kel, da udbena država tekom pogajanj te tajnosti ne Im> iz-vedela. dokler ni sklenjena po-godlita. ki ho čtloveštvo zag«»t«i-vila varnost.
Byrnes je po radio govoril ;-!0 minut iu je med dnigftm rekel, da vsi sklepi niso popolnoma po njegovi volji, da pa ImmIo mnogim narodom v prid.
(1 lede Irana je Byrnes rekel. da so se trije vnaaiji ministri sporazumeli za trostran-sko zavezniško kontrolno komisijo za Iran, ki lx» skušala slednjič doseči popolni spora-zuin.
Bvrnes je tudi priznal, da }<• še vedno nasprotje med za-padiii.mi zavezniki in sovjetsko Rusijo glede demokratskega zna raja vlad na Itumunskeni in Polgarskeni, toda je rekel, da l»odo Združene države dobile pismeno zagotovilo za s*v«»-liodne volitve v <jlbeh deželah, da 'im» s vol »oda govora, svoIkv da tiska in svoboda vere, da IkmIo talko
ti Združene države.
vlado mogle prizna-
KONGRES BO IMEL MNOGO DELA IZVRŠITI MED DRUGEM ZASEDANJEM
Dne 14. januarja. 1946 se prične drugo zasedanje 79ga kongresa naše republike, in pride na red mnogo važnega nedovršenega dela.
POROČILO IZ NIJERNBERGA
Nuernberg, 27. december (ONA) — Bra nitelji nacističnih mogotcev so naznanili, kakšno staVšče bodo zavzemali obtoženci ko bodo odgovarjali na obtožbo.
Byrnes je zagotovil, da v Moskvi ni l>ilo sklenjenih nobenih tajnih pogodb.
Byrnes je glede atomske boinlie tudi priznal, da ImmIo mogoče Itusi izdelali prej a-tonxsko bon»ho. pred«o l>o glede njej sklenjena kaka ptugodba.
Bvrnes je ,]>ovedaL da na konferenci niso razpravljali o tehničnih in znanstvenih zadevali tajnega orožja, ker Ilu-sija ni vprašala.
I'rvo zasedanje kongresa je imelo mnogo posla toda mnogo važnih zakonskih predlogov ni bilo dokončanih in z posvetovanji glede teh predlogov bode moral kongres taikoj nadaljevati ali pa tudi pričeti, ko se zopet snide v zvezinem glavnem mestu dne 14. januarja.
Med nedovršeno delo zvezi-liega kongresa spada pred vsem [»redlog, ki določa obvezno vojaško službovanje, in predlogi za združenje naše vojske z vojno mornarico p<*l eno .in isto povelj n itštvo * j »red log. ki določa splošno zaposlen je delavstva in vsega •preb&valstva ; predlog, ki doloea preiskavo nesporazuma, ki je nastal med delavstvom in ]>odjetništvom; predlog za »vedenje minimalnih plač. povišanje kompenzacije za s In čaj nezaposlenosti, itd.; predlog odobritev na-rlaljnoga bil i jonskega posojila AnigHiji; predi«»g za preinače-lije zvezi n ih davkov in predlog za preinaeenje družabne varnosti. znan pod imenom i4so-eiaJ seeuritv bili".
Zunanja politika Vatikana
Vprašanje, ali naj ima papež tudi nekaj besed pri sklepanju miru, je bilo prvič na razpravi o prilik) konference v Jalti. — Poročevalec Overseas News Agency Donald Bell piše o tem sledeče:
Takrat, prše poročevalce 1»<*II, — je glasom govoric v diplomati ičnih krogih Stalin Kam konča>l zadevo s tetn, »ln je na kratko vprašal, kolifko di-\izij ima pajH*ž na razpohig«* za z;is<-«LIh> p(»ra/.enih narodov.
— Toda navzlie temu je t m -bii priznali, da je težko ignorirati Vatikan kot silo v svetu. Stranke, ki se opirajo na program katoliških doktrin, so bile na novo ustanovljene v najrazličnejših deželah Evroj»e. Ool'ga vrata zahodno iu centralno evropskih dežel je v ve-čiiii ali ]»a deloma katoliška. \olK*n«»ga dvoma ne more biti <» t«*m, da puf!>eževo staliišee 'j<» inišlo \"saj nekaj odmeva v \-seh teh deželah, prav kot na primer tudi tukaj v Zedinjenih dnuivah.
N* zadnjih tednih je Vatifcan ZJičel |M«stavljati nove sinemi-re svoji |x»lktiki. l>okler je bila skoro vsa Kvropa v obhnsti fa--izma ni mogel storiti mnogo. Papež je čutil, da je nekako ujetnik nacistov, olK-mmi pa bili na k«i>eki dgromni niateri-jnlnfi interesi cerkve. A'siled te-ira s<* Vatikan ni di-znil nastopiti preveč odločno napram tedanjim goKp<Klarjem Kvrope. Toila zdaj. ko je fašizem porazili, si- (niti z«>pet svoJjodne^i. «la ontro nastopi proti totali-t arija n iosiiMi in poskušal pridobiti na poffitieneiii \t|»li\m s tem. da daje »rt:roga liavoclila glede IKilitičnih načel, ki so ilovolje-na.
Xajliolj ptMuembna |>otez.-i je bilo imenovanje novih kardinalov, pri čemer je paf>ež na-
Kajvaznejfti nied vsemi zakonskimi predlogi je oni, ki se nanaša na položaj delavstva, kajti, ko postane ta predl«»g zakon, bode 'izredno vpljival ua splošnost in na hitro povrnitev splošnosti v dobo normalnosti. Potom posta voda je se l»o-«1«* tiuli skušalo delavske razmere v toliko izboljšati, da ne ImkIo strajki t akt »rekoč kar na dnevnem redu. Strajike je sicer smatrati kot zakonito orožje našega delavstva, toda v prid splošnega prebivalstva mora kongres nekaj ukreniti, da se ho<le tlelavstvo zadovoljilo, kar bode vsekakor dobro vpljivalo na splošnost. Naj že to pome-nja karkoli, delavskih pravi«* naš kongres ne sme kršiti iu tega se^veila tudi ne bode storil. Vri tem l»ode treba tndi uvaževati pravi«** iiM»rgani70-vanega «lelavstvaL katero v svoji skupnosti nc^amore 'Javno nastopiti in zahtevati svoje pravice-
V ostalem smo }»a nverjeiii. da s«* naši zaistopnik v obeh zboniic;ih zvezin«\ga k«mgresa zavedajo svojih dolžnosti.
19 premogarjev
Iz teh objav je »posneti, da bo na primer -Julius StreicluT. najstrašnejši i»r«*ganjal«i- Zi«lov, p;:skušal prepričati sodnik«*, da je l»il v bistvu njih piti jat el j in protekl«»r. Priznati je tr«-ba. da to :ijeg«»vo stališče raz«»«leva mnogo optimizma—kyr je malo v skladu s p repla.se nos t jo. katero kaže ta nekdaj tako mogočni in «»sorni ter naduti obtoženec.
StreiHier bi baje želel dokazati. <la ni nikdar storil nič drugega kot pisal v svojem zloglasnem ča.so;/isu "Der St ncntier". in da se osebno ni nikdar vdeleržil nobeneira preganjanja Židov.
Trdil 1 Kf tndi, «la je osebno interveniral v prilog nr.iogih žrt«^' v koii«'eiitraeijskih tabori 11 šeih. t«*r da jih je osvoIkmUI najmanj po l!0 d<» vsako leto. PWivedel bo tudi prič«*, ki IhkIsj potrdil«*, da ni imel na svojih posilstvih nikdar nobejiih kaznjencev, da delajo zanj.
Arthur Seyss-Inquai-t, ki je bil poglavitna osefbnost ;pri organizaciji napada na Avstrijo, in pozneje fašistični gaulajtar na Nizozemskem. namerava privesti lickili 20 prič. Trdil 1m>, da j«* isprejel svojo pozicijo v Avstriji, ker je zvedel, da je Hitler sklenil, da l»o zasi*ilel Avstrijo, češ, da mu je l>iii» le na tem. Ma u stvari nek:;lik<» boljiše in znosnejše razmere za avstrijsko prebivalstvo.
Walter Funek, ki se je nioralieno pop<»lno ma sese<lel in je le še senea človeka in moža, namerava baje igrati "ubogo revo'', ki ni vedela ničesar, niti pomenila n»iče>ar- Trdil b », da je bil popolnoma brez vsakega vpliva napram Goeringu ali Speeru. ter misli, da bo našel priče, ki bbTTTi prijiravljiMie ]»risečl, <la je bil vedno fprotfi vojni in tudi proti ropanju in plenjenju zasedenih «l«*ž«d.
"\Vilhelm Pri<-k. ki j«* bil n«kk' č tak«»zvani |»i(»-tektor ('eške. to je, firerj«'v namestnik, pa se bo ]»ritož«*val. da policija v njegovem območju ni bila v njegovih rokah, ter ila so odgovorni za strahovlado v tej VležeBi «'<lino!e Streicher. Kalteubrunne.r in nekateri drugi.
JUŽNE REPUBLIKE
Zi edin i ene države so vložile protest pri vladi republike Paraguay radi ta-mošnje pro-nacijske vojske. — Pro-naciiska knjiga, katero je spisal načelnik paragruavskega generalnega štaba.
isrisxos AIUKS. Argentina, TA. decembra.
Državni «xl<h*lek Zje<liiijenih <lržav je dose daj vodil svojo protinacijsko kampanjo v prvi vrsti proti vladi republike Argentine, toda sedaj je to kampanjo razširil tmli ny republiko Paraguay na ta način. «la j«' prip«>-lal vladi republike Paraguay protest, ker tamoŠnja vlada razširja naeijsko ]»ropagamlo in sieer v toliki meri, da celo generalni štab paraguayske vojsk«* kar javno propagira v prid nacizma. Toza«l«»vni j»rotest s«* |>red vsem nanaša pro-lu-ošuri. katero je ravnokar spisal in izdal tamošnji polkovnik, liernardo Araiula, ki je na čelu generalnega Štaba. Ime kn jig«.* je *' Las Fuerzas Armadas y los Pr«»blemas Na< iona-ies" ali * M »bomžene sile in nanwlna vprašanja**. Vsebina t«* knjige je taka, tla jo smatrajo /jediujene države v najvwjem protislovju z medna rodnimi določbami, katere so j>.;d;»i-a-le vse ann*rišik<* republike povo«loni konferen-I ce. ki s<* vršila v ('hnpultepee, ilebiko, iu | katere j<* podpisala tudi republika Paraguay.
V protestu, katerega so poslale Zji^linjene 'države vladi republike Paraguay, vlada Zje<li-nj«*nih držav vpriilŠuj«*. jeli vlada Paraguaya. o( 1 brava teorije, kakoršne izvaja v svoji knjigi j»«»lk«»vnik lienianlo Aramla. Posedaj para-guayska vla«la še ni naznanila javnosti, da je prejela imenovani protest od Zjedinjenih držav.
Polkovnik Aranda v svoji knjigi hvali japonski nateijonaliran. o icaterem se izra/a, da je 4*izvanre<lenter svetuje, da se ljudstvo v Paraguayu vzgoji po istem načinu. (Mi tudi predlaga, <la mora vlada poskrbeti za to. da j prnje vse ljudsko bogastvo in gospodarstvo 'v rnke vlade, oziroma vojašk«*ga pr»veljniMva in da mora priti tudi vse časopisje v pop >Ino vladino kontrolo.
auanil. da namerava prelomiti stoletno tradicijo gknle italijanske večine v zboru kardinalov.
Skozi stoletja s«» im«*Ii Italijani večino v tem zboru. Vri 14-ini imenovanji je štel zbor kanlinalov :»8 članov, od katerih je bilo 24 Italijanov. Zdaj pa si l>o stalo nasproti 28 i-talijanskih iu 42 lieitalijan-skili kardinalov.
S tem svojim korak«>ni je naglasi 1 ]>apež medna r<xlni značaj katoliške cerkve. Nagla-sil je tudi važnost zahodne poloble. kajti več držav severne iu južne Amerike je dobilo večje število kardinalskili sedežev kot dozdaj. Moida bi bilo ilndj pravilno reči, da je |ui(pcž naglaševal važnost za-hodnega sveta- Pap«*ž se zaveda, «la je Italija neizinenio izgubila kot politična sila, da je t »ostala slal»otna država in da je eel o njena ne« wl visi i ost «»-grožena. Rim je torej prenehal biti politiiMii center velike sile.
Vapež pa si prizadeva, da vrne Rhnu nekaj tega mednarodnega p^neua ter mu vi i je novih nil. Katolicizem se kot duhovna sila vojne ni vdele-žil in zategadelj tudi ni mogel biti premagan. Toda ni kdo ne more prezreti dejstva, «la je bilo mnogo katoliških draia kruto udarjenih v tej vojni. Trdnjave katolicizma so bile Italija. Avstrija, Voljska. Ma džaivka, Francija m Španija. Vse so trpele — in nol»em izmed članov velike trojice ne
predstavlja katoliške dtržele.
Vatikan poskuša t«»rej prenesti tdžiišče na nevtralne dežele, in. kjer le mogoče, na zmagoslavne. Največje vprašanje v vatikanski politiki v preteklem letu j«4 bilo vpraišanje odnosajev s sovjeti. Mnogo je bilo prisade vanja. <la s«* u-stvari modu« vivendfi me«l Vatikanom in S<»vj«'t sko unijo. Prvi korak so c«»lo na]»ravili Rusi, ko j«* Stalin }»ozval Or-lemanskegii v Moskvo in mu dal zagf»tovilo, «la sovjetske oblasti nikakor ne IkmIo preganjale katolličanov v svojih «> kupacijskili predelih. Toda pokazalo se je, da je vse zastonj, in da namerava Vatikan vztrajati na svojem stališču, ter da vsaj začasno ni nobenega upanja na umiritev odno-šajev med Sovjetsko unijo in Vatikanom.
Svetovna situa«tja. ki izvira iz tega je polna nevarnosti in neg«»t«»vosti. Vse države brez izjeme — torej tudi Sovjetska unija — priznavajo versko svo-Irodo le p:»l pogojem in z pred postavki, da bodo privrženci dotične vere lojalno izpolnjevali svoje dolžnosti napram «lr-žavi. Ak«» Sovjetska unija in socialistična Voljska n«1 morejo računati na to l<»jahiost. bt> neiz«»gi'bna resikeija, «la se 1h> protiverska o/Tiroma proticer-kvena ]»ropaganda prxlvojila— a to bo ustvarilo nezdravo razmerje.
KonfereiK-sa v Moskvi je «>«1-st ran ila nevarne zapreke v odnosa iih zaveznikov. Tudi to vprašiinje verskih odnošajev je treba ramčietki. Upati je, da bo paj»ež to sprevidel in krenil na nova pota-
se se pogreša
/*incriflr, K v., ill. «!«•«•. — Rešilna dela, ki se vrŠe v bližnjem ]»remogoveni rovu, kjer se je pripetila razstrelim plinov, je. v kolikor je dosedaj znano. umrlo {»et i»rc»nlogarjev, in devetnajst se jih š«> vedno p«>-reša. R«"seiii ]»mnogarji s«* v lM»lni«-i dobro počutijo in bodo brefldvoiuiLo okrevali iu 1«' e«l«*u resen«*«*v je umrl.
A'čenij popolmlne so se rešilna moižstva morala z<np<*t u-makniti (»giiju, dimu in strupenim plinom.
O devaliiaeiji franeoskejra franea
Pariz, 26. decembra (ONA) — Razgovori z najrazličnejšimi Francozi so mi pokazali, da vzroki devaluacije francoskega franka n'kak or niso jasni vsemu prebivalstvu. Tudi o tem si narod ni na jasnem, kakšne bodo posledice tega koraka.
Srb>ka eerkev za ločile v od državf
sili« hI vlado prot i nova
{>r<r.s</ts \rtr.s A>f/(iicii ptnočii
Draža Mihajlovv.č — baje zopet v južni Srbiji
Potom današnjih radijskih sporočil, se 'iz Londona javlja, <la je prosluli kvizling in bivši general, l>ra-ža Miliajlo-vič zopet v južni Srbiji, kjer se lun je baje posrečilo zbrati malo Četo ^kraljeva.šev", kateri so pHlčeli ropati v i nuni ostavljemtga -'kralja*' Petra. Por<»čilo prihaia iz Londona in k<*r je znano, da Anglija skušal riliarF.it i proti Jugoslaviji, je imenovana vest najJbrže ne-(asnovana.
l*ur*>( fi (the 'i trm slci/rri-:
Kcmunisl ična stranka j<* bila proti vsaki flevaluac.iji. ker je pi^pričana. «Ia ho to povzro eilo, da ljudstvo ne l»o imelo n«»benega zaupanja v fraiKv»ski «I«*nar. tako da b<» vsakdo skušal za svej denar kupiti karkoli. Posledi«*a |>a bo «lraginja, ki bo ^povzročila potrebo nove de-\aluaeije — pot, ki vodi naravnost v neomejeno inflacijo.
Mini»terski. svet je' inurail odioi'iti. «la >e zvišajo cene vseli prevoznih sredstev za polnili odstotkov — to pa je najboljše znamenje,
r,o
kako so v zadnjem času narasle cene življenja.
Ti krogi, ki so proti revaluaeiji. trde naslednji*: Pianotno je bilo misliri. da je bilo treba
IJELe. HAD, 21. decembra. - Sveti si bsk<* pravoslavne cerkve je informiral maršala Tita. da ne bo vodil upozieije ločitvi eerkv«* <wl države. Lr»čitev «lo!oča jugoslovanska ustava.
Sinod je apeliral na ustavno sku|i:čino, naj upošteva njegove želje glede sklepanja pon.k, verskega pouka in «*erkvenih sodišč.
izvesti devaluaeijo še pred 1. januarjem, ko stopi \ veljavo sporazum iz Uretton W«nM|sa. Ta ~*]nu'azum pmlvideva rok čakan ja od i ri-d«*s«'l dni. v teku katerih j<* bilo pa \«*duo m- -goč" izvesti devaluaeijo. Dalje ]H)iularjajo \ krogi, da je |»oglavitna jiotreba 1'raneije uvoz in ne izvoz, liolje jc bilo torej kujiovali - trau-koin. ki je štel 50 frankov za 1 dolar, kot zdaj s frankom katerega kurz jo 11!) za «*n dolar.
1'raneija ima se močne rezer\<* »lolarjev in še večje kredite — čemu torej devaluiratii (
Oni, ki so izvedli devaluaeijo. pa poudarjajo, da Francija dozdaj ni bila v stanju, da zadosti zahtevam svojih trgovskih dogovorov, ker je bilo vse njeno blago predrago za izvoz.
SODNIJSKA RAZPRAVA V NUERNBERGU
Zadnii dan županovanja mayor j a La Guardia
Župan naš«*ga mesta. Fio-rello La Ouanlia, je dovrSil svoje županova nje ko<t STti župan mesta New Vorka in izročil svoje d«Mt«>janstvo svojemu nasledniku, William O'Dwyer-
\*č«»raj. v nedeljo. je La (riinrdia zadnjikrat govoril p«» liiestnein radio in se poslovil od svojih someščanov.
Kupite en "extra" Victory bond pred koncem J eta.
Kostni I; i in n jih ml
namestniki na xodni/xki o biamari r Xucrnbertfu, Xentriji, proti nemškim vojnim zločincem.

"GLAS NABADA"—NEW YOKK
MONDAY, DECEMBER 31, 1945
VBTANOVLJEN L 1899
"Glas Naroda
99
(-voice or im pboplb")
C*Md ufl Published by SlOYcnic Publicliing Company, (A Corporation) President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lnpsha, Sec. of the corporation and addresses of above officers:
«f WUST 18th STREET. NEW YORK 11, N. Y.__
;: 52nd YEAR :;___
la issued every day except Saturdays, Sundays and Heydays.
_Yearly |7.	Adrertiaement on Agreement.
■A GEU> LETO VKLJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: •7.*=*: ZA POL LETA —$3.50; ZA ČETRT LETA »2.—.
_ZA JUGOSLAVIJO — $8.— LETNO; $4.— ZA POL LETA
**Qlas Naroda" lahaja rsakl dsn targemSl soboto, nedelj in praznikov. "GLA8 NABODA." 816 WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. Y.
CHelsea I—1241
Mnogo je znamenj, ki napovedujejo, da bo Francov režim moral iti še v teku leta 1946 — četudi si velesile se niso na jasnem glede sredstev, ki bodo u-porabljena v to syrho. Oglejmo si nekoliko o^a'dje tega trnje-vega proolema.
R/a&lja je že ponovno izjavila. da ne bo trpela nobenega fašističnega režima na evropskih tleh. Rusko časopisje in in radio vodita zdaj že dolge mesece kampanjo, v kateri po-jzivata španski narod naj se znebi svojega diktatorja, j V Potsdamu so veliki trije £ 1. januarjem bodo vsi dohodninski davki znižani in asero obsodili španski režim, to-
_
Kaj bos Francovo Španijo?
NAPISAL ZA (ONA)
DONALD BELL
RAZGLEDNIH
Dohodninski davki za 1946
ZGODOVINSKI DNEVI V DECEMBRU
Dne 1. decembra, 1816, solZjedinjenih državah je postala otvorili v Baltimore, Md. prvo; ustavnoveljavna dne 18. deeem-plinovo razsvetljavo v Z jed. dr-1 bra, 1865. — Istega dne leta
1821, so otvorili vseučilišče dr-decembra, 1808, je zave A labame. konferenca zunanjih ministrov Xiipoleon osvojil Madrid, glav-i Williamsburški most med treh poglavitnih velesil mora no mesto španske in odpravil Manhattanom in Brooklynom španskega problema. Angleži j najti pot in sredstva, da pre- katoliško inkvizicijo, oziroma v New Yorku, je bil izročen se boje, da ne bi po prevratu j vrne na Španskem fašistično; mučenje "nevernikov".	prometu dne 19. decembra, leta
Prvi časopis je pričel izha- 1906. — Istega dne leta 1907 ila jati dne 4. decembra. 1776 v se je pripetila razstrelba plinov
dih iz Sredoemskega morja, — 'stopijo na španskem proti re-Prodreti na prosto skozi Dar- i žimu generalisima Franca. Naj-danele, to Rusom ne bo mnogo brže bo že grožnja takega skup koristilo, ako bodo potem še i nega nastopa zadostavala, da vedno zaprti v notranje morje, j se oslabljeni diktatorski režim žavah. zadrgnjeno na obeh straneh. — sam od sebe sesede. Moskovska jjne Morda je celo v tej točki iskati največje težave za rešitev
a>; l;ujc, ua m. ui	v . .	. i .»v	»---------
na španskem prišlo na oblast | diktaturo, katero sta z nepo-komunisti — radi tega si želesredno intervencijo vzpostavili
imenovanega dne nadalje lx>do tudi delodajalci odračuua-vali manjše svote denarja od Vašlli in miših tedenskih plač. Oni ljudje, ki dobivajo le majhne plače, kljub temu, da ne pri svo.-em delu pote in da de!;ijo '"v potu svojega obraza", l>odo veselo iznenadeni, kajti tem ljudem sploh ne bode treba v nadalje plačevati dohodninski davek. BivAi ali dcttlu-ženi *-<>jaki, l>odo dobili še posebne olajšave. Oni naši naročniki, ki so takozvani delodajalci, ImkIo tudi zadovoljni, kajti od njihovih dobičkov jini !x*le v nadalje ostalo več denarja, kakor dosedaj. Skratka, sedanja povest o dohodninskem davku je dokaj zanimiva.
Glasom novega zakona o dohodninskem davku, bod« tnn oziru vsakdo na boljšem, kakor je bil tekom je Anglij* potrebovala nepregledne svote denarja naših da v koplačevaleev.	'
Vsi oni naši eitatelji, ki so — milijonarji, tnorajo /. ve-
da pokazalo se je, da gole besede ne zadostujejo. V tej počasni likvidaciji fašizma v evropskih deželah je zdaj nastopi
Hitler in Mussolini, diktaturo, ki je po čudnem naključju preživela smrt obeh zlih
Burlington, X. J.	v premogovem rovu pri Jacobs
Električno razsvetljavo me- Creek, Pa., — 239 premogar-duhovlsta Philadelphia, Pa., so uved- .K>v je bilo ubitih.
li one 4. decembra, 1881.	Država Texas je proglasila _______________E^opejnzlom njunih carstev., ^^ je y, iz. neodvisnost od^ Mehike, dne 20.
.voljen v drugič predsednikom decembra, 1835. PARTIZANSKI ARjN AUTLUR	Z jed. držav potom elektorata.
bolj konzervativne rešitve, da ne bi ruski vpliv prodrl predaleč na zahod v Evropi.
Ne glede na to, pa je postalo neizogibno, tla velesile na-
idne 5. decembra. 1792.
Josip Stalin, generalissimo »So\jetske Rusije, je bil rojen
V Arnautlu.ku, kateri deželi kmetje čas, ko bo postalo neizogib- i pravijo zapadnjaki "Albania'
no, da se ukrene nekaj tudi proti generalissimu Francu.
Francija je posia:a Britaniji in Zjedinjenim državam u-radno noto, v kateri je predlagala, da naj se velesile sporazumejo tflede svojega nastopa
radi tamošnjih belih kraških gor, so se tekom zadnjih tednov izvršile velikanske spre-
postali
; Cristobal Colon ("Kolumb") dne 21. zcm" .je odkril otok Haiti dne 6. de- prvj ljišč, katera so morali prejecembra j 192 jn je dal otoku .Hudson obdelovati v prid svojih izko-|ime »Hispaniola".
lastniki morali
uef-enibni IS79. prevozni parnikr na River ju. je pričel z prometom med New Yorkom
riščevalcev.	Japonci so napadli Pearl j in Jersey City, X.
Konfiskacija zemljišč, kate- j Harbor na Otoku Oahu, Hawaii. |decembra( 1661. so lastovali fevdalni vele- drp y
J., dne 22.
membe. Tamošnja Demokratič-: ra so lastovali levaaim veie- |dne 7 decembra, 1911 in istega i Teritorij Louisiane je postal na Narodna Fronta, oziroma posestniki, se je izvršila dokaj dnc napovedali vojno Zjedinje-! last Zjedinjenih držav, dne 22. Partizani, so kot prvi korak lahko, kajti vsemu narodu je ni,n ctržavam in Angliji.	decembra, 1803.
njihovega vladanja. — osvobo-|bilo znano, da so prejšnji last-. lstega dne, leta 43 pred Kri-
_ „ „	________Bombardovanje
v proti Španiji in doženejo, ali Idiii vso plodonosno zemljo najniki teh zemljišč tekom vojne j stcm> SQ vojaki Marka Antonia, Fvi t Fisher, N. C. vojne, fcjne bi bilo umestno, da priznajo j ta način, da so zaplenili to navdušeno delovali v prid nem|amorili Cicem	f|nc 2J decembra>
republikanski španski režim, zemljo in pregnali iz deželesk:h m italijanskih naci-tasi-. Ustanovitev delavske organi-j Ta nota je spravila Britanijo vseh deset fevdalnih arnautskih stov in kvizlmgo\. Vse prej;zacije "American v^w-it;,^
ki so bile lastnice vseh j šnje lastnike, kateri so bi" | 0f Labor" se je izvršila v mestu
trdnjave . se je vršilo 1864.
in Ameriko v dokaj težek polo- , rodbin,
Beljeni uvaževati dejstvo, da bode njihov dohodninski davek
žaj. kajti če je bil francoski zu-
deželi, in ki niso be-
Columbus, Ohio, 1 bra, 1886.
dne 8. decem-
AUTOGRAPHED
copies of Louis
najboljših in največjih zemlji-i slučaj no v
1 •• • - A	1	rinvoii	jžali, je narod enostavno v.iel
,	, , i, . -—XX	. nanji minister formalno v pra-iskin posestev v dežen.	j
ziuzan kar za «edem odstotkov, m oni eitatelji. k. se morajo i da tc n()te nj naslovil ob(J Te rodbine so bile lastniki i ter jih sodil kot kvizlinge po-	Mirovno ])OK(Kibo med špan-
preživljati od dela svojih rok, morajo biti tudi veseli, kajti j n„m' tudi Rugij je vendar ja. stoterih vasi v katerih so fev- toni narodnih sodišč. Te lo-	sko in zjed državami, so pod-, A t	• 1
*nižan> njihovega davka bode kar stoodstotno, tako, da sn0f da bi Rusija _ navzlic te-jdalni lastniki vladali po nači- :1>™"<- je narodni vodja. Enver	p]sa]i dne ,0 (lecembra, 1898. <^/1 Q Si ITI 1C S
jim ga sploh ne bode treba plačevati. mu da ne vzdržuje nobenih di- "" srednjeveških evropskih via Hodja, uradoma proglasil za	otoki puerto Rico, Guam in
balkanski narodne izdajalce, ki niso do- FU
/i Filipini so postali last Zjed.
po
bili za omenjena zemljišča ni- držav _ Mississippi je postalal
Tudi korporacijam ne bode v nadalje treba plačevati j plomatičnih odnosa j ev v Fran-: darjev. V imenovani lak oz va ne nadda.vke, katere je bilo dosedaj treba jdačevati! CtiVO vlado — sumničila zahod- j deželi je le malo ravnega
v slučaju, da so bili dobički te ali one korporacije nekako!™ velesile da jo hočejo obiti j 1 j«, kije radi tega zatamošnje | k^odkupnine in e om pdvajseta
preveliki v' »	t	f	pri teh pogajanjih in da snu-1 Prebivalstvo neprecenljive vred| se.tnki, o katerih je znano |dne 1(> decembra? 1862. _ ls.
i>1TVt,lkl' '	'	Jejo zahodni blok. katerega nosti. Tamošnji ^H.	da niso tekom vojne delovali
država Zjed. d ržav,
I11 člani rodbin, za katere mora glavar te ali one ro<lbi-| ne skrl>eti. l»mlo v nadalje zanj večje vrednosti, kakor do se<laj. Skratka: nikdar v zgodovini davkov, ni zvezi na vlada davke tako pomanjšala, kakor sedaj po končani drugi svetovni vojni.	^	'	/
I11 w«lai čitajte nekoliko poilrobnosti o )>odoeih dolnd ninskih daxikih: v	'
Rusija noče. Verjetno je radi tega, da se razpravlja o tem
kmetje obde-!aa niso lujejo vso zemljo, ki se dvigalv Prid naci-fašistov, bodo
tako da kot svojo bodočo last, ma
oa ravnin po porovju,
vprašanju nasedanji konferen-jz kamenjem obvarujejo in pre-
Ii del njihovih prejšnjih zem
ci v Moskvi, in sicer to tem
.1 ljišč — ako bodo slednja sa
, tega dne leta 1856. je zgorela 1 katedrala mesta Montreal, Kanada. Pilgrimi
bolj, ker se formalno Francija Ue na gorskem pobočju. Med-,mf	malK
nahaja v sličnem položaju —'tem. ko pri nas v Zjedinjenih;	AnuutiuKU niso
Francija namreč tudi nima državah, merimo farme po šte- ^'lektnlzacI^°' ^jti z< . .. .............si.. „1__________A + i last zemljišč se nnpo
so se izkrcali v
Normalni, triodstotni daviki — ostanejo neiz]»remejneni in te bo treba tudi v nadalje plačevati. <M teh davkov je jinj dovoljeno odbiti za vas $300 in po £500 tlolarjev za vsakega!
ancij
: rednih diplomatičnih odnošajev
s Španijo.
prečijo odnos kplodovitne zem
' obdelovali.
uvedli
osebna !
vilu akrov, merijo v Arnautlu-| ,asi zemlJišč se
zemljo pt) Razdelili so pa zemljišča ve ieposestnikov med
BOOKS
available for gifts to your friends—for your own libra ry shelves
.11 ST l'ri!l,lSHKI> :
A NATION OF NATIONS
ku plodonosno
PJymouthu, Nova Anglija, dne 11. decembra. 1620. — Istega dne. leta 1816., je postala Indiana devetnajsta država Z je-pnpoznava. I din jenih držav.
. t Guglielmo Marconi, je poslal t .»thki: i:ih>ks i:v i.»m is aijami^ kmete, kaj-!
A im*v\ . tlirilline vi«-u <if fliM ri*nl Ann'ri'-a ami nil rl■<• i-irlzcns of ntir natiiKi	mi spvfii years re-
search. readaMi' jis a t'iue novel.
S3.50
obdelovati
elana Vaše obitelji, za katerega morate xkrVti. Za leto l!M(i;
je dovoljeno-odbiti le $500. — Oni čitatelji, ki >0 ;e mhIiio in Francija morajo najti skup-1 lami, tako da deževje to zem-oženjeni in razun žene nimajo drugih članov Moje obitelji, n, potf da se lotijt> tega pro-i 1 jo ne zamore odnesti, in kateri zaslužijo le po $1000. na leto. so prosti didiiNlnin-jblema. Kakšno je stališče teh Več stoletji so tamošnji skega davka- In oni, ki so tudi še oženjem ter imajo le pni dežel napram Francu?	j kmetje sanjali in želeli, da bi
enega otroka, ki ne dela, so prosti dohodninskega davka za i Prvič so tu ideologične raz- končno prišla doba. ko bodo toliko dobo, dokler ne zaslužijo «1500. na leto. Na ta način like in pomisleki, katerih ne , postali posestniki iKjdemo leta 1946 imeli 12,000,000 državljanov, katerim sploh: velja prezreti. Dogodki so nam | tero so morali ne bodo treba plačevati dohodninskih davkov.	pokazali, da je vsak fašistični j pnd in korist veleposestnikov,
režim nevaren vsemu svetu. — — kateri so običajno živeli v Takozvani naddavki (surtax) ImhIo znižani za tri od- Drugič pa ima vsaka teh dežel Parizu. Rimu in Londonu, kjei . stotke. Leta 1945 je bilo treba plačati po 20 odstotkov ua[svoje posebne vzroke, radi ka-prvih $2000. čistih dobičkov. Ti davki bodo sedaj znižani najterih si želi, da bi bilo kmalu 17 odstotkov, kar je tudi nekaj, in odbitek zgoraj omenjenih' konec Francovega vladanja. —
treh odstotkov je tudi v tem slučaju veljaven. - In končno, j Za Francijo je to zadevo no- 'čevalci tamošnjih narodov. — ko izračunate vase dohodninske davke za leto 1016. za morete še od skupne svote vaših dohodninskih davkov, odračuiiati
po —
Nastop proti Španiji bo to-1 štiri jaških čevljih, in vsaka ! leposestniKov mea Kmete Kaj-iprvi hrezžičn[ brzojav preko
j moral biti skupen - Ame-i pogorska njivica je skrbno S 1 ta zem!jisca so Paniki ve-, Atlantika dnc 12. decembra. 1.
irika, Velika Britanija, Rusija \ obkoljena z kamenjem in ska- leposestnikm dobili;od Tui ko^ L _ Istega dne. leta 1542
kateri so vIadah tlezeh vse odiJ ? Jansen Tasman odkril otoč-srednjega veka pa do leta; New Zealand-
1912. Glasom novega zemljiš- Une 13 decembra> 1893t je
kega zakona, v deželi ne zamo-;„(lufn,	t-t-r^	v!
postal teritorij Utah, država v re nihče imeti več kot petdeset j (>kvinj Ziedinjenih drŽav.
zemlje, ka-!akroV vohko »mljiSče. ako to: Glavar Američanov narodi zemljišče v resnici obdeluje. ; sioux Tatanka Yotanka Xa ta način postala je se-
daj še ena balkanska dežela resnici svobodna.
so zapravljali ljudski denar, I kakor je to bil do nedavna obi-j čaj med balkanskimi izkoriš-i
".WAV.'.V/.W.V.VV.VAW
nadaljnih pet odatotkov. Ta svota Inxie ]>rišla |»rav za nakup toI»aka, cigJiret in smotk. Oni rojaki, ki se pri kadenju poslužujejo čibukov, kalumetov in nardjilejev, niso pri tem vj »ošteti.
Vojakom ni potreba plačevati dohodninskega davka in jim sploh ni potreba izpolniti tozadevnih uradnih listin. Oni vojaki, ki so plačali kak dohodninski davek od leta 1040 na dalje, lahko to prijavijo in zahtevajo, da se jim ta denar eventualuo povrne. To zahtevo lahko vlože do 1. januarja, VJH,
Vse podrobnosti gltxle sedanjih in l»odt>eili dohodninskih davkov je laliko dobiti v vsakem zvezineni uradu domačih davkov, oziroma v uradu, ki je znan pod imenom: Office of Tolleetor of Internal Revenue."	^ , . .
tranje varnosti, ker ne more bi-j Polovica vsega, kar so kmetje ti dobro za deželo, da ima sose- zajodno z svojimi ženami in da v bližini, ki bi dajala zasloni-j otroci pridelali, morali so od-jj be višijskim elementom in ko- dati v prid omenjenim lon-laboracionistom. Povrh tega pa donskim postbpačem in oderu-se nahaja na francoskih tleh I hom. Kmetje so vedno želeli, preko 200.000 španskih repu- da bi postali lastniki zemljišč, blikanskih beguncev, ki so se katera so morali obdelovati, borili v francoskem osvobodil-j ako ho hoteli borno živeti, to-. j nem gibanju. Zjedinjene drža-j da vsi njihovi poizkusi dose-ve ne morejo imeti nobenega u- či to potom reform in vse-
Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, »ko je vsm le priročne da se posluiuiejo — UNITED STATES oxiroma
; CANADIAN I POSTAL MONEY
I	ORDER.
> ■■
W.W.W/.V/AW.V.W.V.V!
Glavar Američanov
("Sitting Bull"), je bil ubit v vojaškem taborišču pri Grand Ri-verju, X. Dak., dne 15. decembra. 1888. — Istega dne leta FROM MANY LANDS
STILL «»I iT AI XAB1.K :
MY NATIVE LAND
. . It |ui>v«*< that an <'ii*Iuriii^ |M*a<-e liin^e^ iifnm ail «*n ni'«- Yugoslav slate, buililt lite lxitt<»iu up." 1 < 'liirano
S3.7 5
THE NATIVE'S RETURN
A l>«*>-t-writer nl Jo > car«;	now
^"■tii-rall> «')iiisi«k>re<i a uunlerti
1 liU js the aullntr's first Inwik al«mf hi- native Yugoslavia. --Now in tin- 24th eilitkni. §2 75
u.-rl.l t i i i-ly fri.nt Sun 1
-'An i-|iii-. In the beniii- s«-»m»]» of its material. From Many La mi s Js among flu- great hook* of our 1J.1v." 1 X. Y. Tiinesi Awarded li*11 Aimisfiehl I'ri/.e. 14th eilition.
S3.75
I&;>0 so Boeri iiremagali Angleže v bitki pri Colenso, .luž-; na Afrika.
Simon Bolivar je združil se-j danji republiki Colombia in ■ Venezuela dne 17. decembra, TW0_tvAy PASSAGE
^o00-	j lil ils 1J «-ilition. Many well
Določba odprave sužništva V known pio^u« hav»- <otnmenteii fa-
. It OI K1 IIS
S2.50
Kupujte Vicfnri/ liomle />olom
Puif-Roll Karint/s Pint).
■.•AS***?*----
KOVA IZDAJA ' Hammondor i BYKTOYH1 ATLAS
V nj«m najdete aemljtvide Tteg» ireta, ld so takojpo-
trebnl, d* morate slediti da-naidfJb poročilom.
; Zemljevidi aa ? barval. r Om 00 cftmtoT m
Harofite pri: "G L A S U VTABODA", 216 West 18tk gtreei, Hew York U, M. Y.
panja, da bodo mogle iztrebiti fašizem v državah latinske A-merike, dokler ima oblast na španskem v rokah generalissimo Franco. — Velika Britanija ima tradicionalne interese na španskem — noben angleški državnik ne bo pozabil, da je bil Gibraltar tekom zadnje vojne dolgo v nevarnosti, da ga Nemci napadejo s podporo Francove Španije. Prišlo je zdaj na dan, da je bil Franco leta 1940 rade volje pripravljen pridružiti se osišču in da je zahteval kot plačilo za svojo 'zvestobo' francoski Maroko in angleški Gibraltar. Ako ne bi bil Ribbentrop poskušal biti bolj prefrigan kot Franco, bi bita naša invazija Severne Afrike postala nemogoča. Rusija pa, ki je proti slehernemu fašističnemu režimu na evropskih tleh, je prav posebno zainteresirana na vseh vhodih in izho-
stranske agitacije, so se vedno izjalovili, kajti njihova tri-noška vlada je to vedno preprečila, kajti londonski lopovi so bili tudi lastniki prejšnje vlade.
Toda sedaj, po svetovni vojni, se je tamošnje srednje-veštvo popolnoma spremenilo. Kmetje so dobili lastninske listine, katere jim jamčijo, da je vsa zemlja, ki jo obdelujejo, — njihova neoporekl jiva last, in da jim v nadalje ne bode treba več skrbeti za one lopove, kateri so od žuljev kmetskih rok živeli razkošno v inozemstvu.
Dne 25. novembra, oziroma tri mesce potem, ko je ta-mešnja partizanska vlada Demokratične Narodne Fronte potrdila predlgane zemljišne reforme, je vlada razdelila med kmete zemljiške posestne listine kot jamstvo, da so
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri;
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
vni-uM.v on thi> vistas!"
hook.
MY AMERICA
Nearly paj;es of «'loseui» 011 ollr Amerieaii life; "'the most eompre-liensive volume on t lie current Unite«! states." Hrquireil rending in many i-olleyfs. lltli edition.
&4.00
WHAT'S YOUR NAME?
Tin1 comedy and trnped.v of ''foreign" names in America. Some of the author's best writing. uio.st in ' story form.	$2.50
LAUGHING IN THE JUNGLE
In Laughing in the Jungle. "Louis
Adami«' tout-lies greatness hs a sto-
ry-teller."	&3.50
THE HOUSE IN ANTIGUA
Th»» story of one of the oldest ami grandest private dwellings in the Western Hmisjiehc in which air. Adamič sjH'iit a few weeks in 1!K>7.
S3.50
You r:m phi re your order with:
"GLAS NARODA*' (Book Department)
?lfi West l«h St., New Yoffc 11. N. Y.
NARODA"—TOM
MONDAY, DECEMBER 31, 1945
V8TANOVLJEN E UN
Pisma iz stare domovine
IZ KNEŽAKA NA PRIMORSKEM
Warren, Ohio. — Dobi In sem pismo iz starega kraja od moje sestre. ki no sluti, da mojega dobrega uioža ni ver med živimi. Pisala Kein ji štirikrat. le to pismo sem dobila od nje in eno pismo od mojega pokojnega moža brata hči. Prosim Vas pniiotritc zdajle samo pismo ml sestre. Pismo je priča, da je resnica, kar je bilo pisano, da so počeli nečloveški podle-
3111 o ostali še živi in zdravi in da nam je ostal še dom, kar Bogu hvala. Zdaj še Flikar-ea in Žbrgačka vas pozdravijo, in Venceta sina prosijo, naj se jim oglasi kako je »njimi. Pepa Bi rt ova te pozdravi in če veš kaj o njeni sestri Zaneti.
Zdaj sprejmi ««l prijateljev in sorodnikov pozi! rave. ti iu mož Tone, iu vaši fanti in licve-
zi z iini>-im mirnim IjudstlKun v starem ki*aju.|Sta vaša. Najlxdj te pozdi-avfja Ijubede sestra.
I log je rekel, da je dal prostost vsemu svt<u ;}	•_______________________
delaj kar hoči-š. pa ne Im»š dokler hočeš, tako je pravici zadoščeno. Sočutje izrekam vsem prizadetim. Pokojni, ki so svojo sivim kri prelili za naritd in s\oj«ee. daj Ilojj; jim rajsko veselje iu plačilo pri ll«»gu. Za ulnigi narod živela >voliodii. Uližajo si- nam v kratkem lepi liožičiiij prazniki ali sree moje	ni več tudi
mojima dobreua soproga: ni bilo mu dopuščeno;	, •
dočakali vrnitev dragih sinov iz vojne, liog gaj	habinpolje. lO.oO.P.Mo.
j' prej poklical v večnost. Naj mu sije večna'Tisoč in tisočkrat pozdravljeni dragi moji: luč. Voščim vsem zdrave, srečne in vesele Im»- Kako naj začnem moje pismo, dragi moji. žične iu Novoletne praznike. — vsem naročali- j jaz ne vem. V začetku mojih vrstic, prejnii-koui iu bralcem 4<Glas Naroda"—Iranu Ša-ju. j te najlepše pozdrave od družine Šimaiiove.
(< Viljemi M rs. Sajn. Op rosi ite, ker ni bi-1 Koliko je je še ostalo ali kaj da je ž njo. Vam lo nam mogoče preje Vaše pismo priobčili, hočem v tem pismu napisati, kaj se je zgodilo
IZ BABINEGA POLJA NA NOTRANJSKEM
Mr. Anton Troha iz Bartierton. Ohio, je dobil pismo od svoje svakinje. Ane Ožbolt, datirano »0.X.HM."». ki se glasi v prepisu:
. zena v borbi za
Izčrpano iz knjige: "BORIMO SE", ki jo je izdali Uredništvo "Naša Žena" v Sloveniji.
Tudi Primorski je zasijala svoboda
Ko so prišli prvi partizani na Primorsko, so jih žene nav-I dušeno sprejela. Skrivaj so jim I prinašale jedi. da navadno domači še vedeli niso. Kar cele edinice so vzdrževale in jih ved no pravočasno obveščale o kre-tanju sovražnika. — Odkod ta velika zavednost?
Nabralo se je je toliko pisem iz starega kraja iu skušali liodemo, kakorhitro mogoče jih urediti in priobčiti v listu. — Urednik.)
I * * " •
Pismo, ki ga je dobila sest re se v pripisu glasi;
Mrs. Sajn od svoje
Kneza k, 20. oktobra. 1945. Draga mi sestra in eela tvoja 'družina : — Najprej ti naznanim, da sem prejela tvoje težko pričakovano pismo po dolgih 5 letih. Jaz ti bi bila že prej pisala ali nisem bila sigurna, da ste še na starem mestu. Draga sestra, jako mi mi je hudo, da so tvoji sinovi tudi trpeli v "jsko, in ker jih ninialš še doma. Ziniraj sem »ila v skrbeh za vas, pa ste bili tudi vi tam »rizadeti, iu evndar vam jih je ljubi Bog ohranil še pri življenju. Saj vedno molim tudi za vas p«) svetu. Oh. ko bi ti sestra vedela, koliko slabega in največ straha smo prestali. Silim grozno je bilo še pred italjanskim razpadom. kako so vse okoli naše vasi Brkine, vasi gorele Main i. Poštenje in Mereče, in vse Brkine. I'Uogi ljudje, kako so jih fašisti ubijali. V i > i t i li i 10 gospodarjev na enkrat. Dali so jih v vrsto pa postreliti. V Čičariji so jih kar žive v ogenj metali. Pa tudi nedolžnim otrokom in starčkom niso prizanesli. In potem . . . |m> razpadu Italije, smo pa trpeli »pred Nemcem. Posebno moški so si' mogli kaj skrivati, in življenje vagati. Vse kotičke v hiši, v štalah, in po podih, vse so piv iskali za moške. Odnesli so obleko, mast, meso in obučje. kar so dobili v roke, so pobrali, prav vse, in 11a Pezaleo in kasarno so nas nagnali. Hilše smo morali zapustiti odprte, da so obirarti in delali, kar so hoteli.
Moške in dekleta so odvedli v Nemčijo. Pili so tam do razpada nemškega- A veliko dosti jih je pogoltnila Nemčija; jih ne Imj nikdar več nazaj. Bombardiranje je pa jih še več pobilo. Jeriša, našega soseda, ki ima Micko Škrb-eavo, ga ne bo več. je zapustil 5 otrok, 4 punčke in enega fantiča, starega "> leta. Potem To-
z našo družino. Ze dolgo si nismo mogli dati pozdrave in novice eden dru-geniu, sedaj pa je prišel čas. ko si lahko sporočimo eden drugemu. Ali žalibog, novic in kakšnih, da jih ne more roka opisati. Xe da se povedati, kako si> vse žalostne in hude moje novice. Težko in obuipno je moje življenje. Vi pozdravljate v vašem pismu tudi Francetove brate. Ali, dragi moji. ostala sem sama, sama z mojimi peterimi otroci- Brez gospodarja in tudi brez hiše.
Dragi moji, mi smo ob vse prišli. Kar nam ni pogorelo, ko so nam Italjaiii požgali, so nam pa še vse pobrali, živež in obleko. Ostali smo s ko roda nagi. lačni smo bili.
Ko nam je pogorela hiša, so šli mati k Jo-liatii h Franetu. Ne morem, dragi moji, tej ubogi moji siroti kupiti ne za obuti, ne za obleči. Kolikokrat kličemo: "Moj Bog, moj Bog. kdor je tega kriv, naj se pogrezne. naj zemlja živega požre." Nič ni čudnega, če zmanjka v času vojne enega od družine. Ali kakor je sedaj pri nas prišlo, to je nekaj hudega. Kar 4 moški nam manjkajo. To je bilo takole: — PridrviH so Italjaui, velika vojska, večina so oni grdi fašisti, na dan 28. julija leta 1!)42, ko je bila največja košnja. Moški so bili za-posljeni doma. IJili so po lazah. kakor smo bili tudi mi, bili smo v požarlšeah. Na večer julija je bil dan ukaz, da morajo vsi moški do 50. let starosti vsi v šolsko poslopje, da jim bo tam prišel velik oficir, Italijan, naredit govor- Rekli so. da se ni treba nič ha- pripravljene na to. Tako so že ti, da vidijo, ila so vsi moški doma, in da niso! prvi dan po osvoboditvi Primor v gozdu. Moški pa, nič ustrašeni. so šli vsi!ske z njihovih hiš pozdravile takoj v šolo. šli so še starejši Na večer pa mlado svobodo slovenske tro pride eden k njim pogledat, in pravi, da naj do jutra vsi v šoli počakajo, da ni še tistega, ki bo imel govor. Rekli so jim, da naj bodo brez skrbi in tudi brez strahu, da ne 1k> nič hudega nobenemu. Sola je bila vsa pod stražo. Prflšel je drugi dan. Nesli smo jim zjutraj malt.* jesti in tudi tobaka smo jim dali, ali bili so tako žalostni in tudi prepadeni, da so bili
Pravijo, da čolveka tisto najbolj izuči, kar je sam izkusil na lastni koži. Primorke so u-darce fašizma prebridko izkuša le dolgo dobo pet in dvajsetih let. Vse od zaporov, zatiranja slovenske besede, volje in . zavesti pa tja do poniževalnih klofut, ki so jim jih delili fašisti, do nečloveškega mučenja in do tistega preganjanja, ki so ga njihovi otroci morali pretrpeti od fašističnih učiteljev in učiteljic, ker so jim bile matere Slovenke. Na vas ta ponižanja so Primorke vedno in vselej odgovarjale z upornostjo in samozavestjo. Vere v tisti dan, ko jim bo "olična vejica vzvetala", niso nigdar izgubile. Ker so z zaupanjem verovale v ta dan, so vsa leta vztrajno učile doma svoje otroke slovenske besede ne samo govoriti, marveč tudi pisati in brati.
hovščine vzgled vsem tistim duhovnikom, ki so okusili faši stično nasilje in so se vkljub temu sramotno udinjali Nemcem.
, i
Velika je bila ljubezen m po-| zornost, ki so jo primorske Slo-1 venke izkazale našim interni-i rančem, ko so se skozi Primor-j sko vračali iz italijanskih ta-; borišč.
V Gorjancih je neki interni-i ranec s solzami v očeh pripovedoval, kako so Primorke gostoljubne. Pred vsako hišo so bile tri posode. Ena je bila napolnjena z vinom, druga z mlekom, tretja s sadjem.
Danes opravljajo primorske Slovenke veliko večino dela v zaledju, zlasti »sedaj, po končanih volitvah. V istih krajih, ki jih še vedno kontrolira sovražnik, se neprestano menjajo na straži, ki jo ima vsaka vas, da bi jih vdor sovražnika ne presenetil. Kurirsko službo z domačimi kraji vrše skoro samo žene. Vso zimo so organizirano predle volno in pletje nogavice. rokavice in jopiče za partizane. Kdor je hodil po Primorske,m je lahko srečaval partizane, ki so nosili za pasom za-
^ , . . , ..... taknjene snežno bele rokavice. Nek poroden notranji cul je,,	, .. ,
_ , _ / .	, .	i dar ljubljenega dekleta,
dal Primorkam nekaj mesecev !
pred polomom Italije čutiti, daj Tudi kulturno življenje se je se bliža z neugnanim korakom j na Primorskem močno razgiba-nekaj velikega, nekaj, kar jimjlo in to največ po zaslugi žena bo dalo spoznati, kaj je svo-|in deklet. V primorski vasi je
boda. Saj so že tri mesece pred tem dogodkom kupovale po mestih blago v narodnih barvah, da bodo takoj, ko jim bo iiano pokazale, da so Sfovenke
eno Iiečaniko. ga tudi ne 1m> več. Potem Karabinov, ta starši sin, in še drugih dosti je zasulo, jih ni nazaj več. Hog ve, če so živi ali mrtvi.
Dekleta, ki so bile poslane v Nemčijo, so morale tam služiti zastonj; moški tcVško delati. — Nas so Nemci popolnoma razdjali. Kur še drugo niso vzeli, so nam ponoči velike prešiče i/ svinjaka pobrali. -Jaz in hčerka Tina, smo vse slišale, in smo jokale, oghusit-i se lihmio upale, kajti nas bi prec ubili. Junček je tudi
boj nice, žene in dekleta pa so jo pozdravljale v oblekah, ki so bile sešite iz blaga v narodnih barvah.
o malo živahni. Bilo je okrog 9 ure dopoldne, ne Tislerjev, (vaši sosedi), ki je poročen z uastane veliko ^pitje. vsi grejo iz šole. — stekli smo gledat, kam jih bodo gnali, — gnali so jih do Petra, na cesti so stali v vrsti postavljeni ubogi moški in čakali zaslišanje. To j j< tisti njih govor, ki so ga čakali v šoli. L šel pa je bil prej Anton Janež, po hišnem priimku Kunštel Toue. vi ga poznate, ta je sprevidel. — Bila je sodba: eni na gmajno, da IkkIo vstreljeni, in druga pa, da gredo v internacijo v Italijo na otok Raib. Tisti dan je šlo iz Babinega polja 98 moških, 4J> so jih tisti dan vstrelili, 19 so jih pa odpeljali.
NAZNANILO in ZAHVALA
Tužniui sreeni iti v trlobnki žalosti naznanjam, vsem »svojim sorodnikom prijateljem in znancem prežalostuo vest. da j«' kruta
smrt pretrdih) nit življenja moji Ijnltljeni in nikdar iK>7JtWjeui
Fanny Pirnat
roj. Giovannelli
Svoje Itlaae <«~-i je zavedno xati>nila dne ."V deeeinhra. 19l."i. v -in-ro<Ti tC» let. Itlamufokojnn jo liilsi rojena v .hiršali pri |)<>uiž;tl:ili, Slovenija. -Iiiiro-Lavija. l*«>k<»)Kiu:i j«- ldki dne 11». <)<-<-i-iiil>ra 15M-". * -aveio maso oli la. uri dopoldne v ^loven-4ri eerkvi >v. Cirila na •rj St. Mark's I'laee. New York city, o-r ..a rain na j>ok<'!»ali^V >v. Trojin- v Hrooklyiiu. >. V.
Tom ]M*toui >♦- prav Kkrt-no /.alivaljnjotn U«-v. Kmlolph Ma-iVk-n. ki j«' ilarovul po^rHim« sv. mašo za pok<■ju:«-«-, na<laljo Rev. I'i lis •!. 1'rtrio-H za molitve kr^ti yK»kojnioe v |»«»^n-|.i).-m zavodu. 1'rav i<kr«'iia hvala vhmii, ki -te pri-)i oil hli/.u iu dal«*"- (»okojnu-o kroolt in so za«injikrat ih»aI«ivU. I*vid«»l	iz miMisoltrojulb
ohiskov, kako je hila pokojna |>riljut>ljoiia uieil Vami. drajii r»v Jaki in r>»jakinji-. za kar Vam \ s<'tn ~knpaj >i- enkrat pra\ i<kro-ita hvala za Jo zadnjo izkazano ji
Nadalje so želim prav iskreno zahvaliti v<i-m. ki >te darovali zji sv. maše in ti so: Mrs. l.arbara 1'irnat. ilruž. F. C«-rar: Mr. in Mrs. John Yurkas: družina 1'remrn: družina F. Mrak: Mrs. Mary Ilrihar; družina J. Maeek: družina 1*. Križel: družina 1'. Kode: družina John Staii^art. .Fakol> Cerar mesto rož j«- |MMlaril za i-eveže v starem kraju, i sfot a ko Charles Majille.
Zahvaljujem so vsem. ki s,, (K,stali krasne veueo ii: ti so: — Mrs. A^mes .Škrahar in družina: družina F. I'adar: Mr. in Mrs. A. Kosiniiek: Mr. in Mrs. T,. Mutz; Mr. iu Mrs. Kdwani Me-nos: Mr. in Mrs. Martin iMruat : Mr. in Mrs. <leorpe Seliutte: Mr. iu Mrs. Michael Trojnnšek: Mr. in Mrs. Frank I'irnat: Mr. in Mrs. <:. Wilkins: Mr. in Mrs. Sehmittner: Mrs. Anna Pirnat: društvo "Slovan": Društvo S. Ii. I*. D.: Združena Slovenska Društva: Bowlinjr (Ireen & (lilhert Storage <'o.
Se iMisehna j»a se žoJim -zahvaliti elaiiom jievsketra društva "Slovan", ki so prišli pokojni zapet oh krsti kot v zadnji jiozdrav. Z"lo sem bil vinjen, ter Vam se enkrat prav iskrena hvala.
Tel« «lra^a in nikdar |H>zahijonu Fanny, pa želim: jrtieivaj v miru v svohodni ameriški ^rudi. dokler se no snidemo tam kjer ni vee trpUenja.
. Žtdu.io<*i ostali;
MICHAEL PIRNAT. sopro-; FKA.VK IN IX>VRKNC CIOVANELLI. hrata: \ starem kraju brat iu sestra, ter ver vuukov in vtiukiiij tukaj in v starem kraju.
Itidgewood, lJr<M»klyn, N. Y„ dne LT. deeiwmlira, 1SH5.
šel iz št a le.	■■■■I
■. i i . , . ,	, ,	Naše so vse 4 odpeljali, pa nismo smeli nie
IK a lota nobeden ni smel v gozd po drva, , ... . 4 .. .s J	. .. .
, ,	„ ... f - u.do njih. in tndi me govoriti z njun, ko so jih
ljud|e so tvegali življenja, aiko so sli; ee so Jih . ..	_ -	. . ' ..
* t-,. - r, v	jiiaiatgali na avtomcftnle. Reicem vam, to je bil
a mest n ubili. Tri Beeane so, ... ,	„	, .	.
'sodnji dan za nas vse- Ne vem, kako smo to
prestali. Klical me je France, da naj grem k
dobili so jih na Nemci sesekali v gonlu, ko so di-\*H peljali. Noveka. .luMtnega, naše bratranke sina Žefe Markove, Jakšetovga in enega Paleeua iz Pale-ja. Strak^msko so jih prej mučili. Naš Janez, moj sin, so ga vzeli v X« ne i jo in ker so v Iteki bili lt dni. so ga vendar tlidi s prošaijo, da ne sliiši nazaj domu. — Od takrat je tvegal svoje I življenje iu a ko l>i ga dobili, bi ga na mestu ubili — — neprestano je nosil zivew za partizane neštetokrat v gozxl Tino, mojo ličer, bi tudi vzeli ko< druga dekieta, a!i je mpan prosil iu« nas, kar jaz mati sem bole lin a, nimam dru-jireffn kot njo edino, in ho jo vendar pulili.
Draiga Ht^stra, zdaj p« ti hočem sumo malo popisati o tej vojne, ko so >xlrli partizani i« goz^la na Xemee in eetnike. Strašno so padale krofllje n« Knežak. Neniee in eetnike so spo dili. V hiišali smo se tiščali, pa jokale. . . Potem pa, kar na enkrat, je bilo veliko veselje, med vašvani, ko so prišli partizani v vas z sJovenskitui zai*tava/mi. To je 'bilo veselje, zo-pet.
Zdaj ti ne bom vee pitta la, ker bi želala čim prej, da to pismo oddam na %aeroiplau, da bi
njemu z malo eno leto staro Ivanko, pa me je ItaJjan pahnil vstran, da bi bila še kmalu padla. I»ili so odpeljani na otok Rab in iz Raba so na tisoče pisem pisali in prosili, da naj jim pošljemo pakete, — a ne enega pisma nismo dobili, — in ko so bili že mrtvi, sem pa dobila 9 pisem naenkrat, in sem črtala že od pokojnih, kako prosijo, da naj jim pošljem kruha. Morili so jih z gladom iu mrazom, in s težkim delom. Dajali so jim nekaj piti, samo da so prej pomrli. Umrli so :>a: Jane«, on je prvi umrl. dne l-. novembra, 194lf; Lojze je umrl 23. novembra,, 1942; Tone 7. decembra. 1942; moj mož in oče 5 otrok, on je pa nmrl in nas zapustil 15. januarja leta 194.'}. Enako j< tudi nmrl Franetov Janez.
Nimam vee kaj pisati, dratgi moji. naj »bo zadosti za eukrait, Ik>iii pa še drugič kaj več, če mi odpišete nazaj. Se to vam moram povedati, da je v Kabinetu polju pogorelo 34 hiš fcedaj vam pa še kličem: bodite tisočkrat pozdravljeni, od moje revne družine (Simano
Skupina izdajalcev med Slovenci jih ni prav nič motila. Dobro so namreč vedele, da je vsakdo, ki ima opravka z okupatorjem in se druži z njim, izdajalec, pa bodi tako ali drugače. Da veren človek ni vezan na to, da bi zaradi tega moral I delati s sovražnikom, jim je samo po sebi razumljivo. Primorske- žene so skoro vse verne in vendar dan za dnem, uro za uro žrtvujejo, dajejo in de-ajo za zmago narodno osvobodilne borbe. Da tako pravilno gledajo na vsa ta vprašanja, je veliki meri pripomogla dobra duhovščina, ki je po 1918, letu ostala skoro edina od vsega izobraženstva pri njih in jih vodila po pravi poti. Ta duhovščina je preizkusila dobrote fašizma, ki jih deli veri in cerkvi, zato ji je jasno, da slovenski katoličani nimajo od fašizma nič nobrega pričakovati. Naj bi bil zavedni del primorske du-
ga ti prej dobila. Toliko ti »e daim vedeti,, da Ive) — Ana Ožbolit
vedno kaka prireditev, ki jo pripravljajo in sodelujejo v njej največ žene.
Ganjen je človek, ko gleda te razplamtele obraze, ko z veli kim zanosom recitirajo bodisi Gregorčičev "Narodni dom'* ali kaj podobnega, ko plešejo slo venske narodne plese, ali pa po jejo narodne in partizanske pesmi. Slovenci tostran nekdanjih meja bi tega ognja sploh ne mogli razumeti, če ne bi pomislili, da ti ljudje poprej dolgih 25 let javno niso smeli spregovoriti slovenske besede, ne zapeti preproste domače popevke, ne zaplesati ob glasovih harmonike. Danes, ko svobodno pojejo, svobodno igrajo v slovenskem jeziku, danes s solzami v očeh poslušajo slovensko besedo z odra in se ne naveličajo gledati isto prireditev tudi po večkrat.
Za slovenske Primorke je praznik, kadar pride v vas brigada. To ljudstvo tako ljubi vojsko, da ljudje, kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolje postregel borcem, žene ne puste nobenega partizana mimo, ne da bi ga ustavile in mu dopo-vedale, da vendar ne more dalje, dokler si nekoliko ne odpočije in da je tako lačen, da dalje v resnici ne more več. Ko so Tomšiči med nemško ofenzivo prišli med pridne Brkinke,
niso mogli verjeti, da je na Pri- j čevalca" in s tresočim glasom morskem v resnici tako. žene so i pripovedovala, kako ga čuva že takoj obiskale štab brigade in leto in več, ker ga mora za vsa-se tamkaj vse potrebno dogo- ko ceno ohraniti, vorile. Same i>o stale na straži, i
da so vsi borci počivali; druge: (Dalje prihodnjič.)
pa so medtem prale in šivale:-----------
njihovo perilo in jim pripravile HAD A BI ZVEDELA kosilo.	z;- svoje tri brate: FRAJSK,
Primorska vas se tudi poli- FILIP in JOK POJ K. (Page),
in sestro PRIDA 1'O.IE. omo-žena DAZAR, doma iz Drage pri Loškem potniku. Slovenija- Pred vojno so se nahajali v Brooklynu. N. Y. Ako bi slučajno čitali na oglas, naj se oglasijo svoji sestri. Ako je komu znano o njih, uljuduo prosim, da mi javi na naslov: — MRS. R4 >S 11: C, RADI S HA R, O:!'! Meredith Rd., Calgary, AJta.. Canada.	(l :il)
tično lepo razvija, če pride aktivist v vas zaradi sestanka, je kar hitro vse polno vašča-nov okoli njega. Ob nedeljah po nauku se še stare mamice zbirajo kje na vasi, kjer berejo naše časopise. Vsaka napisana črka jim je sveta. Stara mamica je na vprašanje, če dobi kaj našega branja, izpod skrinje prinesla v svilen papir zavitega oguljenega starega "Poro-
NJEN JE BIL NA.ISMRTNEJŠI OD SEDMIH SMRTNIH GREHOV!
LEAVE HER TO HEAVEN
V TECHNICOLOR
GENE TIERNEY Cornel Wilde*Jeanne Cram
«ALA ODRSKA PREDSTAVA
TONY IN SALLY I>E MARCO Paul Remon in njegovi TOY BOYS CARL RAVAZZA Posebno! PAUL WINCH KL Vstop ob 10dopoldne
R OX Y
•JTH A VENCE & .WTH ST., NEW VOKK
POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ
Sedaj je odprta denarna pošiljatev v staro domovino. Denarne pošiljatve se nakazujejo v dolarjih, v Jugoslaviji pa so izplačane v dinarjih po kurzu dneva izplačila.
DENAR S STROŠKI IN PRISTOJBINAMI POŠILJAMO SEDAJ PO NASLEDNJI CENI:
Do $50.— ........za stroške £1.25
Od $50. do $100.— " " $1.50
KDOR HOČE POSLATI PO KABLE. NAJ DODA ŠE
$2.25 za kabel; po zračni poti pa 30c.
Zaradi sedanjih razmer je priiioroC-ljivo za de-narna nakazila poslužiti se kalielske službe.
Ne pošljite denarja, ako niste uverjeniy da se prejemnik nahaja na dotičuem naslovu.
SLOVENIC PUBLISHING CO
:: : P O T X I Š K I ODDELEK: :: 216 WEST 181 h STREET NEW VORK 11, N. Y.
Telefon CHelsea :>1242
•■GLAS NARODA''—NEW TORB
MONDAY, DECEMBER 31, 1945
YSTANOYUEN L UM
H E K T O RJ EV M E C
ROMAN
Spisal RENE La BRUYERE
A
POŽIVLJENJE LIGE RDEČEGA KRIŽA
Izvolitev Basil O'Connorja, iki so se dogodile med obema načelnika Ameriškega Rdečega1 svetovnima vojnama. Liga se
1	KLr
{'ripoviilovala mi je 1 »rez konca in krsija, wlaj n	>Iumios4i in njenih žalostnih posledicah,
zil.ij o dobrotah, ki čakajo pokornih na tem in mi otiein svetu . . .
Vse njene lepe U*sede sn bile zaman- Štela sem se sitrno. da morem s trpljenjem ] H »trd it i l»si*ili». ki je bila tako dr;i<r;i mojemu srcu. Mar nisem obljnjbiln M iehelu-lIe<*torju. tla ne l»om nikoli mai-kizova žena t
Enkrat samkrat se je prišel <n"e osel m o u-\erit o ^pričakovani izpremembi mojega mišlje-nja.
"Xu, KiMn'e," ine je vprašal. -'ali si se premislila! Kaj naj odgovorim gospe markizi de Marefiezallier v
"Moj sik lep. očka, je neomajni. Xe vdam se, pa da me zaprete v 1 last i I jo.
41 V I »asi i I jo !*' je ponovil trpko. "To l»i bilo težko: Parižani so jo zavzeli in-porušili . .
"IMav so imeli. Moja sedanja usodi ni taka, da l»i žalovala za porušenimi jee;uni.,?
"V kiikMiili easih živimo, o IJo«r»?» je vzkliknil ore. 4*S<* v osrčju naših rodbin se zarenja re-\ >lm*ija !"
•'Nisem učena. o<"ka. saj veste; a nekje sem < it a hi. da j<* zloraba oblasti velikrat povotl uporom. Hodite prizanesljivi: taka rada K• 1 bili spet dobra z vami, dragi papa!"
"Ali pristanek na to. da se poročiš z markizom !"
"\ikarite, očka: sami veste, da je nemogo-
ri'.M
'•Tako. kaj naj storim | »<> tem takem f' je za-giMlrnjal. nemirno se oziraje na kaiioiiieo.
Vrli nw>i mi je kasneje priznal, da me le z.nto ni objel in sisnil k sebi, ker se je bal. da mu ne bi stroga dama očitala malodušnosti.
OtUrl je in zaloputnil vrata za selx»j. Šti-najst dni ji> minilo, preden sva se spet_vkL.^
S svojega stolpiča sem opazila sla, ki je t »vol il neobičajno mm go papirjev- Kanonica i ' takoj hitela pogledat, kaj ji' novega, in malone ves popoldan je minil, ne da bi pomolila svoj kun ji nos v m >jo so»1k». Ni mi treba pripomniti, da sem bila zelo radovedna in da lili , > samota neznosno težila srce.
'"Kako okrutno grenak je boj zojKt oče^a, ki ga ljubimo!" sem vzdihovala pri sebi. "Kolikokrat moram napeti vso odločnost, da ne obnemorem! ..."
Take so bile moje žalostne misli, ko je gospo«! du Cliail, ves rdeč, razburjen in razigran, "alik bombi planil v mojo sobico. Za
nesrečnim orožjem, ga je pomolil kanonici.
"Dovolite. goejpod.'* se je ogorčeno oglasila Sainte Emerance. mod tem ko je bridki meč brenkeitaje treščil ob tla. '"takih slabosti ne morem odobravati- I'o svoji pravkaršnji go-voranciji se nikar ne čudite, aiko Im» vaša hči Še I »olj prežeta s prevratnimi nazori."
'•S prevratnimi! . . . Prevratnih nazorov ste vi sami gospa, ki se naslajate s tem, da me h u.j skate zopet mojega ubogega otroka." Tedaj sem mu vrgla roke okoli vratu, "liragi očka," sem vzkliknila, "vaša najlnilj zaslužna žrtev je ta, da se odpovedujete hlepenju p<> plemenita-štvii. Objemite svojo malo ('haillette in ohranite jo pri sebi v domačem zapečku, namestil da bi hirala oil žalosti pod obledelo krono marehezallierskega markizata."
••Navihanka," je odgovoril, -'boljše prilike si ne bi mogla izbrati; a naj ljudje ne poreko, da sva bila edina na vsem Francoskem, ki sva se prepirala na danaišnji dan. Do nadaljnega ne bodi mod nama več govora o možitvi. Si ■•er l»oino i>a šo vi<lcli. kako se obrne.''
Sainte Emerance je e<ipetala kakor vrag v šk>*t.ij>iIniku. Izpreininjala se je na vse barve mavrice in obupno dvigala roke proti stropnemu tramovju. Nato se je odločno postavila k vratom in dostojanstveno izpregovorila:
Križa, za predsednika guvernerjev Lige Rdečega Križa pod-črtuje interes Ameriškega Rdečega Križa v ves svet objemajoče humanitarstvo, ki je ideal Rdečega Križa.
Mr. O'Connor je bil izbran za to častno mesto soglasno na sestanku Društev Rdečega Križa v Parizu, kjer se je zbralo v prvi konferenci Lige Rdečega Križa izza leta 1938, število zastopnikov iz 52 dežel, četudi je bil sestanek sklican predvsem v svrho izvolitve odbornikov in v svrho začrtan j a programa za mirno dobo, je bila glana briga konference po-živeti in obnoviti svetovni značaj delovanja Rdečega Križa potom revitalizacije včlanjenih društev oziroma organizacij R-dečega Križa, mnoge od katerih imajo težko borbo za obstanek vsled vojnih posledic.
Zahvaljujoč se za čast, ki st mu jo delegatje izkazali z izvolitvijo, je Mr. O'Connor pozval svoje mednarodne kolege naj grade močne narodne organizacije v posameznih deže lah ter s tem zagotove obstanek krepke Lige.
"Naša temeljna naloga jc lajšati trpljenje povzročeno p< vojni", je izjavil Mr. O'Connor
vzdržuje s prostovoljnimi prispevki. Priključene organizacije niso v tem pogledu finančno ob-ligirano napram Ligi. Ameriški Rdeči Križ je Ligi v prvih letih pomagal s prispevkom $2,-500,000.
HELP WANTED 2ENSKO DELO
HELP WANTED
Help Wanted (Female)
"Vidim, gospod, da zame tu ni več posla: moja načela zasramu jetc. mojo a vtoriteto za- j "Zgraditi moramo močne orga smeh ujete, moji modri sveti so vam predmet nizj*cije Rdečega Križa v posa zaničevanja. Zato otresem s svojih črevljev prah te hiše in jo ostavim, da se i znova po-grezne v prosta št vo, iz katerega sem jo zaman poizkušala dvigniti. Kanonica de Sainte Kme-ranee ne more bivati pri meščanih . • ."
"Eli," jo je občutljivo zavrnil oče, "prav pravite, grspa kanonica, meščan sem bil in I
NAŠE PRIHODNJE PRIREDITVE
Predvajanje filma "Osvobo ditev Belgrada" pod pokrovitelj stvom SANS-a se vrši v januarju in februarju v naslednjih naselbinah:
Nedelja 6. januarja Export, Pa. Društvo štev. 317 SNPJ.
Sobota 19. januarja St. Louis, Mo. Podružnica štev. 23 SANS.
Nedelja 27. januarja Pittsburgh, Pa. Federacija SNPJ in SANS-ove podružnice v zapad-ni Pennsylvaniji.
Nedelja 3. februarja Brook-yn, N. Y. Skupne SANS-ove podružnice.
Nedelja 24. februarja Springfield, III. Podružnica štev. 15. SANS.
Naselbine, ki bi želele videti omenjeni film, se naj obrnejo na naš urad za nadaljne informacije.
MIRKO G. KUHE L,
tajnik SANS-a.
F.INGERWAVER MANICURIST
ALL AROUND
OPERATOR
MI ST BE EXPERIENCED STEADY JOB.
$40 — $45
PLUS COMMISSION 5 DAY WEEK Apply
CHARM BEAUTY SALON
1044 OGDEN AVE., (corner 105tli St.) BRONX, N. Y. — JErowe 8-3140
(252—0)
general
HOUSEWORKER own room — mce home
GOOD S ALA ICY—STEADY JOB Call collect LARCH MONT 2-5082
(252—-)
meznih deželah, kot tudi efektivne zveze teh posameznih dru štev. S tem, da pomagamo potrebnim in od vojne prizadetin lahko veliko doprinesemo k od pravi vzrokov iz katerih se iz-cimijo vojne. In to je najvišja
voljo sama svojo
I »olje l»i bil storil, da sem tudi ostal. Ce bi bil dolžnost in naloga ljudstev da-
]»osnemu 1 Julliarda. !»i bil nemara z njim vred poslance v skupščini, kar bi bilo po mojih mislili lepše. nego da plesnim na Komadi, klavrn vlastelin. in se pravdam za pravice, ki jih moram zdaj žrtvovati, še preden sem jih dosegel."
"To je preveč!" je zajavkala Sainte Kine-ranee. '-.Še nocoj se vrnem med ljudi svoje vrste. Te burke ne IkhIo dolgo trajale in žal yam bo še, da ste zatajili svoje nekdanje mišljenje, g<ispod du Chail."
ničesar, da odločim;
pot ... Do gr-
a sem že naveličan te komedije s svojo hčer-
•	. .	,	„	s<'lk<» teli olmlov. ]»ri katerih ne vidim dni^e-
Je i kiju vila kanonica z obrazom žarecim oV -	J
'•Stojte, madame! Zatajil nisem vesty? Le počakati hočem, preden se c a če nas želite mstaviti. srečno pot
svete jeze.
"< .tuj, hčerka," je vzkliknil oče, moleč mi cisopis. ki ga je vihtil v roki; "čitaj, da vidiš. kako veličastna je bila ta seja! . . . l>ne I. minulega meseca so na izpodhudo vojvode d'Aiguillon vsi velikaŠi, pleinenitniki in pre-h'tje sežgali svoja fevdna pisma na žrtveniku d unoviue. herojskem navdušeuju so vsi Žr-t ovali svoje praviee in privilegije oU'eillu I 'agru . . . Kar svet stoji, še niso olm'-udovale • •'ovešike ori krasiieJŠ<*gj, j„ ]M>|j ganljivimi prizora . . Oh, zakaj me ni bilo tam. da bi bil sodeloval pri tej daritvi, ki je vredna prvih ča .'•♦»v krist janstva! Tako drage volje bi se l»il odrekel i-omadskih <>erjatev in rent! Ros je «'<> jih j«' gosjMHI d llodelKM-k malone vsr. prkirža I zase ... A vendar, od rečem se Odpovem se odlikovanjem, ki so me stala toliko denarja . . . Od|M»vem se . . . j^avici, da nosim rapir! . . "
m
S kretnjo, ki je bila obenem izraz togo te nad
vaz, čeprav imam blizu
ga kakor vaš naduti obli scfbe tako pašo za oči.'*
To rekŠi me je nežno objel, Sainte Kmeraii-ce pa je stekla ]»ospravljat s*voje stvari.
To refeši me je nežno objel, Sainte Ivincran-ce pa je stekla pospravljat svoje stvari.
Po oJk*1ii mi je. oče pr<*čital |M»ročlilo o seji, na kateri se je tako sijajno izkazala plameni-tost fram-oske duše. Ogreval se je tean Iwilj. «"'im huje mu je bilo na tihem. Vzlic vsemu, kar je govoril — njegov plemiški na.slov, njegovo lomads'ko baronstvo. njegove liade in želje po velikaškeni slljajn, vse to se je" vendarle razblinjalo v dim . . .
Prav na dnu njegovega s mi pa je obenem vstajalo zadovoljstvo malega meščanskega vJa-stelina ]»oglwlu na zaton preil]>ia\ije. ki jih ie visoki aristokraciji od nekdaj tolikanj zavidal!
(Dalje prihodnjič.)
Anglesko-Slovensko BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angle-seme za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Zn ameriške Slovcnce sestavil
Dr. F. J. KERN
a i tor A n ;/lcš/:o-slo renskega Besednjaka
Cena $2.— s poštnino
Knjiga je illustrirana in v platno vezana Na roči la s prejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New York 11, N. Y.
Preminul v Clevelandu
V Cleveland State bolnišnici kjer se je nahajal zadnjih 16 mesecev, je v minuli ponedeljek popoldne umrl Frank Ko-vačič, samski, star 55 let. Doma je bil iz žumberka na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36. leti.
COUNTER <HKL
UR WOMAN o I>ay Week — UimhI Pay — Slratl.v Work All Yt'.ir — I'U*:is;»nt Wurkiiij;
Coiulitioiis. — Apply WHO BAKF.ItY & KKSTAIIlAN'l 5.!G WEST -JOTt h ST..	> . Y. C
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjižic« daje polj na na navodila kako postati ameriški državljan (V alovenAčlnl»	Cena M cen to«
Dobite pri Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 West ISib Street, New York 11. N. Y.
		
HELP Help	WANTED :: Wanted (Male)	:: HELP WANTED Help Wanted (Male)
BUSINESS OPPORTL'MTIES
Candy & Luncheonette
IZVRSTNO OKROŽJE VIŠJE ŠOLSKI. BUS IN TROLLEY ODJEMALCI MORAM ŽRTVOVATI. ZMERNO Pokličite LE 4-9467
29 East 104th St., N. Y. C.
__(249—0
nes", je poudaril O'Connor.
Ameriški Rdeči Križ se še posebno zanima za Ligo, ker med peterimi organizacijami ki so ustanovile Ligo Rdečega Križa, je bil tudi Ameriški Rdeči Križ. Tekom prvih let njenega obstoja, je bil Ameri ški Rdeči Križ tisti, ki ji je v kiitičnih dneh priskočil na pomoč, ter tako omogočil njer nadaljni obstoj. Predsednik ali načelnik Ameriškega Rdečega Križa je že večkrat prej predsednik Lige.
Funkcija Lige zavisi od mirovnih aktivnosti Rdečega Kri ža. Ustanovljena je bila v letu 1919, po predlogu Henrv P. Davisonu, članu tedanjega ta-kozvanega "Vojnega sveta" Rdečega Križa. Ligo tvori 56 posameznih narodnih društev Rdečega Križa. Pristopi k Ligi lahko vsako narodno društvo Rdečega Križa, ki je organizirano na principih ženevske konvencije.
Zdravstveni oddelek Lige tvori važen del te organizacije od vsega začetka njenega obstanka. Na prvi seji zdravniških veščakov v Canes, v Franciji leta 1919., je predsedoval profesor Emile Roux, učenec slavnega Pasteurja. Konferenca je priporočala zdravstveno skrb za matere in dojenčke, ter še posebno pobijanje jetike, malarije, itd. Rdeči Križ je dc predvojne vodil vzgojno delo v zdravstvenem pogledu z izdajanjem tozadevnih svojih pu blikacij, učnih natečajev, pri rejanjem poučnih predavanj ir sličnega. Vsa narodna društvr Rdečega Križa po svetu so delovala na polju skrbstva za mr tere in otroke ter so vodila bor bo proti nalezljivim boleznim Liga je tehnično sodelovala nr teh poljih, a še posebej je os redotočala svojo pozornost n? tri probleme: prenos krvi zdravje in blaginjo pomoršča kov higijene na podeželju.
CAKE BAKER
FIRST i »It SKCi »NI ► HAND Experienced on CAKES AND DANISH
l h m m 1 Salary FORT WASHINGTON PASTRY SHOP, Slo W. ISTth STREET N. Y. I". — WA 7-1S.14
t jr»L' -o»
BUTCHER
for Store
IJtMxl pay; Steady jol» QUALITY PORK STORE CM J t'NCTION BOl'LEVAKI) CORONA. L. I. HAvemeyer 'J-.loSo
(248—254>
SOLE CUTTERS SORTERS
EXPERIENCED ON »INKING MACHINE H IGHEST WAGES PA 11 ► OSTER LEATHER CO. 87 Frankfort St.,	N. Y. C
ATTENTH >N
OPERATORS
GIRLS—WOMEN — EXPERIENCED on Better Class Coats and Suit«
Li^hr. dt'iin factory—Pleasant working conditions — STEADY WORK
THROFGHOFT THE YEAR Apply: PHAROL COMPANY
2432 GRAND CONCOURSE, Bronx (Opposite the Paradise Thmtro ___(2o2— 0>
SOBARICA — STREŽNICA PRI OTROCIH
Sobarica zjutraj — Oskrbeti ."i otroke |H>i»ol«laii. — AujjleAk« Kovorcf-a. inmI 1(» let starosti. IZVRSTNA PLATA Pokličite: BI" S-0<»T(i ]m> 7*. uri iHt|N>lilne.
(252— li)
Opozorite Se drnce, kJ ne fiUja "G. N." na te oelsse. — Mogote bo koma vitrei en*.
Operators
Exp'd Singer Machines
ON
LADIES' SLIPS & GOWNS
GOOD PAY — STEADY
EXCEL MFl>. CO.
:;~2 DeKALB AVE., (ci.r Steuben St.» 2mi Floor B It O O K L 1' N ____(251 1)
GIRL OR WOMAN
LOOKING FOR A COMFOItTABUE
H O M E GE> ERAL HOUSEWORK & SIMPLE COOKING — 2 children, 2 ami 7. (Girlsi — Electric washing machine. 4 r(H»ius, simply fni-nished; pleusant surroundings. — Phone Mrs. Langsani. PR :i-.J!»s.-
__(251— r»)
FLOOR GIRLS
STEADY EMPLOYMENT GOOD PAY AGATE KNITTING MILLS 383 Throop Ave., Brooklyn, N. Y. STerling 3-3977
(230- 4)
<

N e W
—FOR SALE—
Jersey
— —FOR SALE-
DELICATESSEN —GROCERY FRUITS AND YEGETABLES AND FROZEN FOOD STORE
Weekly business $1,000. — Monthly rent $4<». — Price. — ONLY *7,1H»0. Excellent location on Main Street. Don't n»iss this wonderful om»ortuni-ty!!! — Telephone PASSAIC 2-0410
_	(252—terimi največjimi kata;
Ligin oddelek za pomoč v slučajih naravnih katestrof, jc bil pooblaščen za vrši te v tegp dela šele leta 1924., vendar jf že prej bilo v teku to delo od strani Lige. S pomočjo in sodelovanjem Mednarodnega R< čega Križa je bila oriGjjročen*' L obsežna pomoč v zve^^neka
PORTER
FOR CLEANING BUILDING GihkI pay; Steady job; Congenial
surroundings PERFECT UPHOLSTERY CO., INC.
54 BOND ST.. N. Y. C.
Corner Bowery and Second St. _ ___(240-252)
CARPENTER
EXPERIENCED
IN SETTING UP JIGS AND TAKING CHARGE OF PRODUCTION Good pay: Steady job; Excellent oi>-
portunity for the ri^bt man.
CALL: MR. SAWYER EV y-300^ _____(24Q-252)
Post Office Rulings for Mail to Yugoslavia
Letter Mail (first class) : Inters and packages up to 4 jMniuds, 0 ounce limit. Printed matter, commercial pai>-•'rs. and merchandise samples in small i wickets up to the limit of 1 pound. Pri u I til Matter for the blind (Braille) nay weigh up to 1.1 pounds, G ounces.
The rate for all first class mail is 1 cents for the first ounce. 3 cents for each ounce thereafter. Packages nust be declared in Custom Declara-ion Form 2070-A on the inside and ">ticker No. 2076-C1 on the outside. These may be procured from any lo-•al post office.
Airmail: Airmail may be sent up to I pound limit. The rate is 30 cents for •ach Va ounce.
Airmail and Letter Mail may both »e registered for a registry fee of 20 •ents.
Parcel Post: Packages limited to 11 •ounds. — One package a week to! lie same addressee. The size of pack-w or parcel is limited to a total of 2 inches for length and girth combin-d. Contents are limited to non-i»erish-hle foodstuffs, clothing, etc. The rate « .'!7 cents for the first pound, 51 ?nts for 2 pounds, 71 cents for 3 ounils. and 14 cents for each addi-ional pound up to 11 pounds, making fie postal rate for an 11 pound paek-ge $1.83. Use Customs Declaration •"orm 2000 and International Parcel 'ost form.
(From the U. Y. R. F. News Bulle-in (October-November, 1045) New Jork. N. Y.)
PATTERN MAKERS
W O O D FIRS T C T. A S S ROSEDALE PATTERN WORKS SS-IO LITTLE NKCK PARKWAY BKLLROSE, L. I. FIELDSTONE 3-1218
(251—1)
M E C H A X I C
FIRST CLASS •ON TAXICABS
GOOD PAY	STEADY JOB
B E It T n It E L L I 1250 GARRISON AVE.. BRONX, N. Y. — DA :i-<siil5
(24!)—o)
!	M K N D E R
I on Infants & Childrens Sweaters
i STEADY WORK—GOOD PAY Pleasant Working Conditions ELITE FASHION KNIT ! 250 MOORE ST.. B'KLYN. N. Y. BJIT Subway 14t*i St. Line to Morgan Ave SUitio..
(24tJ 252)
B O Y S
NO EXPERIENCE NECESSARY GENERAL FLOOR WORK
70Č per hour — Permanent 5 day week — Union shop GENERAL TOWEL & APRON SUPPLY
108 DOBBINS ST., BROOKLYN EV 9-'55H>
(248—254
(MALE * FEMALE HELP WANTED)
O P E R A TORS
(MALE OR FEMALE) H A N I) S K W K K S FINISHERS^
Good Pay — Steady Work — Pleasant Working Conditions Apply: LEEs HY DRESS CO. 15 DUFFIELD ST., BROOKLYN
(247—253)
New Jersey
HELP WANTED
(MALE) I
While all packages, both first class ml ivarcel post, must l>e declared on •ustom Declaration Forms, the Yugo-lav Government allows sift packages rom America to enter duty-free, when •ccompanied by a letter in which is tated that the package is a gift, and Iso when the package is market) *i large letters G. L. V. V. — This * important if you wish to sent a elief package to your relatives in Jugoslavia.
(From a letter of the Yugoslav Em-ssy, Washington, D. C., November , 1945.)
ORDERLIES
VETERANS WHO ARE SLIGHTLY DISABLED—No experience necessary Any man looking for a steady job may apply to: MISS ANDERSON Ml )RRISTOWN MEMORIAL HOSPITAL. (Hi Morris Street
MORRISTOWN. New Jersey ______
Automobile Painter Wanted
Also BODY AND FENDER MAN-EXPERIENCED — $tK) PER WEEK EXPERIENCED . — $85 PER WEEK — Steady work: Pleasant working con ditions — Apply RIVERSIDE AUTO BODY CO. 710 RIVER ST.. PATERSON. N. J. _(247—253
LABORERS
W ANTED FOR SLAUGHTER HOUSE
STEADY WORK Apply FOOD FAIR STORES Meat Packing Division 400 ALLEN ST., ELIZABETH. N. J. ___(240—252)
MARQUETERIE
or Z I G SAW M A N
MUST BE GOOD — FULL TIME ^VORK ON NEW MACHINES APPLY NOW C. O. DICKS CO. Lincoln Blvd., BOUND BROOK, N. J. — Telephone Bound Brook 10S2
HISINJA
I<ahko kuhiiiije opoldne »lo večerje. Olikan dom, prijetne razmere. Dobra plača. :MJ05 SEDGEWICK AVE., BRONX blizu 231. ulice Vprašajte takoj KI 3-0596 _ (240—253)
GIRLS for
LKJUT FACTORY WORK
ON SHOES
Good pay; Steady job Chance for advancement PALIZZIO INC. 4t»0 I-ufayette St., N. Y. C. 5th floor _____ (248—254 »
OPERATORS
FOR MENDING CLEAN APRONS AND OVERALLS 75? |K-r hour - Permanent 5 »lay week — Union shop GENERAL TOWEL & SUPPLY CO. 108 DOBBIN.* ST.. BROOKLYN EV 9-35111 _ (248— 254 »
FLOOR GIRLS
N<» EXPERIENCE NECESSARY 05Č hour; Permanent ; 5 tiny week Union .-hop GENERAL TOWEL & APRON SUPPLY
108 DOBBINS ST.. BROOKLYN EV 11-351«
(248—254
:: New Jers e y_::
HOUSEWORKER
PART TIME — :t DAYS WKLY OR
FULL TIME $1<M» MONTHLY: General Htmsework. s<»nie light laundry. —- Apply after January 1st. — MRS. Kl'KAN, 44:; East Clay St., ItoseMe Park. N. J. Telephone ItOselle 4-2208J _ (252—«>
ATTENDANTS
Must Be Thoroughly Experienced
FULL MAINTENANCE START THE NEW YEAR RIGHT See MISS ANDERSON Morristown Memorial Hospital
(Mi Morris Street Morristown. New Jersey _(25-- i;»
WATCHERS &
SHUTTLERS
FOR DAY AND EVENING WORK Also EXPERIENCED MENDERS Steady work — Good Pay — Pleasant
Working Conditions START THE NEW YEAR RIGHT Apply
MONTE EMBROIDERY COMPANY
908 — 21st STREET , UNION CITY, NEW JERSEY Telephone UNION 3-8IH1
(252—li)