245. številka Ljubljana/ v petek 24. oktobra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejenian za avstro-ogrske dežele za vse letu 25 K za pol leta 13 K za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 b, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dum računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stinstopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se^bla govolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St 2, vhod v upravništvo pa 8 Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Šolske zadeve. V »Slovencu« od srede srao čitali dolg tendenciozen in mestoma jako hudoben članek, pod katerim je podpisan »napreden učitelj«. Ker se je ta »Slovencev« naprednjak spravil tudi nad naš list in skuša s svojimi zavijanji zasejati med učiteljstvo seme nezaupnosti proti napredni stranki, se nam zdi potrebno, da nekoliko odgovorimo. »Slovencev« članek obsega pravzaprav štiri pritožbe: prvi dve sta naperjeni proti šolskim oblastvom, tretja proti »Učiteljskemu Tovarišu« in četrta proti našemu listu. Ta zadnja je prepletena s prikritim natolcevanjem na celo stranko. Oglejmo si te pritožbe lepo po vrsti, četudi le na kratko: Pred dobrimi 14 dnevi smo priobčili iz učiteljskih krogov doposlano nam notico o razmerah na ljubljanskih šolah, katero notico je »Učiteljski Tovariš« potem rektificiral. Zahtevalo se je od nas, naj bi sprejeli repliko proti »Učiteljskemu Tovarišu«. To smo odklonili, in sicer zaradi tega, ker je bila ta v obliki napada na »Učiteljskega Tovariša« spisana replika stvarno neutemeljena. Vrh tega se nam zdi, da je v interesu vsega učitelj-stva, ako take zadeve med seboj poravna, ker »Učiteljski Tovariš« je že večkrat dokazal svojo lojalnost s tem, da je priobčil proti svojim lastnim člankom na-Derjene polemike in bi bil to gotovo tudi zdaj storil, ko bi se mu bil poslal stvaren odgovor. Namesto v »Učiteljskem Tovarišu« pa smo čitali odgovor v »Slovencu«. In ta odgovor obsega krivična očitanja. V tem članku se dolži šolska uprava, da kar trumoma odpušča pomožne učitelje. V resnici pa ni bil nihče odpuščen. Pomožni učitelji so bili le provizorno, in sicer do 15. septembra nastavljeni. Za pomožno službo v novem šolskem letu pa se ni uradno nihče niti pismeno niti ustno oglasil; zato tudi nihče nima pravice se pritoževati, če ni bil zopet nastavljen, zlasti ne tisti, ki se dva meseca niso zmenili za kako službo in se vrnili s počitnic šele dan pred začetkom šole. Resnica je, da so bile nastavljene nekatere pomožne učiteljice, in sioer od ličnjakinje in L j u b 1 j a n č a n k e , med tem ko so bivši pomožni učitelji z dežele, torej ne iz mestnega okoliša, kar se tudi ne more prezreti. Sicer pa so te službe oddane le za par mesecev, kajti en učitelj je v bolnišnici in zavzame kmalu svoje mesto, drugi je bil upokojen in se njegova služba odda prihodnji mesec, tretji pa je na dopustu do novega leta. Te tri službe so se oddale za par mesecev, potem pa se pomožne učiteljice odslove in povrnejo k svojim staršem. Sicer pa je treba uvaževati, da je supliranje v Ljubljani za vsakega učitelja nesreča. Suplent ne postane v Ljubljani definitiven, ker se oddajajo mestne učiteljske službe le starejšim, najizvrstnejšim učiteljem, ki imajo posebne zmožnosti in zasluge. Navadno se jemljejo izborno kvalificirani nadučitelji višjih letnikov z dežele, zlasti taki, ki imajo sinove v srednjih šolah. Pri sodniji tudi ne postane nihče kar adjunkt v Ljubljani, nego mora iti v Kranjsko goro ali pa v Črnomelj. Kar se t:če dekliško šole, imajo zgornii trije razredi učni načrt meščanskih šol, in to je, če se ne motimo, nekaj druzega, nego učni načrt osemrazredne ljudske šole. To je bilo odločilno, da sta prišla na to šolo neki pedagogist in neki za meščanske šole izprašani učitelj, ko je vodstvo prevzela najbol|ša učiteljica in je s tem nastala vrzel med sposobnimi učiteljicami za meščanske šole. S tem je pojasnjen prvi del »Sloven-čevega« članka. Drugi del se nanaša na razne šolske odredbe in na postopanje šolskih nadzornikov ter sploh oblastev. V tem oziru pripomnimo, da je mestni šolski svet I. instanca, ki le izvršuje uk >ze deželnega šolskega sveta in ministrstva, sicer pa so zastopniki učiteljstva in drugi člani Uko v mestnem šolskem svetu kakor v deželnem šolskem svetu pač jamstvo, da se postopa pravično in pošteno. Resnica pa je, da je učiteljstvo z nekaterimi oblastvenimi odredbami nezadovoljno, a pribiti se mora, da ni še nihče spravil v javnost resnično stvarne kritike, take, ki bi obsegala dokaz, da so te odredbe neumestne. Vse zadevne odredbe so strogo šol-sko-upravnega in pedagogičnega značaja. O tem ni dvoma, da so bile izdane z najboljšim namenom Povsod se dela na izboljšanje šolstva Ali so sredstva, s katerimi se hoče to pri nas doseči, prava ali ne, tega mi nismo kompetentni preso-jevati, ako niso prava, n a j se to stvarno dokaže in dosegla se bo remedura. S takim n e s t v a r n i m, n e d o s t o j n i m z a-bavljanjem, kakor je bilo obelodanjeno v »Slovencu«, se pač ničesar ne opravi. Tretji del »Slovenčevega« Članka je posvečen »Učiteljskemu Tovarišu« in njegovim urednikom. Ker se bodo ti že sami branili, če se jim bo zdelo potrebno, se ne bomo ž njim bavili. Z-idnji del je posvečen našemu listu Pojasnili smo zgoraj, zakaj nismo hoteli priobčiti odgovora na »Učiteljskega Tovariša« v zadevi suplentov. Zato, ker nismo hoteli priobčiti stvarno krivičnega napada, se gospodje roga j o naši libe ralnosti in nam insinuirajo, da nismo prijatelji šole in učiteljstva. Sodbo o tem napadu prepuščamo razsodnemu učiteljstvu, ki ve, da se za noben stan nismo borili s tako vnemo, da se za noben stan nismo toliko zavze mali kakor za učiteljstvo. Slej kakor prejje naš list odprtvsaki stvarni pritožbi, tudi vsaki utemeljeni pri tožbi proti šolskim oblastnijam in vsaki resni kritiki šolskih odredeb, ker se mi nikfgar na svetu ne bojimo, in zato nas nat< lcevanja, kakršnaje objavil »Slovenec«, puščajo popolnoma mirne. Sodnijske razmere. Od Drave, 23. oktobra. Ime v zadnjem dopisu omenjenega adjunkta se glasi Morak in ne Mosak. Tega so v Ptuj poslali, ko so odtod poklicali adjunkta dr. Torglerja kot preiskovalnega sodnika v Maribor. Tukaj obstoji privilegij, da morajo biti preiskovalni sodniki, kakor tudi državnega pravdnika namestniki, Nemci. V Mariboru, kakor v Celju obstoji slovenski kurs za nemške avskultante, da se morejo ti ljudje denarno podpirati. To je v nekem oziru korupcija, katera se mora čim preje odpraviti. Za mariborski in celjski okrožni sodni okraj so le tisti juristi kvalificirani, ki so zmožni obeh deželnih jezikov in morejo to dokazati z legalnimi spričevali. Kdor tega ne more, se ne sme v službo sprejeti. Mi Slovenci imamo dovolj ljudij, naj se ne pošiljajo na Kranjsko! Sedaj dobiva Nemec za to premijo, da se ni hotel v gimnaziji učiti slovenskega jezika in neumen bi bil, ako bi v bodoče drugače postopal! T^ko si prihrani že na gimnaziji nekaj truda, za prakso pa si zagotovi denarno podporo in da ima dosti manje dela, kakor Slovenec jurist! Ko bi ne bil grof Gleispach predsednik višjega sodišča in bi bile v Avstriji normalne razmere, morali bi dobivati v mariborskem in celjskem okrožju slovenski avskultantje denarne nagrade, ker morajo več delati, nego njih nemški kolegi, pri avanziranju pa se vrh tega pre-terirajo! Tega predmeta se mora slovensko časopisje resno poprijeti. S pomočjo drugih faktorjev se mora ta škandal v avstrijski justici odstraniti! Ako dr. Koerber o tem nič ne ve, naj se mu cela stvar naznani. Bomo videli, ali ima voljo in moč, da poseže vmes. Saj slovenskih juristov na Štajerskem ne pri-manj kuje! Rhododendron. Arabeska. Čeiki spisal Fr. Herites. (Konec.) Zahvaljujoč se, je poljubil mladi pesnik roko prekrasne grofice de St. Jules, katera se mu je zdela, akoravno ne več lepa, vendar zelo dobra. Vso zimo je ostal general Leontjev v P., a bil je tudi pogosto gost v salonu grofice de St. Jules. Govorilo se je mnogo o tem, da stari vdovec general ne prezira ravno čarobnosti mlade vdove . . . »Sibirsko rožo« je obletavalo mnogo netopirjev, a njim na čelu je bil vedno na prvem mestu knez S., na čegar grbu ni bilo niti najmanjšega madeža. Olga Leontjevna je ostala proti vsem mrzla. Samo kadar se ji je približal de Sage, tedaj, kakor da se je oblekla v škrlaten sijaj: oko ji je plamtelo ... in zdelo se je, da dobiva tudi oni karminov cvet rhodo-dendrona svetlejši blesk. Prišlo je poletje in dolžnost je klicala generala Leontjeva v Petrograd. Ni se rad ločil od P., a morebiti še ma,nj od grofica de St. Jules, ki se je po slovila od njega s solzo v očesu. Obljubil ji je, da se pozimi zopet vrne v P. in vsi ljudje so vedeli, da se vrne samo zato, da odtrga vdovo de St. Jules od p . . . ske družbe ter jo odvede s seboj na sever . . . V grofičinem salonu je bilo nenavadno tiho, mirno; vsak je pogrešal od išlih gostov, — samo dame so se v srcu radovale, da so se rešile tako nevarnega tekmeca . . . Vendar se jim je začelo kmalu solnce smehljati. Bogati knez S. je prvi padel pred noge neki gospodični in jo odpeljal v svoje palače. — »Dragi de Sage,« — pristopi nekega dne grofica de St. Jules k mlademu pes niku, ki je stal sam pri oknu ter pre mišljeval. »Dragi de Sage, — Vaše misli lete na sever! Dobila sem pismo od Olge Leontjevne. — »Sibirska roža« vam pošilja pozdrav po žarkih, kateri so se tako vroče dotaknili njenega srca . . . Ali razumete, de Sage?« -- On se nasmehne. »Dragi sanjar, — nadaljuje grofica ter ga prime za roko. — »Vi ljubite, pa tudi vi ste ljubljeni.« — Vznemirila se je, vzdihnila ter zrla v mladega moža s pogledom, polnim nežnosti, a on, zatopljen v sanje o krasni preteklosti , tega ni opazil. — In vas grofica, — je rekel čez nekaj časa — ljubi general Leontjev, in — ali ga ljubite tudi vi? — Ljubim, je zašepetala grofica in stisnila Sagu roko. Bilo je proti koncu leta. Mladi pesnik de Sage je izdal med tem zbirko svojih pesmij ter jih poklonil »sibirski roži«. Prekrasno vezano knjigo je poslal Olgi Leontjevni. — Prijatelj, — dolgo že nisva dobila odgovora o generalu, — reče nekega dne grofica de Sagu, ki ji je sedel nasproti na mehkem naslonjaču. Bila sta sama. — In o Olgi, — nadaljuje pesnik, osupnjen gledajoč pred se\ — Bog ve, kako je sprejela moje revne stihe? Lakaj prinese na dragocenem krožniku pisma. — De Sage! — Uganite! Niti besede ni mogel izpregovoriti. Oči so mu plamtele s čudnim sijajem. — Grofica ulovi nekoliko iskric s svojim mokrim očespm, in kakor da je s temi iskricami veselje razsvetlilo njegove srce, vsklikne glasno: »Od sibirske rože!« Odpre pismo in prebledi; žalostno pogleda preplašenega pesnika. List se je glasil: »Draga moja St. Jules! Ako ste mi prijateljica, ostanite mi tudi dalje — pri Bogu! Ostanite tudi, ko preberete to pismo. — Bila sem prisiljena, da se poročim s — ... Ah, mila de St. Jules — jaz jokam! — Gospodu Sagu hvala za dragoceni dar in priloženo mu bodi za spomin. To je jedini lišp mojih las na dan mojega ženitovanja. Olga.« Z drhtečo roko razpečati de Sage majno pismo. Bil je v njem karminov cvet rhodo-dendrona, zvenel je, čisto zvenel-- Minulo je več let. De Sage je bil imenovan poslanikom . . . Odpotoval je tja s svojo soprogo — nekdanjo grofico de St. Jules. Prve besede, katere je zapisal v mestu svojega novega poklica v svoj zapisnik, so bile te: »Kneginja Olga se je čudila, da ne pišem več stihov. Kako se spreminjamo! Da! spreminjamo se. Lasje sibirske rože niso več tako lepi, — malo beli so postali, in karminov cvet rhododendroma ne odseva več tako lepo z njenega bledega lica. Vdova je, a njeno imetje se ceni na nekoliko milijonov V IJ ubijani, 24. oktobra. Srbija po krizi. »Die Zeit« poroča, da je nastala in se rešila najnovejša ministrska kriza na Srbskem takole: Kralj Aleksander je bil razžaljen, ker je srbski poslanik v Pe-terburgu, Novaković, že drugič sporočil, da se mora potovanje kraljevskega para preložiti, ker je carica bolehna. Zato se je odločil, da izroči sestavo novega kabineta generalu Cincar-Markoviću ter s tem javno pokaže svojo nevoljo proti Rusiji. Cincar-Marković je imel vpričo kralja že ministrsko posvetovanje o programu nove vlade. Med diplomati in politiki Belega-grada je nastalo vsled tega veliko gibanje. Kočija za kočijo je prihajala v konak in sluge so donašali pismo za pismom. Radi takega pisma je kralj nakrat zapustil ministrsko sejo ter kmalu nato pisal generalu Cincar-Markoviću, da smatra sestavo novega kabineta za prezgodnjo in prenagljeno ter da naj se zato seja takoj razpusti. Kralj se je nato posvetoval še z drugimi politiki in Marković je nehal biti ministrski predsednik, še preden je mo gel začeti z novo vlado. Srbi so po svoji veliki večini Rusiji naklonjeni, zlasti narod vidi v Rusiji osvoboditeljico balkan skih Slovanov in zaščitnico narodne volje. Z Avstro - Ogrsko simpatizuje le del inteligence, srbski kakor bolgarski narod pa nočeta slišati o nemški Avstriji ničesar. Avstrijska diplomacija ve, da ima Rusija na Balkanu tolike simpatije, da jih ni možno odpraviti, zato se je vedla v dobi kraljeve razburjenosti docela objektivno in hladno. Zveza Avstrije in Rusije radi balkanskih razmer ji je nalagala popolno reservo. To je bilo tudi pametno, sicer bi imela avstrijska politika sedaj novo blamažo. Vse srbske stranke, liberalna, radikalna in naprednjaška, so vseskozi rusofilske. Rusija v Mandžuriji. Dopisnik lista »Times« poroča iz Pekina, da so dali Rusi v kratkem času Mandžuriji docela drugačen značaj. Mesta hitro rastejo, povsod so nove ruske naselbine, v katerih prebiva na tisoče ruskih priseljencev z ženami in otroci. Povsod se grade hiše za železniške uradnike in za garnizije. Ruskega vojaštva je res čimdalje manje, zato pa ruskega prebivalstva vedno več. Rusi postopajo jako prijazno z domačimi, katerim sa godi sedaj prav dobro, ker obrt in trgovina cveteta. Splošni blagostan narašča, ker Rusi skrbe za red in delo. Ruski kapital je povsod dobro naložen ter se plodo nosno uporablja. Mandžurija je danes ru-sificirana. To pa se je zgodilo naglo, a tiho in mirno, brez nasilste>. Anglijo to peče, a boja vendarle noče. Nov poraz Anglije. V deželi Somalijev so bili Angleži poraženi. Polkovnik Swayne, poveljnik ruske posadke, je imel okoli 2000 vojakov domačinov, katere so vodili angleški častniki. S tem je hotel iznova poskusiti lani ponesrečeni naskok na »blaznega Mullaha«, kakor nazivljajo naslednika Mahdija. Lord Landsdowne je dosegel pri italijanski vladi, da je smela mala vojska polkovnika Swayneja skozi ital. ozemlje proti Mullahu. Koncem maja je zapustil Swayne z 2000 možmi, nekaterimi topovi in kamelami Berbero in marširal proti Burau in Bohotlu, proti jugovshodu. Nato je korakal dalje proti Mudugu, kjer se je unel prvi, 6. oktobra pa drugi boj z Mahdi-jevci. Angleži so izgubili 4 častnike, 150 mož, par topov in več kamel. Swayne je bežal z ostanki nazaj proti Bohotlu in Burau. Trpel je veliko lakoto in žejo. V puščavi mu je poginilo že mnogo vojakov. Vrnil se še ni v Berbero, a že danes je gotovo, da se reši le z majhnim delom vojakov. Angleška vlada je poslala Swaynu afričanskih in indijskih čet na pomoč, ki pa pridejo prekasno. Bržčas bodo tvorili 3. ekspedicijo proti Mullahu. V Afriki torej Anglija nima nikjer posebne sreče. Boj proti Mullahu traja že 2 leti, a niti pomoč neguša abesinskega ni pomagala Angležem. Najnovejše politične vesti. Vsenemška zveza je razposlala vsem nemškim strankam pozive za skupno sodelovanje, da se proglasi nemščina za državni jezik. — Nemška ljudska stranka je sklenila zahtevati, da se pri snovanju novih vojnih predpisov določijo tudi razne olajšave, kakor znižanje službeno dobe, dopusti o žetvi, opustitev zadnje orožne vaje i. t. d. — Debata o KOrberjevem govoru se otvori vsled sklepa češkega kluba takoj po Klofačevem nujnem predlogu o delavski bedi v Pragi in delavskih štrajkih na Gališkem. — Vojaške konference pri cesarju, ki so se včeraj vršile, so baje dognale, da se za prihodnje leto zviša stalna vojska za 5100 mož pri havbičnih baterijah in za 750 mož pri mornarioi. — O jezikovnem vprašanju na češkom je prine sel »Journal de St. Petersburg« svarilo Čehom, naj ne obstruirajo Kdrberjevih načrtov, ker bi se sicer rešilo jezikovno vprašanje preko njihovih glav. — Vstaja v Maroku. Boj med sultanovimi četami in vstaši rodu Zemur je neizogiben. Sultan je postavil 27.000 mož, pa tudi vstaši imajo nad 20.000 oboroženih. — Italijani v državnem zboru uganjajo zopet mačjo politiko. Sklenili so, da se ne udeleže debate o Korberjevem govoru ter da se sploh za sedaj vzdržijo popolnoma rezervirano ter bodo le zasledovali pazno sklepe drugih strank. — Zoper zvišanje stalne vojne so sklenili budimpeštanski vseučiliščniki razviti agitacijo po celi deželi. — Obisk bur-skih generalov v Londonu ima namen, prositi Chamberlaina, da zviša prvotno obljubljene 3 milijone za odškod nino Burom. — Nadškof in metropolit v črnovicah je postal dose danji administrator grško orijentalne nad-škofije za Bukovino dr. Vladimir p 1. Repta. — Grški kralj je dospel v strogem inkognitu na Dunaj ter ostane nekaj dni cesarjev gost. — O aferi W o 1 f - S c h a 1 k je sklepal včeraj vse-nemšbi zaupni shod. Istočasno se je sklenilo, s 1. decembrom t. 1. začeti izdajati na Dunaju nov vsenemški dnevnik. — Zvezne evropske države. Nekateri odlični škotski politiki so sklenili zaprositi nemškega cesarja, naj zastavi svoj vpliv, da se osnuje unija evropsk h držav v politični in industrijalni obliki. — K papeževi 2 5 1 e t n i c i pride dne 2. marca 1. 1903 nemški cesar v Rim, ako mu bo — dopustil čas. Pirčeva knjiga. (Dalje.) To se nam je predočilo, ko smo prebrali knjižico ravnatelja Pirca: »Kmetij ske razmere na Kranjskema. V tej knjigi nam podaja pisatelj pristno sliko našega zdajšnjega gospodarstva na kmetiji (Pri drugih Slovencih ni nič boljše, kakor na Kranjskem. Kranjski Sloven je vedno bil in je najagilnejši Sloven in tudi Jugoslovan.) Lepa knjiga, naj jo vsakdo bere! Prva učenjaško pisana knjiga je o sloven ski kmetiji. Pridno delo. Tu imamo v šte vilkah podlago, iz katere zdaj prav dobro videti zamoremo, kako ta organizem naše kmetije živi. suhoparne številke našteva pisatelj. V teh številkah pa čitamo zgodo vino razvoja n iše kmetije in ta zgodovina je prežalostna Pasivna, hudo pasivna je bilanca iste v 20 stoletju Diagnoza podaja predobremu poznavatelju naše kmeti|e. ravnatelju Pircu veliko in skoraj neozdravljivih boleznih. V številkah je ta diagnoza, ki se ne dajo optimistično odpraviti Rav natelj Pire zapiše po tej diagnozi kratek recept: intenzivno, vrtnarsko delo in še ni čas za to, da se začne z zadrugami po vsej črti Načrtal je s tem hojo iz slabega gospodarstva ven v boljše. To se pravi: namizni prt razrezati med vsemi močmi, ki držijo naše ljudstvo v analfabetnosti, učiti ljudstvo v šoli pr votnih, vsakemu zdajšnjemu človeku potrebnih naukov in pošiljati boljše glave dalje v t e h n ič n e šole. Predočeva se nam veliki ruski mislec in gorki prijatelj mase ljudstva, knez Peter Kropotkin, ki piše: »Mase so, ki potrebujejo znanja, ki se ho čejo učiti, ki se tudi učiti zamorejo, ki so pripravne, da svoje znanje razširijo, le ponudi jim ga!« In prav. Pire odsvetuje, da se začne z zadrugami po vsej črti. Isti Kropotkin piše: »Človek nosi v sebi še ne dosti uvaževano dedščino prošlih časov, zrno socialnih navad in socialnega mišljenja, ki ne temelji v zunanjih močeh, ampak v notranjem. Na teh socialnih lastnostih temelji ves napredek človeštva in dokler ljudje še niso telesno in duševno izprijeni, se ne bo to žlahtno zrno izgu bilo vzlic kritiki in dejanskim nasproto vanjem proti istemu«. — Kako rad bi bil ravnatelj Pire zapisal v svoji knjigi, da zamore le zadružno gospodarstvo rešiti našo kmetijo, a ni mogel. Imel je jeden-krat naš narod dosti socialnih lepih lastnosti. Blizu njega je živela hrvatska zadruga; slovenska gostoljubnost je bila znana. Malo lastnosti najdemo danes v našem kmetu, ki bi jih kot socialno zrno po Kropotkinu zvati zamogli. V našem kmetu se |e tekom zadnjih stoletij razvila grozna sebičnost. Kmet kmetu ne zaupa, kmet je kmetu zavidljiv in do uničenja sovražen. Žalostno je tO, pa je pri nas tako. S tem je računati. Le večja omika more privabiti iz tega srca več socialnih lastnosti. Pa še to: prej je treba biti dober delavec, prej je treba razviti v kapitali stičnem gospodarstvu dobro izvežbanega kmetijskega delavca, ki je že rutiran v in tenzivnn obdelovanje, potem zamore šele zadruga vspešno delati začeti in biti mora trg za kmetijske pridelke. Imamo v zj.ro dovini pred kakimi 70 leti primer. Na Irskem je dal graščak svojo graščino »Ra-lahine« kmetom, združivši jih, v najem v zadrugo kmetijskih delavcev. Ti zadrugarji so bili prej ničvredni analfabeti, pijanci, tatovi, postali so pa v tej zadrugi najboljši gospodarji, pridni trezni ljudje. A bili so gojenci velikega gospodarstva in imeli s blizu trg za svoje pridelke v tovarnah. Delo se jim je izplačalo. Zanemarjen človek postane pameten v dobrih gmotnih razmerah in vidljive koristi hitro tudi kmeta privabijo v delokrog pridobivljanja istih A prva nezgoda vrže nevežbanca v obup, će ni bil prej v šoli samouprave sa mosvestnet^a življenja V stoletjih po re form»C!|i so se drugod med reformiranimi l|U'"lm', k*kor na Angleškem, Nemškem, v Ameriki, izvežbale spretne delavske moči. Ko je mašina stopila v delo, orga nizovala |e nove socialne, gospodarske družbe, druiU dela^c^, družila podjetnike, stvarjala nehote zadruge teh obeh činite Ijev novega gospodarstva. In o mašini se lahko reče: »Stroj ima v svojem svojstvu iit-k<:j protestantovskega«. Delo pri mašini jh izgojalo strožejši čut odgovornosti v vsakem delavcu. Ta odgovornost dela močne značaje. In ta odgovornost se razširja med vse sotrudnike v velikem delu tovarne In to manjka v nas Slovencih. Na nobenem oddelku našega gospodarskega življenja ne najdemo teh pogojev modernega življenja narodov. Me rodajen kmetijski prnat.elj Sering piše: »Zares je zadružno gibanje najvažnejše sredstvo v povzdigo naše kmetije, ali taki vspehi, kakor |ih doživijo ameriški kmeti v vseh oddelkih kmetijskega dela. so le mogoči, ako se zamore učiti neomikan od omikanega kmeta, navaden kmet od šola nega in ako bogatejši in izobraznejši kmeti ne nastopajo kot gospodje, ampak kot zvesti drugovi istega stanu, katerega članovi imajo imeti isti smoter: srečo svojih družin, uspevanje domače zemlje, čast do-movinea. (Konec prhi.) Dnevne vesti V Ljubljani, 24 oktobra — Iz državnega zbora. V seji dne 23. oktobra je v državnem zboru vložil državni poslanec P 1 a n t a n peticijo poštnih uslužbencev ljubljanskega okrožja radi ureditve in izboljšanja službenih razmer, ki so faktično tako neznosne, da je nujno treba odpomoči. — Protest proti obstrukciji. Okrajni cestni odbor litijski je v svoji seji dne 21. oktobra t. 1. z 8 glasovi proti 2 sklenil protest proti klerikalni obstrukciji v deželnem zboru; ki šiloma zavira redno delovanje deželnega zbora na veliko škodo deželi, ker ostane nerešenih mnogo nujnih tudi cestnih zadev; pa se na ta revolucionaren način tudi zastruplja vse naše javno življenje. — Volilno gibanje na Štajerskem. V soboto, 25. t. m., zvečer vršil se bode volilni shod v Sevnici, in sicer v gostilni g. Simončiča, v nedeljo, 26 t. m., zvečer pa bo volilni shod v »Narodnem domu« v Brežicah. Pri teh shodih predstavi se svojim volilcem kandidat za mestno skupino Celje-Brežice dr. Josip Karlovšek iz Celja. — Ljubljančani, jutri vsi v Smlednik! Veličastna predstava, veličastni sprejem škofov! Kaj takega se niste v»deli! V nedeljo bo tam birma, v soboto pa pride škof tja. To je za tamošnjega kaplana prilika, da opozori škofa nase, da se mu prikupi in da se mu kmalu podeli fara. Zato si je pa izmislil nekaj prav specijalnega. Škof namreč ne sme iti zaradi svojega dostojanstva v kak cirkus, da bo pa imel vsaj malo pojma o njem, napravil mu bo kaplan ob dohodu veliko predstavo. Vaje se že vrše. V nedeljo je bil prvi poskus. Trideset do štirideset fantov je posadil na konje, kobile, kljuseta in sploh na vse, kar je konju podobnih živalij v okolici, da bi jih učil v jahanju. V svrho tega je zajezdil svojo — oziroma župnikovo — »Rozinanto« in se postavil na čelo svoji armadi. Pa najbrže je »Rozinanta« bolj pametnih misli kakor kaplan, zato se jej je zdel ta špas pre- neumen, vrgla je torej kaplana v blato in zdirjala v hlev nazaj. Dasi je kaplan te-lebnil tako hudo na tla, da se je slika njegovega telesa poznala v mastnem blatu, vendar ni to ustrašilo našega junaka. Udaril jo je za »Rozinanto« in jo vnovič zajahal. Sedaj se je vršila prva vaja, Uspeh pri takem izvrstnem učitelju ni mogel izostati; smledniški fantje znajo sedaj že vsi na konju — sedeti in jutri se bodo še pred škofom producirali. Jahali mu bodo nasproti do župnijske meje — dalje se baje ne upajo — na čelu jim bode jezdil kaplan — seveda, če ga »Rozinanta« preje ne vrže raz sedlo. Igrali Be bodo »ulance«. Ker pa nimajo pravih sulic, dobil bode vsak 2—3 m dolgo le-skovko za stembale, na koncu leskovke pa bode plapolala zastavica. To bo krasen pogled! Za njimi pride liga smledniških amazonk — Marijina družba — za to pa oddelek starih, šepavih ženic. Lepa pestra podoba! To bo lepo! Vse smledni-ške ženice že komaj pričakujejo tega slovesnega trenotka, le to si še žele, da bi tudi škof zajahal zanj pripravljenega konja in da bi se postavil na čelo katoliški vojski ter prijahal v Smlednik. Mogoče, da jim škof to željo izpolni! Ljubljančani, vi pa pojdite jutri v Smlednik; kaj takega še niste videli svoj živ dan! — Bisaga ..... Iz Goto vel j na Štajerskem se nam piše: V naši fari blizu Plevniške graščine naselili so se trinitarci, to so tudi tiste vrste menihi, ki se na Francoskem niso hoteli ukloniti državnim zakonom. Ti hočejo tedaj olajšati naše žepe. A naš župnik Zupančič tudi ni človek, ki bi zaničeval groše, ki jih donašajo farani na altar — farovža. Ker so zahajali zadnji čas nekateri farani k trinitarcem k službi božji, kamor jim je bliže, nego v Gotovlje, zabičil je zadnjič na prižnici, da morajo vsi farani hoditi le v farno cerkev v Gotovlje k službi božji, ne pa drugam, boječ se, da bi se kmečki groši, ki se morajo v prvi vrati stekati in romati v farovž, vsaj deloma ne prijeli trinitarske debele kute. Je pač tudi pri nas kakor drugod — firška bisaga nima nikoli dovelj, ker je brez dna! — Koliko je stalo romanje na Sv. Goro? Zadnja »Soča« je menila, da je stalo zadnje romanje na Sv. Goro okroglo 10.000 K, a točneje računajo oni, ki pravijo, da je stalo v vsem skupaj okoli 20000 K, ako upoštevamo troške prej in slej ter .. . kupčijo na Sv. Gori. Vsakdo je nesel s sebo »spomine« s Sv. Gore domov svojim znancem. Mnogo denarja so pustili za »ofer« in še posebno za — sv. maše. Očividec trdi, da so se kar trli ljudje okoli »bukelc«, v katere so se zapisovale »sv. maše«. To bodo »mašoni«, da bo veselje! — Slovenske napise v Železni Kapli so na kolodvoru pobelili. Naznanilo se je to pri sodniji. Deželna vlada je sama spoznala potrebo slovenskih napisov, kar je naravno, kajti kraj je le slovenski. — Jesen na Dolenjskem je prekrasna. V goricah je živahno; že osem dni obirajo vinogradniki z največjim veseljem. Pa zakaj ne bi bili veseli, kar obstoji ameriška trtna podlaga, ni bilo še grozdje tako izvanredno zdravo, sladko ko letos in tudi v toliki množini ga še ni bilo. Gospodje tovorniki in gostilničarji, vabimo Vas v sloveči kraj dolenjskih vin, cena bode letos od 14 do 20 gld. Svetokriški vinogradniki. — Morilec zidar Ign. Panko, doma iz Rogoznice pri Ptuju, ki je ustrelil iz maščevalnosti 21. t. m. Barbaro Ko-larič iz Kicarja, je prišel sam v četrtek dne 23. t. m. dopoldne k sodniji v Ptuja. Kolarič je bila od pusta 1902 omožena in zdravniška obdukcija, izvršena na ne-srečnici v sredo dne 22. t. m. je dokazala, da je bila Kolarič v blagoslovljenem stanju z dvema dečkoma. — Štrajk v Mirnu se nadaljuje. Gostilne morajo biti vsled glavarstvenega ukaza zaprte že ob 6. uri zvečer vsako soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. Dvomimo, da je ta naredba bila umestna, ker niso delavci nikdar imeli namena, da bi razgrajali. Zadovoljili so se vedno le z delavskimi obhodi do Rupe in od tod čez most mimo župana nazaj v Miren. Preteklo nedeljo so namerali imeti javen shod, a ga je menda glavarstvo prepovedalo. Prišla sta delavska voditelja Kopač in Linhart ter imela le zaupni shod, na katerem je bilo 196 delavcev. Šli so od ehoda vsi v delavskem sprevodu od cerkve po Mirnu. Na čelu dva zastavonoši z rdečimi zastavami. Temu sprevodu se je pridružila še Btotina radovednežev in korakali so po cesti do c. kr. orožniške postaje, kjer so se na zahtevanje razkropili vsi delavci. Prepevajo so se čevljarji in etrojarji zgubili v svoja domovja. V nedeljo je bilo tam 20 orožnikov, a sedaj jih je menda še 12. Kaj bode? Delavci se nočejo udati, ker dobivajo celo denarne podpore. V ponedeljek so orožniki aretirali jed-nega čevljarja, ker ni hotel menda pre nehati popevati na njih poziv. Vedno bodo kakšni nemiri, ko bodo zahtevali orožniki, naj mirujejo čevljarji in ki se jih bode lovilo že ob šestih zvečer iz krčme. Svetujemo delavstvu, da naj bode previdno, ker lahko zaide kdo v nesrečo. Najbolje bi bilo, da bi vstopili prej v delo in da bi se potem pomirili z gospodarji-delodajalci, ki bodo gotovo uvaževali njih delavske težnje, ako bodo opravičene. Torej previdnosti priporočamo, da se ne bodo polnile ječe in širila še večja nezadovoljnost med delavske mase. — Zborovanje. Društvo ces. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem priredi dne 9. novembra t. 1. v hotelu »pri Maliču« drugo redno glavno zborovanje. — Zvezan vojak. Včeraj popo-ludne prišla sta na južni kolodvor prostak c. in kr. bosanskega pešpolka št. 3 Ivan Ivanovič in Franc Sladic, kočijaž iz Šent Ruprehta. Bila sta oba pijana in sta se v svoji pijanosti objemala in se sploh tako nedostojno vedla, da se je občinstvo pritoževalo. Stražnika, ki ju je opominjal, je hotel Ivanovič vreči na tla. Ker se je bilo bati večjega izgreda, poslali so po vojaško patruljo, a predno je ta prišla, prišel je na kolodvor neki narednik, kateri je velel Ivanoviču, da se odstrani, a ta mu je d-U za odgovor dve zaušnici. Naredniku so priskočili drugi, na kolodvoru slučajno navzoči vojaki na pomoč, kateri so Ivanoviča prijeli, ga zvezali, naložili na voziček in ga odpeljali v vojašnico. Njegovega tovariša pa je odpeljal policijski stražnik na rotovž. — Aretovanje. Policija je včeraj zvečer aretovaia hlapca Ivana Bobka, Me telkove ulice št. 19 Aretovanec je v noči od 3 na 4 t. m. ukradel svojemu sohlapcu Karolu Prijatelju iz omare v hlevu srebrno uro in jo skril. Sedaj, ko je bil Karol Prijatelj odšel v drugo službo, je uro on nosil. To se je izvedelo in policija ga je aretovaia in res tudi dobila ukradeno uro pri njem. — Z železnične proge se ni hotel včeraj popoludne izogniti delavec I. P. Na prelazu Dunajske ceste je hodil gor in dol in se na velevanje čuvajevo ni hotel odstraniti, tako, da je bil ta primoran poklicati policijskega stražnika, da ga je spravil s proge. — Na električni železnici je bil danes dopoludne na Poljanski cesti oviran promet, ker se je nekemu vozniku, ko je vozil čez tir, pri vozu zlomila svora in se je truga s peskom zvrnila na želez-nični tir. Trajalo je četrt ure, predno so spravili pesek s tira. — Izgubil se je bil včeraj popoludne dveletni deček Josip Perme, sin delavke Ivane Perme, stanujoče v Tesarskih ulicah št. 3. Ljudje so ga dobili jokajočega se na cesti in ga izročili stražniku, ki je poizvedel, čegav je in ga peljal domov. — Terpinčenje živali. Crevljar-ski pomočnik Franc Kožar na Stolbi št. 4, je danes zjutraj lučal kamenje v mačka Jožefe Valentinove na Stolbi štev. 6 in ga ubil. Proti Kožarju se je napravila ovadba. — Prijet dezerter. Danes dopoludne je bil tukaj prijet Franc Sedej, hlapec iz Brebornice v kranjskem okraju, ker ga je vojaška oblast zasledovala kot de-zerterja. — Wt rešilnim vozom so pripeljali včeraj v bolnico Antona Friškovca, delavca, stanujočega na Karlovski cesti štev. 16. — Pri kopanju kanala na Dunajski cesti so našli danes zjutraj v iz-globljenem kamnu star rimski vrč s človeškimi kostmi. — Zlat uhan z diamanti je našel danes dopoludne v Špitalskih ulicah zlatarski vajenec Pavel Dolinšek v Prešernovih ulicah št. 7. — Srebra etui za cigarete s monodramom K. S. in z letnioo 24,12. 1899 je bil neznano kje v mestu izgubljen. — Tedenski izkaz o zdravstvo nem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. oktobra 1902. Število novorojencev 15 (=222»/,,), umrlih 19 (=. 28-2 •/„), mej njimi jih je umrlo za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, za različnimi boleznimi 14 Med njimi je bilo tujcev 9 (=»42 1«/o), iz zavodov 8 (=— 42 1 °/e). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 1, za skarlatico 4, za vra tico 4, za ušenom 2 osebi. * Najnovejše novice. Tele foniranje brez žioe. Inž<-nir Pansa v Neaplju je prosil za patent svoji iznajdbi, vsled katere je mogoče na večjo daljavo brez žice telefonirati, kakor pa po M»rco-nijevi brzojaviti. — Napad na krščansko socialne zborova Ice so vprizo-rili v Stockerau u socalni demokratje. Udeležnike so ometali z blatem in jajci. Tudi poal Pattai |e bil ves ometan. — Menarodna zveza za pokončava nje tuberkuloze je im«-la včeraj v Berolinu svoj prvi shod pod predsedstvom drž. ta|n ka grofa Posadovskega. — Pater Ig. Swiezy, bivši državni in deželni poslanec, je vćeraj n* Duna|U ne nadoma umrl — Poneverjenje Obč. eksekutor Antonievic je po ponever jen|U vehkih svot izginil iz M tr vice. — Novi albanski prestolonaslednik se je oglasil v osebi ruskega državnega svetnika in senatorja Juri|a Kastrtotič-Skenderbega Drekaloviča — Ru ski pesnik in pisatelj Maksim Gorki si je kupil v Nžjem Novgorodu hišo ter se hoče posvetiti javnemu delo vanju v mestnem in deželnem zastopstvu. — Dr. A u e r, izumitelj Auerjeve razsvet ljave, je na smrt bolan. I-točasno mu je žena poviln dvojčka, dv» fant'ča. * Milijonska defravdacija v Pragi. Pošast konkursa se vedno straši prevur|ene vlagatelje in nesrečne ude svetovaclavske posojilnice. Rešilna akcija temelji le v govorih, za rešitev ni ne enega vinarja doslej v blagajni nalože nega. Pred 14 dnevi se je obl|ubilo, da bo revizij« posojilnice v dveh tednih končana ter da se prične z izplačevanjem vlog. Ta čas je že potekel in upravni svet posojilnice molči, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo. Dve nedel|i sta mi nuli in katoliški bogatmi n-so dali ne enega vinarja. Tako imenovani »garan cij*ki fond« ima preveč problematičen namen ter se ga nikakor ne sme smatrati kot nekak začetek sanacije. Sploh pa se je vpisalo komaj */4 milijona kron, premajhen obliž na tako veliko rano 4 milijonov. Duhovnikom pa tudi za to ne gre, tem \» 1« na tem ležeče, da prego vorijo ijudatvo, da niso o igovorni za iz vršeno lopovstvo v posojilnici. Dne 21. t. m. je bila preiskava pri prijate!|ih za prte tatinske bande ter se je zarubilo veliko dragocenih predmetov. Po verjetnih poročilih eksistira veliko ponarejenih menic in dognano je, da se je posojevalo jako lahkomiselno. Kaj je delal msgr. Drozd na rimskih romanjih, o tem piše »Berliner Volkszeitung« sledeče: Pred tremi leti je le b pomočjo svojih črnih prijateljev ubežal častiti ta prelat areto-vanju ter kaznovanju zarad hudodelstva oskrumbe, s kojim se je z rešil v želez mškem vozu med Loretom in Rimom. Spisi policijskega ravnatelja Colmayer|a v Rimu bi o tem lahko bolj natanko poročali. Po tem dogodku se je prelatu namignilo iz Rima, »da so romanja in svetopeterski vinarji vse eno vselej v Rimu dobrodošli, a on naj se previdneje vede« In tak zavržen človek je bil na čelu zavoda, kojega udje smejo biti samo izpričani, pristni katoliki. Da je bila posojilnica v pravem smislu klerikalni zavod, je jasno iz njenih pravil. V tretjem paragrafu se piše: Posojilnica ima dolžnot po možnosti podpirati podjetja katoliške smeri. Po § 19 sub 2 ima odbor dolžnost izločiti vsakega člana, ki se pokaže v javnosti antikatolik. Po § 13. ima praški nadškof in češki škofje imajo pravico, porabiti denar posojilnice za cerkvene potrebe, kadar je tega treba. Sploh pa je že več kakor predrzna trditev klerikalcev, da posojilnica ni bila kle rikalna ter da ni pospeševala nečistih klerikalnih smotrov. ' Duhovniška sleparska dru-hal. Poročali smo že na kratko o velikanski duhovniški slepariji, ki se je razkrila skoraj istočasno s praško, v Parizu. Zanimive pa so pri tej pariški duhovniški slepariji tudi podrobnosti, ki kažejo, da obstoji v Parizu družba sleparskih duhovnikov, ki imajo svoje zveze tudi zunaj republike. Glavno ulogo igrajo duhovni: profesor semeniški Guilaumin, kanonik Rosenberg in duhovnika Gadobert ter M o ur ade. Njihov plen je bila zelo bogata, pa tudi ravno tako versko zatelebana gospa C i vet. Rosenberg je bil sin židovskih starišev, ki so se dali zaradi »kšefta« krstiti To lastnost je podedoval tudi sin, čeravno je postal še prav mlad kanonik. Njegova židovska kri pa mu ni pustila, da bi bil le užival lepe dohodke kanonikata, temuč je ustanovil v družbi svoje sestre, nune, ▼ Parizu neko sirotišnico, pa tudi tovarno za ponarejanje biserov ter trgovino z nagrobnimi venci. Vsa ta podjetja pa so se porušila ter so snaiale pasive tri milijone frankov. Potem se je pobožni kanonik vrgel na novo špe kulaoijo. V Pariz je prišel ciprski nadškof, ki sicer nima stalnega sedeža, najbrže tudi malo dohodkov, ker je moral v Parizu zastaviti svojo zlato verižico s ško fovim križem ter zapustil sploh več nepo ravnanih računov, pač pa ima ta nadškof izvanredne privilegije iz Rima, med njimi mu je tudi podeljena s papeževo bulo pravica, da sme zakone ločiti brez apela-cije na papeža. In s temi privilegijami ter Rosenbergovimi tisočaki, ki jih je rešil iz konkurza, se je napravila lepa duhovniška špekulacija. Ciprski nadškof N e m e t e 11 a Seiuan je podelil Rosenbergu duhovno dostojanstvo nadškofijskega generalnega vikarja. Rosenberg je dal kmalu nato po časopisih inserirati ter ponujati posredovanje pri ločitvah zakonov. Pomagal mu je pri tem duhovnik Gadobert, ki ima naslov kancelarja ciprskega nadškofa. Koliko žrtev je zapadlo tem duhovnim sleparjem, se ne ve. Samo gospa Civet jim je izplačala 55 000 frankov, doČim so ostalo njeno premoženje v znesku nad 600.000 K zanjo »dobro« naložili, tako dobro, da sedaj ni denarja nikjer. Rosenberg ji je napravil v družbi dveh »tovarišev v Kristusu« tudi papežev breve, s katerim je njen zakon razveljavljen. In to ga je izdalo. Rosenberg in Mourade sta zbežala, ostale sleparje so spravili pod ključ. * Češko vseučilišče. Na češkem vseučilišču v Pragi je bilo zapisanih: na teologični fakulteti 134, na pravniški 1790, na zdravniški 293 in na filozofski 993, skupno 3210 poslušalcev. * Finančni stražnik ropar. Pri Reki je začel finančni stražnik Štefan Lovrenoveč'ć 22. t. m. pogovor z uradnikom Josipom Gutačem, ki je sedel na neki klopi blizu njega. Nakrat je planil Lovrenovečić na Gutača ter ga je začel daviti. Ko se je Gutac onesvestil, mu je pobral morilec iz žepov denar — 100 kron — in je zbežal. Neki poštni slutra je videl vse to in je poklical ljudi, ki so ujeli roparja Na svojem domu je imel Lavrenovečić pripravljeno civilno obleko, v kateri je hotel pobegniti. Mislil je seveda, da ima Gutac pri sebi večjo svoto denarja. Društva. — Društvo za varstvo živali je imelo sinoči v hotelu »Pri Maliču« svoj ustanovni občni zbor, na katerem se je volil odbor. Društvo ima že 230 članov; letni donesek znaša 4 K. — Veselica v vseh prostorih „Narodnega doma", katero priredi pevsko društvo »Slavec«, je sedaj defi nitivno določena na nedeljo dne 9. novembra. Ista se bode vršila v slogu »Velikega orfeja«. Pomožni odbor je marljivo pri d^lu, tako da bode občinstvu zopet nekaj izrednega podal. Jako obširni spored bode tako urejen, da se bodo vršile zabave cel večer hkrati v vseh treh dvoranah in stranskih prostorih pri čemur pride tudi veliko stopnjišče v poštev. Po končanem zabavnem delu se razvije v vseh dvoranah ples in si je dru štvo že zagotovilo dotične godbe. Podrob nosti iz programa, kateri bode razdeljen v šest oddelkov, ki bodo skupno tvorili nad štirideset posameznih točk, bodemo poročali. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju ima svoje IV. redno občno zborovanje v nedeljo dne 9. listopada t. 1. Pri zborovanju se bode razpravljalo o jednot-nem sistemu slovenske stenogragje in ureditvi posre-ovanja za službe. Z ozirom na važnost zborovanja bilo bi želeti, da se ga udeležijo odvetniški in notarski uradniki kolikor največ mogoče mnogoštevilno, pa tudi gg. šefi naj bi se udeležili enkrat tega tudi za nje važnega zborovanja. Po zborovanju priredi omenjeno društvo s sodelovanjem celjskega pevskega društva koncert v veliki dvorani »Narodnega doma«. Program objavimo prihodnjič, omenjamo samo že sedaj, da bodeta sodelovala znana gospoda, humorist Salmič in virtuoz Beno Serajnik. Končno še omenja vodstvo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, da je odposlalo vsem odvetniškim in notarskim pisarnam na Primorskem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem zapisnike zaradi nabave statistike v njegovem področju službujočih odvetniških in notarskih uradnikov. Veliko število zapisnikov pa se še dozdaj ni vrnilo. Ape luje se torej na dotične, ki še zapisnikov niso izpolnili, da to nemudoma store in jih vrnejo osrednjemu odboru v Celje. Ako bi pa uradniki katere pisarne tiskovine ne bili prejeli, naj se obrnejo naravnost na društvo v Celje. — Akad. tehnično društvo v „Triglav" Gradcu ima svoj I. redni občni zbor v tem tečaju v soboto dne 25. oktobra ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. dr. Slovenija. 3. čitanje zapisnika br. dr. Ilirija. 4. odborovo poročilo. 5. Poročilo upraviteljevo. 6. Poročilo odseka za popravo poslovnika. 7. Slučajnosti. Telefonska in brzojavna poročila. Radeče 24. oktobra. V Št. Jan ž u na Dolenjskam kljubu zavratno potuhnjenemu napadu klerikalci pri občinskih volitvah v vseh treh razredih sijajno pogoreli. Bog daj Žlindri zdravje, da potolaži naše pogorelce! Celje 24. oktobra. Pri volitvi volilnih mož na Teharjih so sijajno zmagali Slovenci. Vsled zadnjih občinskih volitev ogorčeni možaki so prišli brez posebne agitacije neustrašeno na volišče. Nasprotniki so napeli vse sile ter spravili na volišče, kar so imeli; delavce so vozili v kočijah, prosili ljudi, se jezili, slednjič odkurili jo bledih lic brez običajnega hajlanja. Navdušenje slovenskih možakov nepopisno. Dunaj 24. oktobra. Poslanska zbornica je danes najprej dognala predlog, naj se Vsenemcu Bergerju izreče graja. Pred glasovanjem so se zopet odstranile vse nemške stranke. Tudi pcdpredsednik Kaiser je odšel. Predlog, da se izreče graja, je bil sprejet. Potem se je začela razprava o predlogu zastran brezposelnosti delavcev v Pragi in v okolici Minister W i 11 e k je obljubil, da naroče državne železnice lokomotiv Dunaj 24. oktobra Prihodnja seja poslanske zbornice bo v torek. Beligrad 24. oktobra Jutri se bo tu vršil shod srbskih žurnalistov, za kateri je oglašenih nad 200 udeležnikov. Iz Turčije pride 40 žurnalistov, oglašeni so pa tudi žurnalisti iz Bosne, iz Hrvatske, iz Ogrske in iz Dalmacije. Sofija 24. oktobra. Po večdnevni obravnavi pred porotnim sodiščem je bil Mihael Stavrev, imenovan H a -lin, kateremu se je dokazalo, da je leta 1895. umoril ministrskega predsednika Stambulova, obsojen n a smrt na vešalih. Pariz 24. oktobra. Velika razprava zastran štrajka premogarjev je zopet končala z zmago vlade. Zbornica je z veliko večino sprejela predlog soc. dem. Jauresa, s katero se vladi izreka zaupanje in se ista poživlja, naj se loti posredovanja. Socialisti priznavajo, da vlada jednako pravično varuje pravico, da sme vsak delati, kdor hoče, kdor neče pa sme štrajkati. Pariz 24. oktobra. V Dunkerqueu so štrajkujoči delavci vžgali nekaj skladišč, vsled česar je vojna oblast — ker je Dunkerque trdnjava — razglasila obsedno stanje. Pariz 14. oktobra. Vlada je generalnemu vikarju škofije basanconske zaradi polititične agitacije ustavila plačo. Poslano.^ Odprto pismo blag. gospodu Feliksu Urbancu, veletržcu v Ljubljani. Izvolili ste se baje izraziti pri različnih prilikah, da jaz, kot zastopnik gospe Marije Potočnik, hujskam to svojo klijen-tinjo v pravdo zoper Vas in da jej branim, poravnati se iz lepa, kakor baje želi. Nadalje mi menda tudi očitate, da jaz s tem zastopanjem kršim dolžnosti svojega mandata kot občinski svetnik ter delam zoper korist mestne občine. — Lojalnemu pojasnilu ali pa možati ponovitvi teh obdolžitev meni v lice ste se danes, ko sem Vam dal v to priliko, previdno izognili. Zategadelj poživljam Vas tudi še tem potom, da blagovolite ponoviti svoje zgoraj navedene obdolžitve na način, ki mi bo omogočil, dati Vam priliko, da boste opravičenost istih dokazovali pred pristojnim sodiščem. Tam naj se potem spozna, jeli sem jaz v resnici kršil dolžnosti svojega stanu in mandata ali pa ste mi Vi delali krivico. Te satisfakcije mi kot mož-poštenjak ne smete odrekati, kajti sicer bi molče priznali, da ste govorili redoma in hotoma — neresnico. V Ljubljani, 23. oktobra 1902. Dr. Kari Triller, odvetnik in občinski svetnik. *) Za vsebino tega spisa j« uredništvo od* govorno le tolike, kolikor določa zakon. (2610) Poslanog Odhajajo danes s Trebelnega ▼ Mokronog, srečam na cesti župnika g. Janeza Hladnika. Ko ga pozdravim, se zadere na me: »Dobro ste se ovekovečili danes v »Slovenskem Narodu«. Nato jaz: Gospod župnik, mislite, da sem jaz pisal dopis »S Trebelnega« o občinskih volitvah? — »»Vi ga niste pisali, pač pa Bestavili!« Tako se odreže ter jezno odide. Spričo tega prosim si. uredništvo, da mi blagovoli potrditi, da dopisa »S Trebelnega« v 243. štev. »Slovenskega Naroda«, nisem niti pisal, niti sestavil jaz.*) V Mokronogu, 23. oktobra 1902. _ Janko Leban. *) Opomba uredništva: Potrjujemo. Poslano.*) Dne 21. t. m. sta poročala tukajšnja lista »Slovenski Narod« in »Slovenec«, da je bilo neki ženski v šolskem drevoredu ukradenih 24 K. Te tatvine se je sumila po nedolžnem neka delavka in zaradi tega stavila na odgovor. Ker je dotična delavka popolnem ne-kriva in jo je le neka kuharica po neprevidnem sumila, pojasnim danes jaz podpisana javno to zadevo. ^Viiil jKunstelj mesarica v Ljubljani. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (26t8) Borzna poročila. Dunajska borza dne 23. oktobra 1902. ok.ji : > državni dolg v notah .... 1C070 Skupni državni doig v srebru .... ICO 60 Avstrijska zlara renta . •..... 120 55 Avstrijska kronska renta 4°/-> .... 10020 Ogrska zlata renta 4'70....... 11980 Ogrska kronska renta 4°/0 .... 97 50 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1582 — Kieditne delnice......... 67150 London vista......... 25915 Nemški državni bankovci 3« 100 mark 116 90 20 mark . . :......... 23-40 20 frankov ...... .... 19*06 Italijanski bankovci........ 95*15 C kr. cekini..... IV33 Žitne cene v Budimpešti dne 24. oktobra 1902. Termin. Plenica za oktober .... za 50 kg K 744 „ april 1903 ... ,, 50 „ „739 Rž „ oktober .... „ 50 „ „ 645 „ april 1903 ... „ 50 „ „ 644 Koruza ,. maj 1903. . . . „ 50 „ r 679 Ovea „ oktober . . . . „ 60 „ „ 626 EIVktIv. Zdržema. Dež. giedaiišce v Ljubljani. Štev. 14. Dr. pr. 1212 V soboto, 25. oktobra 1902. Prvič na slovenskem odru: v <>><■«. ti \n\osi: Bankerot, Igrokaz v štirih dejanjih. Spisal Bjornstjerne Bjorn-son. Režiser Fran Lier. B^<»JBic» h odpre ok 7. uri. — iiitttt tfe j&. on. — ion« po V>. »>. Prihodnja predstava bode v torek, 28. oktobra. Pripravljata se operi ..Maricon1' in „Cavalleria rus ticana". Mđteorologičnc poročilo. k'lšiiia uađ morjem £Cf% Brej lili zrztul »IsJt ^'iS-0 om. Stanje barometra 8 g Yetrovi Nebo v mm. II m _ 23 24 9. zvečer i 744 7 7. zjutraj | 747 5 2. popol 748 4 6 4 si. 8 vzhod j jaeno 5 7 sr. jvzhod del. jasno 9*3 »T. svzhod del. oblač Sredrja včerajfinja Tamperstnra 7'7r'. cor-ma«e: 91° Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo, nado srčno ljubljeno in nepozabno soprogo, oziroma hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo Karleto Krivic roj. Kovačič v cvetu 27. let, po daljši mučni bolezni, "previđeno s svetotajstvi za umirajoče, danes ob pol 5. uri zjutraj poklicati v lepSo večnost. (2611) Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 25. oktobra t. 1., ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Vogelne ulice št. 3, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale za ranjko v raznih cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, 24. oktobra 1902. Ivan Itrlvle, trgovski sotrudnik, soprog. — JKarleta Hovsele, mati. — Uma, Albina, Rlnalda So-natzl roj. Hotarir, Eleonora Klble roj. 14o«urir, sestre. Gorečica (2440) se odpravi, ako se pravilno uporablja Rogaška slatina. "W manafaktarl Iku^cii pomočnik želi vstopiti v Ljubljani v službo. Blagohotne ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro G. K. (2597—2) A bsolrlran Dižj egimnazij alec z dobrimi spričevali, lepo pisavo, popolnoma zmožen slovenskega, nemškega ter hrvatskega jezika, želi VHlopitl ▼ kak komptoar, notar-oko ali odietnlaho pisarno v Ljubljani ali na Gorenjskem. Vstop takoj. 2596—2) Cenjene ponudbe naj se pošiljajo do dne 30. oktobra pod A. II. poste restante Ljubljana. Poskusite J. Klauer-jev »Triglav naravn 1 rastlinski liker! Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (416-208 Edini -založnik in Imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Spretnega In samostalnoga išče takoj (2^07—i) ..delniško društvo za hrvatsko industrijo stekla" glavno skladišče v Zagrebu. Reflektantje naj pošljejo takoj svoje ponudbe z oznaČenjem pogojev. Milijone d,m uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni ,,Fee-olin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe ! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadoMjo aristokratsko tiri' t-: t. in obliko po uporabi ,Feeolina'. „Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube In vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — „Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje m lepšanje las. preprečuje lzua-danje las, plešatost in glavine boltzni. ,,Feeolin" je tudi najnaravnejše iu najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K 1—, 3 komadi K 2 50, 6 komadov K 4*—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. Po poštnpm povzetju 30 h več. (2604) Razpošilja glavno skladišče TtM. M^-elttlm na Dunajn VII., Mariahilferstrasse štev. 39. Zaloge za LJubljano: Anton Kuno. drogueri8t. — Edvard ITI »lir, Židovske ulice. — ljekarna ..pri zlatem Jelenu*'. v %iovifeiiciyi z>a dame Ttajnouepc j>az,ii>fic in ^ezotinske rnodefe priporočata po iiajnii-Ji ceni £yvii>i^b jezera, Inomost Bregenc, Curih. Gen -vo, Pariz, 6cz Klein Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzea. Msrijine vare; Heb, Frauzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Daraj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Tr-b'i. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Prog» » Inovo aiestc in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7 nr« .7 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob I ari 5 m popoludue istotako> Ob 7 ar 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje, fniiod 7 Ljubljano juž. kol. Picgt. i i.-iii*. Ob b. ari 8$ m zjutraj osobni vlak z Dr iaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Liuc, Steyr Isl, Anssee. Ljubio Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda}. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludoe osobni vlas z Dunaja čez Amstctteu, Lipsko, Prago, Fi-jncove v&re, Kailovenaie. Heb Marnu e .are Plzeu, Bude-jeviie, ikjlnograd. Lmc Steyr Pariz, Geaevo, Curih, Bregenc, inomost, Zeil ob jezera, Lend-Gasteia Ljubno, Celovec, Si. Mchor Pontabel. — Ob 4. uri 44 m pc-poiucii." csobni vlak z Dauaja Ljabna, Selztbala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzunsiesta, *'oftabla — Ob >i. ari hi ax zvečer osobui vlak u Dr. ..>* a, Ljnbna. Belia&a, Celovca, Pontabla, črez Selz-tb.l iz Inomost.*, Solnograda — rrr.ct. \-_ ilovega aie*t* -n iioia-t]->. Osoum vlaki: Ob 'i. nsi 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob 8. ari H'i m poj.«oluane iz Straže Toplic, Novi-g-. mesti., Kočevja in •>i ari 35 iu zvečer istoia^o. — Oanod li Ljut-Ij&re drž. kol * Eamalk. Mešani vlaki: Ob 7, ari i'