) PRIMORSKI DHEVH1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VT - 111 n P°Stnlna plačana v goto r*_ I Ol6V. lil Spedizione In abbon. post. I. gotovini gr. TRST, petek 26. maja 1950 Cena 15 lir Izjava maršala Tita o nadzorstvu nad atomsko energijo Le konkretna dejanja iahko pokažejo, kdo je za mir, in hkrati dovedejo do miru postavlja se samo vprašanje prepovedi atomskega orožja, temveč vprašanje ^zorožitve na splošno, kajti tudi brez atomskega orožja se lahko uničijo milijoni in svet - Treba je zaradi tega odstraniti vzroke, ki lahko dovedejo do vojne jSŽpRAD, 25. — Predsed- NARODOV sle-o vprašanju med-nad ^fa*oslovanske vlade ma-r-Jnn„ i° ie dal nocoj po tele- Združenju DOPISNIKA PR! ORGANIZACIJI PLENIH i w izjavo I I^,nega nadzorstva psk0 energijo:' r? dne leti in pol se vodi v B,rU Združenih, narodov in ta i*5 določenem tisku in ra-P diskusija o nadzorstvu (,^e energije in o prepcve-Qt°rnskeya orožja, toda do «J brez vsakega uspeha. Za-" kislim, 'da na to ni težko IjMOriti. Gre za to, da se re-*** tega vprašanja ni *o-- v pravem času. Obstajajo brloga nerešena, vprašanja s sklenitvijo mirovnih namesto da bi za-go * . ** vojni pokazali mno- ^olje, strpnosti in medna- l'anju fla razumevanja pri rtše-teh vprašanj, tmajoč Pred qčrni težnjo v voj-^ «mučenega človeštva po dovoljujejo, da se svet ^oeno strahujte z novo voj-tkn me“to, da bi se impera-^ Postavilo vprašanje mi- rjj vprašanje popolne pomi-’l4rrvi*n konsolidacije, da bi »e In, lahko brez strahu posve-celjenju v vojni prizadetih ustvarjalnim de-namesto tega je nastala ^ tekma za oborožitev [jj,‘Odbija se dragocen čas »’ ds,ji 0 prCpovcdi at.omske- 0 orožja. le. iskreno ta mir, la bo 1 mimo vseh teh malenkosti . *e bp z vsemi silami zavzel i ”dr. Treba je najprej rešiti .miru ona vprašanja, ki L gCrjgjo napetost v svet«, Tfc je odstraniti vzroke, Iti rd) dovedejo do vojne. — r sem prepričan, da bo te-ti lahko rešiti tudi vprašanje jWstLa atomske energije. 'r% je hitro odstraniti one elemente v odnosih med državami, ki stalno vodijo do še večje medsebojne napetosti- Med te elemente štejem v prvi vrsti neenakopravne odnose velikih držav do malih držav, vmešavanje v nct anje zade.ve malih držav, tendence po političnem in gospod n.,kem podrejanju gospodarsko slabših in manj razvitih držav, preprečevanje neodvisnega razvoja narodov, ki v preteklosti in iz katerih koli razlogov niso imeli svoje lastne države. Mislim, da se v tem elektri-ziranem času ne sme poslavlja- ti vprašanje miru ali vojne, pač pa samo vprašanje miru. Verujem, da je atomsko proz jz od vseh sredstev vojnega rušenja in uničevanja, ki so jih do sedaj izumili; toda pretekla vojna je pokazala, da se lahko tudi brez atomskega orožja uničijo milijoni Hud; (n uniči svat. Zato se ne postavlja samo vprašanje prepovedi atomskega orožja, pač pg vprašanj; razorožitve sploh. Ne puste dzkla-racije in propagandne parole, pač, pa konkretna dejanja lahko poka,žejo, kdo je za mir in kdo ne, ter lahko hkrati do. vedejo do miru. Edino z vztrajno voljo vseh držav, a v prvi vrsti članic Združenih narodov in s pomočjo Organizacije združenih narodov bo možno obvladati vse težkeče, učvrstiti mednarodno sodelovanje in tako pripraviti teren za rešitev vprašanja mednarodnega nad-zorstva atomske energije, prepovedi atomskega orožja in razorožitve sploh. Na koncu želim izrabiti to priliko, da pošljem ameriškemu ljudstvu tople pozdrave in najboljše želje liuien zaradi Jon' predsedi IIP Zahodne Nemčije BERLIN, 25. — Podpredsednika komunistične partije Zahodne Nemčije Kurta Miillerja so izključili iz partije. Ta sklep so sprejeli na seji predsedstva KP. Vodja komunistične parlamentarne skupine v parlamentu v Bonnu Renner je danes predsedniku parlamenta izročil pisano Miillerja, v katerem Miiller sporoča, da je zaradi osebnih vzrokov podal ostavko na mesto poslanca. Mulier je bil že od 1933. leta aktivni partijski delavec. Bivši član KPtZahodne Nemčije v Rastadu Vilma Schnpe je poslala odprto pisano članom komunistične nartije Zahodne Nemčije in poudarila, da iz partije izključujejo na stotine članov, ki skušajo povedati svoje mnenje. Voditelji, je napisala Schape, sq v partijo uvedli neznosne -birokratske ukrepe in izključujejo vse tiste, ki se jim ne pokorijo. Vilm« Schape je bila izključen;. vi tajništvo KP Zahodne Nemčije, ker sc. je uprla zahtevi vodstva. ra bi se ločila od svojega moža, bivšega glavnega urednika osrednjega glasila I

to potovanje imelo za mir Predsednik ZDA je oodal, ,’.a bosta z ministrom Achesonom proučila važnost, ki jo bo *reba dati Lievim naporom m razgovorom. Truman ni hotel komentirati včerajšnjih Revitiovih izjav. da je Anglija naklonjena siprejemu LR Kitajske v OZN. Popoldne je Lie na pozdrave članov tajništva OZN, ki so ga pričakovali, dejal: «Evrcpa hoče mir. Vzhodna in Zahodna Evropa hočeta mir 'n namen naše organizacije mora biti ohranitev miru. Pošakatj bo treba, toda prišel bo dan ko nihče več ne bo omenil hladne vojne«. Glavni tajnik OZn je tudi prejel na tisoče pisem žena in otrok, predvsem pa treh milijonov bivših francoskih bojevnikov in nekaj tisoč p oh ul i-Ijencev, ki so mu poslali voščila za njegovo delo. Ameriški funkcionarji pa so izjavili danes, da bo Velika Britanija ostala sama pri svojih poskusih, da bi sprejeli delegacijo LR Kitajske v OZN. Diplomatski krogi so izjavili, da ZDA ne bi podpirale Velike Britanije pri poskusu, da bi odstranili zastopnike nacionalistične Kitajske iz- OZN in 'jih nadomestili z zastopniki ljudske republike. Dodali pa so, da ZDA ne bi v tem primeru napravile nobenega nasprotnega koraka. Republikanci v kongresu so obsodili stališče Bevi-na glede Kitajske češ da se Anglija ne briga za ameriško stališče v zunanjih zadevah. V londonskih krogih pa pravijo da angleška vlada «ne bo mogla« sprejeti vseh pogojev vlade LR Kitajske za vzpostavitev diplomatskih odnosov. Kitajska vlada je namreč 17. maja sporočila angleški vladi, da zahteva nazaj 70 kitajskih potniških letal, ki so sedaj v Hong Kongu, ako želi Anglija pristanek Kitajske vlade za imenovanje angleškega poslanika v Pekingu. V zvezi z drugo točko kitajske note, ki pravi. da Anglija ni pokazala prijateljskih odnosov do LR Kitajske, ker ni glasovala za sprejem LR Kitajske v Varnostnem svetu QZN pa angleški funkcionarji poudarjajo, da Je tega kriva le Sovjetska zveza in nihče drugi. Tudi ameriška delegacija pri OZN ne kaže nobenega optimizma do rezultatov, ki jih je dosegel Lie v Parizu in Londonu. Tudi v teh krogin poudarjajo. da zaenkrat ZDA nimajo nobenega namena spremeniti svojega stališča do vprašanja kitajske delegacije pri OZN. Skratka, ZDA bodo še enkrat glasovale proti vključitvi delegacije LR Kitajske v OZN. V istih krogih dalje poudarjajo, da ZDA ne bodo s prevelikim navdušenjem sprejele zamisli konference štirih, kajti stališče ameriške vlade poslane, da je treba vsa na sprotstva in spore rešiti v okviru OZN, seveda na ta način, da ZDA vsilijo svojo voljo s pomočjo svojega glasovalnega stroja. HONG KONG, 25. — Pred Hong Kongom so se spopadle pomorske edinice nacionalistične Kitajske in Ljudske republike Kitajske. U ?vn*i mi Je očitno In ze-SKtn? Vem, Kakšna mora biti artija , »tranka proletariata, -Ve,, .^Panskih delavcev. Zc ,,'rie -dmirr.' kongresom Komln-& Šr?5,.katerem sem bil dele-sem navdušeno za-SNičniEolltiCno enotnost »co-C str, ParliJ in socialistlč-Nm .k (kadar vi govorite o jtfbk del Bariju«, pravi-I9i»c veste. da sem bil že lij«. - edini predstavnik KP “ Šestem kongresu Prav zato, ker sem sem eden Izmed usta-Enotne socialistične K% (RSU) Katalonije, tiste T* ii«!ioti kateri se borite od ir St* n°vitve. Proti tej par-m, .. s» borili ie med našo !ktjcst| “kiu-ale. da se brez Sil uDirati , bl11 mogli 32 ine- » v Snani P borlU Protl fa- Jh * Parm i1- (Enotna soclall-Hn tij., Jf> Nemči e ali Delav-?«V»rilr°1J,!ke ab druge po. *!a ‘ttjr,, niso v nobeni zve-jt) iposu.’, ar je mogla ali ho-fti toffujeL naša PSU Kataloni- mftlnu : ko hi vcdno bom vero-JJiJe, flslov m se (dl primer nas, Je k, az5irh 1 5ocialistov Katalo-V„«a bmPo vsej Španiji in iPCfjeit, bi se bilo OoVei?.,b°mo premagali s Vi {aja al°- In sicer v ^v^ne^dvorni za porazen ko- Jože del Bario: ODPRTO PISMO POLIT it. Vi sle odgovorni za porazen konec vojne It VaTdo r5c- zaradi katere-Jv0r fia ((-"(adrldski komuni- tJt 5' Vajene poklican na od- tA v^kknb^kp^k! In vellkan-*(lar.{eh »ni k' so nastale v ^nstvlji naJ«lh letih našega naše Izkušnje m vaša nesposobnost, da bi vodili In organizirali boj KP Španije; vaša politika,' ki je stalno kontradiktorna. ker jo uveljavljate po diktatu — vse to ir.e je Se bolj utrdilo v prepričanju, k šeni ga že imel o tem, kakšna naj bo partija proletariata partija španskega delovnega ljudstva. platforma enotnosti ŠPANSKEGA REVOLUCIONARNEGA GIBANJA Nam je potrebna nova partija, ker niti komunistične partije, niti socialistične stranke Španije ni ne v domovini, ne izven nje. pta samo dve grupaciji okrog Serov. Tega imenujejo komunista, onega socialista. Okrog teh skupin se je zbral del dobrih komunistov. Tl Sefi se niso potrudili, braniti naše republikansko stališče; nasprotno njihova politika je narr. tuja. Ti šefi žive v tujini m pred Spanci zastopajo politiko tujih držav. Ko so bile vlade teh držav na mednarodnem področju prijateljske, sta ravnali ti dve skupini enako. Brž ko pa so nastopile vlade teh držav druga proti drugi, sta se tl dve skupini tudi ločili in vsaka Je zvesto hodila po stopinjah politike vlade, ki ji je vdana. Pozneje bom znova govoril o vsem tem. So skupine aktivistov in celo voditeljev, ki jih vodijo ti šefi. Vsi komunisti in socialisti polagoma spoznavajo. kam jih vodijo njihovi šefi. Bazen tega pa imamo množico aktivistov in voditeljev, komunistov in socialistov, ki nočejo našega republikanskega stališča podrediti koristim katere koli sile v boju za hegemonijo Evrope. KOMUNISTIČNA NI TISTA PARTIJA, KI ČAKA, DA JI RUSKA VOJSKA PRINESE ZMAGO Prietova protikomunistična stranka ni socialistična. Orientirana jc na politiko zahodnega bloka in zmago pričakuje od zmage — morda z orožjen.' —■ zahodpega bloka. Komunistična tudi ni partija, ki vsemu nasprotuje in ka-iere šef je Dolores Ibarurri (ali nekdo drugi izmed vas). Ta partija že enajst let nima svoje politične linije in čaka. da ji bodo ruske armade prinesle zmago. Nam je potrebna partija, ki jo bodo navdihovale demokratične In ljudske korjstl našega republikanskega cilja. Tej partiji bodo prinesli silo delavci in proletarci ra partija mora nadaljevati bojno sposobnost proletariata, delavcev, protifašističnih narodov Španije. Verovati mora v možnost zmage. Njena politika So?a dajati koristim naše ljud- ske demokratične republike pred nosi pred vsem drugim in omogočiti organiziran skupni boi španskih protifašistov, dokler je ta boi znova ne bo privedel do republike. Nam jc potrebna partija, ki bo zbrala komuniste in socialiste, ki so se borili ramo ob rami proti fašizmu in ki so kljubovali do zadnjega trenutka, po porazu pa ostali zvesti sami sebi in nadaljevali v domovini ali izven nje politiko, ki sta jo uveljavljali ti dve stranki med vojno, politiko našega delavskega razreda in našit. protifašističnih narodov. Nam je potrebna partija, ki bo sprejela in večno čuvala najboljšo tradicijo In pomembne vrline solidarnosti ln tovarištva stare PSOF. (Socialistične delavske partije Španije). Partija, ki bo znotraj dejansko demokratična, ki bo pošteno uporabila demokratični centralizem in ki bo dosegla največje uspehe v organizaciji, duhu. disciplini in komunistični bojevitosti. Partija, ki bo ohranila vse pozitivne strani Komunistične partije in socialistične stranke, ki bo podedovala slavo prve in druge, slavo, pridobljeno med našo vojno proti fašizmu, partija, ki bo brez obotnv-ljenja zavrgla vse. kar je v teh dveh strankah negativnega, Nam je potrebna partija, ki bo na podlagi naših lastnih izkušenj, potem ko se bo seznanila predvsem z našo bogato zgodovino, sposobna sprejeti in ohraniti velike nauke, ki nam jih nudi zgodovina zmag in porazov mednarodnega delavskega gibanja, da bo znala to uporabljati v revolucionarni in ustvarjalni akciji. Nam je potrebna partija, zgrajena na načelih znanstvenega socializma, ki bo po svoji jasni doktrini, politični strategiji in bojni taktiki zares avantgarda proletariata, delavskega razreda sploh. Partija, ki bo skupaj z drugimi demokratičnimi organizacijami, ki se niso odrekle same sebi. avantgarda vsega ljudstva v boju proti fašizmu v domovini in izven nje. Marksistično vzgojena partija, ki sprejema veliki Leninov nauk in uporablja vse, kar je poučnega v boju £a ,naf° domovino v aktualnem obdobju. Nam je potrebna partija, ki bo odprla nove perspektive ljudstvu, ki so ga vsi vodili za nos. Takšna partija bo moralna vzpodbuda, da se bo zbralo in aktiviziralo na stotisoče izgnancev ki so se brez orientacije raztepli po svetu in prenehali biti nada naših lojakov v domovini Partija ki bo postala za vse tiste, ki se’bore in upirajo v sami Španiji poroštvo, da bodo žrtve obrodile sadove in da zmaga ni le možna, marveč tudi zagotovljena. Potrebna nam je partija, katere naloga bo, da delavski razred ne bo ostal zapuščen, partija, ki bo poskrbela za naš delavski razred in naše protifašistične narode. Kdo zdaj organizira, vodi ln predstavlja protifašistične sile Španije, sile, ki niso kapitulirale in ki ne bodo kapitulirale pred fašizmom? Nihče! Socialisti Prietovega kova in komunisti kakor Uribe so dolga leta tekmovali med seboj, da pl sekali glave španskim protifašistom. In r,es se jim je to posrečilo. Ni več republikanskih strank ne ustanov. Ni več republikanskih ustanov, ker je ta gospoda razbila dve veliki delavski stranki, na katerih so ustanove vedno slonele Ni uradnega organizma, ki bi koordiniral akcijo heterogenih, razbitih protifašističnih sil. ki bi predstavlja, kdo Je odgovoren pred njimi in pred svetom za bodočnost Španije po porazu fašizma. Nam; Je potrebna partija, katere prva naloga bo, doseči te glavne pogoje, partija, ki bo znova zajela komuniste in socialiste, ki so tu ostali, teh* pa je naivoč Partija, ki se bo lahko približala stomk?niSL‘in’ '» anarhosindikali-enakopravno, g°V°rila z nJ'mi skTmrtV,a’ k' bo s 5v0J‘m Span-skim izvorom in s svojo demokratično strukturo, s svojo taktiko in programom dala garancije naprednim.' republikancem, partija. ki se bo znala približati organizacijam in strankam Katalonije, Lenskadije in Galicije in se pomeniti z njimi. Partija, ki bo upoštevala pravico du kritike, pravico do ideološkega m političnega boja in napela vse sile, da se doseže enotnost akcije vseh protifašistov, in sicer nemudoma in na podlagi minimalnega programa. Partija, ki bo poskrbela, da bo španski protifašizem ak tivno in ustvarjalno zastopan v Španiji in izven nje,'partija, ki bo tej močni vojski dala obliko enotnega centralnega vodstva, ki bo popeljala vse protifašistično razpoloženo ljudstvo v odločilni boj za svobodo. . .Part,Uas ,ki bo vrnila vrednost ideji ljudske republike, ideji, ki se je porodila v Španiji med našo vojno proti fašizmu, ideji ki s? jo pozneje uporabili v deželah Vzhodpe Evrope in ki jo skušajo španski kominformisti potvoriti, ideji, ki je našla svoj najbolj odraz v novi, socialistični Jugoslaviji, Direktor Urada za informacije pri vladi LR Slovenije nam je poslal sledeče pozdravno pismo: Dragi tovarišiI Ob Petletnici izhajanja vašega lista vam pošiljam naiskre-nejše čestitke- Čeprav vaš list izhaja šele pet let, je vendar odigral veliko zgodovinsko vlogo za razvoi demokratičnih sil p Trstu in V predelih Italije, kjer ga pitajo Slovenci, ki so zaradi diktata velikih sil, zaradi umazanega mešetarjenja med vzhodnimi in zapadnimi velesilami ostali še vedno i zven domovine. Zgodovina vašega lista je zgodovina slavne revolucionarne borbe tržaških množic v. povojnih letih, zgodovina vašega lista je del te slavne borbe, ki so jo tržaške množice enotno in dosledno vodile za stvar miru in demokracije. Zgodovina vašega lista je del velike borb*. ki jo danes naša Partija in vsa naša domovina ter vse resnif no progresivne sile v svetu vodijo proti izkoriščanju, za ena kopravnost in za svobodo Kljub temu da je bil Trst najvidnejši primer kontrarevolucionarne dejavnosti velikoru-ske informbirojevske politike, kljub temu: da ste se znašli v križnem ognju združene reakcije od neofašistov do Inform-biroja, ki so složni povedli proti vam najhujšo šovinistično kampanjo, ste vedno častno vztrajali no svojih pozicijah in se kot resnični revolucionarji borili za stvar pravice. Ob vašem jubileju vam žt-lim, da tako vztrajno kot do sedaj nadaljujete to svojo pot za stvar progresn Prejmite tovariške pozdrave SERGEJ VOSNJAK Oh!« odbor SIAU Koper Ob peti obletnici vašega vztrajnega in uspešnega dela vam izvršilni odbor SIAU Koller pošilja čestitke in borbene pozdrave. Gotovi smo. da boste še'nadalje držali visoko prapor bratstva. Slovansko-ltalijanske ljudske fronte in vam želimo mnogo uspehov posebno danes, ko je potrebno, da se borimo odločno ne samo proti imperialističnemu taboru, temveč tudi proti revizionistom marksizma-leninizma. Kot predstavniki e. notne Liudske fronte vam jamčimo v tej borbi vso svojo Podpora Smrt fašizmu — svoboda narodu) Okrajni odbor OF Opiine Čestitamo «Primorske- mu dnevniku» petletnico obstoja, posvečenega pogumni in neumorni borbi za pravice in «• nakopravnost delovnega ljudstva na STO-ju, Ža resnično demokratično enakopravnost in spoštovanje med narodi in za, resnični in trajni mir p svetu. Izražamo vam svojo hvaležnost za vse dosedanje d sto in uspehe, dosežene z neupogljivo premočrtnostjo narodnoosvobodilne borbe, katero vodite kljub napadom kominjormiiftič-nih izdajalcev delovnega ljudstva in vam želimo, da to borbo nadaljujete z enako, odločnostjo kot doslej za uresničenje ciljev Osvobodilne fronte.! Šahisli Istrskega okrolja Šahovska društva v Kopru, Piranu, Portorožu in Izoli čestitajo ^Primorskemu dnevniku.» k njegovemu petletnemu jubileju in se mu zahvaljujejo za pomoč pri krepitvi šahovskega pokreta v. Istrskem okrožju. Kakor vsi dnevniki v sosedni FLRJ je tudi ePrimorski dnevnika v polnem razumevanju pomena šahovske igre za vzgojo mladine, formiranju in-telekta delovnega ljudstva, krepitvi tekmovalnega elana, borbenosti in vztrajnosti ter odvajanj od plehke zabave in iger na slepo srečo, bil skozi dobo več let posredovalec meti šahovskimi organizatorji in šahi-sti Slovenskega Primorja. Naj živi {(Primorski dnevnika, glasilo Osvobodilno fronte za Tržaško ozemlje! „S. Shamperle” v Bosni Nadvse uspel koncert v zgodovinskem Jajcu - Jutri bo zbor nastopil v Sarajevu (Od našega posebnega poročevalca po telefonu) SARAJEVO, 25. L jn, -- Pev-nki zbor »Slavko Škamperle« je iz Banjaluke odpotoval v Jajce. Pot je vodija slcozl romantično Vrbasovo sotesko. V Jajcu je bija nato po ugledu zgodovinskih znamenitosti v veliki dvorani, ki je bila prenapolnjena, pevska prireditev, ki je občinstvo zelo navdušila. Poslušalci so bili posebno nav. dušeni ob petju partizanskih pesmi, ki so vzbudile predanort in sodcživljanje. Koncert, ki TIRANA, 25. — Danes se je nadaljeval v Tirani proces proti skupini oseb, ki so obtožene, da so bile v službi ameriške tajne obveščevalne službe. je bil na predvečer rojstnega dne maršala Tita, je bil zopetna zmaga odličnega zbora pod vodstvom dirigenta tov. Ven. turinija, Bivanje V Jajcu v prijetni družbi s tamkajšnjimi delavci je bilo vse prekratko, da bi bi. lo mogoče videti vse tiste stvari, ki bi nam jih bili radi pokazali tovariši iz Jajca; Danes so bili svetoivanski pevci skoraj ves dan na potovanju iz Jajca V Sarajevo, kjer so jih gostitelji že pričakovali na kolodvoru in jih z avtobusi pripeljali v hotel. Današnji večer je določen Za počitek, juirj pa si bodo člani pevskega zbo. ra «Slavko Škamperle« ogledali znamenitosti Sarajeva. Koncert bo v soboto zvečer. R. RAUBER „Pravda“ in sen. Pastore Avstrija in Trst Povedan smo že, da vladi Sovjetske zveze nikakor ne gre v račun umakniti svojih zasedbenih čet iz vzhodnega dela Avstrije, ker bi sicer s tem odpadel vzrok za prehajanje in prebivanje sovjetskih vojaških enct na Madža skem in C.ško-slpuaškem. Tudi zapadni imfe rialisli prav tako nimajo računu — po drugi strani — umakniti svoje zasedbene čete ,z okupirane zapadne Avstrije, ker bi s tem njihova fronta, ki gre od vzhodne meje zatadne Nt nčije preko Avstrije do 1 r-sta, izgubila svojo pračo vsebino in pomen. Zato si oboji nenehno izmišljajo vzroke za odlaganje sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo, sklenitve, katere prva posledica bi bila umaknitev v.seh okupacijskih čet. Takšen najnovejši sorj t-ski «vzrok» je Trst in moskovska ((Pravdaa je včeraj objavila že drugi članek, v katerem trdi, da zaradi Trsta ne more podpisati mirovne popedbe r Avstrijo in se vprašuje: ({Kako se more zaupati avstrijski popodbi, če ostane Trst anglo-aineriška vojaška baza?« Zato zahteva imenovanje guvernerja ln umaknitev angloameriikih Set iz Trsta. Dejansko pa bi se vprašanje Postavilo lahko t.udi ravno narobe; Angloameriški imperialisti nočejo umakniti svoje čete iz Trsfa vse do tedaj, dokler ni podpisana avstrijska mi ovna pogodba in dokler držijo suoje čete v Avstriji, katere oskrbujejo prav preko Trsta, ki je njihova vojaška Oaza. To sov jeti prag dobro vedo, kako tudi še bolje vedo, da bi s\pr d pisom mirovne pogodbe z Avstrijo popolnoma opravičeno zahtevali umaknitev angloam riških čet iz Trsta. Toda on- s-dejansko z imperialisti medse-bojno ocenjujejo in na tu način s Trstom mešetarijo, pod geslom o imenovanju guvernerja. To geslo pa izkoriščajo italijanski kominfcmiisti za podp ranje imperialistične Dalij,n ske. politike. V njihovem ime-nu se je rimskem senatu oglasil predvčerajšnjini ko min-forniističnl senator Pastore. Kakor nedavno Pajetta je tudi sen. Pastore zahteval guvernerja kot edino možno pot ca priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji. S tem je ugo. dii hkrati italijanskemu cunja-stemu imperializmu in sovjetski vladi prt njemm mešetarjenju Pri tem pa je Pastore povedal marsikaj, s čemer ie dokazal, da se prav zares bolje ra-zume na kolesarske dirke kot pa na najnovejšo politično zgodovino Tržaškega ozemlja. Med drugim je dejal, da si ((Tito priključuje cono B. kjer v treh mesecih ne bo več nobenega Italijana, če se bo nadaljevalo z dopušanjem, da Tito dela kar hoče«. Pa ne samo sedanjost, Pastore pozna še bolje tudi preteklost iti pravi: «... Očitno je, da so se zavezniki, ki so se s Titom sporazumeli že med vojno, plačali njegovo izdajstvo socializma Z italijanskimi deželami«. Končno se je Pastore še pohvalil, da je KPl vedno stala na imperialističnem stališču glede rešitve vprašanja Julijske krajine. De-}al je: kKPI je vedno govorila tržaškim mnpžicam, ki so po osvoboditvi verjele, da bodo našle v Titovi republiki resnični socialistični režim, naj se ne ločijo od Italije. To izhaja iz spisov Komunistične partije«. Kakor vidimo, se voditelji KPl s podporo, ki so jo dajali italijanskim imperialistom, danes dve leti po resoluciji Komin-forma celo hvalijo, da so bili tako rekoč ie tedaj bolj komin-formistični od samega Komin-forma, čeprav so se pred tremi leti morali pred istim Komin-formom prav zaradi omenjene podpore Italijanskim imperialistom, zagovarjati.... Resnično, resnično -— čudna so pota fseh tistih, ki odstopijo od osnovnih načel marksizma-leninizma! Zato je popolnoma logično, da so prav kominformisti tisti, ki prirejajo danes po vsej Italiji na tisoče imperialističnih in šovinističnih javnih zborovanj, naperjenih proti socialistični Jugoslaviji, da so prav kominformisti tisti, ki hujskajo italijansko ljudstvo proti Jugoslaviji kot so ga hujskali nekoč fašisti. SLAVA PADLEMU BORCU Z MNOŽIČNIH SESTANKOV OSVOBODILNE FRONTE Italijanska KP vodi dvojno politiko V Italiji zahteva priključitev STO, na Tržaškem pa govori o potrebi ustanovitve samostojnega STO Zou. Juan Mamin Včeraj ofo 20. je bil v ulici Ruggero Manna - 29 sestanek I. okraja OF /a člane s I. II. in V. terena. Po formalnem pozdravu je podal politično poročilo tov. Miroslav Ravbar. Njegovo izvajanje je bilo izčrpno, dobro,1 jasno in splošno razumljivo. Na začetku se je tov. Miro Ravbar dotaknil tržaškega vprašanja, $ katerem je ugotovil, da v lem pogledu v zadnjem času ni bilo nič novega. Razne italijanske šovinistične grupe in stranke s svojimi odcepiti v Trstu so se zavedle, d'a je v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja neki novi svet, Ju je nasproten tiste-, mu svetu, ki vlada v Italiji kjer še vedno izkoriščajo delovne mase in kmeta. Govornik je nadaljeval, da se te stranke bojijo, da bi ta cona, če bi prišlo .vse Tržaško ozemlje V sklop Italije, bila trd oreh za njihovo izkoriščevalno politiko. Govornik je nato ugotovil, da to,vprašanje, kljub temu da hi sedaj, aktualno, angloameri-ška reakcija umetno vzdržuje, da tako ustvarja neko nervoznost kot odpor proti Jugoslaviji in deželam ljudske demokracije. Vendar pa ne vztraja več s tako intenzivnostjo na svojem tripartitnem sklepu 20.: M marca 1948, da bi se celotno Tržaško ozemlje priključilo k Italiji. Seveda imajo za dosego tega cilja spretno podporo v italijanski reakciji, ki skuša po diplomatski poti in v javno, sti agitirati ter se pri tem poslužuje predvsem laži. Nasprotno pa Jugoslavija dosledno nadaljuje svojo P°t tor Člani. clanice in mladina! Vabimo vse člane in članice ter vso v ZAM organizirano mladino tržaških mestnih okrajev, da se čim prej prijavijo v pisarnah ZDTV (UCEF) ali pa ZAM (UGA) Ul. Machiavelli 13, II zaradi informacij glede ne. posrednih telovadnih nastopov in gostovanj. Telovadni odsek ZDTV in mestni odbor ZAM». Tržaško demokratično ljudstvo ne bo sledilo kominformistora v ogabni gonji proti ljudski oblasti. Kakšna zmešnjava — do nedavna so bili glavni ubranilci« interesov istrskega ljudstva vsi reakcionarni krogi s klerofaši-sti na čelu, danes jim hočejo to mesto na vsak način prevzeti kominformisti. Da bi prepričali javnost o svojih epeštenih« namenih,- si kominformisti izmišljajo vse mogoče protestne stavke, zborovanja itd. s katerimi naj bi tržaško demokratično ljudstvo «obsodilo teror titofašistovn u jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Toda tudi klerofašisti so dovolj trma-sti in si te «časti» ne dajo kar tako vzeti. Ker hočejo biti prvi i eni i drugi, si oboji izmišljajo nove načine, kako bi borbo proti ljudski oblasti ter novi Jugoslaviji čim bolje izvedli. Ce predlagajo nekaj kominformisti, nočejo tega sprejeti klerofašisti in kričijo, da takim ljudem, ki so še do nedavna hvalili ljudsko oblast v jugoslovanski coni Tržaškega Ozemlja, ni mogoče zaupati; če zopet predlagajo kakšno uakci-jo» klerofašisti, se razburi jo kominformisti, ki obdolžujejo svoje tekmece «kolaboracicnizma« s stitofašisti« itd. Pred časom so se kominfor mistični «sindikalisti» hoteli še prav posebno izkazati v berbi proti ljudski oblasti v jugoslo vanski coni Tržaškega czemlja Predlagali so sklicanje splošne stavke, s katero naj bi tržaško j delavstvo protestiralo proti «te-1 rorju« v. Istrskem okrožju. Vo ditclji Delavske zbornice, dosledni svoji dosedanji politiki | ter pripravljeni do skrajnosti braniti naslov itedinih branilcev pravic istrskega ljud'tva« so ta predlog seveda odbili, ker nočejo na noben način »sodelovati* tl tem vprašanju z ljud mi Radichevega in Semilli-je vega kova, ki so imdi pred objavo resolucije o tem vprašanju popolnomg drugačno mišljenje. Odločeni, da vendarle prodrejo v vrste reakcije, s katero si žele čim tesnejšega sodelovanja, so keminfermistični «sindikalisti!» prišli na dan z novim predlogom o sklican u ja -nega zborovanja na trgu Un ta katerega naj bi se udeležilo vs-tržaško delavstvo, ki bi zihte-valo osvoboditev istrskeoa ljud stva izpod «titofašističnega pekla«. Iz molka, ki je nastopil tud' Pa tem. predlogu, sklepamo di je šla tudi ta »akcija» po vodi Tržaško delavstvo, je torej že obsodilo — toda ne ljudsko ob. last V jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja — temveč uprav «delotxinje« samih k minformi-stov, ki so se razkrinkali kot največji šovinisti ter netilci nacionalne mržnje. Razjarjeni nad polomom, ki so ga pri tržaškem demokratičnem ljudstvu doživeli so ko-minformistični voditelji zlili ves svoji gnev v članek, ki ie bil cbljavljen v včerajšnji številki sVUnita« pod nislcvom »Restg la truffa«. Ne bemo se spuščali v po'e-miziranje samega članka saj dobro vemo, da so poznane vsem našim čitateljem ezmož nesti« kominformističnih pisunov. Hoteli bi jih simo opozo riti na to, da se danes zaman zaletavajo v ljudsko oblast ter skušajo pritegniti v to svojo ogabno gonjo tudi tržaško delavstvo. Tržaško delavstvo, kot tudi vse demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja je ie spregledalo njih umazano politiko, kateri ni pripravljeno slediti. je ostala zvesta svojim načelom o poštenosti v politiki in pravilnih socialnih odnosih med državami, predvsem z onimi, kjer vlada ljudska demokracija. Kljub tauu pa js Jugoslavija že vedno v začetku reševanja svojega spcra s kem-informom. Tovari= Mirp Ravbar je nato omenil, da se v tem pogledu pojavljajo v inozemstvu (Francija, Italija, Avstrija, Amerika in drugje) ljudje, ki so razumeli, da je pravica na strani Jugoslavije. «K0 bo to prepričanje postalo splošno tudi v Italiji* je nadaljeval govornik, «b0 spora-zujn možen. Prizadeti sta pri tem tudi Jugoslavija jn Italija. Jugoslavija vztraja na stališču, da se ne sine priključiti nobenega ozemlja več nikomur in tako tudi ne Italiji. Mi se ne čudimo italijanskim reakcionarnim strankam, teda oni del ljudstva, ki bi moral biti najbolj napreden, je začel na napačno pot. Italijanska komunistična partija vodi dvojno politiko. V Italiji zahteva priključitev ozemlja Italiji, na Trža škem ozemlju pa govorj Q potrebi ustanovitve samostojnega Tržaškega ozemlja*. Govornik je nato ugotovil, da italijanski delavci sicer ne kažejo velikega zanimanja za t0 Vprašanje, ker je mnogo bolj važnega pojnena njihov mate rialni obstoj. Italijanska partija pa vodi tako politiko zato da bi si pridobila one sloje italijanskega prebivalstva, ki se jim ni treba zanimati za materialni obstoj. S tem je se veda italijanska partija zašla z linije načelnosti. Seveda po drugi strani tudi tržaški delavec v zadnjem ča su kaže vedno manj zanimanja Za to vprašanje. Isto mlačnost je pokazal tudi do sindikalnih problemov, ker je politično in gospodarsko vodstvo prepustil gospodarjem, Id ga izkoriščajo. Tovariš Miro Ravbar je nato podčrtal dejstvo, da Vidalije-va komunistična partija Tržaškega ozemlja igra sedaj tako OD DNE DO DNE Demokristjansko popoldn:vno glasilo «LE ULTIME NOTIZIE« so na nekakšen Zmagoslav n način napovedale, da se bo pred tako imenovanim- spomladanskim zasedanjem tržaškega občinskega sVeta vršilo 30. t. m. če izredno zasedanje, ki bo imelo ž? prav poseben pomen, seveda v okviru nenehne šovinistične gonje starih in novih fašisto,- in kominformisiov proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju. Izredno zasedanje bo namreč sklicano prav zaradi ponovnega «razpravljanja» o istrskem okrožju, čeprav se še prav dobro spom njamo. da -e pred nekaj dn"vi demokristjan ski predsednik cene Palutan poslal nabrežinskemn občinskemu sveta porebno pismo, v katerem ga opozarja, da na svojih sejah po tem in tem pira-graiu ne sme razpravljati o političnih vprašanjih. Kako se takšno stališče strinja s sklepom tržaškega občinskega de-mokristimskega odbora na čelu S demokristjanskim ž-‘pa-nom Bartolijem o potrebi sklicanja kar izrednega zasedanja tržaškega občinskega sveta za ((razpravljanje*, t. j. za eminentno politčno gonjo noti Istrskemu okrožju, katero ne samo. da ne spada v okvir tržaške občine, temveč niti v okvir anglcameriške okupacijsko cone Tržaškega ozemlja? Od govor na to vprašanje se po l->. tinsko glasi: »Quod licpt J vi, non Hcet bovi«. Mar ne. gospod predsednik cone? Poleg tega pa nam Ji vi a ja — in pravi čudež bi bil, te n_-bi — da nameravajo to izreci no zasedanje izkoristiti v pr vi vrsti tržaški kominformisti. ki bodo bajč to pot Za razliko z i-u* - vali tisto, kar zahteva ntr. »3 tajni nov-ofašistični CLN, in sicer —• «plebiscit F°d internacionalno kontrrh«. Očitno je torej, da so kempeteme. ki jih demokristianski predsednik co ne dopušča t'im, kjer ima nje govg stranka večino in kjer s ji celo kominformisti zavezniki brez meja. Kadar gre za protil’:ud'ko, protijugoslovansko in šovinistično gonjo izginejo vsi paragrafi in — kot pravijo — «tut-to fa brodo«- vlogo, kot so jo igrali socialisti in komunisti y dobi nastajanja fašizma, ko je ljudstvo s tako lahkoto zapadlo vsem neumnostim fašistične propagande. Nato je govornik orisal dosledno stališče OF, ki je vedno enako, stališče kakršnega zasleduje tudi Jugoslavija. Omenil je, da je OF v zadnjem času napredovala, za kar nam je dokaz odlično uspeli 1- maj ter veliko zanimanje vseh ostalih strank za OF, kljub temu da ni najmočnejša stranka na tem ozemlju. Ko je tov. Ravbar končal s političnim poročilom, je govoril pomenu kulturnih vrednot med ljudstvom in vse navzoče opozoril na pomen prireditve, ki bo 11. junija na stadionu «Prvi maj*. Nato je bilo govora o počitniških kolonijah. Razpravljali so tudi o ponude-nih počitniških kolonijah s strani ZVU, -katere bi OF lahko sprejela, če bi bile te res samo slovenske in pod slovenskim vodstvom, tako da bi bila dana možnost, da se v teh kolonijah ne bi raznarodovalo naših otrok. Seveda so nato govorili tudi o naših počitniških kolonijah, ki bodo kot vsako leto tudi letos v Jugoslaviji. Vsi -navzoči so bili opozorjeni, naj vodijo obširno agitacijo za te naše počitniške kolonije. Končno so se prisotni člani OF spomnili rojstnega dneva maršala Jugoslavije Tita, zatem pa izglasovali pozdravno resolucijo ((Primorskerpu dnevniku* ob petletnici izhajanja in ki jo v naslednjem objavljamo: Člani Osvobodilne fronte slovenskega naroda I., II. in V. | terena I. okraja, zbrani na množičnem sestanku dne 25. ! maja 1950, pošiljamo ((Primorskemu dnevniku* ob peti obletnici njegovega izhajanja borbene pozdrave in čestitke. Prepričani smo, da nam ho ((Primorski dnevnik* še nadalje, kot je bil v preteklosti, kažipot do zmage v borbi za naše pravice, pravice demokratičnega ljudstva na tem ozemlju. Smrt fašizmu — svobodo narodu! I grožnjami pritiskajo na slovensko učileljsfvo, da bi pošiljali otroke v raznarodovalne kolonije Prav tako je bil sinoči množični sestanek OF centra mesta. Po proučitvi tržaškega vprašanja in stališča ki ga do njega zastopajo kominformisti v soglasju z italijanskim imperializmom so se preučili naši konkretni interni problemi. Ti so izzvali živahno diskusijo, ki se je razvnela zlasti v vprašanju počitniških kolonij v Italiji. (Tovariši so podčrtali njihov raznarodovalni smoter in iznesli konkretne primere s terena. Ponekod se skuša vplivati na učiteljstvo z grožnjo, češ da če ne bodo vpisali starši otrok v, kolonije v Italiji, tudi slovenskih šol ne bemo imeli. Na neki šoli sta bila duhovnik in zdravnik pri pregle-I du in vpisovanju otrok. Neka-] tere so poslali kar k Legi na-| zionale, naj jih ta vpiše. Ker so otroci odklonili in rekli, da ne gredo, so pričeli kriviti za to njihove starše. Otroci iz višjih razredov znajo že sami presejat; in jih nihče več ne more preslepiti, da niso to kolonije za njihovo raznarodovanje. Tovariši so iznesli tudi dejstvo, da se prejšnja leta nihče ni brigal za kolonije. V Čeprav je Urad za delo obvestil vojaško upravo o polo- ospredje so stopile za reakcijo in kominformiste šele s tržaškim vprašanjem. Tudi preko njih hočejo izvajati svoj vpliv na njegovo rešitev. Njihovim grožnjam naše ljudstvo ne sme nasedati, ker nam priborjenih pravic do našega šolstva nihče ne sme kratiti. Naša odločna volja in naša enotnost jih bo branila proti vsem provokatorjem in izsiljevalcem. Motijo se, če mislijo da je tako kot je bilo 1918 leta. Za nami je narodnoosvobodilna borba, iz katere je izšla socialistična Jugoslavija. Tržaško delovno ljudstvo se je prebudilo. V njem živi zavest, da je narodno vprašanje sestavni del razredne borbe. Četudi je v tem ali onem kominfermovcu to zavest uspaval, je to le prehodnega značaja. V diskusij;, so se.tovariši tudi dotaknili bližnjega dneva slovenske kulture. Povezal bo Slovence med seboj v mogočno manifestacijo svobodne misli, za katero ni meja. Tov. Sancin jz Doline je eden izmed tistih mnogih borcev, skoraj neznanih junakov, ki so se tiho in skromno uvrstili t' vrste partizanske vojske, mirno in možato prenašali vse tegobe borbe za osvoboditev ter nekega dne izkrvaveli na neznanem kraju takrat izmučene slovenske zemlje. Morda je bil na današnji dan pred 6 leti če živ, . toda po tem-dnevu .ga njegovi tovariši iz XV. divizije niso več videli» Slava njegovemu spominu! Tudi Kolonkovčane so kominformisti „osrečili“ s „kulturno prireditvijo" V nedeljo 21. t. m. so kominformisti priredili na Kolon-kovcu zabavo r.a odprtem. Najpreji so pričeli navijati plošče z raznimi pesmimi ital. šovinističnega kova; in sicer na vso moč, ker se jim ni zdelo udejstvovanje preveč zadovoljivo. Kljub vsemu, se jim ljudstvo odziva v, vedno manjši meri. Tako so tudi Kolonkov-Čani sprevideli, kam jih vodi ta kominformistični internacionalni nacionalizem. Nek; ko-minformist, ki je od daleč poslušal rogoviljenje zvočnikov, je vprašal sosede, če so to fašisti ali komunisti, ker ni hotel verjeti svojim ušesom. Ko sc na to zabavišče privabili nekaj ljudi, so že določeni govorniki pričeli, kot je njihova navada, blatiti in klevetati herojske in poštene narode Jugoslavije in njihove voditelje. Ljudje s Kolonkovca so ta nesramni cirkus kar zapuščali, ker jiim je bilo jasno, kako so jih prevarili. Na to prireditev so cd nekje privabili le nekaj mladih kričačev, ki so maličili slavne partizanske pesmi. Ti neumni kričači so nameravali oplašiti pošteno, demokratično ljudstvo Kolonkovca. Toda pri tem šo se pošteno zmotili. Bolje bi bilo, če bi ostali doma KOLEDAR (fiedaiidce - - 'fLadia PETEK 26. maja Filip, Dragica Sonce vzide ob 4.24, zatone ob 19.40. Dolžina dneva 15.16. Luna vzide ob 13.25, zatone ob 1.37. Jutri sobota 27. maja Beda, Volkašin SPOMINSKI DNEVI 1945 se je začela Vil. sovražna ofenziva prot: enotam NOV in POJ. OF SPORED MNOŽIČNIH SESTANKOV OF Danes 26- t. m. množični sestanek OF za sektor VOM in center mesta, na sedežu OF, Ul. R. Manna 29 ob 20. uri. Danes 26. t. m. ob 20. uri množični sestanek OF za sektor Skoljet in Sv. Alojz v dvorani na stadionu «Prvi maj*. V soboto 27. t. m. množični sestanek OF v Dolini (dvorana Jercog) ob 20.30. V soboto 27. t. m. množični sestanek OF za Ricmanje in Boršt v dvorani, ob isti uri ka. kor v Dolini. ZPP Krajevni odbor Zveze partizanov STO-ja za Nabrežino obvešča svoje člane, partizane, invalide in vdove, da uraduje v prostorih sedeža OF (Dutko-va hiša) vsak petek od 19. do 21. ure. razmere v zi Stavka kamnoseških delavcev se še vedno nadaljuje ni izboljšal. Lastnik, ki je obljubil, da bo izplačal svojim u- službencem zaostale plače še pretekli teden, se seveda ni ležaj teh v nobenem pogledu DELAVCI ! Poslušajte danes zvečer ob 19.4« sindikalni pregled B. Feironia, ki ga bo oddajala radio-postaja jugoslovanske cone STO-ja na valovni dolžini 212.4 m. v.rnil s potovanja; prav tako niso uslužbenci prejeli nikake-ga odgovora na svoj predlog, da bi vodstvo kamnoloma začasno sprejeli nastarejši uslužbenci. Kako mislijo odgovorne oblast; rešiti to vpračanje? Delavci, ki' že več časa niso prejeli svojih tedenskih plAČ,"živijo seveda v težkih razmerah. Trgovci, pri katerih so se delavci zadolžili, so izjavili, da jim ne bodo dajali več živil, če jim prej ne bodo povrnili denarja, ki jim ga dolgujejo. Delavci so zaprosili lastnika, da bi jim nakazal vsaj toliko denarja, da bi se lahko vrnili na svoje domove; tudi te skromne zahteve jim lastnik ni odobril. Tako sp stavka zavlačuje, ne da bi delavci vedeli, kako bo sporno vprašanje rečeno. Urad za delo je sicer izjavil, da je prejel poročilo, češ da bo (lastnik v kratkem izplačal svoje delavce - a do sedaj, je to samo obljuba. vode in -veliko zajemalko s katero od. časa. do čas a zajema vodo in jo zliva v sebe kar po tri zajemalke. Potem prosi prisotne za eproščenje, še malo obrne, kvišku dvigne glavo in izmeče iz sebe v mogočnem curku vseh trinajst še živih žabic, ki se le malo omo-tene plazijo P° tleh. Malo jih polije in spet so dobre za drugi »eksperiment-«. Tako si ta mož pomaga iz težkega položaja', v katerega ga je pripravila vedno večja brezposelnost v našem mestu. V nedeljo 28. t. m. bodo sledeče nogometne tekme! ZA PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Aurora - Opčine na igrišču v Kopru ob 17. Arrigoni - Piran v Izoli ob 17. Novi grad - Ponzianina na igrišču v Novem gradu ob 17. Sv. Ivan-Meduza na stadionu «Prvi maj* v Trstu ob 10. Umag - MAR RES NI MOGOČE DRUGAČE • Svojevrsten način reševanja brezposelnosti Zadnje čase po periferiji me-sta lahko opazuješ moža v spremstvu male; deklice, njegove hčerke, kako si služi ng svojevrsten način kruha zase in družino. Zuljave roke pričajo, dg je ta mož pred kratkim moral »s trdo delati in danes ko nima več dela sj je izmislil način, da si zasluži najpotrebnejše. Pred ojtazcvalci, žaju, ki je nastal v nabrežin- ki jih seveda ima vedno okoli skem kamnolomu po proglasitvi protestne stavke vseh tamkaj zaposlenih delavcev, se po- sebc, požira eno za drugo kar 13 zelenih živih precej debelih žabic. Na tleh ima tri vrče Fašist Demai zopet v Trstu Kroži govorica,-da hočejo pristojne oblasti vreči na cesto stanovalce v beki vili v Ulici Bonaparte. Namesto dosedanjih stanovalcev pa -pravijo, da se bo v vilo vselit zloglasni fašist Demai. Sicer ni prvi primer, da tržaški fašisti, ki so storili nad tržaškim demokratičnim prebivalstvom toliko Zločinov, krožijo danes svobodno po mestu, saj smo o tem v našem dnevniku že večkrat pisali. Toda ta najnovejši primer s fašistom Demaiem je zbudil zlasti v Barkovljah veliko ogorčenje. Demai je namreč tisti fašistični pretepač, ki je vsem Barkovlja-nom še v zelo svežem spominu še iz dobe, ko je nekaznovan pretepal naše ljudi zgolj zaradi slovenstva- Prav tako nemoteno se sprehaja po Trstu škvadrist in zaslužni fašistični priganjač Ro-sario Saita, ki je bil za svoja zločinska dela 1946 leta obsojen na 26 let ječe. In ne le to. Fašist Saita je celo uslužben v eni izmed občinskih pisarn in prejema okroglo plačo na škodo toliko tisoč brezposelnih tržaških uradnikov, ki jim trenutna ((demokratična* občinska uprava ne zna preskrbeti zaslužka. Spričo takšnih primerov, ki so iz dneva v dan številnejši in ki pomenijo naravnost zasmehovanje demokratičnega tržaškega prebivalstva, bi ne bilo na. pačno, ako bi si odločujoči okrog VU osvežili spomin na udarna gesla iz vojnih let: «Ubij fašista, kjerkoli ga srečaš!* Počitniške kolonije Poziv staršem Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok iz sledečih sektorjev: Barkov-lje, Greta, Rojan, Skorklja, Belveder, Center mesta, Pod-lonjer, Skoljet, Sv. Ivan, Sv. Alojz, Vom, Portici, Sv. Just in Sv. Vid, ki so že bili vpisani za počitniške kolonije v Sloveniji, da pripeljejo otroke dnevno od 9. do 12. ure v Ulico R- Manna št. 29 na zdravniški pregled. S seboj naj prinesejo rojstni list. ODBOR ZA POČITNIŠKE KOLONIJE PROSVETNA DRUŠTVA Gorica ob 17 na stadionu «Frvi mai*. ZA MLADINSKI POKAL Kcstalunea - Polet na igrišču na Opčinah ob 10. Dinamo -Dijaki na openskem igrišču ob 15. Olimpia - Skedenj na stadionu «Prvi maj* ob, 15. Bazovica - Prosek na Opčinah ob 17. PD Lonjer - Katinara vabi na prosvetno prireditev, ki bo v nedeljo 28. t. m. na dvorišču gostilne «Pri županu* v Lonjer. ju. Začetek ob 17. Prosvetno društvo vab; k udeležbi vse ljubitelje kulturnih sporedov. V Lonjer in na Katinaro vozita avtobusa s Trga sv. Frančiška vsako uro do 24. se * # PREDAVANJE PRI PD «0. ZUPANČIČ* PD «0. Zupančič* pri Sv. M. Magdaleni priredi jutri 26. t. m. ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Molin a vento 158 predavanje prof. Benuliča o gospodarstvu, ki ga bodo ponazorile skioptične slike. Vabimo tudi člane prosvetnih društev «P. Tomažič*, «F. Marušič* iz Ro-cola in «Ivan Cankar*. Prepričani smo, da ne bo nihče izostal od tega zanimivega predavanja. — i IZLET PDT V NEDELJO 28 T. M. V MOMJAN, BUJE, PORTOROŽ Povratek ob obali. Hrana iz nahrbtnika. Vzemite s seboj kopalne obleke. — Vpisovanje pri Geču Rojan, Ul. Tra i Rivi % 5n-pri Pircu, Ul. Settefontane 3. Odhod ob 6.30 Iz Ul. Fabio Se,-vero 5. CEPLJENJE OTROK PROTI DAVICI IN KOZAM Občinski higienski urad v Trstu sporoča, da bo spomladansko cepljenje otrok proti kozam in davici trajalo do 31. t. m. Cepljeni morajo biti vsi otroci rojeni v letu 1948 in v prvem trimesečju 1949 (na splošno vsi otroci, ki so dopolnili 1. leto starosti) ter oni otroci, ki so bili rojeni pred navedenim rokom in niso bili do sedaj cepljeni iz kakršnega koli razloga. Cepljenje je obvezno in se vrši dnevno cd 16 do 17 v prostorih higienskega urada v Ui. Cavana 18, vhod z Ul. Duca dtAosta. OBČNI ZBOR Kmetijske nabavne zadruge v Trstu Upravni odbor Kmetijske nabavne zadruge v Trstu, s sedežem v Ul. U. Foscolo št. 1, sporoča, da bo dne 3. junija 1950 ob 18 občni zbor na sedežu zadruge z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva in dveh skrutinatorjev. 2. Sprememba pravil. 3. Poročila upravnega in nadzornega odbora ter obravnava o poročilih. 4. Odobritev bilance. 5. Izvolitev novega upravnega odbora. 6. Razno. Ce ne bi bilo ob prvem sklicanju zadostnega števila članov in bi s tem občni zbor ne bil sklepčen, bo občni zbor na istem kraju v drugem sklicanju 4. junija ob 9, ki bo v smislu pravil sklepčen ne glede na število prisotnih članov. Vabimo vse člane, da se občnega zbora gotovo udeleže. VABILO na redni občni zbor Podpornega društva ..Diiaška matica" Osrednji odbor Podpornega društva ((Dijaška matica* v Trstu sklicuje redni občni zbor svojih članov, ki bo v nedeljo 4. junija ob 9 uri v Slovenskem dijaškem domu, Ulica Buonar-roti št. 31, s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Tajniško poročilo; 3. Blagajniško poročilo; 4. Poročilo nadzornega odbora; 5. Volitve; 6. Razno. ODBOR S1. U l/E l\l S K U l\i /l RIIII l\i U GLEDALIŠČI za Tržaško uzmnljg V nedeljo 28. t. m- ob 20. uri gostovanje v PIRANU z Molierovo komedijo TARTUFFE“ •>’) Sprejemni, vstopni in .».T T-ne nižji trnovski strokovni m 5" Sprejemni, vstopni in tečajni izpiti na nižji trgovski strokovni šojii > začnejo v drugi polovici J*® ja po urniku, ki je obja’” na oglasni deski v šoli. • Prošnje sprejema šolSHfl sarna vsak dan in jih jtjvj ba vložiti za nižji tečajni . pit do 5. junija, za ostale i pite do 31. maja 1950. Vsa pojasnila prejmete šolski pisarni, Ul. Lazzare'w Vecchio št. 11, II. Strelske vaje TRST, 25. (AIS) — Ameriške oborožene sile v Trstu bodo imele več strelskih vaj na naslednjih streliščih: NA BAZOVIŠKEM STRELISCU bodo 29- in 31. maja ter od 1. do 3. junija streljali z avtomatičnimi puškami vsak darj od 6.30 do 18.30 ure. Nadalje bodo na bazoviškem strelišču strelske vaje s puškami na dan 30. maja in 4. junija od 13.00 do 19.00 ure. 4A OPENSKEM STRELISCU pri bodo 29. in 31. maja ter od L do 3. jtlnija stfelske' vtije brzostrelkami vsakokrat od 6.30 do 18.30 ure. Dne 30. maja in 4. junija bo na oper.-skem strelišču od 13.00 do 19.00 ure streljanje s samo kresi. Nove poštne znamke S ponedeljkom 29. t. m. bodo v prodaji nove znamke po 20 in 25 lir, ki so namenjene v počastitev svetega leta. Znamke bodo v veljavi do 31. decembra t. 1., zamenjalo pa se jih bo lahko do 30. junija 1951. NOČNA SLUŽBA LEKARN; tel- Davanzo. Ul. Bernini L. ii 94819; Millo, Ul. Buonarroti ‘ tel. 90488; Minerva, TrgSV. t[Ve. čiška 1, tel. 6862; Mizzan, TrSi. -j. nezia 2. tel. 4905: Tamah*”,!, Ul. Dante 7, tel. 7623: HaraDfL v Barkovljah in Nicoli v Ske° imata stalno nočno službo. IZ TRŽAŠKE OKOLICE Juhi seja občinskega sveta na Repentaboru Jutri ob 14. bo na sedežu 6bčine seja občinskega svetu repentaborske občine Dnevni red seje: Citanje zapisnika zadnje seje, pregled ln odobritev občinskega obračuna za leto 1947. 48 in 49 po poročilu revizorjev, sklepanje glede zahteve Škabarja Franca » Cola št. 15 za prodajo občinskega zemljišča, resolucija za prenos zemljiške knjige iz Sežane, resolucija proti ustanovitvi csredirje mlekarne v Trstu re-solucija o pomoči upokojencem in revežem, pregled najemne pogodbe za kamnolom Šablon ler razno. Seja občinskega sveta je javna in se je lahko vsak udeleži, toda občinski prostori so na žalost tako tesni, da se že sami občinski svetovale; komaj tiščijo v mali sobi. Iz Doline Zapuščajo jih... Pred nekaj tedm je imela v Dolini množični sestanek vida-I ijevska prvakinja Marina. Množico poslušalcev pa je sestavljajo reci in piši 24 oseb z Marino vred. Pravijo, da je Marina zelo razburjena zaradi klavrnega sestanka baje ošte-la Lovriho in vidaliievske okrajne veljake Vidalijevski prvaki in prele pači so s; na vsak način hoteli ohraniti naklonjenost Vidalija in njegove najožje »sodelavke*. Pomazali so ponoči naše prvomajske plakate, tako da Poaovori o jeziku Radio jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak četrtek ob 20. uri in vsak ponedeljek ob 13.45 - »Pogovore o jeziku*, ki jih je priredil univerzitetni profesor dr. Mirko Rupel za tržaške Slovence. napredek, za blagor svojega naroda m zmago delovnega ljudstva. II Prva spomladanska seja občinskega sveta V torek 30. t- m. ob 17. bo v za to določeni dvorani občinske palače prva spomladanska seja občinskega sveta. Pogajanju mod vodstvom in dalavci niso privodla do zaželenoga uspeha so se nad takim dejanjem zgražal; celo njihovi pripadniki Ker ji,m to še ni bilo dovolj, so napadli tudi ponoči s kame njem tov. Sturma. Vse to pa jim nič ne pomaga. Tudi y Do lini ge prebuja narodnostna in delavska zavednost. Kdor spregleda ln spozna vso kominformovsko podlost ter se mu druščina kominformističnih škvadristov gabi, naj se ne obotavlja več. V vrstah poitenih demokratov je mestu za ysc, k; hočejo delati za svoj Is Nabrežine Plačevanje davkov Vest, da je tržaška posojilnica odprla v Sesljanu svojo po-družnico in da bodo baje moral; občani odslej plačevati tam davke, jq razburila zlasti vaščane, ki so oddaljeni od Sesljann. Zglasil; smo sK na občinski upravi v Nabrežini in dobili od občinskega tajnika potrebna pojasnilo. Tržaška posojilnica je skle nila i c-bčinsko upravo nabro-žinske občine dogovor za nedoločen čas Za izterjevanje davkov. Občinska uprava lahko Prekliče pogodbo, kadar koli hoče in lahko sklene dogovor z drugo finančno ustanovo, ki lahko da potrebna jamstva Na podružnici v Sesljanu se lahko plačujejo davki vsak dan. Ko pa je doba obrokov, se lahko izvrši plačilo v Nabrežini v dveh določenih dnevnih v tednu. Na vsak način Pa bi bilo na|-bolje, če bi lahko občani na-brežinske občine plačevali davke, v Nabrežini, ker Je tu središče občine. Včeraj zjutra-j je sprejelo vodstvo tovarne ILVA predstavnike delavcev, s katerimi se ie razgovarjalo o r. šitvi vprašanja 70 uslužbencev, ki so bili pred časom zaradi pomanjkanja dela začasno odpuščeni z dela. Ko je vodstvo takrat odpustilo z dela prizadete delavce, je izjavilo, ča jim bo štelo dni, ko ne bodo zaposleni, kot nekak dopust, za katerega na-j bi sicer delavci prejeli določeno odškodnino. Delavci so zantevall, da jim vodstvo izplača i-edno plač > za vse dni, ko niso bili zaposleni. Na včerajšnjih pogajanjih je vodstvo le delno pristalo na zahteve svojih uslužbencev s tem, da je izjavilo, da je pripravljeno izplačati delavcem j dva dni, medtem ko nai bi en dan smatrali za redni dopust. Ker so ostala nerešena še druga važna vprašanja, ni prišlo na včerajšnjih pogajanjih do zaželenega sporazuma. Delavci ILVE so sklenili nadaljevati s stavkovnim gibanjem vse dotlej, dokler ne bo vodstvo ugodilo vsem njih ,vim zahtevam ter Izboljšalo delovne pogoje, ki so postali v zadnjem času že nevzdržni. Predstavniki delavcev kot tudi predstavniki vodstva tovarne ILVA so sklenili, da bodo s pogajanji nadaljevali. Vendar je vodstvo obljubilo, da ne bo izvedlo nobenih novih odpustov z dela, ne da bi Se preje posvetovalo z odborom v pod jetiu ___________ ]>ve nesrefi Včeraj popoldne ob 14.40 so v bolniški ambulanci nudili prvo pomoč 17-letnemu vajencu Bariju Marcelu iz Ul. E- de Amicis 8. Njegove rane po čelu ter po levi strani lica pa so na srečo le lažjega značaja ter bo v nekaj dneh zopet zdrav. Nesreča se mu je pripetila kakšne pol ure prej v Mira-marskem drevoredu, po katerem se je peljal s svojim kolesom. V višini Largo Aiaccio pa se je neki kamion zavezniške vojske, katerega je šofiral Bagnariol Anlcr; iz Ul. Com-merciale 5, nenadoma ustavil. Marcel, k; se je na svojem kolesu peljal nekaj metrov za kamionom, ni imel več časa, da bi pritisnil na zavore in tako preprečil nesrečo. Tako se je dogodilo, da se je zaletel v zadnji del kamiona ter pri trčenju dobil zgoraj' omenjene poškodbe. Mnogo hujša nesreča pa se je pripetila 26-letnemu inženirju Cesti Robertu, ki stanuje na Stopnišču lepega razgleda z in katerega so ob 15.40 z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško glavno bolnišnico. Ponesrečenec, ki ne more govoriti, ima verjetno prebito lobanjo ter se zdravniki o njegovem stanju že niso izjavili. Do nesreče je prišlo malo prej v palači ((Ljudske hiše*, kjer je inženir Costa Robert vodil dela pri gradnji novega avdi-torijuma. Med nadziranjem del je ponesrečene namreč po naključju padel s 15 metrov visokega odra. lira je izginila Na glavni policijski postaji se je zglasil 22-letni delavec Kralj Stanislav iz Slivja, ki dela v tržaškem arzenalu. Namen njegovega obiska na policiji, je bil v prijavi tatvine, ki Se je v srgdo v njegovo škodo dogodila v tržaškem arzenalu. Iz slačilnice, kjer je imel med delom shranjeno obleko, mu je namreč neznani ljubitelj tuje lastning ukradel 15.000 lir vredno zapestno uro. Novi predpisi ia mlevsko in pekarsko industrijo TRST, 25. (AIS) — Glavni ravnatelj VU za civilne zadeve ;e podpisal ukaz, ki določa nove predpise za mlevsko in pekarsko industrijo. Ta ukaz uveljavlja na tem področju predpise italijanskega zakona štev. 857 oi 7. novembra 1949. Ta zakon odreja splošne predpise, kj zadevajo tehnično, organizatorično in gospodarsko naezorovanje te industrije, zlasti mlinov in pekarn, katere so ustanovili po dnevu, ko je ta zakon stopil v veljavo. Davčni predpi-si ukaza pa zadevajo vse mline ir> pekarne. Ukaz deli mline v mline z vi , sekim ali nizkim mletjem, po na činu pripravljanja žita za mletje. V občinah s prebivalstvom nad 5000 oseb morajo biti vse nove pe-karne predpisno opremljene z električnimi pečmi in s po-srednim ogrevanjem, z gnetilni-mi stroji in z vsemi higienskimi in zdravstvenimi napravami. Za izvrševanje mlevske in pekarske industrije, kot tudi za prenose in spremembe, ki so s tem v zvezi, je potrebno dovoljenje trgovske zbornice. Prošnje za to dovoljenje morajo vsebovati podrobnosti glede naprav, strojev, zmogljivosti In povprečne dnevne proizvodnje. Pristojbine za dovoljenje bodo v razmerju mlevske zmogljivosti mlinov in povprečne dnevne proizvodnje kruha pekarn Odobritve bodo potrjevali v mesecu januarju, da bodo s tem ugotovili plačilo letne pristojbine. Prodaja kruha po krošnjarjih in na Javnih trgih Je prepovedana, ako tega ne dovoli in odobri posebej urad za zdravstvo. V primeru, da pristojbina za dovoljevanje Izvrševanja obrti ni plačana, lahko odredi predsednik trgovske zbornice, da se obrat zapre, dokler ni plačana pristojbina. Vse sedanje pekarne In vsi sedanji mlini morajo izvesti do 31. decembra 1951 predpise higien- skega značaja, katere določa u-kaz; obrali, ki nimajo tehnične opreme, katero predpisuje ukaz, pa morajo odpraviti nedostatke do 31. decembra 1954; v nasprotnem primeru se jim lahko ustavi obratovanje. Ukaz, ki ima 19 členov, stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu ZVU, predpisi to pristojbinah za dovoljenje pa veljajo od 1. januarja 1950, II RADIO H* JUGOSL. CONE TRSft (Oddaja na srednjih val°vl 212.4 m ali 1412 Kc) PETEK 26. 5. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: ročila; v ital. in objava spojT ,• 7.00: Napoved časa . poročno slov.; 7-15: Jutranja glasba. , j. 12.00: Vedra opoldanska * g, ba; 12.30: Igrajo violinisti j( tuosi; 12.45: Poročila v nihb objava sporeda; 13.00: NaP? g. časa . poročila v slov.; 13.D-^ perne arije in dueti; 13.45: PU, ska univerza (slov.); 14.00: vaški sekstet; 14.30: Pregled1 ,■ v ital.; 14.45: Pregledi fisK slov. J| 17.30: Politične aktuaML. (ital.); 17.45: Igra orkester j;; !o; J8.00: Športni pregled (‘Lj. 18.15: Schuman: Klavirski ,-jf cert v a - molu: 18.45: Po' J v hrvaščini; 19.00: Glasbena y: igra; 19.15: Poročila v ital,: Se Poročila v slov.: 19.45: SiO“i.,r na vprašanja (ital.); 20.00: nite kaj igramo (ital.): 'Skl Slušna igra (ital.); 21.30:4'pf s spremljavo orkestra: Ijenje jugoslovanskih (Slov.); 22.20: Lahka in K. v glasba; 23.00: Zadnia porov,, * ital.; 23.05: Zadnja porOtJLj) slov.; "23.10: Objava dn%3,lt sporeda za naslednji dan: Večerne melodije. LJUBLJANA.MARlBOj! rel. postaja NOVA GOBlj; (Oddaja na valili 327,1; 212,4; 202.1 m.) PETEK 26. 5. 195» 6.15: Napoved časa, vremenska napoved in vv F dnevnega sporeda; 6.30 - °- mP san glasbeni spored; 7.00: • p ved časa, poročila in radUs* ledar. . .. 11.30: Šolska ura za visJ jit-rede sedemletke in nižje r oe gimnazij; 12.00: Veor* danska glasba; 12.30: Napo' pr[. sa in poročila; 12.40: koncert; 14.00: Poslušajmo sekstet; 14.30; Jezikovni fflč? ri; 14.40: Italijanska 1 glasba; 15.00: iNapoved JU Setke in nižje jilt, gimnazij; 18.00: Feli*■ K(5 delssohn . Bartholdy: Se* [ft, ne neči - scenska glas“j orkester Radia Ljubljan?’, Janez Trdica: ob 120.1etn|C va; 18.50: Samospevi JuriJJ mana; 19.00: Napoved čaS»F,j. ročila; 19.15: Želeli ste '/L šajte; 20.00: Predavanje Zč > ževalne tečaje: 20.20: Pe^'#^ , .A. jgrf’jO.5?. red slovenske narodne JfAf ne glasbe. Sodelujejo; r>„ vasi, lenerist Andrej .,p». gust Stanko s harmonik 1 predavanje’ ■ i 'z v 7 ne Gospodarsko Prenos poročil Beograd; 22.15: spored; 22.45: Uannesa Brahmsa; vejša poročila. Zvezne v,jty Zabaven f, Komorna, >1" 23.30: KINO itossetti. 17,00: «Rdeča ca», Gali Russell. John Excelsior. 16.30: «Manon» ,, coskcm izvirniku. 8<>v<>r Penice. i6.J0: »Francis, J, mula*, Donald CCoflO/jjilJ I Tlodrammatico. 15.30: nebo*, Gregorv Peck. , sran'"1 Alabarda. 16.00; «Svet» J Antonio Vliar. .,,.,nam° Garibaldi. 15.30: «£aZ' j Jitn», Paul Henveid. sorj. Ideale. 16,00: «Moč 0*0° »n0f nistka L. Mancini. bl j Mašini, bariton T- G%sk> impero. 15.30: «Slcil»J"‘ ,c Černiča*, Marina Be'r’,Ja (“ Halla. 15 30: »Prva «0»» „, ka), Joan Fontaine. , lajLii-Vlale. 16.00: ,(Vedno J' „ 0“ Maureen 0'Hara, Mei z s las. prot* Vittorio Venelo. 16.00. soboto, «Margie». Adua. 16.00: »Tatovi *?}$», ^ Armonia. 15.30: «Sin 5 nikolor. r. l na Azzurrci). 16.00: «^3 ^žni 1 Belvedere. 16.30: ‘tSSdeinl džt' lOS i Dannv Kave. , , Sv. Vid. 16.30: »Borba Lumiere. 16.30: «NeP° San Marinu* srečs"^' «Ob merju*. l(Trlh.,rvah.„„|/eP Vjc.sk, film, v bjev® pakt" Marconi. 1600: Druz" / Mastimo. 15.30' ^ Gregory P er k. (,Bando1 J Novo Cine. cn'eeuljt-t ,2 Odeon. 16.00: ..Snegu.j dem tatov*. rigei>. * Radio. 16.00. »ve e Nazzarl. (,DogoIJ|V »Snegu*. TihOO: Savona. 15.30: VeBnr«Vu',J»SkrivnoAt Vittorla. IG00’ ce». , ljudski vrt na »Ne moreš mi nCis, ljubim* Kav fra uPbrr°an‘| 0> Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika - - (POUČNI PRIMERI IZ UPRAVLJANJA DOBERDOBSKE OBČINE glav več ve! Toda tega se občinski možje nočejo držati, ker se bojijo prisotnosti ljudstva u občinski upravi - Ljudstvo plačuje velike davke, ne da bi vedelo zakaj Doberdobska občina je bite med prvo in drugo svetovno v°jno po številu prebivalstva "! liliji tista občina, ki je imela ngjmanj prebivalstva. Kljub Jajstvu je bii5 številčno ta-«o majhna in da je imela re-“Vno celo več potreb kakor °®tete, je krila yse potrebne ® roške in celo prihranila toli-»denarja, da si je lahko leta ® ali 1934 sezidala v Dober-testno šolsko poslopje. ,drugi svetovni vojni je 1 občina najprej pod upravo ‘fhške nato Pa tržaške pro-vince j |Ro narodno-osvobodilni bor-I« 2 osvoboditvijo teh krate je ljudstvo tudi v teh kralj’ Postavilo svojo ljudsko j. te®t, ki je pričela urejati živ-gj^le ljudstva na popolnoma "tetačnih — naprednih osno-jj ■ Ljudstvo je v novi obla-1 bilo aktivno zastopano in teie zelo trudilo, da je bilo ‘™n*Čn0 zadoščeno vsem ljudeh potrebam. Izvoljeni na-J-Jtej osvobodilni odbor je znal dobro upravljati, da se je lahko popolnoma samo-la, J\-0 u'Pravljala in vzdrževa-■ teedno je bila v finančnem ja^ V ak“-vi ter bila od okra-Tržič popolnoma neodvisna. ukinitvi narodnoosvobodilnih rov »iška e isto leto pa je angloaine- teisti teh vojaška uprava ukinila ■ujnost narodno-osvobodil- edborov, ki so kasneje on- !S "neje postali organi obla- "ll Uudstva .^n ‘‘ran a proti izkoriščeval-2a dokončno odpravo za- ^ lla človeka Eo človeku in ^ “resničenje socializma, ter Čin njih imenovala ob- dj: e Svetnike, ki še danes se- Unir- f-a krmilu občine, >n jo javljaj0 kakor pač vedo in s, 1°, VednQ seveda brez ljud-,J1 Odposlancev Jn proti inte-°m Prebivalstva. hoberdobsko ljudstvo lahko rtli ‘Ive podkrepi z neštetimi ““tezi. č^ko- na .primer vedo, da so 'JVkdpiačevalcj plačevali med rv° in drugo svetovno vojno 15 lir letnega davka za vo-Lv°či s katerim je občina polletna lahko krila stroške. » jih je imela pri upravljanju. t ž nastankom ljudske oblasti, kt s.e Pravi po osvoboditvi teh Vi' so. prehivalc- plačeva-Tu?1 3(> lir omenjenega davka. UpJiJ^rat je til davek, če Vredn atn° dejstvo, da je Sadi- °S^ *’re !”ecl' vojno znatno bodi?’ •ni2ek i:l narodnoosvo-harj n* odbor je s prejetim de-kr|n ‘n samostojno in brez ka-t « :;oli pomoči kril stroške. sko leto ' na m nova ob- pa je nova činska uprava dvignila davek na nič manj kot 550 lir letno. Sedaj pa krožijo . govorice, da bodo letni občinski davek zvišali na 750 lir. Kljub tolikemu porastu davka Pa ima občina še vseeno okoli 250.000 lir deficita pri stroških glede vodovoda. Ljudje se upravičeno sprašujejo, zakaj ima občinska uprava toliko deficita, ko pa so po drugi strani davki toliko porasli. Se bolj ps. jih spravlja V upravičeno jezo, zakaj občinska uprava nikoli ne pokliče katerega koli ljudskega predstavnika/ki bi lahko imel vpogled , v delovanje občinske uprave in kr bi lahko svetoval ter posredoval, mišljenje ljudstva. Slovenski pregovor pravi «Več glav več ve». Tega pregovora bi se morali držati tudi ti občinski svetniki pri svojem delu, pa bi bilo med ljudstvom veliko manj nezadovoljstva. Doberdobska občina šteje okoli 800 prebivalcev, ob teh je od: 150 do 180 davkoplačevalcev. Ker že plačujejo: letni občinski davek in ker je tudi sicer v vedno kdo cd davkarije na vratih, ki samo terja, nič pa ne prinese, imajo prebivalci popolno pravico, vedeti, kam gre njihov denar, ali ga uporabljajo v koristne svrhe, ali pa ga razmetavajo kar tjavdan. Ljudstvo zahteva v občinski upravi svoje predstavnike Doberdobci so poslali prefekturi v Gorico že dve resoluciji, v katerih so zahtevali, da se izvolijo predstavniki iz ljudstva, ki bedo imeli pravico in dolžnost, da bodo zastopali ljudsko voljo in želje pri občinski upravi. Toda kljub lesnim in tolikšnim korakom, ki so jih Doberdobci napravili, ni prišel s prefekture še noben odgovor. Qd nekaterih ljudi, ki zavzer majo viso:.; položaj, smo zvedeli, da se .bpdo sedanje razmere popravile, .pp,. deželnozpprskih volitvah,' kf bodo, spremenile tudi sedanjo upravo, irr ko bodo med cbčinand začrtane stal. ne meje. Kljub vsem tem besedam in obljubam, ki jih je ljudstvo že clavno spoznalo kot neresne in jalove izgovore, ker je pač 'sedanja uprava Že tolikokrat dokazala, da je nezmožna upravljanju. pa se stanje y ničemer ni izpremenilo. Revni kmet še nadalje plačuje letno 5.000 lir občinskega davka; mali kmet, k; ima sest njiv, kar predstavlja vse skupaj 2 hektarja zemlje, pa plačuje 13.000 lir letnega davka. Poglobimo se v življenje teh ljudi. Zemlja je skopa, ker je teren kraški in zaradi tega ne dajo onega, ker bi pridelal kjnet s toliko površine dobre orne zemlje. Ce k temu dodamo še davke, potem si lahko mislimo, kako se preživljajo. Stanja v ničemer ne lzpre-meni nitj dejstvo, da je nekaj desetin mož v zaposlenih v tr-žiških ladjedelnicah. Njihova plača je nizka m ne zadostuje niti za človeka brez družine, kje pa še za družino in poleg vsega zelo številno. Mladina pa je v velikem številu brezposelna. Celo več! Ker ni imela prilike, da bi našla Tako tistih 30 d° 40 otrok, ki so v vrtcu vedno našli streho in prijazno besedo vzgojiteljice, sedaj nima mesta v njem, ampak se marajo z niimi ukvarjati matere; ki imajo že itak polne roke dela. Vsekakor pa so-ljudje mnenja, da bi bilo vprašan Je slo-' venskega vrtca prav kmalu rešeno, če bj ne šlo za slovenski vrtec. Ker pa gre za slovenski vrtec, se nikjer ha najde niti en človek, na odgovornem po primerne zaposlitve ali lahko ležaju, da bi se zanj potegnil. obiskovala kakršne koli večerne tečaje so ti mladinci po največ brez kakršne koli strokovne izobrazbe. Kjer je krivica dom,;, tam se prav gotovo ne dogaja, da bi bila osamljena, ampak Se ji pridružijo se nove. 0 otroškem vrtcu Tako so imeli v Doberdobu pred drugo savb-vno vojno otroški vrtec, v katerega so pošiljali skoraj vse matere svoje otroke. V vas so se vselili orožniki in zanje mm našli no henega primernega prostora. Zasedli sq otroški vrtec. To je popolnoma razumljivo kajti kljub dejstvu, da je Doberdob eding slovenska samostojna občing, ie uradovanje v italijanskem jeziku, okrožnice, ki Jih pošiljajo med slovensko prebivalstvo pa so prav tako pisane v italijanščini. To dokazuje, da ljudje, ki jih je na to mesto delegirala an-gloameriška okupacijska oblast, nimajo nobenega smisla za koristi vaščanov, kajti če bi to imeli, potem bi’ se kaj več pobrigali za usodno življenje svojih vaščanov, ki plačujejo in plačujejo, na kraju pa, ko jih do kosti oberejo, ne vedo nitj zakaj so davke plačevali. tali Na svoji zadr/ji tedenski seji pod predsedstvom predsednika pokrajinskega odposlanstva odv. Angela Culota so pokrajinski poslanci razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo dela furlanske nižine, ki spada pod upravo naše pokrajine. Proučili so stanje ceste, ki pelje iz Krmi-na skozi predor na državno cesto Trst - Videm in uvideli, da je ta cesta potrebna popravila. Nadalje so razpravljali o popravilu pokrajinske ceste Krmin - Čedad in Gradiška -Romans. Nato so sklepali še o popravilu betonskega roba na desnem bregu Belvedere - Gradež KINO VERDI. 17: ((Maršalova ljub- ljenka«, L- Parks. VITTORIA, 17: «Venus in pro. fesor«, D. Kaye. CENTRALE. 17: «Sem ropar«, J. Kent. MODERNO. Zaprt. EDEN. 16.30: ((Uničevalec«, E. Lowe. V nedeljo pevski koncert v Doberdobu V nedeljo, dne 28. maja priredi Prosvetno društvo »Jezero« iz Doberdoba pevski koncert v Doberdobu. Gostovala bosta pevska zbora iz Nabrežine in Sempo-laja, ki bosta nastopila popoldne ob 15.30. Vabljeni vsi ljubitelji slovenske pesmi. IZ SVOBODNE DOMOVINE (Otvoritev zdravstvenega doma v Cerknem Dolgoletna želja Cerkljanov | zdravstvo ter zastopniki lokal-in okoličanov, da dobijo pri-1 nih oblasti in množičnih «rga-merne prostore za zdravstvene ! nizacii. namene, se je izpolnila. i V novo urejeni bolnišnici je 1. maj je bil ,za Cerkljam j ž0 sedaj 32 postelj ter 2 opera-dvojni praznik. Ob prisefnisti čilski sobi.namenjeni predvsem Dijaku se tatvina ul obnesla Pred dnevi je kmet Braidotti Silvan iz Slovrenca pri Moši naznanil vaškim orožnikom, da so mu neznanci odpeljali kolo. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo in ugotovili, da je kolo ukradel 17-letni dijak Himber Fabbret iz Moše. Mladeniča, ki je pri zasliševanju priznal svojo krivdo, so aretirali in prijavili sodnim oblastem. poverjenika za ljudsko zdravstvo v Gorici' in zastopnikov okrajnih in lokalnih oblasti je bil odprt moderno urejen zdravstveni dem, ki obsega: splošno ambulanto, zobno ambulanto, bolniški oddelek z 12 posteljami in posvetovalnico za matere in otroke. Da je bil zdravstveni dom v Cerknem v tako kratkem času urejen, je velika zasluga Cerkljanov samih. Veliko število prostovoljnih ur, ki so jih žrtvovali, priča, kako so Ctrk-ljani želeli to ustanovo. Za Cerkno je to prva tovrstna ustanova, k’ Pa ni zadnja. Nujno je potrebna reševalna postaja, za katere -ureditev bedo Cerkljam storili vse potrebno. ...iz civilne bolnišnice v Idriji Tudi v Idriji je bila na dan 1. maja slovesna otvoritev obnovljene bolnišnice, ki je bila v času vojne popolnoma opu-stešena. Otvoritve so se udeležili zastopniki poverjeništva za za primere nesreč. V teku pa je obnovitev le starega dela stavbe, kjer bo urejen interni oddelek. Poleg tega pa bo v bolnišnici tudi reševalna postaja. ki je bila zelo potrebna. Navodila za vslap živine aa ira Obveščamo vse prizadete, da morajo živino, ki jo nameravajo pripeljati na kakršen koli trg v naši pokrajini, podvreči pregledu domačega živinozdrav-nika, ki jim bo izdal dovoljenje za vstop živine na trg. Brez omenjenega dovoljenja ne bo živini dovoljen vstop na trg in bodo njeni lastniki kaznovani z globo. m citaita Ptimot&lu dnevniki lo nosijo v raztrganem košu ^ 0 otvoritui otroških vrtcev v Ažli irt St. Lenar lu te v?Ve2‘ * otvoritvijo otroške. Wrtca v Ažli in St. Lenartu nepristranski prebivalec Sis -doline poslal s*edeči lotj ’ ®a objavljamo v ce- ^teomur, ki je prisostvoval tevšj? pr’reditvam, otvoritvam, if v ‘m koncertom itd., ki so L s‘h Po vojni v Nadiški do- te-ni teti I Prireditev, to je pri- prikrit namen 'teh oslal E ‘eh je prebivalstvo naše Ke it. o t>r. “ahjansko. '*ko °‘vorltvi otroškega vrtca a |jj|V Ažli kot v St. Lenartu h- ‘a namen očiten. Običaj- visoko- 'tei V-govori, vsakovrstni le- ‘VJ J, «*a V^kešanje zastav, 1 govori, vsakovr_______ h 4j;.n končno histerični vzkli. N>jo se v ‘ak'h stvareh tetjj., v šoli Cira Romana in ^ ka)?-. Se veasih priključi tu-r-a papiga iz množice, so bili pripravljeni samo zato, da zmedejo preprosto ljudstvo. To je kratek iz .leček obeh otvoritvenih proslav. Cim pa se zaključijo podobne ceremonije, prično naši do-linci razmišljevati in ni jim treba mnogo, da pridejo vedno do enega in istega žalostnega zaključka. Vsi ti napihnjeni prazniki in proslave niso doslej rešili perečega gospodarskega in socialnega vprašanja in da razobešanje zastav ter govori o italijar.stvu naše doline niso še pregnali splošne bede in la. kote ter da se prazen želodec še nikomur ni napolnil z vzkliki Italiji.' Logični zaključki prebivalcev naše doline so najboljši komentar otvoritvenih proslav, ki so bile preteklo nedeljo v Ažli in St. Lenartu. Česrirke maršalu Tiru Okrožni odbor Slovansko, italijanske ljudske fronte v Kopru je poslal maršalu Titu voščila naslednje vsebine: «Ob Vašem 58. rojstnem dnevu, tovariš Tito, Vam v imenu vseh članov Slovan-sko-italijanske ljudske fronte Istrskega okrožja pošiljamo naše tople tovariške borbene pozdrave z željo, da nam boste še dolgo živeli v srečo narodov Jugoslavije ter za zmago resnice in pravice na svetu. Izražamo Vam vso našo zahvalo za Vaše brezkompromisno stališče glede državne pripadnosti te naše zemlje, za katero so padli najboljši sinovi naših narodov- Prisegamo, da bomo znali po Vašem zgledu junaško in odločno braniti se proti vsakomur, ki bi poskusil ogra-žati s krvjo priborjene pravice ljudstva, kakor tudi da bomo znali boriti se za vsestranski napredek naših narodov. .V Vaši nepopustljivi borbi za socializem, za čistost načel marksizma-leninizma, za zmago resnice in pravice stojimo pripravljeni ob Vaši strani. Naj živi naš veliki učitelj in tovariš, neustrašni borec za najbolj vzvišene ideale delovnega ljudstva, marša) Jugoslavije, Josip Broz Titohi MARŠALU TITU BEOGRAD Okrajni izvršilni odbor Ljudske fronte v Kopru Ti pošilja s svoje redne seje tovariške pozdrave in čestitke ob Tvojem 58. rojstnem dnevu. Tvoja zgodovinska dela nas spominjajo na temno preteklost propadajočega kapitalističnega družbenega reda, iz katere preteklosti si nas junaško vodil, da smo se s pomočjo Tvojega vodstva otresli izkoriščanja in zatiranja in si priborili novo bratsko življenje. Neomajno ostanemo pri Tvojih načelih »Tujega nočemo, svojega ne damon in Ti obljubljamo tudi ob tej priliki, da nas ne bo zaustavila v izgradnji nove bratske socialistične domovine nobena še tako težka naloga. Kot borcu in voditelju za pravice delovnega ljudstva Tj želimo še mnogo let življenja! Da si pri našem ljudstvu res priljubljen je dokaz, da smo v 20-dnevnem tekmovanju na čast Tvojega rojstnega dne opravili v koprskem okraju nad 40.000 prostovoljnih delovnih ur. Tajništvo okrajnega odbora Ljudske fronte - Koper Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Otvoritev veletržnlce podjetja „0mnia“ na Titov rojstni dan Ko smo pred nekako dvema mesecema obvestili bralce, da so dela na stavbi bedočega »Turist-hotela« v polnem razmahu, smo pripomnili, da bodo v tem poslopju poleg hotela dobili svojo streho na levi strani v pritličju restavracija in kavarna ter na desni strani veletržnica «Omnia». Včeraj, na rojstni dan tovariša Tita, je bila ta ustanova že odprta, dasi bo za ljudstvo pričela delovati s 1. junijem t. 1- Ze zunanjost desnega krila stavbe za enkrat z naglo urejenim razsežnim prostorom; ki bo urejen v obliki javnega nasada; nam je dala shrtiti. da bo' pokazala veletržnica' včlik napredek na področju gtadftjč poslovno-trgovskih lokalov. V resnici, v tein pogledu še nismo motili. Velikost in izdelava 8 velikih oken, od katerih so trije na pročelju, 5 pa na vzhodni strani celotne -stavbe, dajejo izredno prikupno lice. Pri tem pa posredujejo praktično, da dobi obsežna prostornina veletržni-ce dovolj soneg, luči in svetlobe, kar jg ravno za trgovinski lokal posebnega pomena. Ta okna so namreč visoka 5 in široka 2 metra Estetsko močno se odraža tudi petero velikih oken pod arkadami v ozadju napravljenega prizidka, kjer je nameščen oddelek za železnino. Ta kot, ki je zvezan zunanje s širokim tlakom, povzdigne s stališča ugodja arhitekture naravnost ves tamkaj šni del mesta. Glavni del veletržnice je pravi salon in ne pretiravamo, če rečemo, da bi bil v okras v še tako razvajenem velemestu. K temu vtisu pripomore nedvomno tudi nenavadna di-menzionalnost, saj je velelrž-nica dolga 26.5, široka 12.20 in visoka 5.40 metrov. Kdor si ne zna predstavljati teh mer, naj sj zmeri doma švojo sobo in bo spoznal razliko. Kot novost vidimo nadalje nekako čez polovico vsega lokala v posebni etaži napravljeni posebni oddelek trgovine, do katerega vodi široko stopnišče, raz katero gledamo v pritličje kakor v mravljišču podoben prostor. Za esteta je enako prijeten občutek, ko spozna, da je naša ljudska oblast zavzela stališče, da je treba dati pri izva- janju gradbenega plana veliko besedo in prostost zlasti še ar' hitektom, kakor .tudi, da jim je treba dati sredstva, da lahko uveljavijo svoje načrte, svoja izkustva in svoj ustvarjalni polet. To pot se arhitekti ne niorejo tožiti, da jim je kaj manjkalo. Zato so tudi pokazali svojo sposobnost in znanje. Akter je bil inž. arh. Mihec Edo, o katerem nam je že znano, da je aranžiral razstavo jugoslovanskega paviljona na vele3o-jmu ' v Bariju in letos na velesejmu v Milanu, ki je bila ena najlepših ter je žela odkrito priznanje v§gh obiskovalcev. Bistveno je :pri ureditvi notranjščine to, da. so pulti, police, omare in sploh vsi trgovinski objekti zamišljeni in izvedeni v zares originalni obliki. Tu ne vidiš načez zbitih desk, marveč pohištvo, ki spada drugače v sprejemno sobo in jedilnico ter napravlja vtis skoro nekega razkošja. Na splošno so razni kosi tega pohištva izdelani po modernih vidikih, ki gledajo da zadoščajo tako praktičnosti, kakor tudi očesu. V pritličju in v prostoru na etaži so po tleh položeni par-keti, ves mobiliar pa je izgotovljen iz. masivnega svetlega hrastovega lesa, kj daje vsemu okolju noto resnosti. Posamezni. pulti so zavarovani s steklom. nekatere police so iz rešetk, skratka po vrsti blaga, ki je na prodaj, odgovarja oblika lesenih del inventarja. Veletržnica nam nudi blago vseh vrst: konfekcijske izdelke, toaletne potrebščine pokrivala kot klobuke in čeoice, vse mogoče potrebščine j/, stekla in keramike, električni material, radio aparate, suho robo in igrače, likerje, yina in druge pijače v botiljkah, obutev za otroke, moške m žene, aktovke, torbice, kovčege, skratka vse izdelke iz usnja. Kajpada dobiš tudi že izgotovolje-rie obleke itd. V oddelku pod arkadami si lahko izbereš železnino in razno kuhinjsko posodo. Takoj zraven je skladišče za železnino in še naprej so skladišča za ostalo blago. Poskrbljeno je tudi za potrebne urade, slačilnice, kjer bo imej vsak nameščenec zaprt prostor za svojo osebno garderobo. Posebno važnost so paši gradbeniki posvetili še straniščem, ki sc urejena nadvse higienično. Poleg tega, da' se spirajo z vodo, ima -vsako prostor z umivalnikom, vrhu vsega pa so nameščene tudi kopalnice na prho. Vsi prostori so obloženi s keramičnimi, belimi ploščicami. • Veletržnica bo razsvetljena z neonom. Zidarska dela je izgotovila gradbeno podjetje v. Semedeli, medtem ko je vsa dela iz lesa napravila zadružna delavnica v Ljubljani, le okna ir; vrata je izdelal mizarski oddelek pri tovarni Arrigoni v Izoli. ■ 1 • Podčrtati moramo visoko strokovno sposobnost , vsega delavstva, ki jo je pokazalo s tem svojim delom in na katero je lahko ponosno. «Omnia» pa bo z otvoritvijo te ustanove pripomogla k temu, da bo vsakdo izvršil svoje nakupe na enem samem prostoru, kar bo vsekakor praktično, malo zamudno in korisno. Naše mesto je s veletržnico «Omr.ia» dobilo nekaj, kar bo v veliki meri prispevalo k gospodarskemu "dvigu Kopra in njegove neposredne okolice. Delavci „Edilita” za Titov rojstni dan Na množičnem sestanku, kateremu je prisostvovalo zvečer pred rojstnim dnem maršala Tita nad 200 delavcev tega podjetja, so se delavci obvezali, da bodo presegli plan za 125 odst.. S to odločitvijo hočejo še prav posebej: poudariti vez in vdanost do tovariša Tita ter hkrati prispevati za dvig storilnosti delovnega kolektiva, izboljšanje kakovosti svojega dela in čim večji u-speh enoletnega gospodarskega plana. Položitev temeljnega kamna delavskim hišam v Kopru Včeraj so položili v Kopru temeljni kamen bodočim 3 delavskim stanovanjskim hišam. O slovesnosti bomo obširneje poročali jutri. Vanganel V nedeljo 28. maja vas vabimo na naš praznik V nedeljo 28. maja bo ob pokritju zadružnega doma govoril tov. Branko Babič, sekretar centralnega komiteja KP STO. Ob tej priložnosti bo domače prosvetno društvo »Primorje« imelo kulturno prireditev z obširnim sporedom. Nastopila bo dramska družina z igro ((Zupanova Micka«, domači pevski zbor pa bo zapel več pesmi. Predvidena je tudi udeležba prosvetnega društva iz Nove Gorice. Vabimo vse prebivalce iz bližnjih vasi, da se udeležijo našega velikega praznika. GRADITELJI ZADRUŽNEGA DOMA Prosvelno društvo iz Divače gostuje v nedeljo 28. t.m. v Škofijah Prosvetno društvo iz Divače priredi v nedeljo 28. maja v Škofijah II kulturno prireditev. Pričetek točno cb 16. uri. Terenski odbor ASI2Z iz Škofiji II vabi k obilni udeležbi. S tem bemo dokazali smisel za ljudsko prosveto in izkazali priznanje našim gostom. ODREDBA o davku na promet proizvodov Te dni je izžel ((Uradni list« Vojne uprave J A in Istrskega okrožnega ljudskega odbora štev. 7, ki vsebuje odredbo o davku od prometa proizvodov in storitev z odgovarjajočo tarifo. Opozarjamo vse ustanove, podjetja in obrtnike, da si v lastnem interesu takoj nabavijo omenjeno številko ((Uradnega lista«. Dobi se v vseh knjigarnah «Li-pe». Zakaj niso škropili in gnojili?! Letos to zelo ugodne vremenske prilike v zgodnji pomladi vplivale na cvetenje sadnega drevja, da je zarodilo polno sadu. Poverjeništvo za kmetijstvo pri okrajnem LO v Kopru je z okrožnicami dajaio navodila vsem referentom ža kmetijstvo pri KLO, naj pod-vzamejo vse potrebno, da bo vse sadno drevje pravočasno škropljene. Zdi ;.e, 'da sc 'je milili teh navodil nekako prešlo čel, b0 že vsee.P ■ dobro, :aj še kar dobro kaže ; Da nj bilo vsem.- dobro, sn (lOkaz nekateri primer;, ko . so se sadni škodljivci pojavili v velik, mnqžini. Vede.U moramo, d. slabo vreme pospešuje Jaz-yi,i nekaterih vrst‘‘škodljivcev, lipo in sončno cemc ’>a -dru-rib vrst škodljivcev. Navedli bomo primer kmečke delovne zadruge na Krogu, kjc.i so člani upoš* ni navodila in škropili drevje. Tu je videt; dober učinek škropljenja, ker je drevje ostalo zdravo in polno sadja. Zasebniki pa, ki niso škropili, imajo posebno jablane vse objedene od gosenic in so skopaj gola. Tudi delovna zadruga v Po-begih-Cežarjih je upoštevala navodila in škropila sadno drevje, breskve, jablane in druge. Uspeh škropljenja je bil dober, četudi s0 škropili že malo kasno. Nekateri člani se namreč niso mogli odločiti za škropljenje. Precej je sedaj razlike med škropljenim drevjem zadrugarjev ir neškroplje-nim drevjem zasebnikov. Ob teh ugotovitvah je P°- jstl maršala Tita so v Vanganelu pokrili zadružni dom % k • j, "»ja na Triglav... S b(”h(' hodili tako. kot .ie icSte Disatel‘ Mencinger na Slij 'f' cez Pokljuko se spre-V| bo Rožniku v Ljub' itetli uS*U’ al’ Spn‘ Jož-u na '• b,ez ni*P°r;l brav ,\.arice, maio pod vrh a' '‘'“m se ustaviš. Ko si ‘ za vzpon na vrh, pri-te, pri'Je svojo dušo hudiču ,pdami lite' ir. ”"" Pivškega kmeta: ’t st,’' b°. enkrat urer’1, en-. t- o, “Livai nanj plezal '4i hoqf,lav'. Nekoč so se zeli ir 1 vso nekdanjo Avstri dovi koči samo prste nog-— Lepo je pokazala foto — slika vrh Triglava, gledano od Kriških podov in iz Zadnje Trente, kjer gledaš na pot čez ((Bovški ledenik«. Ta pogled je nam Slovencem, ki smo živeli pod Italijo, katera -je segala s svojimi mejami prav do pod Triglava, bolj znan, kot našim rojakom onkraj nekdanje državne meje. Vse te «spreh' de« opraviš mimogrede, ko se ti na Bledu in v Bohinju zahoče Po širokem obzorju. Tov. Krivačič me je hi.tel prepeljati v dolino P.išence po ovinkih in kar je glavno po že- Lepote naše domovine Ob zaključku turistične razstave v Kopru hVjpk- Vsako poletje so I leznici. Ne boš, ja/, sem jo uda ‘tij, 2li*sti Vt> Pa nas Slovence -“sorh11'0 trepetali za nJlho- kadar so plezali čez ‘te Sl. <,'n° Triglava, bd-ha/* ‘boeii r'a“ce. Vrhu vs: ga L. st»rj| '"‘adi tu riobičpk, da „„A.iSo. pustili niti na kor(1. ji, -n,, Sedaj 'V>'h 8tov 11 \ /‘teta pa im lo 'Sok-von z mi sami' ki ». btia- Cez te stene ni nič 'tenu,'"5 Tria? 'lam jc pokazala i1*1* oh kih jezerih. Se V ®r s,»v,Sporninu zazebe v 0 Pn leta >912- vtaknil “ckdanji Ferdinan- ril iz doline Vrat do pod Škrlatico mimo Razorja in Prisojnika na Vršič. Po poti »em sp' -znal; in o tem* sem se tudi prepričal na razstavi, da imajo hribi t»H okoli še vedno bto lice: Tamle je Jalovec, š; naprej Bovški Grintovec in še v daljavi Kanin z Montažem. Na desno se lesketa Kranjska gora z lepo speljanimi belimi cestami. Cez Vršič skozi Trento smo «mi» v oktobru 1917. ((pritisnili« italijansko fronto na Soči od ene strani, moj prijatelj Ivan Pa je odmaknil z rameni gorami) pri Sv. Luciji in Volčah od druge strani. Prišlo je do groznega vojaškega poLma imperialistične Italije, ki je zaznamovan v zgodovini z ime. nem «Poraz in predor pri Kobaridu«. Ruski ujetniki iz prve svetovne vojne so sestradani in onemogli popravljali cesto iz Kranjske gore čez Vršič v d >-lino Trente in dalje proti Bovcu. Na stotine jih je našlo tam svoj grob. Danes brzi j > tod čez avtobusi. Naš delavec, name-ščenka, mlado, staro išče svoj v Gozdu-Martuljku ali v Kranj, skj gori. In zavest, da boš sedel po povratku k »polni mizi«, ti da še enkrat večjo m.-ič v noge. Počitek... Nj š? vse. V Domu v G. zdu-Martuljku te čaka bazen s »ve. žo gorsko vodo, nakar prisedeš ponovno okrepčan k mizi šahi-stov, v pletenem stolu pa meriš še enkrat vso dolgo pot, ki so jo napravil. Np moreš verjeti, da si bil pred tolikimi ura mj med vsemi temi brezni med pod Prisojnikom, v Planici, Kranjski gori, v Trenti in v Bovcu. 2e slika črede ovčk s svojo pohlevnostjo te osvaja, kaj šele žuboreč izvir Soče, hrbet malo obiskovanega Bovškega Grintovca, zato Pa tembolj živahnega kuloarja. ki te vedi na __________ Jalovec, potem ko si se preskr- od Mengorij (Sv. Marija med I bel z vsemi dobrotami bodisi duševni in telesni mir v Domu‘Špikom, Pončo, Jalovcem in Travniškimi stenami. Razstava nas -je povedla še doli po Soški dolini skozi Bovec, Kobarid, kjer nekdanja Italija ni strpela Volaričevega spomenika in ga je seveda pri vsej bahavi tako imenovanj 2000 letni kulturi na nekulturen način odstranila, kakor je odstranila spomenik Miroslava ne detajle jame, ki očarajo Vilharja v Postojni. Arhitekt u-ra Kobarida je docela drugačna kot v ostdli v Sloveniji in ozadje Matajurja ^ juga ter Kobariškega Stola od severa, daje vsej pokrajini značilno lice. Prav posrečen posnetek smo videli od Tolmina « pogledom proti Siji, Globokem in Bogatinu. Kot posebnost smo spoznali dom Simona Greghrčiča na Vr »nem. Vse okolje je tako mir no in zbrano, da se ne čudiš ds je prišel prav iz do- movanja naš ((Goriški slavček« z vso svojo otožnostjo in Bv-ronovim svetoboljem. Od tu smo krenilj naravnost čez Trnovski gozd v pogorie Nanosa in zagledali Pivško kotlino s Snežnikom v dnu in Postojno takoj v kotu na levo Niena jama je zopet posebnost ln mikavnost vsega sveta. K«; bi dali drugi narodi za'to kra »oto, ki je edinstvena. Razstava je prikazala najbolj značjl- vsakega obiskovalca. Komite za turizem in gostin stvo pri predsedstvu vi,"de LR Slovenije nas je s svojo turistično razstavo presenetil. Trni bila samo propagandna raz stava, kajti prikaz naravnih 1»-pot Slovenije, njene flore, izdelkov domače obrti, zlasti okovja iz kovanega železa 1« napravil - vtis naravnost umetnostne razstave. Ze pročelje razstavnega prostora, ki je bil v palači Mest- nega muzeja, -je bilo nadvse mikavno. Na sredi šestih obo kov je kraljevala velika slika Ljubljane z grbom Slovenije, ob strani pod oboki pa So bili še foto-posnetki Trente, Bled-i Bohinja, Triglava, Slovenskih 'goric in Savinjskih planin. Na trgu pred razstaviščem so bili nameščeni prav tako oko« no in V pestrih barvah izdelani plakati, ki so vabili pasant* na ogled razstave. Razstavo je uredil z okusom in rutino tov. Krivačič Mirko šef biroja za propagando pid komiteju za turizem pri pred sedstvu vlade LR Slovenije Vrhu tega je podajal obiskovalcem komentarje, ki potrjujejo njegovo globoko verziranost n» tem področju. Vse od začetka tekmovanja za Titov rojstni dan je v Vanganelu delalo po dvajset oseb na gradilišču zadružnega doma. Po vasi je šla parola: Zadružni dom mora biti pod streho do 25. maja pa naj stane kar hoče. Pokazati moramo tovarišu Titu, da smo vedno njegovi borci za izgradnjo boljšega življenja, kot smo bili borci za izgon okupatorja. Delo je dobro napredovalo, Med obiskovalci razstave je bil tudi predsednik imenovane ga komiteja inž. V. Turnšek ter minister E. Kocbek LR Sh-venije. Zlasti so obiskali razstavo številni sindikalisti. Iz Izole su se pripeljali na komionih. Pol* noštevilna si jo je ogledala vojska JA in šole. Mladina je prejela ob tej priliki gotovi nad 60 kg raznih prospektov o posameznih domovih oddih« zdraviliščih, letoviščih ln do dobno. Od domačinov smo opn zili še posebno mnogo obiskovalcev italijanske narodnosti Na svojem potovanju so obl skali razstavo tudi učenci m učenke IV. letnika srednje šn le za turizem in gostinstvo L Ljubljane. Pozornost so vzbudili razni okraski, kot idrijske čipke, ma-jolike, domača pletena roba. svečniki in okraski iz kovanega železa, ki so s svojo razvrstitvijo dali razstavi nekako domačnost. Vsi ti predmeti so bili izdelki državnega prodajnega zavoda za domačo in umetno obrt «Dom» v Ljubija, ni. Celotna razstava pomeni velik uspeh pri propagandi za naš turizem! tudi če se je razni gradbeni material nekaj mudil. Zadnja dva dneva pred določenim rokom pa se je vsa skrb Vanga-nelčanov obrnila na zadružni dom. Bo ali ne bo pokrit do časa, so se spraševali. Mora biti, so sklehili in še povečali število prostovoljcev. Zadnji dan jih je bilo na delu kar 28 in so še drugi spraševali, če je potreba, da pridejo na pcmoč. Čutili so, da bodo tako pripravili tovarišu Titu najlepše voščilo. Rad bi bil videl te navdušene in zavestne graditelje socializma pri delu in sem jih šel obiskat. Prišel sem v Vanganel že v mraku in dobil pred zadružnim domom večjo skupino ljudi zbrano okoli harmonikarja in bučke vina. Pili so «likof» kot za zaključek . dola. Zadružni dom so namreč pokrili štiri ure pred določenim rokom. Zanimiva nogomelna tekma Milicionar-repr. Istrskega okr. |‘ Meduzi 8- junija ob 18. uri bo v Kopru nogometna tekma med reprezentanco Istrskega okrožja in «Milicionarjem» iz Zagreba. Kakor je znano, *j>e ((Milicio-nar» dobro moštvo, ki se lahko kosa z «Odredom», katerega smo že spoznali kot prvovrstno enajstorico. «Milicionar» je trenutno član druge zvezne jugoslovanske lige. Reprezentanca Istrskega okrožja bo v najboljši postavi, tako da lahko upamo na lep uspeh njene igre. trebno, da povemo nekaj besed v preimislek našim kmetom. Zadružna poslovna zveza v Kopru ima vedno na razpolago vsa potrebna škropiva in druga zatiralna sredstva. Kmetje naj bj se zanimali, da bj vse to pravočasno nabavili. Dolžnost referentov za kmetijstvo pri KLO bi bila, da bi se bolj zanimali za to in na sestankih pojasnjevali kmetom važnost in učinke škropljenja. Nekateri referent; namreč mislijo, da so jih ljudje zato postavili na to mesto, d;: bodo predstavljali kmetijstvo na vasi samo imenoma. Treba pa je delati, pojasnjevati in pomagati, kjer koli je potreba. Takega referenta bodo ljudje imeli radi ih se do njega obračali po nasvete. Tudi glede gnojil je skoro ista zadeva kot s škropljenjem. Naši kmetje imajo zaupanje sam0 , v nekatere vrste gnojila, ki so jih bili od‘ nekdaj vajeni kot: amonijev sulfat (sollato ajnoniaco) jn čilski soliter (ni-trato di soda di Cile). Za vse druge pa vlada tako nezaupanje, da jih skoro nočejo. Imamo pa na trgu polno dušična-tih, fosfornih in kalijevih gnojil, ki še prekašajo prejšnja. To so; apneni dušik, nitrofosfal, kalijeva sol j-* druge Tudi tu naj bi kmetijski referenti po vaseh zastavili svojo besedo in pojasnili ljudem, da je znanost napredovala tudi v tem ter iznašla še več novih vrst gnojil; katera naj pridno uporabljajo. Tako imamo primere, ko so nekatere zadruge uporabljale ta gnojila za pšenico in imajo sedaj velike površine zelo lepega žita z velikim klasjem. Delovna zadruga v Pobegih-Cežarjih je pri saditvi krompirja prav tako uporabila precejšno količino teh gnojil. Danes so njive posajene s krompirjem že od daleč ločijo od drugih, ki niso bile gnojene. Vse kar smo povedali, je samo nekaj od tistega, kar bi morali povedati. Imamo naš gospodarski plan. ki nas vse obvezuje, da delamo tako, da bo 100 odst. izpolnjen. Izpolniti ga pomeni izboljšati naše življenjske pogoje za 15 odst. v razmerju z lanskim letom. Prav gotovo ga. ni v našem okrožju človeka, kj ne bi si želel tega izboljšanja. Vedeti pa moramo, da je za to treba delati in se truditi. To je. dolžnost nas vseh in bomo io tudi napravili. Nedeljske prvenstvene nogometne tekme SKUPINA A: Nova vas-Dajia na igrišču v Novi vas ob 16.; Brtonigla B-Segei na igrišču v Brtonigli ob 16.; Buje-Novi grad B na igrišču v Bujah ob 16. SKUPINA B: Partizan-Strunjan na igrišču v Kopru ob 14.; Arrigoni B-na igrišču v Izoli ob 14.; Soline-Portorož na igrišču v Sečjolah ob 16. LLESTVICA Zh NOGOMETNO PRVENSTVO. SKUPINA A: 1.) Arr. B 16 14 2 2.) Partiz. 17 12 4 3.) Strun. 18 13 1 4.) Med. B 18 11 3 5.) Rdeča 18 10 1 6.) Apr. B 18 8 2 7.) Adria 20 8.) Soline 18 9.) Portor. 17 10.) Olim. 20 11.) Pir. B 18 0 69 9 30 1 42 17 20 4 38 19 27 4 30 19 25 7 28 31 21 8 29 20 18 8 0 12 32 35 16 4 3 11 18 37 11 3 3 11 13 39 9 2 2 16 10 50 O 2 1 15 16 45 5 PRED FESTIVALOM SLOVENSKE KULTURE SLOVENSKA NARODNA NOSA PREKMURSKA NOSA V Vipavi so delali moško obleko iz rjavega sukna; hlače 90 imeli široke, kratko suknjo, svetlomodre nogavice, nizke čevlje in klobuk iz surove klobučevine. Zenske so imele obleko iz do. mačega platna; bele rokave, rožasto zeleno krilo, na glavi rožnat robec. V okolici Trata' so v 2. polovi-ci minulega stoletja moški nosili suknene hlače, segajoče nekoliko pod koleno; tem spodaj preklanim hlačam so rekli brente ali barješe. Telovnik — kamežlin je imel dve vrsti velikih osmerooglatih srebrnih ali posrebrenih gumbov, ki so bingljali in cingljali. Nogavice — kocjete so nosili modre, poleti bele; suknjič — jaketa je bil tudi okrašen z gumbi in kot hlače obšit z rdečim suknom. — Klobuki so imeli široke krajce; zimsko pokrivalo so bili frkin-deži; kučme iz vidrovine, obšite z. zeleno svilo ali z žametom. Pozimi so imeli na sebi kapot — dolg plašč. Zenske so nosile opleča, fa-nelco — životek; krilo nagubano, svileno, s širokim robom v drugi barvi. Fečov ali glavnik je vezena in s čipkami obrobljena peča. Pozimi so oblačile jopo iz domačega sukna. Na Goriškejn in v Brdih so še sredi preteklega stoletja moški oblačili temne, ozke, pod kolenom privezane hlače in bel jopič. — Zenske so tudi tu nosile ošpetelj. V Beneški Sloveniji go Rezi-janke rade nosile črno obleko. Rokavce imenujejo srakica, rokave; spodnje krilo je kotula, zgornje krilo pa dola kikla; ii-votku pravijo tjamžot, predpasniku remijal; nogavicam — hlače. O rezijanskih krilih poje pesem; Kada na Ostrek pridemo, naše Rezijanke vi demo, k'majo kratke janke, kratek ras, k'jim rase trebuh vun čez pas. Lasje O noši las in brk pri moških imamo iz preteklosti in sedanjosti malo podatkov zbranih. Spada Pa tudi to k ljudski noši, kajji, nnositi se» ne pomeni le «oblačiti se», marveč tudi krasiti se, skrbeti za tak in drugačen videz svoje zunanjosti; vesti se, nastopati... Ne pozabimo, da se ljudski značaj izraža tudi v takih pojavih noše. Več pa vemo iz ■virov o ženskih laseh in njih okrasu. Česale so se na prečko, poteč (vzhodna Slovenija), razgreb (Bela Krajina), stozo (prav tam). Dekleta so si običajno spletala nekoč lase v kiti in so se tudi po tem ločila od poročenih, ki so si pritrjevale kite na glavo; tej obliki so pravili v Slovenskih goricah in Prekmurju kukma. Dekleta so si krasila glavo s šapi jem: to je bil visok ob reti, ovit s črnim žametom s kovinskimi ploščami zadaj. Pozneje so si vezale lase s črnim žametnim trakom. Peča in avba V splošni predstavi o ljudski noši živita kot značilno zensko pokrivalo peča in avba. Obe imata številne oblike in precej pisano zgodovino. P.ečo so imele Slovenke že v času, ko so se naši predniki naselili v današnji domovini. Kakor oblika, tako je tudi njeno ime po Slovenskem različno: glavnik (okolica Trsta), aptah, odra, kadrca (Kranjsko, Štajersko), fečov, veleta (Primorje) Ud. Pred več sto leti je imela peča podolgovato obliko in so jo izdelovali iz domačega platna. V minulem stoletju je imela že kvadratno obliko. Pokrivale pa so se Z njo v raznih pokrajinah različno. Polagale so jo prosto na glavo in jo trikotno pregni-le, tako da so konci padali na prsi, ali pri so jih prekrižale in zataknile za pas. Ta način je bil v navadi na Primorskem in osrednjem Štajerskem. — Na tilniku pa so zavezovali viseča ogla v Beli Krajini, v Slovenskih goricah in Prekmurju. Tretji način je bil, da so ogla zavezali med temenom in tilnikom, pri čemer je peča pokrivala brado in usta; tako so se nosile v bližini Pohorja. — Na temenu so jo zavezovali na vzhodu in na Dolenjskem, kjer so to imenovali sna petelinu». Način sna petelinčka« je prišel v navado pred sto leti na Kranjskem. V okolici Trsta je bil prednji del peče naškrobljen, tako da je stal-preko čela stre-hasto; njena konca sta bila zvita, tako da so en ogel zataknili za svitek, drugi pa je visel navzdol. Avba je mnogo mlajše pokrivalo, ki se pojavlja v 18. stoletju. Bila je del meščanske no. še, od koder je prišla na deželo. Oglavje ie bilo v začetku majhno in je šele v žačetku 19. stoletja dobilo višjo in trdno obliko. Dobivala je tudi vedno bolj razkošno obliko, zato so jo rabili kot slavnostno pokrivalo. Posebna vrsta je bila ženito-vanjska avba z brokatnim for-mom z rdečimi pentljami ob robu in z venčkom iz umetnih cvetlic. Žalne avbe so imele form iz črne svile. Zimske avbe na Gorenjskem imajo vrh, iz črnega žameta in obrobek iz kunje kožuhovine. Poleg avbe so nosile tudi zavijača, iz katere se jo morda razvila avba. Priložnostna noša Tudi govorica razlikuje «srednjo« — vsakdanjo in praznjo, sveteš/ijo ali «zakmašno« obleko. Zato moramo tudi pri spoznavanju ljudske noše razlikovati ono od te. Zlasti pa se razlikuje od navadne obleke slavnostna obleka, kakršno nosi n. pr. nevesta ob poroki. Tako je v srednjem veku go- . Jl-i' II— - KRAŠEVCI PO VALVAZORJU riška nevesta nosila rdeče krilo (rdeča barva je po mnenju naših prednikov odganjala zle duhove, nesrečo) in belo pečo. Tudi belokrajinska nevesta je imela mnogo rdečega na sebi. Odlikovala pa jo je visoka krona iz umetnih cvetlic — venec ali šapol, ki ji je krasil glavo; nad čelom je imela Parto; na-plet iz pisanih svilenih trakov je pokrival zadnji del glave. Tu-di v ostalih pokrajinah so imele neveste slavnostno okrašeno glavo. Pa tudi obleko so si krasile z barvastimi pentljami in vrvicami. Druge priložnosti, ki so določale posebno obleko ali okras, je bila n. pr. smrt s pogrebom; poljsko delo, kakor košnja, žetev, trgatev. Pažnjo zasluži tudi pastirska noša z izrezljanimi phlicami, dežnim plaščem iz slame ali lubja, s terbo. Marsikak del starinske noše se je ohranil do danes kljub močnemu prevladovanju pome-ščanjene noše. Marsikje niti ne moremo več točno opisati nekdanje noše in še manj najdemo njene dele, da bi jih shranili v muzejih sebi in zanamcem v pouk. Zato je dolžnost vseh, ki ljubimo svojo preteklost, da zbiramo ostanke ljudske noše in jih oddamo v muzeje; zlasti pa, da Pri starih ljudeh zberemo čim točnejše podatje c noši v svojem kraju ter jih objavimo v našem listu ali jih pošljemo Etnografskemu muzeju v Ljubljani. Ne pozabimo, da je važen vsak drobec, le točno in vestno bodi zapisan! O. K. gospodarstvo P TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE_j Iz bilančnega poročila IRI za 1949 Upravni odbor IRL je na seji dne 28. aprila 1.1. odobril poslovno poročilo in bilanco za 1949. V prvem delu obravnava poslovanje posameznih skupin podjetij, v katerih je ta državni eveletrust« zainteresiran, v drugem pa blagajniški promet, ij katerega se odražajo posamezne skupine. Tretji del vsebuje pregled finančnega, gospodarskega in premoženjskega stanja iRl-ja in posamezne, že ob razložene izpremembe. Zaenkrat navajamo nekaj podatkov iz prvega dela, ki govore o plovbi. V 1949, pravi poročilo, so nadaljevali preko Soc. Fihanziaria Marittima (Finmare) delo za obnovo plov nega parka štirih plbvnih družb, ki pripadajo IRI-ju. Ob koncu vojne so vse štiri (Lloyd, OB OSMI OBLETNICI USTANOVITVE JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA OD PRVEGA PARTIZANSKEGA LETALA do sodobnega letalstva Prvi partizanski pilot Franjo Eluz je z edinim letalom, ki so ga tedaj imele partizanske enote, prizadeval zavojevalcem zmedo, jim vlival strah in širil ponos svojih enot Iz skromnih razmer, a Iz žive in uporne sile, nadčloveške volje in hotenja po svobodi je zrasla Jugoslovanska armada. Pod zastavo s peterokrako zvezdo so se zbrali vsi tisti nesebični bojevniki, prepolni ponosa in žejni svobode, ki so — kakor nekdaj naši uporni kmetje — prisegali na staro pravdo in svobodo. Tako je v Beli Crkvi v Srbiji 7. julija 1941 počila prva partizanska puška — znanilka težke krvave borbe in neusmiljenega maščevanja. Tako je bila ustanovljena Prva proletarska brigada v vasi Rudo 22. decembra 1941. Tako so rasle partizanske enote, njihova slava, nji-gova velika bitka za svobodo. Tako je nastalo tudi jugoslovansko letalstvo. Eno samo letalo so imele partizanske enote, toda z njim je pilot Franjo Kluz prizadeval zavojevalcem velike zmede, jim vlival strah in širil ponos svojih enot. Letal je nad vasmi in mesti, metal bombe, obstreljeval sovražne enote s strojnicami, tro- 'TtO-V mmm «BOSNA FILM« PRIPRAVLJA FILM POD NASLOVOM »MAJOR BAUKo, KI BO PREDSTAVLJAL DEL ZGODOVINSKE NARODNOOSVOBODILNE BORBE V BOSENSKIH PLA. NINAH. NA PODOBI VIDIMO DVA PRIZORA TEGA NOVEGA JUGOSLOVANSKEGA FILMA sil letake, pozival na upor. Prvikrat se je dvignil 21. maja 1942 in vrgel prve partizanske maščevalne bombe na ustaške in nemške čete. V spomin na ta dan je maršal Tito razglasil 21. maj za dan jugoslovanskega vojnega letalstva. Začetek Je bil majhen, skromen. Toda uporniški duh v narodih zasužnjene Jugoslavije je bil silen, neupogljiv, junaški. Kakor so se večali in rasli partizanski odredi in narodno-osvobodilna vojska, tako je v njenem sklopu polagoma raslo tudi komaj rojeno partizansko letalstvo. Jeseni 1943, ko je ugled Jugoslovanske armade v svetu že močno narasel in so morali tudi zavezniki priznati partizanske enote kot zavezniško silo, v času, ko so na jugoslovanskih tleh zadrževale jugoslovanske enote 45 sovražnih divizij (takrat so bile vse današnje države tako imenovane ljudske demokracije' v vozu fašističnih zavojevalcev, njihovo o-zemlje pa arzenal za šovražno orožje in letalstvo), je vrhovni poveljnik maršal Tito izdal povelje, naj se na osvobojenem ozemlju v Livnu ustanovi Prva letalska baza. Na II. zasedanju AVNOJa v Jajcu je maršal Tito takole raztolmačil svojo zamisel: «Seveda nam je danes potrebno tudi sodobno težko orožje, kakor so tanki in letala«. Tako je bil postavljen prvi temelj jugoslovanskega vojnega letalstva. Vrhovni štab se je obrnil na zaveznike, ki pa niso pokazali zadostnega razumevanja, tako da se je formiranje novih letalskih enot vedno zavlačevalo. Prva eskadrila. zbrana v Severni Afriki, je nastopila šele 18. avgusta 1944, druga pa 28. decembra istega leta. Drugi letalci so bili poslani v Sovjetsko zvezo na šolanje, od koder so se smeli vrniti šele ob koncu vojne. Na kraju leta 1944 Je bila ustanovljena grupa letalskih divizij, ki sta jo sestavljali 42. napadalna in 11. lovska divizija. Takrat so ustanovili tudi 9. letalsko oblastno poveljstvo z na' logo, da preskrbuje nove grupe. Iz njih so zrasle nove in nove letalske enote. 15. januarja 1945 je prva skupina pilotov — lovcev končala pl lotsko šolo in razporejeni so bili v svoje vojne letalske enote. 17 januarja so novi piloti že poleteli na izvršitev svojih prvih nalog. Po vsem tem razmahu so mladi letalski polki sodelovali v vseh vojaških operacijah Za dokončno osvoboditev Jugoslavije. Odločilno, pogumno in vztrajno so razbijali sovražnikove vrste na sremski fronti. V borbah pri Valpovu in Donjem Mlholjcu so krepko podpirali ostalo armado pri čišče- r- * .- • JUGOSLOVANSKA PILOTA PRED POLETOM nju sovražnih mostišč na Dravi. Po predoru sremske fronte so preprečevali spvražnikov beg v Avstrijo. Tako je bilo zajetega obilo vojaškega materiala in mnogo pripadnikov sovražnih vojsk. Nič manj ni bilo važno dejstvova-nje 1. lovskega polka z otoka Vi- sa, ki je podpiral operacije IV. armade počenši od Mostarja pa do osvobojenja Trsta. Tako je jugoslovansko letalstvo v sorazmerno kratki dobi uničilo 23 topov, 23 protiletalskih topov, 10 protiletalskih strojnic, 45 lokomotiv, 117 vagonov, 6 tankov, 770 kamionov in avtomobilov, 26 ladij in večjih jadrnic, 10 pontonov, 1 skladišče municije in bencina, 6 mostov, nad 100 hiš, kjer so bili nastanjeni sovražni štabi, povzročilo je 16 eksplozij v skladiščih, 286 požarov sovražnih objektov itd. itd. Izvršilo je 3500 bojnih nalog in to izključno s svojimi piloti in v sodelovanju z ostalimi enotami Jugoslovanske armade, kar dokazuje, da je jugoslovansko letalstvo že takrat predstavljalo trdno izoblikovan rod vojske. Pri tem je žrtvovalo svoja življenja 27 letalcev, ki so danes ponos in čast jugoslovanskih narodov. Po vojni so se pojavile pred mladim jugoslovanskim vojnim letalstvom nove, velike naloge. Potrebna je bila organizacijska o-krepitev, izšolanje novega kadra, vse je bilo treba izboljšati in dvigniti na stopnjo, ki je potrebna, da more biti letalstvo varen čuvar socialističnega neba. Z veliko skrbjo in nenehno vnemo maršala Tita in Partije ter ob sodelovanju vsega ljudstva so bila rešena mnoga pereča vprašanja. Vojno letalstvo je tako stopilo na pot sodobne in moderne formacije. Danes imajo v Jugoslaviji lastno letalsko industrijo, ki izdeluje domača vojna letala. In letala iz domačih tovarn lete z domačim bencinom. Mlada jugoslovanska letalska industrija bo kljub vsem zunanjim motnjam uresničila svoje načrte ter dala socialistični domovini nove vrste najmodernejših vojnih letal, na katerih bodo leteli Titovi piloti. 21. maja so Titovi piloti pregledali svoje dosedanje delo, uspehe in prizadevanja. Hkrati so si postavili nove naloge, združene z osnovno mislijo obrambe pridobitev ljudske revolucije. Italia, Adriatica, Terrenia) imele komaj 15 manjših ladij s 120.000 btto reg. ton ali 9 odstotkov predvojne tonaže, konec 1247 286.00(1 btto reg. ton. konec 1948 353.000 btto reg. ton in konec 1949 450-000 btto reg. ton. To je seveda komaj tretjina poprejšnjega plovnega parka, s katero so obnovili najvažnejše plovne zveze. V 1951 se bo pridružilo novih 15 ladij s 170.000 bito reg. tonami, ki jih grade v okviru zakona Sa-ragat iz 1949, in prvega dela ERP — načrta za Trst. Določnemu odgovoru kaj potem, se poročilo izmika in pravi le, ((da se smatra, da sledi še kakšen dodaten načrt gradenj«. Investicije, ki jih je izvršila skupina Finmare od 1945 dalje, so okroglo 60 milijard lir, od tega 25 milijard, ali blizu polovice, v poslovni dobi 1949. Potrebo po finančnih sredstvih so pokrili z neposrednim posegom Finmare na finančni trg (t. j. s povečanjem glavnice in izdajo obveznic IHl sam pa je v 1949 jprispe-val 8,3 milijard lir, s čimer je dosegel celokupni znesek investicij I.RI v skupino Finmare od 1945 dalje nad 21 milijard lir. V kritje tega je ne" davno izdal razen drugega f bligacije IRI-Mare. V tem delu poročila je vsekakor zanimivo, da je[ i**?1*. Finmare večji del investi 1 komaj v lanskem letu in J 1948. S tem je pojasnjen Z»' stoj v obnovi njenih P^aon.h družb, zlasti pa IAoyda, upoštevamo, da so šla sred* Finmare predvsem v korist 9 nevske eltalie«, ki si je plovni park obnovila v največ ji meri. Zato je tudi V koncentrirano 60 odstotka lokupne italijanske gg mornarice. Po drugi slran„^l postane tudi vsekakor ) s pomen finančnih sredste,|' katerimi je mrpočagaH® še razpolaga državna ujf®* naše cone. Zadolžitev Z®. nc namene, ■ večidel ne livno, je zgolj za dve ja’^ tri mesece (od 15. 9■ J®* konca 1949) okrog 40 jard lir. Torej, za linansižJ) celotne državne plovbe ne republike 25 milijard *IO razdrobljene kredite VU8"?^ samem mestu tudi pribil*110^ iiko. Kakšno razmerje n® ,(l to ali kaj vse bi se dalo s mi sredstvi finansirati! Izvoz avstrijskega lesa z Z Dunaja poročajo, da je do. dala dunajska «Kreditan9*'j segel izvoz smrekovih desk v marcu t. I. 10.758 vagonov, največ kar so zabeležili po vojni pri mesečnem izvozu. V. prvih treh mesecih je bilo skupno izvoženo 426.282 kubičnih metrov žaganic, ali še enkrat toliko kot v istem času 1949. Približno polovica, 206.798 kub. metrov, so izvozili v Italijo in Trst. Za naprej pa so izvozniki zelo v skrbeh, ker trde, da jim nova ureditev dolarskega kli-ringa ne bo omogočala več dosedanjih dobičkov. Pač pa še vedno dosežejo ugodne cene pri izvozu v Levant in so se začeli za ta trg zadnje tedne močneje zanimati. Med ostalimi tržišči ima pomembno vlogo Holandska, kamor so izvozili 43.000 kub. metrov, Nemčija pa pomeni Za avstrijski izvoz lesa manj kakor pred vojno; izvoženo je bilo v omenjenih treh me. sedh komaj 6176 kub. metrov nasproti mesečnemu izvozu 11.000 kub. metrov pred vojno. Tvornica za vezani las v Din-zu «Fellner», ki je bila postavljena pred dvema letoma, bo sedaj znatno povečana. Finančna sredstva bo razen fonda ERP Podjetje bodo preimenoVj ttLinzer Sperrholzworkv A ' Razširjevalna dela bodo čena konec t. I. in v noveli) tu bo tvornica pričela s P*0 vodnjo v ogromnem obse0u' Večji izvozni posel so no zaključile tvomice umet" ^ gnojil v Linzu, ki bodo do ca meseca junija dobavile • ni Koreji 30.000 ton sollU potase v vrednosti 2 mili)on dolarjev. Tvomice so doslej dale vnaprej vso svojo ffi® no proizvodnjo. Podoben uspeh je «Lenzinger Zelhoolle Indiistf1 ’ ki si je zagotovila večji svoje proizvodnje v ZDA, J* di česar bodo povečali j nične obrate. Američani se nimajo najbolj za bombe! vrste celuloze, v bodoče P*!l di za volneno vrsto ter za za izdelovanje preprog. Len ška tvornica dobiva suroviM^ Zapadne Nemčije prav di žvepleno kislino, ki pa do v kratkem pričele dobo kemične tvornice v LinzO. Nedvomno je čutiti tvornicami odn. industriji j panogami Avstrije, ki ima)°r^ poslovanju z inozemstvom e j uspehe Odnosi med Sovjetsko zvezo in državami Informbiroja so gotovo najbolj značilni prav na ekonomskem področju. Lep pri-, mer takih sovjetsko ((enakopravnih» odnosov so sovjetsko-romunske mešane družbe «Sov-norni«. Te družbe so formalno popolnoma enake družbam, ki jih Sov. zveza ustanavlja tudi v drugih deželah. Ustanovljene so običajno na principu 50:50 vložitve kapitala in 50:50 delitve dobička. V praksi pa je seveda ta odnos popolnoma drugačen. Oglejmo si na kratko kakšno vlago imajo danes v življenju Romunije ti eSovro-mi«. «Sovrom» družbe so začeli ustanavljati že v začetku 1946. leta. Prva taka družba je bila eSovrom transport» za promet na Donavi. Ta družba ima razen plovnih objektov tudi svoje ladjedelnice. Ustanovljena je bila na ta način da so Romuni dali vse svoje ladje in ladjedelnice. SZ pa tiste ladje, ki jih je zaplenila sovjetska armada v romunskih vodah. Po ustanovitvi te družbe nimajo Romuni niti ene ladje več, s katero bi popolnoma sami razpolagali. Takih «Sovrom» družb je v Romuniji precej. Razen "Sovromi,, "enakopravnosti,, MEŠANE RUSKO-ROMUNSKE DRUŽBE SO V IZKLJUČNO KORIST RUSOV, MEDTEM KO MORAJO ROMUNI DELATI, GLEDATI IN MOLČATI... «Sovrom lemu» družba za eksploatacijo gozdov, eSovrom carbune« za premog, «Sovrom h im« za kemično industrijo, «Sovrom traktor« za proizvodnjo traktorjev in kmetijskih strojev, eSovrom film» za uvoz in razdeljevanje filmov, eSovrom gas«, za eksploatacijo plina metana, eSovrom konstruktor« podjetje za gradnje, ((Šoti rom motal» ta družba zajema metalurgijski kombinat Rešico, eSovrom banka«, eSovrom za-zarovanje« itd. Danes ni v Ru-muniji niti ene gospodarske panoge, ki je ne bi krepko držala v rokah Sovjetska zveza s svojimi {(Sovromi«. V družbah «Sovrom» je po pravilu vedno generalni direktor Rus, njegov pomočnik pa Romun. Posamezni direktorji nižjih organov so običajno Romuni, njihovi po-«Sovrom transporta« so med I močniki pa Rusi. Plače direktor-drugimi še aSovrom petrol«, | jev Rusov so običajno okrog 200 tisoč lejev mesečno, plače njihovih romunskih pomočnikov pa 50.000-80.000 lejev mesečno. Srednja plača romunskega delavca pa je 4000 do 5000 lejev. Mnogo bolj zanimivo kot ta vsestranska kontrola romunske, ga gospodarstva, ki se razen tega izvaja še na ta način, da je vsa romunska industrija razdeljena na sektorje, šefi teh sektorjev pa so samo Rusi, — pa je delo teh »Sovrom dobički » družb. Romunsko podjetje «Lemu eksport« jc izvozilo les na Bliž. nji vzhod. Na istem trgu pa se je pojavil tudi eSovrom lemu« prav tako z romunskim lesom. Razlika je bila v tem, da so bile cene «Scvrom lemu» družbe znatno nižje od cen romunskega podjetja. Zaradi tega so bili prisiljeni Romuni prodati svoje proizvode mnogo pod ceno. nScvrom traktor« je družba svoje vrste. Kapital, ki so 0a Rusi vložili v to družbo, je direktor, svetovalec in svet. Ta družba ima v svojih rokah tovarno traktorjev v Brašovu, ki je pred koncem vojne proizvajala avionske motorje. Ob sklenitvi pogodbe za ustanovitev družbe «Sovrom traktor« je sovjetski predstavnik obljubil, da bo SZ dala stroje za proizvodnjo gosenič.nih traktorjev. Seve da o teh strojih ni ne duha ne sluha. Družba «Sovrom metal« je bila ustanovljena na ta način, da so Rusi enostavno vzeli polovico delnic melalurgijskega kombinata Resica kot nemško imovino. Te delnice pa so bile v resnici last nekega Zida, ki je moral pobegniti iz Romunije med drugo svetovno vojno in so mu jih Nemci zaplenili kot ži donsko imovino. Take in podobne primere lahko zasledimo pri vseh družbah, ki nosijo naslov «Sovromv, Razumljivo je tisakomur, da na ta način formalna plat v pogod bah o ustanovitvi teh družb še zdaleč ne kaže pravega bistva. Vložitev kapitala po načelu 50:50 in delitev dohodka po istem načelu ie samo siabo prikrita oblika umazanega izkori ščanja. SPISAL: rado zapustilo zelene zemlje, na i ka ni mogla! Iz mesta je hote-kateri vsi visimo! | la, domu je hotela na vsak na- Dasi sva bila počitka bol) j čin. Le na Visoko in v največji potrebna kakor vsak drugi dan , temi, da bi je svet ne ugledal, v letu, tisto noč z bratom ni-! ko se Je vračala v kraj, od ko-sva prišla do spanja. Najprej j der so Jo odgnali graščinski so prihajali znanci in prijate- hlapci! Vdati sva se ji morala lji, ki so govorili o svojem ve- z Jurijem, ker bi bila zblazne-selju, da se je vse tako srečno la, tako se je vedla. Izposodili končalo. Niti vedel nisem, da smo si konja in bilo je že dosti imam toliko prijateljev v Loki! čez polnoč, ko smo zapustili Tudi vino so pili na moj ra- mesto. Sedel sem v sedlo in čun, kar se ni dalo preprečiti, j predse sem jo vzel. Jurij pa Je ker sem bil še vedno gospodar peš vodil konja, da smo mogli GORENJSKA ZIMSKA NOSA Gospod Urh nam je v domači besedi še veliko ostreje razložil kaki telički in junčki smo bili, ko smo verjeli, da Je Agata Schvvarzkoblerica napravljala točo in na prašičku pod nebom jahala, in da gospod škof pravijo, da ni večje neumnosti nego Je neumna vera v co-pmijo. Skesane so bile množice in vse so nosile v svojem srcu škofa Janeza Frančiška in kakor apostol se nam je videl, ko je stopal od sodišča proti cerkvi ter delil nadpastirski svoj blagoslov. — Tako se je končala poskuš-nja z vodo in Agata Schvvarzkoblerica Je prišla očiščena lž nje! Bogu bodi čast in hvala, da je vse do dobrega konca privedel in da ni vzel mladega življenja, ki bi gotovo ne bilo dveh kmetij. Prišel je še celo gospod grajski protipisar, da se je tudi veselil z mano. V spomin na to veselje mi Je prinesel pismo o razsekanem Fin-kensteinu, za katero sem ga bil že večkrat poprosil in katerega mi do tedaj ni hotel dati. Tako je prišlo znamenito to pismo med visoške pisarije. V temi naprej. V nočnem hladu se je nekoliko pomirila in obmolknila je s svojim zdihovanjem in stokanjem. Ze smo jahali proti Schef fertnu in tedaj se mi Je zganila v naročju. Vročina je šla od nje kakor od peči, ali v rokah nisem imel skoraj kaj držati! Najprej nekaj zamolklih be- mado! — Tudi ti, o Jezus! si verjel vse, kar je pripovedoval Marks VVulffing in —n — prav tiho Je dostavila — «ti ljuba Mati sedem žalosti! kar vem, da bo te laži v prihodnjih letih še marsikdo verjel!« Ničesar ji nisem odgovoril. Ona je vzdihnila: «In vendar sera te tako rada imela, kakor sestra brata rajši imeti ne more!« Cez nekaj časa: MJurij težko hodi. — Izidor, pusti ga malo na konja.n Takoj sem obstal. V tistem hipu, ko sem zdrknil k zemlji ko. Pri tem nismo govorili, — čemu tudi, ko je bilo le pravično, da ni en sam tičal celo pot na konju. Hodili smo naprej po dolini in voda Je močno šumela na naši levici. Dekle se je naslonilo na Jurija. Nekaj sta šepetala med sabo, potem spet nekaj in naenkrat se je Agata oklenila njegovega vrata. Ni bilo dolgo, pa je zaspala, tako da je tv.di šepetanje ponehalo tam gori v sedlu. Ko sem se oziral na ta dva, se je v meni nekaj pretrgalo in padlo je zagrinjalo, da sem lahko gledal na vse, kar je 11- sem opazil, da so ji verige tu- £aj0 za njim. In tedaj je prišla di na rokah zapustile svoje sle-1 moja duSa med dve težkj mlin- Okrog enajste ure se Je pre- sed, prav ko da bi govorila k budila Agata iz globokega spa- drugemu In ne k meni. Potem nja. Ali, glejte, med spanjem pa je zastokala: ni bilo prišlo pomlrjenje nad idzidor. ko bi se ravnalo po njo! Obraz Ji Je gorel in iz jo- | tvojem, bi bila morala na gr- dove. Luna je prisvetila Izza Stanišč in dolina se Je svetila v njenih žarkih. «Se v cerkev si ne bom upala —» Je zastokala Agata ter tiščala roki v obleko, da bi skrila pred mano spomine na Ječo. Z Jurijem sta zlezla v sedlo, Jaz pa sem vzel povodec v ro- ški kolesi, ki sta se vrteli hitreje in hitreje, da se je ta duša tresla in zvijala od težkega trpljenja! Moja posvetna ošabnost je bila strta in stoliček, na katerem je tičala, Je bil strt ž njo! V teh mukah se mi Je čulo, kakor bi prihajal glas iz neba: «Izidor, ta je nedolžna, obsojen pa si bil v Loki — tl! Zaigral si dekliča, ki ti je bil namenjen!« Korakal in korakal sem tik konja, ali najrajši bi bil padel po zemlji ter si pulil lase svoje glave. Bilo je odkrito, da si je izbrala drugega, in polni meri sem se zavedal svoje prisege, da ji tega braniti ne smem! Takrat se me je usmilila božja milost in napolnila me je z zavestjo, da se mi ne godi krivica: Bog ml Je odrekel ne' vesto, kateri sem se bil prej sam odrekel, in to, da bi senca ne padla na visoški dve kmetiji! Ko sta mlinski kolesi odnehali in ko je izmučena moja duša prišla k neznatni moči, sem vedel, da mi je delati pokoro ne samo za ubogega svojega očeta, temveč tudi zase, za svoje velike pregrehe. Nadaljevanje sledi iedf je uspene, da stoji za ameriški kapital in orga ja, ki spretno povezuje strijsko proizvodnjo ZoP0^,. Nemčije in Avstrije s če'-’1 skimi trgi, ki so prav tak0 (Z, ameriškim vplivom. Seveat meni to zelo cnostranskt ^ voj gospodarstva v tujem 1 resu Britanska plačilna bilanca bjlP Vladna ((Bela knjiga«, 0 ^ Ijena 13. pr. m.K vsebuje $ go podatkov o razvoju P m bilance Velike Br;‘ jr Primanjkljaj za 1949 je 1° ^i jonov funtov šterlingoV. precejšen napredek 1947, ko je dosegel 600 ^ nov funtov. Vladni krO0‘ trde, da je večji del deficita, in sicer 55 mil" ^ nastal v drugem polletji’ $ vplivom devalvacije, ki 9* f krog i imenujejo vzuiase^JJ cer brez obrazložitve. primanjkljaj za 1949 je lijonov funtov pri . prometu ter aktivno r ’ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tjrševa 34 - tel. 49-63, tekoči raču«< pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska