INTERNA IZDAJA
GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
LETNIK X.
IZOLA, SEPTEMBER 1968
144-M
ŠTEV. 2
OBRAMBA -sestavni del samouprave
Naš človek izenačuje suverenost domovine in njen neodvisen notranji, samoupravni razvoj s svojo osebno svobodo in vsemi drugimi nedotakljivimi osebnimi interesi. Samo po sebi je zatorej umevno, da hkrati, ko odločno obsoja okupacijo Češkoslovaške in vse druge podobne agresije, izpričuje svojo neomajno pripravljenost, da se upre vsaki grožnji in napadu s katerekoli strani.
Zato dobiva koncept vseljudske obrambe zdaj še toliko širšo in močnejšo podporo naših delovnih ljudi. Ta koncept najbolj ustreza našim razmeram in potrebam, ker se naslanja na izkušnje našega narodnoosvobodilnega boja, dopolnjene z izkušnjami drugih narodov, ki so se v nedavni preteklosti borili, ali pa se še morajo boriti za svojo svobodo. Te izkušnje pa znova potrjujejo, da nobenega, tudi majhnega naroda ni moč premagati, če je enoten in dovolj usposobljen za obrambo.
To usposabljanje za vseljudski odpor postaja v naših družbenih razmerah sestavni del vsega samoupravnega delovanja, naša redna naloga. Krepitev vseljudske obrambe, v kateri je JLA jedro oboroženega odpora, je skupna stvar vseh, ne le federacije,
marveč tudi republike, občine, delovne organizacije, krajevne skupnosti, vsakega občana. Vse njihove pobude, vse to organizirano delo, razvijajo že znane, pa tudi doslej še neznane oblike uspešnega odpora. Tak koncept naj usposobi vsakogar, da se bo takoj, v vsaki še tako nenormalni okoliščini, ne da bi čakal na ukaz, čimbolj iznajdljivo postavil po robu napadalcu od koderkoli. Politična hrbtenica krepitve take vseljudske obrambe pa je Socialistična zveza, ki s tem nadaljuje zgodovinsko vlogo Osvobodilne fronte.
V	vseh teh prizadevanjih smo samozavestni, kar pa seveda ne
Ta mesec mineva petindvajset let od vseljudske vstaje na Primorskem. Dne 8. septembra je kapitulirala Italija in že 9. septembra zjutraj je bila vsa Primorska v odprtem uporu.
Vstaja v Slovenskem Primorju je predvsem pomenila zmagoviti konec odpora primorskega ljudstva, t. j. tistega dela slovenskega naroda, ki je po prvi svetovni vojni padel pod italijansko okupacijo, proti raznarodovanju in
more pomeniti samozadovoljstva. Krepitev obrambne moči zahteva namreč nenehno sistematično delo na vseh področjih. Pri tem naj še posebej opozorimo na intenzivnejše razvijanje nekaterih dejavnosti, ki smo jih doslej podcenjevali (radioamaterstvo, teles-novzgojne, taborniške in druge organizacije, ljudska tehnika itd.), a so v sodobni obrambi nepogrešljive.
Delovni ljudje Jugoslavije so hkrati z vsemi miroljubnimi narodi v svetu ob naj novejših svetovnih dogodkih seveda zaskrbljeni za mir. Toda ob tem se ne vdajamo vojni psihozi, marveč hladnokrvno, z zaupanjem vase krepimo svojo obrambno sposobnost. To delamo v spoznanju, da s tem najučinkoviteje odvračamo agresivne namere in si zagotavljamo normalno opravljanje naših rednih nalog.
zatiranju. Ogromna večina primorskega ljudstva se je četrt stoletja upirala z vzgledno nepopustljivostjo, vztrajala na svoji zemlji in varovala slovensko besedo, porajala iz svoje srede organizirane upornike, dajala žrtve. Ta odpor je s kapitulacijo Italije tri-umfiral. Čez noč se je zrušila okupatorjeva oblast. Njena vojska se je umaknila in predala orožje. Oblast narodnoosvobodilnih odborov se je uveljavila kot edina oblast, postoterila se je naša vojska. Vstaja je bila na ta način slavje narodne zvestobe, politične zavednosti in demokratične zrelosti primorskega ljudstva.
Organizacija OF je že prej zajela skoraj vse primorsko ljudstvo in dajala borce, ki so že pred kapitulacijo izvojevali toliko spopadov in bitk.
Vstaja v Slovenskem Primorju septembra 1943 je bila tudi ena najbolj blestečih potrditev resnično demokratične in zato interna-cionalistične vsebine politike ozemeljske suverenosti in samostojnosti, ki jo nova Titova Jugoslavija vodi od samega svojega spočetja. Ta vstaja je značilna tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
PROTEST NAŠEGA KOLEKTIVA ZARADI OKUPACIJE CSSR
Delovni ljudje našega kombinata so na več protestnih zborovanjih ostro obsodili okupacijo bratske Češkoslovaške socialistične republike s strani petih članic Varšavskega pakta. Na zborovanjih so poudarili, da je to grobo vmešavanje v notranje zadeve suverene socialistične države, ki je ubrala lastno pot socialističnega razvoja, in pomeni ogromno škodo za nadaljnji razvoj delavskega gibanja in za mir v svetu ter v celoti podprli stališča organov Zveze komunistov Jugoslavije in izjavo predsednika TITA, ki so jih sprejeli v zvezi z okupacijo. Naglasili so, da bodo še bolj strnili svoje vrste v borbi za izvajanje družbene in gospodarske reforme in za razvoj samoupravljanja.
S protestnih zborovanj so poslali pisma centralnemu komiteju ZKJ, veleposlaništvu SSSR Beograd in veleposlaništvu ČSSR Beograd. Upravni odbor pa je sklenil, da prispevamo 100.000 starih dinarjev v proizvodih za češke in slovaške turiste, ki so bili ob okupaciji Češkoslovaške pri nas.
Pomembna petindvajsetletnica
O nekaterih stališčih VI. kongresa ZSJ
Obalni sindikalni svet Koper in ObSS Nova Gorica sta izdala v mesecu juliju širšo informacijo o stališčih VI. kongresa ZSJ, ki je zasedal konec meseca junija letos in katero želimo našemu kolektivu posredovati v celoti.
VI. kongres ZSJ je po živahnih razpravah v komisijah in na plenumu sprejel naslednje resolucije:
— o nalogah sindikatov pri razvijanju samoupravljanja in izvajanju reforme;
— o pogojih gospodarjenja in delitvi dohodka;
— o zaposlenosti in zaposlovanju;
— o razvoju zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja;
— o izobraževanju;
— o kulturi;
— o integraciji vseh oblik družbenega dela;
— o odmoru in rekreaciji;
— o stanovanjskih vprašanjih;
— o pogojih dela in zaščiti na delu;
— o življenju in vzgoji otrok in potrebah sodobne družine in
— o mednarodni aktivnosti Zveze sindikatov Jugoslavije.
Kongres je sprejel tudi novi statut ZSJ in še nekatere druge dokumente, kot odlok o sklicanju konference Zveze sindikatov Jugoslavije do konca leta 1968, ki bo pregledala uresničevanje stališč VI. kongresa; dalje odlok o sklicanju II. konference samo-upravljalcev v letu 1970; odlok o osnovanju sklada mednarodne solidarnosti; dalje je kongres sprejel posebno stališče o upravljanju s poslovnimi prostori in o zahte-
POMEMBNA
PETINDVAJSETLETNICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
po tem, da ni bilo na vsem Primorskem niti enega primera narodne nestrpnosti in da je celo slovensko primorsko ljudstvo, organizirano v OF, takoj podalo roko rojakom italijanskega in furlanskega rodu ter stopilo v skupno borbo proti fašističnim ostankom in nacističnemu okupatorju.
To veliko obletnico smo proslavili na osrednji slovenski proslavi
v	Novi Gorici 15. septembra 1968 z velikim zborovanjem.
Proslave se je udeležilo tudi več sto članov in svojcev našega delovnega kolektiva, ki so pripotovali v Novo Gorico s petimi avtobusi in s številnimi osebnimi avtomobili.
vah premogovnikov; resolucijo o Vietnamu itd.
Vsi kongresni dokumenti so v slovenščini v celoti objavljeni v posebnih prilogah Delavske enotnosti z dne 6. in 20. julija 1968.
Osnovna in skupna značilnost vseh resolucij in drugih kongresnih dokumentov je, da se je v njih VI. kongres nedvoumno in odločno izjasnil za reformo in samoupravljanje ter da je postavil vrsto konkretnih zahtev in stališč. V naslednjem navajamo nekatera stališča iz kongresnih dokumentov, za katera je med člani sindikata največ zanimanja.
V pogledu zaposlovanja je kongres med drugim zavzel naslednja stališča:
— da se problem odvečnih delavcev ne more reševati z odpuščanjem;
— da je treba točneje ugotoviti materialni položaj nezaposlenih oseb, kar je nujno, če se daje prednost pri zaposlovanju ljudem, ki nimajo drugih dohodkov za življenje;
— ena od neposrednih nalog naj bo zaposlovanje vsega šolanega in kvalificiranega kadra;
— nad zaposlovanjem je potrebno natančno družbeno nadzorstvo, da se prepreči zaposlovanje po zvezah in podobno;
— z zakonom je potrebno prepovedati vsem zaposlenim, še posebno pa vodilnim delavcem, da bi opravljali različne privatne dejavnosti, dopolnilno delo in podobno, ker to ni združljivo z njihovim položajem in delom v rednem delovnem razmerju. Zaradi tega prihaja do številnih zlorab in deformacij (korupcija, izdajanje poslovnih skrivnosti, bogatenje na tuj račun, opravljanje dela pod imenom družinskega člana itd.)
S področja socialnega zavarovanja je kongres med drugim zavzel politično stališče, naj se do konca letošnjega leta sprejme zakon o skrajšanju delovne dobe od 40 na 35 let za moške in od 35 na 30 let za ženske, kakor tudi o znižanju starostne meje za upokojitev od 60 na 55 let za moške in od 55 na 50 let za ženske. Zvezni svet sindikatov Jugoslavije je že predlagal pristojnim zveznim organom, da do letošnjega septembra pripravijo predlog tega zakona s potrebnimi izračuni in podatki.
V	predkongresnih in kongresnih razpravah je bil dan močan poudarek pogojeni gospodarjenja in resničnega samoupravljanja. Velika večina delegatov je zahtevala hitrejše in dosledno izvajanje reforme kot osnove dejanske
samouprave; odprava vseh vzrokov (neenakih pogojev gospodarjenja itd.), zaradi katerih je pogosto bolj pomembno, v kateri panogi delaš, kot pa kako delaš. Delegati so navajali konkretne podatke o neupravičenih razlikah med panogami in o pretiranem zajemanju dohodka za proračune, zlasti za zvezni. Zahtevali so, naj organi izven podjetij, posebno še zvezni, pravočasno, bolj in z večjo odgovornostjo reagirajo in ukrepajo. Med drugim je bilo poudarjeno predvsem naslednje:
— potrebno je stalno izenačevanje pogojev gospodarjenja, tako med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi, kot tudi med gospodarskimi dejavnostmi samimi; da bo dohodek v resnici izraz vloženega truda, družbeno priznanega na tržišču in da bo tako dohodek resnično postal osnovna gibalna sila razvoja ter spodbuda za delo in gospodarjenje;
— podjetjem je potrebno prepustiti več sredstev in naj zato sredstva delovnih organizacij naraščajo hitreje od družbenega proizvoda;
— da o delitvi dohodka odločajo delovni ljudje v delovnih enotah in drugih oblikah združenega dela; deli pa se naj odvisno od rezultatov dela in gospodarjenja ter v skladu z dolgoročnejšimi potrebami delovne organizacije;
— v odvisnosti od stopnje razvitosti proizvajalnih sil ter splošne in kulturne ravni posameznih področij je treba določiti minimalne dohodke, ki zagotavljajo normalno reprodukcijo delovnega človeka in njegove družine.
Kongres se je torej zavzel za izenačenje pogojev ustvarjanja dohodka, ne pa za izenačenje rezultatov dela (uravnilovko). Pri tem je odločno zahteval, da se zagotovijo enaki pogoji za družbeni in privatni sektor; predpisati je treba privatnemu sektorju enake obveznosti in zagotoviti učinkovito družbeno kontrolo, da se prepreči izigravanje predpisov, bogatenje in podobno. Kongres je obenem zahteval od ustreznih organov in vseh družbeno-političnih skupnosti — od občin do federacije — da zagotove učinkovito kontrolo izvora lastnine in da se s špekulacijami pridobljeno imetje odvzame lastnikom; da se večje dohodke močneje obdavči itd.
Kongres je veliko pozornost posvetil tudi vprašanjem družbenega standarda in se zavzel, da se nameni več sredstev za družbeni standard in da se hkrati na osno-
(Nadaljevanje na 3. strani)
»NAŠ GLAS«	Stran	3
S sej UO in DS
(Nadaljevanje z 2. strani)
vi	solidarnosti zmanjšujejo razlike v življenjskem standardu. Kongres se je tudi zavzel za hitrejšo gradnjo skromnejših stanovanj s tako opremljenostjo, da bi tudi delavci z nižjimi osebnimi dohodki lahko prišli do njih. Temu cilju je prilagoditi tudi politiko izdajanja lokacij, gradnje (koncentrirana in s tem cenejša gradnja) in cen stanovanj (večje razlike v cenah med manjšimi ter večjimi in luksuznimi stanovanji). Kongres se je nadalje zavzel za to, da je treba v prihodnje veliko večjo pozornost posvečati izboljšanju možnosti za oddih delavcev in njihovih družin. Pri tem je predvsem upoštevati delavce z nižjimi osebnimi dohodki; to da bi se sredstva za oddih do določene višine ne obdavčevala itd. Kongres je zahteval, da se z ukrepi na področju štipendijske politike in izobraževanja omogoči šolanje predvsem nadarjenim otrokom delavskih in kmečkih družin.
Vsakemu izmed nas se postavlja sedaj vprašanje, kako uresničiti ta in druga stališča kongresa sindikatov?
Tudi o tem je bilo na kongresu veliko govora, posebno še glede nalog in vloge sindikata v naši samoupravni družbi. Kongres je menil, da mora sindikat pri nas rasti in se uveljavljati kot samostojna organizacija, ki bo resnično izražala najširše interese, napredne zahteve in razpoloženje delavcev in delavskega razreda. Kot del našega samoupravnega sistema mora ob tem prevzeti nase večjo družbeno odgovornost za naš razvoj; edino logično pa je, da tako odgovornost lahko prevzame samo, če ustrezno sodeluje in vpliva na oblikovanje politike in sprejemanje gospodarskih, političnih in socialnih odločitev. Zato se moramo v sindikatih mnogo bolj kot doslej nasloniti na članstvo, ker je v tem tudi naša moč in zato edina realna pot za reševanje problemov in za uresničevanje stališč VI. kongresa ZSJ.
S to informacijo se obračamo na naše članstvo z namenom, da čim širši krog članov seznanimo z nekaterimi osnovnimi stališči kongresa in jih povabimo k sodelovanju za uresničitev teh stališč.
Prizadevanja za uresničitev teh, ter smernic centralnega komiteja ZKJ morajo namreč po našem prepričanju iti po poti, da na vsaki ravni — od delovnega mesta, delovne enote in delovne organizacije prek občine, republike in federacije — vsak naredi to, kar mora, in se obenem tudi brezkompromisno upre kakršnemukoli izigravanju, omalovaževanju in nedoslednemu izvajanju teh družbenih dokumentov oziroma dogovorov.
UPRAVNI ODBOR:
Na seji UO dne 17. julija je bila obravnavana informacija v. d. vodje sektorja proizvodnje embalaže tov. Hajška o dogodkih v strojnem oddelku 12. in 13. julija 1968.
— Skliče naj se čimprej seja delavskega sveta, na katero se povabi vse člane svetov DE, predsednike in namestnike zborov DE in vodje oddelkov. Na tej seji morata podati problematiko tržišča in prodaje vodja sektorja prodaje in izvoza.
— Pravilnik o normah naj se revidira in določi postopek spremembe in sprejem norm do 30. septembra 1968.
— Do 1. avgusta 1968 morajo biti proizvodne konference v sektorju proizvodnje živil, sektorju proizvodnje embalaže, sektorju ribolova in sektorju vzdrževanja in energetike.
Ta oblika dogovarjanja naj postane v proizvodnji stalna metoda, kot je že bila. Proizvodna konferenca mora biti vsaj enkrat mesečno in jo skliče vodja posameznega sektorja.
— V mesecu juliju 1968 bo prosta sobota 27. julija. Upravni odbor odstopa od sklepa, sprejetega na seji dne 8. julija, da se proste sobote ukinejo in velja sklep DS še v bodoče.
Delavci oddelkov in služb, ki bodo morali na dan prostih sobot po nalogu glavnega direktorja delati zaradi morebitnih nujnih potreb, bodo prejeli 150 °/o nadomestila v obliki nadur — skupaj 250 °/o kot ob državnih praznikih.
Finančno-računovodski sektor mora prikazati zaslužke prostih
sobot in državnih praznikov posebej na izplačilni kuverti. O drugem odstavku tega sklepa bo razpravljal še delavski svet.
— Uvede naj se postopek za spremembo določbe statuta v zvezi z nadomeščanjem glavnega direktorja tako, da se določijo štiri delovna mesta s pravico nadomeščanja.
— Iz sklada skupne porabe se odobri izdatek v znesku 500 Ndin v obliki naših proizvodov za otroke tabornike in kolonijo iz naše občine, ki so na letovanju v Palčju pri Pivki.
— Našemu delavcu Francu Pangeršiču iz Izole, Župančičeva
4,	se dovoli gradnja garaže na zemljišču, last podjetja, parcelna št. 889 2 v Župančičevi ulici blizu stanovanjskega bloka.
Upravni odbor je zasedal tudi 30. julija in kot edino točko dnevnega reda obravnaval finančno poročilo podjetja za I. polletje 1968 in ga predlagal DS v sprejem.
Obenem predlaga UO delavskemu svetu, da odpiše 107.711,13 Ndin izgube pri predelavi svežih jajc in odredi raziskavo osebne odgovornosti članov kolektiva, ki so sodelovali pri sklepanju pogodbe za to izvršeno storitev.
DELAVSKI SVET:
Delavski svet je zasedal dne 30. in 31. julija, vendar se vabilu žal niso odzvali vsi člani svetov DE, predsedniki zborov in vodje oddelkov. Na seji je bilo 30 članov DS, glavni direktor, 14 predstavnikov organov delovnih enot, vodje sektorjev in člani UO.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher z vodilnimi delavci našega podjetja na obisku v kombinatu
(Nadaljevanje s 3. strani)
Obširen dnevni red in važne točke dnevnega reda so terjale dvodnevno popoldansko zasedanje od 16. do 20. ure.
Tudi na delavskem svetu je bila podana informacija v. d. vodje sektorja proizvodnje embalaže tov. Hajška o zahtevku v strojnem oddelku po večjih OD.
Ponovno je bilo poudarjeno, da je treba zadeve reševati preko voljenih samoupravnih organov v podjetju in na ravni enote. Celoten DS meni, da je potrebno vztrajno realizirati postavljene cilje perspektivnega razvoja, složno nastopati v realizaciji in prodaji ter odpravljati nepravilnosti vsak na svojem delovnem mestu, ker samo z delom in boljšim gospodarjenjem lahko ustvarimo tudi večje OD, ki si jih vsi želimo.
Na tej seji so bili sprejeti naslednji sklepi:
— Sprejme se finančno poročilo za prvo polletje 1968, tako kot ga je predložil FRS, ki prikazuje 215.020,71 Ndin pozitivne razlike.
— Obenem se sprejmejo naslednja poročila: poročilo o prodaji izdelkov v državi v I. polletju 1968, ki ga je sestavil direktor sektorja prodaje Zvonko Grahek, poročilo o realizaciji proizvodnje za I. polletje in perspektive za realizacijo plana, ki ga je sestavil direktor proizvodnje živil ing. Bogomir Cotič, ter poročilo o izvozu v 1. polletju 1968, ki ga je sestavil direktor sektorja izvoza in uvoza Boris Grebenc.
— V zvezi s finančnim obračunom za 1. polletje in posebnim zapisnikom o izvršenih storitvah predelave svežih jajc v rumenjake, beljake in melanž v 18 kg plo; čevinastih kantah, ki je sestavni del finančnega obračuna, se odpiše 107.711,13 Ndin. Pravna služba mora skupaj s komisijo za kontrolo kakovosti surovin, polizdelkov in izdelkov ter za ugotavljanje škod v podjetju do 20. avgusta 1968 raziskati morebitno osebno odgovornost delavcev, ki so imeli zvezo s sklepanjem pogodbe in predelavo navedenega izdelka.
— Finančno-računovodski sektor mora redno vsak mesec dostavljati proizvodnim oddelkom kalkulacije stroškov za pretekli mesec.
— Finančno-računovodski sektor mora do 15. avgusta 1968 pripraviti spisek vseh dolžnikov in ga dostaviti direktorju sektorja prodaje. To naj postane redna mesečna praksa zaradi nemotene izterjave.
— Glede na to, da je razprava ponovno nakazala šibkosti v organizaciji dela posameznih služb, oddelkov, sektorjev ter posameznikov, morajo strokovne službe temu vprašanju posvetiti v bodoče še večjo pozornost in tudi odločno ter pravočasno ukrepati.
— Članom kolektiva Delamaris, ki delajo ob prostih sobotah po nalogu glavnega direktorja zaradi nujnih potreb, pripada nadomestilo OD 250 % od osnove, kot če bi delali ob državnih praznikih.
— Splošnemu trgovskemu podjetju Sisak se oroči 200.000 Ndin
Sklep velja takoj!
— Odpre se novo delovno mesto »upravljalka stroja Hamac-Hansella« v zasedbi dveh delavk. Delovnemu mestu pripada 9. kategorija OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov z veljavnostjo od zasedbe delovnega mesta.
Odpre se novo delovno mesto »skladiščni delavec v skladišču Kumanovo«. Delovnemu mestu pripada 5. kategorija OD po pravilniku o delitvi OD z veljavnostjo od 1. 7. 1968 dalje.
— Kombinat Delamaris Izola pristopa k sporazumu o zunanjetrgovinskem sodelovanju v izvozu ribjih izdelkov ter uvozu surovin in repromateriala. Za podpisnika sporazuma DS določa glavnega direktorja Maksimilijana ŠIŠKA.
Predstavnika Delamarisa v koordinacijskem odboru sporazuma sta ŠIŠKO Maksimilijan in GREBENC Boris, njun namestnik je MAKOVEC Rajko. Predstavnik Delamarisa v upravnem odboru je Maksimilijan ŠIŠKO.
— V sestavu Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola se ustanovi poslovna enota za prodajo rib.
Naziv enote je: Ribarnica »Delamaris« Bašanija;
Sedež enote je v Bašaniji št.
7;
Poslovni predmet enote je prodaja na drobno vseh vrst svežih in globoko zmrznjenih rib, rakov in mehkužcev;
Poslovodja enote je Feruccio Osich po pogodbi o prepustitvi opravljanja poslov enote;
Enota nima samostojnih pravic in je v sestavu sektorja nabave in prodaje rib, ki zanjo podpisuje.
— Po zaključnici 2741 izvozno-uvoznega sektorja se odobri bonifikacija v znesku 165 Ndin in stroški prevoza v znesku 1.641,25 Nidn.
— Vodja upravno-kadrovskega sektorja dr. Branko Furlan naj za upravni odbor pripravi naslednji predlog: kdo od članov kolektiva ima pravico, da z lastnim osebnim avtomobilom prihaja v obrate podjetja in kje naj se parkirajo osebni avtomobili domačih in tujih strank. Rok priprave
10.	avgust 1968.
— Vodja sektorja vzdrževanja in energetike ing. Robert Primožič mora na naslednji seji delavskega sveta poročati oziroma dati
v dveh obrokih z rokom vračila
4	let in z obrestno mero 6 °/o.
V	tej zvezi sklene direktor sektorja prodaje tov. Zvonko Grahek pogodbo, s katero se bo Splošno trgovsko podjetje Sisak obvezalo, da na osnovi vlaganja poveča promet kot sledi:
pismeni odgovor na postavljeno vprašanje, zakaj so naše obrate pleskali zasebni obrtniki, ko pa imamo za to našo pleskarsko grupo in zakaj se niso angažirali naši delavci za beljenje ter kako je s kvaliteto izvršenih pleskarskih del oziroma kdo je kontroliral de-
lo	zasebnih pleskarjev.
Pismeni odgovor na postavljeno vprašanje članov DS Laščaka Marjana in Ražmana Klavdija je dostaviti pisarni samoupravnih organov do 20. avgusta 1968.
— Direktor izvozno-uvoznega sektorja tov. Boris Grebenc mora na naslednji seji delavskega sveta dati pismeni odgovor na vprašanje člana kolektiva Milana Ziherla, zakaj se je nabavilo 400 zabojev jajc, ki ležijo v naših skladiščih že več časa brez dispozicije.
Delavski svet je ugotovil, da so na zalogah velike količine jajc v prahu (melanž). Ugotovljeno je bilo, da riziko skladiščenja nosi naše podjetje oziroma v pogodbi ni nikjer omenjen. Član DS Gregor Kirn zahteva, da se taka pogodba dopolni tudi z določilom rizika skladiščenja.
Tudi o tem mora direktor izvozno-uvoznega sektorja na naslednji seji poročati.
Oba pismena odgovora je dostaviti pisarni samoupravnih organov do 20. avgusta 1968.
— Komisija za perspektivni razvoj in investicije naj odloči, kakšne vrste osebnih avtomobilov se nabavi za potrebe podjetja.
Delavski svet je namreč na svoji seji dne 18. marca 1968 sklenil, da se nabavita dva osebna avtomobila srednje velikosti (do 1500 ccm), za katere je lažje dobili rezervne dele.
Na današnji seji pa je glavni direktor podal ustni spreminje-valni predlog, da se nabavi I osebni avto srednje kubature in eden večje kubature.
Rok odločitve komisije do 10. avgusta 1968. Odločitev dostaviti vodji sektorja nabave.
— Ker glavni direktor v juliju mesecu zaradi nepredvidenega dela ni mogel izkoristiti rednega letnega dopusta in zaradi odsotnosti direktorja sektorja proizvodnje živil in direktorja izvozno-uvoznega sektorja bo v času od
5.	do 22. avgusta 1968 glavnega direktorja nadomeščal dr. Branko Furlan, vodja upravno-kadrovskega sektorja.
1968 skupaj	700.000	Ndin od tega	100.000 Ndin	juh
1969 skupaj	850.000	Ndin od tega	200.000 Ndin	juh
1970 skupaj	950.000	Ndin od tega	250.000 Ndin	juh
1971 skupaj	950.000	Nidn od tega	250.000 Ndin	juh
Aktiven svet DE ribolov
Svet delovne enote Ribolov, ki mu predseduje Srečko Godec, je po vsebini dela in številu sej najaktivnejši v našem podjetju.
2e v lanskem letu je bil svet te delovne enote po oceni samoupravnih organov kombinata najuspešnejši v uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih enot. Tudi letos, v novem sestavu, se svet sestaja najmanj enkrat mesečno in obravnava tekoče probleme v enoti, ki mnogokrat niso lahko rešljivi. Vzornemu delu sveta enote mnogo pripomore vodja sektorja, ki pomaga samoupravnim organom enote pri opravljanju svojih dolžnosti. 2e na prvi seji novega sveta DE je Martin Kokalj, v. d. vodje ribolovnega sektorja, pojasnil pravice in dolžnosti predsednika zbora DE in sveta DE, ki jih določa naš statut. Seznanjenost s svojimi pristojnostmi je organom enote omogočila nemoteno in pravilno delo.
Za razliko od ostalih enot, kjer je udeležba na sejah svetov DE pogosto slaba, so sestanki sveta DE Ribolov vedno sklepčni in to kljub temu, da je zaradi narave dela ribičev težje zagotoviti polnoštevilno udeležbo. Svet DE Ribolov na svoje seje cesto vabi tu-
V	prvem polletju poslovnega leta je dosežena skupna realizacija izvoza količinsko s 37 %>, vrednostno pa 40 "/o od letnega plana. Vrednostna realizacija v S v I. polletju na konvertibilno področje znaša 34 % in na klirinško 59 o/o.
Polletna realizacija — predvsem količinska — je daleč pod planom. Izpad prodaje zaznamujemo predvsem v prvih 4 mesecih. V teh mesecih so bila naročila blaga mnogo večja kot razpoložljive količine gotovih izdelkov, zlasti predjedi. Zaradi nizke stopnje koriščenja sredstev iz GDK (deviznega kontingenta) 6,91% za nabavo tune, so praktično vse dobave ter surovine iz tega naslova v 1. kvartalu izpadle.
Sele s pravico do koriščenja sredstev v višini 43,02 % od priliva iz konvertibilnega področja, ki smo jo dobili konec aprila, nam je bila omogočena nabava potrebnih količin tune, kar pa še ne pomeni, da bo občuten izpad I. polletja nadoknaden do konca leta. Upoštevati je namreč treba, da nastopa sezona ulova jadranske ribe, s katero bodo predelovalne zmogljivosti našega kombinata zasedene v taki meri, da ne bo mogoče vključiti razmeroma velikih količin tune v proizvodnjo.
di glavnega direktorja, vodilne in druge strokovne delavce, kar svetu DE omogoča kvalificirano razpravo in smotrne odločitve.
Na zadnjih dveh sejah je svet DE Ribolov obravnaval naslednja vprašanja:
— kadrovske spremembe (sprejem novih ribičev, razrešitev poveljnika ladje, strokovno usposabljanje ribičev, ocena praktikantov z ribiške šole);
— havarije v letu 1968;
— tekoča problematika ribolova;
— ribiški sejem v Anconi — službena potovanja;
— vprašanja družbenega standarda ribičev (stanovanja, ločeno življenje).
Iz teh nekaj točk dnevnega reda sej sveta DE Ribolov je razvidno, da svet v okviru svojih pristojnosti rešuje najvažnejše probleme svoje delovne enote. Kljub mnogim težavam ribičev v letošnjem letu so se delavci DE Ribolov pravilno opredelili za reševanje v okviru samoupravljanja, preko svojih izvoljenih organov. Prepričani smo, da bodo s takšnim delom, po demokratični, samoupravni poti tudi najhitreje in najuspešneje rešili svoje probleme.	Kirn — Reščič
V	strukturi letnega količinskega plana predstavljajo predjedi 76u/o. »Izguba pri izvozu se iz kvartala v kvartal zmanjšuje in že konec tega leta lahko pričakujemo rentabilnost izvoza,« je dejal Rajko Makovec na seji delavskega sveta dne 30. julija 1968.
Iz poročila o izvozu
v I. polletju za DS
Naš novi zaščitni znak REKLAMACIJA IZ CSSR
Zaskrbljujoči znesek reklamacije prodanih slanih filetov, ki se je pojavil v mesecu avgustu in je med kolektivom močno odjeknil, je bistveno manjši ter je bil z uspešnim službenim potovanjem glavnega direktorja, direktorja izvoza in uvoza in obratnega inženirja v času od 13. do 22. avgusta 1968 še zmanjšan, tako da končno lahko pričakujemo ca 250 zabojev reklamiranih filetov, kar predstavlja na celotno količino 13.000 prodanih zabojev le 2 °/o.
Zaradi okupacije ČSSR ni bilo končnega sporazuma o rezultatu dogovorov po posameznih potroš-nih centrih in je bil uvoznik pismeno obveščen o naših stališčih.
Problematika kvalitete izdelkov slane ribe se pojavlja vsako leto ob nastopu poletne vročine, zato ni kriva strojna obdelava, kot se je v prvih dneh reklamacije po kolektivu govorilo.
Strojna predelava slane ribe ni razlog za današnje stanje, ampak pogoji skladiščenja, kar dokazuje dejstvo, da je do kvara prišlo naenkrat v julijski vročini, pri čemer so se napihovale vrhnje plasti vskladiščenih doz, ne glede na datum proizvodnje.
Upravni odbor DELAMARIS
REALIZACIJA PROIZVODNJE DO 31. 7. PO PLANU ZA L. 1968	
Nesterilizirane ribje konzerve	46,7»/»
Sterilizirane ribje konzerve	43,6 «/,,
Antipasta	45,5 %
Paradižnikov koncentrat	60,0 «/o
Juhe	43,2 %
Ribja moka in ribje olje	40,3 «/«
Olivno olje v kanticah	40,1 %
Ekstrakti kave	34,0 «lo
Pražena kava	75,6 %
Jajca v prahu	32,6 «/o
Usluge upraševanja	61,9 %
Mesne konzerve	58,8 «/»
Pločevinasta embalaža	33,0 %
Novi proizvodi	28,4 «/»
Skupaj dosežena realizacija	47,9 %
Iz poročila direktorja sektorja	
proizvodnje živil za DS	
Izvoz pod planom, vendar perspektiva boljša
Disciplina - prvi pogoj za kvalitetno delo in uspešno poslovanje
Vzporedno s prizadevanji za izboljšanje kvalitete izdelkov in boljše gospodarjenje z materialom ter opremo gredo tudi prizadevanja posameznikov ali strokovnih služb za izboljšanje delovne discipline.
Večina naših delavcev se zaveda, da prav red in disciplina — poleg ostalih pogojev — močno vplivata na večjo in boljšo proizvodnjo. Le ob vsestranskih naporih in zavesti nas vseh bo to načelo uresničeno.
Mnogim še ni jasno vse, kaj vse pojjmujemo pod disciplino, zato želim v tem svojem kratkem prispevku opisati nekatere primere nediscipline v podjetju, ki v končni posledici močno vplivajo na to, da naši skupni uspehi niso še boljši.
Za primer vzemimo prihode na delo: večina delavcev (mišljeni so tudi delavci strokovnih služb) prihaja na delo pravočasno, mnogi tudi pol ure pred začetkom dela in pričnejo z delom takoj.
Večina torej dela vestno, upošteva določen čas za odmor, v proizvodnji preneha z delom, ko dobi izmeno, se ne zadržuje po oddelku itd.
Kako pa je z drugimi, z manjšino?
Nekateri delavci, najpogosteje tisti, ki stanujejo v Izoli ali imajo svoja lastna vozila, se kar ne morejo sprijazniti s tem, da je 8-urni delovni dan obvezen za vse in da za ta čas dobijo tudi osebni dohodek. Taki delavci prihajajo na delo zadnjo minuto, najpogosteje pa več minut kasneje, posamezniki imajo celo drugačen urnik. Vse primere zamujanja na delo vratarji sicer evidentirajo, toda učinka ni.
Menim, da je prav, da takim sodelavcem postavimo vprašanje, zakaj tako in ali se ne čutijo krive napram ostalim delavcem, ki so prizadevni in se trudijo na vsakem koraku, da bi bil kos kruha večji in da bi nam bilo vsem bolje.
Tak odnos do dela, reda in discipline v tovarni se prav gotovo odraža na nizu drugih primerov in pojavov, kot so:
1. Nestrokovno delo oziroma delo, pri katerem posamezniki ne upoštevajo pravil tehnoloških postopkov;
2. Zloraba službenih izhodov v privatne namene;
3. Privatni telefonski pogovori;
4. Privatne razprave in razgovori;
5. Zadrževanje po garderobah in sanitarijah;
6. Zadrževanje ob pitju kave v drugih delovnih enotah ali službah;
7. Prinašanje alkoholnih pijač v obrate in praznovanje osebnih praznikov;
8. Predčasno odhajanje na umivanje in kopanje;
9. Predčasno odhajanje na malico in podaljševanje polurnega odmora;
10. Zapuščanje delovnega mesta pred pričetkom dela naslednje izmene;
11. Predolgo in prepogosto počivanje, potem pa naglica pri delu na račun kvalitete;
12. Neupoštevanje varnostnih in protipožarnih predpisov;
13. Zapuščanje delovnega mesta pred 14. uro, oziroma pred določeno uro v izmeni, čakanje za vogali in pisarnah na konec delovnega časa ter dir do vratarnice, da se čimprej znebimo »naše« tovarne;
14. Prihajanje v tovarno v vinjenem stanju.
Vsi taki in podobni pojavi vplivajo na disciplino pri delu in na slabše rezultate pri delu. Ali se
Sporočamo vam, da bodo upravni organi občine Izola s ponedeljkom, dne 2. septembra 1968, prešli na nov delovni umik po sklepu o novi razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Izola, št. 14-16/68, z dne 29.
8.	1968, kot sledi:
—	od 1. maja do 30. septembra:
v ponedeljek, torek, sredo in četrtek
otl 7,30 ure do 16,30 ure; v petek
od 7,30 ure do 16. ure;
sploh zavedamo, kakšna besedila smo vklesali leta 1951 na marmornate plošče v obratih?
Poglejmo si te vklesane besede od blizu in premislimo, če jih izvajamo. Na njih piše:
»DELOVNI' KOLEKTIV JE PREVZEL TOVARNO IN S TEM URESNIČIL GESLO »TOVARNE DELAVCEM« (IRIS).
»URESNIČILI SMO TEŽNJO DELAVSKEGA RAZREDA S TEM, DA SMO MI DELAVCI PREVZELI UPRAVO TOVARNE
V	SVOJE ROKE« (ARGO).
Želimo, da sleherni član kolektiva o disciplini kot prvem pogoju za kvalitetno delo in uspešno poslovanje premisli in po svoje pripomore, da bi bilo takih in podobnih primerov v bodoče čim manj in da jih ne bi bilo treba reševati z disciplinskimi ukrepi oziroma jih javno objavljati.
Glavni urednik
— od 1. oktobra do 30. aprila:
v ponedeljek, torek, sredo in četrtek
od 8,30 ure do 17,30 ure;
Sobota in nedelja sta dela prosta dneva.
Uradne ure za stranke:
— v ponedeljek in sredo od 9. do
11,30 ure in od 14. do 16. ure;
— v petek od 9. do 11,30 ure;
— v sprejemni pisarni se sprejemajo stranke ves delovni čas.
Med delovnim časom je po štirih urah dela določen enourni delovni odmor.
Tajnik Drago Ukmar
Jože škrlič, vratar v obratu riba, na delovnem mestu
Novi urnik upravnih organov občine Izola
PROBLEMI PRODAJE
Prodajo izdelkov v Jugoslaviji je v prvem polletju letos spremljala vrsta negativnih okoliščin, od katerih naj navedemo le glavne:
— Znižana kupna moč prebivalstva. Znižanje kupne moči prebivalstva ni toliko opazno v Sloveniji kot v ostalih področjih države, kjer vrsta podjetij, zlasti večjih tovarn, prejema zmanjšane ali celo minimalne osebne dohodke, kmečko prebivalstvo pa se je zaradi grozeče suše omejilo pri nakupu trgovskega blaga.
— Zastarelost in zaostajanje naših juh za konkurenco po zunanji embalaži, kvaliteti in izboru, zlasti pa naglo usihanje prodaje Začinke v kozarcih.
— Velika konkurenčna borba za tržišče, ki se kaže v vseh mogočih oblikah (velika vlaganja v trgovino s strani proizvajalcev juh, velika znižanja prodajnih cen za sardine).
Da bi si v takih pogojih zagotovili pridobljene pozicije oziroma izgubljene pridobili, je prodajni sektor v tem času podvzel vrsto ukrepov, ki jih smatramo za solidno osnovo v bodočem delu.
Zasnovali smo ustrezno organizacijo prodajne službe ne le v centrali, temveč tudi v potniški mreži. To zadevo skušamo čim prej realizirati, kar, upamo, se nam bo v celoti posrečilo do 1. 9. 1968. Smatramo, da bomo tedaj kos izpolnjevati sodobne zahteve prodaje.
V	podrobnosti smo proučili zahteve tržišča ter položaj naših
PONOVNO VABILO
K SODELOVANJU
Kljub pozivu k sodelovanju v prvi številki »NAŠ GLAS«, je odziv enak ničli. Da pa bi list dosegel svoj namen in postal glasilo celotnega kolektiva, je potrebno sodelovanje čimveč-jega števila dopisnikov. Le z njihovimi prispevki bo list postal resnično glasilo delovne skupnosti Delamarisa. Zato vas ponovno vabimo k sodelovanju.
Ker verjetno marsikomu s težavo teče pero, naj napiše tako, kot misli, ali morda tudi ustno izrazi svojo misel. Naš lektor Gregor Kirn bo prispevek uredil in brez smiselnih sprememb vsebine pripravil za tisk.
Prispevke pošljite glavnemu uredniku »Naš glas« v tajništvo samoupravnih organov.
Uredniški odbor
izdelkov na njem. Sestavili smo točen plan sistematične obnove in posodobljenja vseh naših izdelkov. Rezultati tega dela se pričenjajo kazati šele sedaj: smo pred popolno obnovo naših juh in to v pogledu kvalitete, embalaže in asortimenta.
V	sklop te obnove spada tudi nova Začinka. Računamo, da bomo v enakem smislu obnovili in kvalitetno izboljšali tudi izbor sardin in to že v tej sezoni. Pripravljena je razširitev izbora v izdelkih paradižnikovega koncentrata.
Ob priliki uvajanja domače juhe v lončkih smo sistematsko animirali celotno jugoslovansko tržišče. V dvomesečni akciji uvajanja na terenu se nismo zadovoljili le s kontakti na upravah trgovskih podjetij, temveč tudi s poslovodji kot enim od treh odločilnih faktorjev pri prodaji (upra-
va, poslovodja, potrošnik). V vsem tem času je celotno prodajno osebje dalo iz sebe maksimalno možnost napora in delovnega elana. Vrednostni pokazatelji prodaje v I. polletju ne kažejo zgoraj navedenega napora. Računamo pa, da bodo ti lahko prišli že v bližnji prihodnosti, vsekakor pa čez dobro leto, kajti stalni in racionalni napori drugačnih posledic ne morejo imeti.
Celotna višina prodaje se je letos povečala za 12,1 %>, kar je v odnosu na obstoječe okoliščine ugoden rezultat.
Ukrepi, ki smo jih podvzeli in opisali v začetku, bodo gotovo to stanje izboljšali že v drugem polletju.
Da pa bi zaželene cilje lahko dosegli, niso dovolj le želje, temveč enoten napor nas vseh.
Iz poročila direktorja sektorja prodaje za delavski svet
Del udeležencev izleta ZB 4. julija pred spomenikom na Predmeji
Z zasedanj skupščine občine Izola
Skladno z 229. členom statuta našega podjetja, ki določa, da Naš glas prinaša podatke o delu upravnih organov in drugih samoupravnih organov, o doseženih uspehih podjetja, o posebnih uspehih posameznih delovnih enot in posameznih članov delovne skupnosti, podatke o družbenopolitičnih organizacijah podjetja, o delu občinske skupščine in njenih organov ter o vprašanjih, ki so posredno ali neposredno povezana s poslovanjem podjetja, smo se odločili, da bomo ponovno objavljali sklepe z zasedanj občinske skupščine.
Sprejeti sklepi na 74. seji Skupščine občine Izola, ki je bila dne 20. 6 1968.
A.	ENAKOPRAVNO SKLEPANJE OBEH ZBOROV:
1. Osvoji se poročilo o izvršenih sklepih 71., 72. in 73. seje.
2. Osvoji se poročilo o problematiki borcev NOV v občini Izola in v zvezi s tem sprejme naslednja priporočila:
a) Vsem delovnim organizacijam na območju občine Izola se priporoča, da pri štipendiranju mladine dajo prednost otrokom udeležencev NOV. Pri tem pa naj se upošteva poleg drugih pogojev tudi premoženjsko gmotno stanje staršev kandidata, ki prosi za podelitev štipendije, kakor tudi onih, ki štipendije ne prejemajo.
b) Priporoča se:
1. Republiškemu zboru Skupščine SRS;
2. Odboru za družbeni plan, finance in proračun republiškega zbora Skupščine SRS;
3. Organizacijsko-poiitičnemu zboru Skupščine SRS;
4. Socialno-zdravstvenemu zboru Skupščine SRS;
5. Izvršnemu svetu SRS;
6. Republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo SRS;
7. Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije, da sprejmejo pobudo za ustanovitev enotnega republiškega sklada za priznavalnino borcem NOV z namenom, da bi bili vsi borci NOV, živeči v SR Sloveniji, deležni približno enake priznavalnine, na katero ne bi vplivalo njihovo staino prebivališče. Višina priznavalnine in splošne družbene pomoči posameznemu borcu NOV se do sedaj meri z višino zagotovljenih sredstev v občinskem proračunu in v občini sploh. Splošno pa je znano, da so posamezne družbeno politične skupnosti občin odvisne od lastne ekonomske moči in gospodarskega razvoja in se medsebojno v tem močno razlikujejo, razlikuje pa se v občinah tudi število živečih borcev NOV. V Izolo, npr. so se borci NOV naselili iz raznih krajev domovine, bodisi zaradi zdravstvenih ali drugih opravičljivih razlogov. Sedaj živi v Izoli 20 % borcev od vseh odraslih občanov, oz. 14 "/« občanov Izole, ki so borci NOV. Nekateri so zaposleni v živilski industriji, kjer imajo zelo nizke osebne dohodke, saj konkretno tovarna Delamaris ne dosega republiškega povprečja izplačanega OD v živilski industriji. Ob splošni povezanosti vseh faktorjev življenjskega nivoja je neprimerno in nepravilno, da so
krajevni pogoji vzrok, zaradi katerega morajo biti borci NOV prikrajšani pri udeležbi in uživanju priznavalnine.
3. Odlok o zazidalnem načrtu pred Gostinsko šolo v Izoli ni bil sprejet.
4. Sprejet je bil odlok o določitvi objektov in del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
5. Sprejet je bil sklep o uvedbi prisilne uprave v OP »ENOTNOST« Izola.
Prisilna uprava se uvede od 1. julija do 31. decembra 1968.
6. Sprejet je bil sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Izola za leto 1967.
B.	SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV:
1. Sprejet je bil sklep o razrešitvi in imenovanju članov v svete Skupščine občine Izola.
2. Sprejet je bil sklep o razrešitvi in imenovanju občinske komisije za odlikovanja.
3. Sprejet je bil sklep o pooblastitvi nekaterih odbornikov Skupščine občine Izola za sklepanje zakonskih zvez.
Vse odgovorne predstojnike se naproša, da poskrbijo za pravočasno izvršitev sklepov.
Sprejeti sklepi na 75. seji Skupščine občine Izola, ki je bila dne
9.	7. 1968.
A.	ENAKOPRAVNO SKLEPANJE OBEH ZBOROV:
1. Odlok o poslovnih stavbah in prostorih.
2. Odredba o določitvi ravni cen za nekatere proizvode in določitvi marž v prometu na drobno.
V	zvezi z gornjo odredbo je Skupščina sprejela sklep, da Svet za gospodarstvo spremlja do konca leta kvaliteto kruha in o tem poda na Skupščini poročilo.
3. Sklep o soglasju k sklepu Temeljne izobraževalne skupnosti za izplačilo sredstev Vzgojno-var-stvenemu zavodu Izola iz namenskih sredstev za otroško varstvo.
Glede na to, da zavod ne more sprejeti vseh otrok v oskrbo, je Skupščina sprejela naslednje priporočilo:
Vzgojno varstvenemu zavodu Izola se priporoča, da v sodelovanju s socialnim delavcem upravnih organov občine Izola pospeši sprejemanje v zavod za tiste otroke zaposlenih staršev, ki so potrebni varstva in vzgoje, predvsem pa socialno prizadetih staršev.
Skupščina je tudi sprejela sklep, da se glede na težki finančni položaj zavoda dodeli 17.000 Ndin za nabavo strelovodnih naprav in 3.000 Ndin za slikanje in pleskanje prostorov zavoda. Navedena sredstva se bodo nakazala, ko se bodo zbrala na način, ki ga predpisuje zakon o skupnostih otroškega varstva in o finan-(Nadaljevanje na 9. strani)
Predsednik SO Izola Jernej Humar govori ob otvoritvi naše nove
hladilnice
Enoletno uspešno obratovanje hladilnice je za nami.
Z ZASEDANJ SKUPŠČINE OBČINE IZOLA ciranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav do konca leta 1968.
4. Osvoji se poročilo o izvrševanju nalog, ki jih je naložila skupščina Mehanotehniki, Izola.
5. Osvoji se analiza o izvajanju dohodkov in izdatkov proračuna občine Izola za I. polletje 1968. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da Kmetijska zadruga Izola ne odkupuje pridelkov predvsem od kmetov, ki jim je obdelovanje zemlje edini vir dohodkov. Nato je Skupščina sprejela priporočilo:
— Kmetijski zadrugi Izola se priporoča, da odkupi kmetijske pridelke najprej od kmetov, ki jim je obdelovanje zemlje edini vir dohodkov, in šele potem od drugih proizvajalcev.
— Skupščini SR Slovenije se priporoča, da čimprej pristopi k reševanju problemov uvoza tistih kmetijskih pridelkov, ki jih dovolj pridelamo pri nas.
6. Osvoji se informacija o potrebnih dopolnilnih sredstvih za šolstvo. Ugotavlja se, da manjka precej sredstev za šolstvo in jih bo težko dobiti. Ta problem bo dokončno rešen prihodnje leto, ko se bo financiranje šolstva uredilo z republiškimi predpisi.
7. Sklep o najetju kredita za sanacijo Splošne bolnice Koper v višini 10 % od vseh potrebnih kreditov za sanacijo in sicer v višini 170.000 Ndin. Navedeni sanacijski kredit se bo uporabil za kritje primanjkljaja bolnišnice.
8. Odlok o ustanovitvi komisije za verska vprašanja Skupščine občine Izola. Naloga komisije je predvsem v reševanju problemov, ki nastanejo v zvezi z verskimi skupnostmi.
9. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Izola. Sprememba je nastala predvsem v tem, da se sedaj plačuje prometni davek na mersko enoto, ki je konstanten, ne glede na prodajno ceno.
10. Odlok o ustanovitvi stalne komisije za družbeni nadzor. Komisija bo imela nalogo reševati družbeno-ekonomske probleme in druga vprašanja, ki nastanejo v zvezi s tem.
B.	SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV:
1. Sklep o imenovanju komisije za verska vprašanja. Komisija šteje predsednika in štiri člane, ki jih imenuje Skpuščina za dobo dveh let.
2. Sklep o Imenovanju stalne komisije za družbeni nadzor. Komisijo Imenuje Skupščina po istem postopku kot komisijo pod točko 1.
Izola, dne 19. julija 1968 Tajnik Drago UKMAR, I. r.
DELOVNE ENOTE PODJETJA
S	spremembo statuta z dne 18. 3. 1968 so bile delovne enote na novo formirane. Ker se tudi pri tem pojavljajo nejasnosti, jih objavljamo.
Delovne enote so:
1. Predelava rib (predelava in konzerviranje rib, predelava ribje moke, skladišče zelenjave).
2. Proizvodnja juh.
3. Predelava paradižnika.
4. Hranila v prahu.
5. Ribolov.
6. Proizvodnja embalaže (pločevinasta embalaža, litografija, zabojarna, sodama).
7. Vzdrževanje in energetika.
8. Komercialne službe (izvozno-uvozni sektor, sektor nabave, sektor prodaje, sektor nabave in prodaje rib, skladišča in hladilnica, avtotransport).
9. Splošne službe (glavna uprava, služba za razvoj in pospeševanje proizvodnje, služba tehnične kontrole, vodstvo in priprava dela sektorja proizvodnje živil, upravno-kadrovski sektor, finančno-računovodski sektor).
Organa enote sta zbor in svet delovne enote. Zbor delovne enote ima predsednika in namestnika, svet delovne enote, ki šteje 5 članov v vsaki enoti, voli predsednika sveta delovne enote. Sestav organov delovnih enot je bil objavljen v prejšnji številki Našega glasu.
Glavni urednik
STROKOVNE SLUŽBE PODJETJA
Med člani kolektiva se večkrat pojavlja vprašanje, kakšne strokovne službe imamo, kdo je na čelu teh služb in podobno.
Da bi bilo vsem našim članom jasno, kako so te službe organizirane, čeprav smo o tem veliko govorili na zborih delovnih enot in drugih organih upravljanja, bomo našo organizacijsko strukturo še enkrat opisali.
S spremembami in dopolnitvami statuta našega podjetja dne 18. marca 1968 so strokovne dejavnosti v podjetju organizirane po sektorjih in samostojnih službah, ki so:
1. Sektor proizvodnje živil, direktor sektorja inž. Bogomir Cotič
2. Sektor proizvodnje embalaže, v. d. vodje sektorja Ivo Hajšek
3. Izvozno-uvozni sektor, direktor sektorja Boris Grebenc
4. Sektor prodaje, direktor sektorja Zvonko Grahek
5. Sektor nabave, vodja sektorja Ivo Hajšek
6. Sektor nabave in prodaje rib, v. d. vodje sektorja Marjan Prelaz
7. Upravno-kadrovski sektor, vodja sektorja dr. Branko Furlan
8. Finančno-računovodski sektor, v. d. vodje sektorja Karel Cuder
9. Ribolovni sektor, v. d. vodje sektorja Martin Kokalj
10. Sektor vzdrževanja in energetike, vodja sektorja inž. Robert Primožič
11. Služba za razvoj in pospeševanje proizvodnje, v. d. vodje službe inž. Bogomir Cotič
12. Služba tehnične kontrole, vodja službe inž. Beno Saksida.
Čeprav je nova organizacijska struktura v veljavi že pet mesecev, so marsikje v uporabi še stari nazivi sektorjev in služb. Skrajni čas je, da v vsakodnevnem občevanju med organizacijskimi enotami in navzven pričnemo dosledno uporabljati nazive, določene v statutu podjetja.
Glavni urednik
Sklepi tretje seje Obalne konference ZKS Koper
1. Obalna konferenca ZKS Koper osvaja teze o družbeno-politič-nih vprašanjih na obalnem območju, kot izhodišče za obvezno razpravo o pojavih v naši družbi v vseh organizacijah ZKS na obalnem območju.
2. Komunisti smo ob lastni aktivnosti kot pobudniki progresivnih gibanj dolžni ocenjevati, sprejemali in podpirati vsa pozitivna prizadevanja za hitrejši napredek naše družbe. To nas obenem obvezuje, da hitro in odločno ocenjujemo vse politične iniciative ter borbeno in dosledno zavračamo koncepte in tendence, ki so v nasprotju z našim demokratičnim samoupravnim socialističnim razvojem.
3. Komunisti si moramo prizadevati, da tudi naše metode in demokratični postopki odražajo našo samoupravno družbo; vplivati moramo na delovne ljudi, da ne iščejo rešitev mimo samoupravljanja in tako zanikajo največjo pridobitev delavskega razreda Jugoslavije.
4. Povečati moramo naše napore za dosledno izvajanja reforme ob utrjevanju spoznanja, da jo lahko uspešno izbojujemo samo s sodelovanjem vseh delovnih ljudi. V tem smislu moramo dosledno opredeliti tudi odnos posameznih komunistov do reforme, razhajanja med besedami in dejanji, ki smo jim pogosto priča tudi v Zvezi komunistov, ter podvzeti ustrezne ukrepe.
5. V boju proti deformacijam, ki kompromitirajo socialistična načela in socialistično bistvo naše družbe, moramo komunisti predvsem doseči:
— Dejansko delitev po delu. Ukinitev vseh drugih možnosti pridobivanja dohodka, ne glede na to, ali gre za družbeni ali zasebni sektor;
— Praksa nam kaže, da je med najobčutljivejšimi področji deformacij sektor blagovnega prometa. Zato konferenca nalaga komisiji za družbeno ekonomske odnose, da prouči probleme z naraščanjem stroškov realizacije, vzroke prekomerne potrošnje, elemente korupcije in drugih negativnih pojavov v tej sferi;
— Komunisti se moramo postaviti na čelo borbe za dosledno izvajanje tistih zakonov in predpi-pisov, ki so usmerjeni k pobijanju špekulacije in drugih negativnih pojavov. Treba je doseči, da se dejansko uporabi zakon o ugotovitvi izvora premoženja povsod, kjer se kaže potreba, da se z zakonom preganja ne samo špekulacija, ampak tudi vse prefinjene oblike izkoriščanja (neprijavljene zaposlitve, neprijavljeno honorarno delo in podobno). Dajati
Prihod dveh novih strojev »Jedlnstvo« za predelavo svežih rib
v obrat Iris
Razkladanje velikanov pred oddelkom predelave rib. Stroji so že
v pogonu.
moramo iniciativo tudi za izpopolnjevanje predpisov, kjer so pomanjkljivi, kot n. pr. obdavčevanje raznih izvorov dohodka od turistične dejavnosti — vikendi in podobno;
Komisiji za družbeno-ekonoin-ske odnose obalna konferenca nalaga, da se intenzivno vključi v ta prizadevanja;
— Komuniste v delovnih organizacijah konferenca obvezuje, da se zavzamejo za revizijo notranje zakonodaje glede dopolnilnega dela na domu in podobnih honorarnih zaposlitev. Konferenca meni, da je tako delo nezdružljivo z opravljanjem vodilne funkcije ali funkcije organizatorja
proizvodnje v delovni organizaciji;
— Povečati moramo tudi vlogo in odgovornost občinskih skupščin pri vodenju politike razvoja zasebnega sektorja, organizacijsko in kadrovsko izpopolnjevanje davčne in inšpekcijske službe;
— Na našem območju postaja tudi prostitucija, zlasti pa njeno izkoriščanje, vse večji družbeni problem. Konferenca nalaga komiteju, da da pobudo za ustrezno akcijo vseh družbenih dejavnikov za proučitev lega problema in sprejem potrebnih ukrepov;
— V zvezi komunistov moramo v vseh organizacijah takoj ugotoviti, kateri izmed naših članov so se vdali zaslužkarstvu in gonji za materialnimi dobrinami ter tako kompromitirali sebe in Zvezo komunistov pred javnostjo. Treba jih je izključiti iz naših vrst, zla-
(Nadaljevanje na 11. strani)
Srečanje z današnjo Turčijo
Nimam namena tudi na tem mestu podajati poročila o opravljenem potovanju, to sem že napravil predsedniku delegacije gospodarstvenikov, katere član sem bil, in glavnemu direktorju, da sem opravičil odobrene dnevnice. Želim le nanizati nekaj sličic s tega potovanja.
Namen potovanja gospodarske delegacije v Turčijo je bil oživitev dokaj uspešne gospodarske menjave med Turčijo in Jugoslavijo. Stanje je posebno pereče glede uvoza turškega blaga v Jugoslavijo in postaja podobno onemu v vzhodnih državah, kjer se pozitivni saldo še vedno veča. Ker smo bili včasih med večjimi kupci turškega blaga, saj so bila leta, ko je znašal uvoz rib v Jugoslavijo skoraj 6.000 ton, smo bili povabljeni, da se udeležimo tega potovanja s ciljem, da raziščemo vzroke padca izvoza in možnosti za njegovo povečanje.
Na sestanku s turškimi gospodarstveniki v istambulski trgovinski zbornici sem govoril o interesu naše države oziroma njene industrije za predelavo rib iz Turčije, o obdobjih dobrega in sla-
SKLEPI TRETJE SEJE OBALNE KONFERENCE ZKS KOPER (Nadaljevanje z 10. strani) sti še tiste, ki se skušajo skrivati za Zvezo komunistov v podobnih prizadevanjih;
— Člani ZK, še posebej pa člani obalne konference, sekretarji organizacij ZK in aktivov so dolžni začeti v svojem delokrogu konkretno in javno razpravo o vseh deformacijah, ki povzročajo ne-razpoloženje med prebivalstvom ter se po samoupravni poti boriti, da jih odpravimo;
— Obenem se moramo odločno postaviti po robu kakršnemukoli širjenju diskvalifikatorskih govoric, blatenju vodilnih tovarišev in forumov vsevprek ter rušenju zaupanja, ker smatramo, da je to izrazito sovražna dejavnost provokatorjev in agentov vseh smeri in baž.
6. Ob vsem tem moramo komunisti bolj zavzeto urejevati tudi naše notranje odnose, red in disciplino v Zvezi komunistov ter odgovornost za sprejete dogovore. Ne moremo dopustiti, da se posamezni člani tej odgovornosti izmikajo in v najbolj občutljivih trenutkih skušajo izogniti, da se eksponirajo za določeno stališče ali rešitev.
7. Konferenca in celotno članstvo ZK se zaveda nalog, ki jih pred komuniste postavljajo smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ in oba zadnja govora tovariša TITA ter polne odgovornosti za izvršitev teh nalog na našem območju.
bega ribolova, ki si sledijo vsaka 3 do 4 leta, kakor so me poučili turški trgovci, in nazadnje postavil vprašanje, kako si razlagajo ta naravni fenomen, ko v zadnjih 7 ali 8 letih ni bilo dobrega lova, vsaj tako je soditi po količinah, ki smo jih uspeli nabaviti v Tur-
Rajko Makovec, vodja izvozno-uvoznega oddelka
čiji. Dobil sem odgovor, da se je situacija glede domače potrošnje v zadnjih letih bistveno menjala. Povečane so kapacitete hladilnic, hladilnega voznega parka, ki posreduje ribo v predele, kjer niko-
li	niso jedli morske ribe in ne nazadnje je tudi turška ribja predelovalna industrija povečala svoje kapacitete. Tako nekako se je glasil odgovor predstavnika istam-bulske zbornice.
Na splošno vzeto pa takole potovanje niti ni tako mučno, kot bi človek sodil po opravljenih kilometrih. Vse teče po vnaprej natančno izdelanem programu, skrb, da se ta program točno spoštuje, pa leži na sekretarju dele-
gacije, ki je bila v našem primeru drugarica Dinka. Navsezadnje niti ona ni imela težkega dela, ker ji je vseskozi asistiral trgovinski svetnik ambasade v Ankari tov. Rafajlovski, ki je uspešno sinhroniziral vse akcije delegacije oziroma njenih članov. Tudi on se je v svojih akcijah opiral na predstavnika trgovinske zbornice iz Ankare, ki nas je vseskozi spremljal, kakor tudi na predstavnike zbornic Izmira, Adane in Istambula. Vsak član delegacije je dobil program in ni mu bilo treba drugega, kot slediti navodilom v programu. Stanovali smo v hotelih I. kategorije, kar pa moram obdelati s posebno pažnjo.
Lepo je, če se ti klanjajo razni boyi in ti ni treba niti s prstom migniti, ter spiš v hlajenih sobah s čudovitim razgledom. Toda tak komfort ti požre praktično celo dnevnico. Ko sem videl, kako ostali člani delegacije hladnokrvno in brezbrižno odštevajo denarce za hotel, sem se malo pozanimal, kako je pri njih s to stvarjo. Vsem plača stroške za hotel podjetje, imajo pa zato za 20 odstotkov znižane dnevnice. Takoj mi je bila razumljiva želja za reprezentativnim obnašanjem večine članov delegacije.
Pri meni je to hibo našega pravilnika o službenih potovanjih nekako uravnala narava sama. Imeli smo več službenih kosil, poleg tega sem pa moral dva dni stradati, da sem za silo spravil v red svoj prebavni mehanizem. Želja po turški specialiteti me je zavedla, da sem posegel po »šiš-kebabu«, kar sem kmalu zelo obžaloval. Moj želodec je to specialiteto s tako silo zavrnil, da so se mi vse smeri normalnega kre-tanja hrane povsem zmešale. Najhuje je bilo v avionu iz Ankare v Izmir in mislim, da se me bo tudi uboga stewardesa zapomnila, saj verjetno že dolgo ni imela opravka s tako nebogljenim potnikom. Dvodnevno stradanje ob pomoči enterovioforma je zopet za silo uravnalo mojo prebavo in proračun potovanja.
Če bi ocenjeval Turčijo le po tem, kar so nam pokazali, bi jo brez premišljanja uvrstil med najbolj razvite dežele na svetu. Sicer je to povsem razumljivo, saj tudi mi rajši pokažemo tujcu tekoči trak v Tomosu kot pa n. pr. oddelek za proizvodnjo ribje moke v Delamarisu. Videli smo nekaj tovarn in inštitutov z napravami, ki so zadnji krik moderne tehnike. Bežen pogled za kulise uradnega programa gospodarske delegacije pa nam je dal popolnoma drugo sliko. Socialne razlike prebivalstva so ogromne. Na eni strani nekaj bogatašev, ki si (Nadaljevanje na 12. strani)
šče, ki je v hladilnici: vse leze in gomazi, dišave so pa take, da je naš oddelek za ribjo moko zelo nedolžen v primerjavi s temi vonjavami.
Iz skladišča gredo polži na kuhanje, pred tem pa jih rahlo posolijo, da zlezejo v hišice. Sol jih namreč draži in čim pridejo polži v stik s soljo, se povlečejo v hišico. Po kuhanju gredo polži v dvorano, kjer jih 300 do 500 žensk s posebnimi vilicami izvlači iz hišic. Hišice sortirajo in očistijo ter posebej pakirajo. Druga skupina s škarjami odreže neužitni del polža, meso pa se ponovno kuha, očedi in pakira v najlon vrečice ter stavlja v posebne kalupe, od koder gre v globoko zmrzovanje. Celotno proizvodnjo izvozijo v
Tudi v šali
Francijo in vsaki pošiljki mesa polžev dodajo ustrezno količino hišic, ker Francozi polževo meso običajno servirajo v polževih hišicah.
Pogoji dela s polži so zelo težki. Delajo v glavnem ciganke in to za zelo skromno plačilo. Če zmanjka dela, ostanejo doma, seveda brez zaslužka. Vodja oddelka kriči, čim se katera skuša malo oddahniti. Plača jim teče za vsako uro opravljenega dela, o socialnem zavarovanju ni govora. Če delavka ni pridna, ji grozi takojšen odpust brez kakršnihkoli formalnosti. Zato je razumljiva pridnost, s katero si siromašne ženske služijo svoj skromni kos črnega kruha.
Rajko Makovec
je resnica
(Nadaljevanje z 11. strani) lahko privoščijo ekipo raznih slug in pomožnih delavcev, ki jim je edini namen skrbeti za ugodje njihovega gospoda in članov družine, na drugi strani pa ljudstvo, ki životari in se z muko prebija skozi življenje.
Naj v ilustracijo opišem razmere pri našem dobrem znancu, s katerim imamo poslovne stike že dolgo vrsto let. Živi v krasni vili ob Bosporju. Kako ta vila in njena notranjost izgleda, ne bom opisoval, ker ne najdem besed, ki bi verno prikazale vse razkošje in bogastvo, ki ga obiskovalec lahko vidi v tej hiši. Gotovo že samo preproge predstavljajo veliko vrednost, da ne govorim o posameznih predmetih iz turške preteklosti, ki je vsak zase dragocenost. Tričlansko družino obdeluje delovni kolektiv, ki ga sestavljajo: kuharica, šofer, sobarica in vzgojiteljica. Toliko sem jih imel priliko videti, morda je pa še kako delovno mesto, ki sem ga spregledal. Približno 30 km iz Istambula ima svoj »vveekend« z vilo in zemljiščem s površino približno 200.000 kvadratnih metrov. Ker sem bil samo enkrat na obisku na tem posestvu, ne morem natančneje opisati, kakšna delovna mesta obsega ta delovna enota. Poskrbljeno je tudi za uspešno rekreacijo, saj je v enem salonu miza, kjer smo zaigrali partijo namiznega tenisa. To je seveda namenjeno samo družini in njenim gostom, ker ima delovni kolektiv dovolj rekreacije s košnjo trave in urejanjem okolice, lahko pa tudi briše prah na mizi za ping-pong. Bil bi krivičen, če ne bi povedal tudi tega, da tudi družina dela na tem posestvu. Gospa je lansko pomlad posadila na vrtu 200 vrtnic — seveda s pomočjo delovnega kolektiva. In prav ob mojem obisku so bile v najlepšem cvetju in — verjeli ali ne — gospa jih je lastnoročno rezala s škarjami. Košaro s cvetjem je seveda nosil vrtnar.
Gotovo vas bo zanimalo, od kod denar za vse to razkošje. Je že tako, da si hudič vedno izbere naj večji kup, da ga še poveča. Priporočam, da tega odstavka ne berete pred ali med malico, odklanjam vsako odgovornost, če vam bom pokvaril apetit. To ne zaradi tistega hudičevega kupa, pač pa zaradi narave posla, s katerim se ta naš bivši dobavitelj ukvarja, ker pač ni več posla z ribami. Presedlal je na polže, ki mu po njegovi izjavi dajo desetkrat večji zaslužek kot ribe. Napravil je pravo tovarno za predelavo polžev. V Mali Aziji je organiziral odkupno mrežo in siromašni narod mu zbira polže. Z raznih zbirnih mest jih dovažajo s kamioni v skladišče te tovarne. Pakirani so v zabojih, ki so dokaj površno zbiti in imajo številne reže, skozi katere uhajajo polži. čudovit je pogled v to skladi-
Mecltem ko napeto gledamo v prihodnost, bi lahko tudi delali. * * *
Ne morem se pritožiti zaradi svojih mesečnih prejemkov, lahko se pa zaradi izdatkov.
* * *
Za razliko od strojev lahko človek dela tudi, če je pokvarjen.
* * *
Zapletene stvari povedati jasno in razumljivo je umetnost, enostavne reči povedati komplicirano pa je sposobnost, ki jo danes kar preveč gojimo.
* * *
Strinjam se z delitvijo po delu. Toda tudi delo bi morali razdeliti. * * *
Jaz nisem za osvojitev meseca; že teh dvanajst s težavo prebrodim.
* * *
Nekateri ne dopuščajo, da bi se njihove napake ponavljale. Zato delajo vedno nove.
* * *
V	življenju je uspel tisti moški, ki zasluži več denarja, kot ga njegova žena lahko potroši.
Uspešna pa je tista žena, ki je našla takega moža.
* * *
Ljudje so enaki — toda samo, če jih gledamo z velike višine.
* * *
Pamet ne raste z brado.
*	* *
Če obvaruješ mladega človeka napake, mit vzameš tudi priložnost samostojne odločitve.
DROBNI NASVETI
Vezavo knjige lahko osvežimo takole: najprej knjigo s krpo ali krtačo temeljito očistimo prahu, nato pa nanesemo nanjo z mehko krtačko malo terpentina.
Doseči uspeh še ni dovolj, uspeti moraš vsak dan znova.
*	* *
Pregovor »kdor dela tudi greši« ne opravičuje brezdelnežev.
ZAHVALA
100 članov tabora partizanskega odreda Jadranskih stražarjev Izola, ki so letovali od 11. julija do 1. avgusta 1968 v Palčju pri Pivki, se zahvaljuje našemu delovnemu kolektivu za dano darilo v proizvodih po sklepu upravnega odbora v vrednosti 500 Ndin in za izvršen prevoz taborniške opreme.
Obenem nas tovariško pozdravljajo s taborniškim »SREČNO«.
Palčje, 23. 7. 1968
Taborovodja: Edvard Poniž, 1. r.
Starešina: Ernest Lupine, 1. r.
ZAHVALA
Sklad »Bratov Ribar« pri osnovni šoli Vojka Šmuc v Izoli se iskreno zahvaljuje našemu delovnemu kolektivu za podarjenih 250 Ndin po sklepu upravnega odbora za nagrajevanje učencev z odličnim uspehom na šoli.
Izola, 11. 7. 1968
Za sklad Predsednik: Bruno Klančič, 1. r.
»NAS GLAS« izdaja kolektiv Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. — List urejuje uredniški odbor skladno z 229. členom statuta kombinata Delamaris v sestavi: Rajko MAKOVEC, predsednik, Davorin RESCIC, Mihaela TREBSE, ing. Dušan FER-LUGA, Marjan MIKLOŠIČ, Gregor KIRN, Cvetko ROS, člani. — Lektor: Gregor KIRN, strojepiska:	Stana
KOMEL. — Glavni in odgovorni urednik Davorin RESCIC. — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper. — List dobijo člani kolektiva brezplačno.