#mi ' i « m JPVI ■ H g • M p ■ I — I _ V 1:11^ ^__B . _ I lAiriilonncIro itiiAiiir^ l/lcYClallUolid rilllCI lha - NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMČJRIKL OfftcA®! Ovm ® I nifta jti iglin m ud Qm |J- 1 mmM LETO XI - VOL. XKJ CLEVELAND, OHIO.MONDAY, SEPTEMBER, 30tu 1918. ___;_>------------—v . ; _ . -.. -----------------,. yljtoflMttii^. _ _____ __,______. - j ___-kii.1.. _______ f=T== NO. 114. hen rojenih, ubitih in ujetih Jugoslovanov na francoski initi. Vojaki v Franciji nudijo svo-* plačo * liberty bonde. PERMIT. Published mmd hwjur permit N«. 19 tuth-oriby tb« Act »f OctoWr ilk, 1917, on fib at the Pott Offtco of Cleveland, Ohio. My ortUr «f t he Promt«*, A.S. Buriewa, P lo pokati v vrstah centralnih zaveznikov. Bulgarija, najmanjša dekla nemških gospodarjev je prva priznala, da * ne more več zdržati v borbi. Baje je sam bulgarski kralj Ferdinand zahteval od mini-sterskega predsednika Malinova, da naprosi zaveznike za mir. Toda naj bo bulgar-ska prošnja za mir resnična ali ne, dejstvo je, da je bul-garska armada razbita in se nikjer več ne more ustaviti I pred zmagovitimi srbskimi četami. Toda s tem, da se Bulgarija odpove nemški zve zi, je Berolinu prizadjan ja-ko hud udarec, ravno tako . hud kot so ga dobili zavezniki tedaj, ko je Rusija sklenila mir z Nemci in Avstrij-Če Bulgarija odloži oro-r žje, tedaj je Turčija odrezana od vsake zveze z Nemci. ( Turška armada v Palestini, kMe štela ISO.OOO-aož, ježe itak razbita od Angležev, in sedaj če Bulgari sklenejo mir ne morejo Turki dobivati nobene pomoči iz Nemčije, in brez pomoči Tui^ki ne morejo voditi vojne naprej. Pričakuje se torej, da bo Turčija sledila Bulgarom in prosila mir. In četudi Turčija tega ne stori, je vseeno brez pomena njena armada, kajti Turčija sama ne izdeluje orožja za vojno. Vrata Avstrije se bodejo na široko odprla, in srbske, grške, francoske, angleške ter italijanske zmagovite armade se bodejo vsule nad Avstrijo, kot se ni zgodilo že od turških časov. Srbi so v treh tednih napredovali 60 milj, le 170 milj je še do Belgrada. In kakor hitro pridejo zmagovite zavezniške armade v Avstrijo, se dvignejo Hrvati in Slovenci, Cehi in Slovaki, in ni je sile na svetu, ,ki bi rešila Avstrijo popolnega pogina. iugostovani se bore na Iveh frontah ^ Kako se zamma ^ameriško Nedavno tega so zavezniški: aviatiki bombardirali av-„a Striske armade na italijanski " fronti s propagando. Ta pro- avstrijskega vrhovnega poj ^Mhse zdi, Srb po- i S^P Zagreb „ _ _ _ ieU«m M J ' IVI alij9nvi>'< udeležujejo borbe. Jugoslovanske čete se nahajajo sedaj na dveh bojnih frontah v Evropi, Večja sila, sestajoč iz več tisoč prostovoljcev, je zbrana na erbski fronti, blizo Soluna. Nje poveljnik je Aleksander, srbski prestolonaslednik, in ona deluje v zvezi s srbskimi četami. Ta armada je dobila veliko število rekrutov iz Amerike. Tem maja, junija in julija ni odšlo nič manj kot 25-000 nenaturaliziranih Jugoslovanov iz Zdr. držav vCam. Essex v Kanadi, kjer se zbirajo jugoslovanski vojaki iz vseh delov Severne Amerike. Vsi ti prostovoljci imajo za svoj cilj Solun. In odkar se je Italija odpovedala svojih pretenzijam po jugoslovanskem ozemlju na kongresu v Rimu, ki se je vršil aprila meseca, se bor! manjši oddelek v * J- »V'* ' M ' » ' * Predsednik Wilson je dobil od skupne ameriške armade v Franciji sledečo brzojav\ ko: "Če ljudje, ki so ostali doma, ne bodejo podpisali polne svote za Liberty posojilo, ,tedaj zahtevajte porn an kij aj od nas, gospod pred sednik. Mi imamo radi našo plačo — toda ' če je treba, sfno tudi brez nje." Ameriška armada v Franciji, dne 17. sept. 1918. Tako so se oglasili naši fantje onstran oceana, ki so šli na bojišče zastavit svoje življenje, da ubijejo naj večjega krvoloka in priborijo vsemu sveru svobodo in demokracijo. Fantje dobivajo po $30 na mesec, in drage volje dajejo na razpolago vso, plačo ameriški vladi, če bi ljudje tukaj, ki so ostali doma na vfcrnem in pri .dobrih plačah, ne bi fodpisali toliko kolikor vlada zahteva in potrebuje. Te besede morajo globoko presuniti vsakogar v Ameriki. Naši fantje v Franciji žrtvujejo vsak dan najvišje, najbolj dragoceno kar imajo — svojo kri in življenje, in pripravljeni so brezplačno u-miiati za svobodo — vas tukaj, ki ste .ostali na varnem. To je višek požrtvovalnosti in gljajni dokaz junaštva a-meriških fantov na bojišču. 1 Kdo izmed vas bi se torej ustavljal, kdo bi Skrival denar, ki ga ima na razpolago? Če oni, ki so že sklenili dati življenj,e, dajejo vse svoje borno premoženje, kako ne bi dali vi, ki imate vsega do-; volj! Trgovci, hišni posest-; ni ki, delavci, ki imate na bankah denar! Dvignite ta denar, naj ne leži na banki, kjer ga je itak dovolj, vložite ga v najbolj varno blagajno sveta — v blagajno A-merike, od koder se vam bo plačal nazaj v primernem ča-sfu dolar za dolarjem v zlatu. Obotavljanje, premišljevanje ni na mestu. Vojak mora biti pripravljen vsak treni\-tek, da plane v smrt za vas, kako se morete torej obotavljati vi, ko se od vas rie zahteva ničesar posebno, nasprotno, vlada želi, da začnete hraniti svoj denar pri njej, zakar vam plača boljše obresti kot banka. Ven z denarjem, da bo koristil vam, Ameriki in fantom, ki na bojišču umirajo za vas. Vložite £a v ameriško podjetje. Nihče ne more imeti izgovora, da ne bi vložil denar v ameriško državno blagajno. Le skrajna nesreča v družini oproščuje družinskega očeta ali mater, da ne podpiše Liberty bpndov. Vi ne darujete ničesar, vi ne žrtvujete ničesar, vi ste sfimo lahko hvaležni Ameriki, ker vam nudi priliko, da denar varno in na najboljše obresti spravite za bodoče dneve: Dajte dvojno, kjer mislite, da morete. Vlada dvakrat več potrebuje kot zadnjič, dajte tudi vi dvakrat več. Štiri mesece je obrok za odplačilo, v ^Ištirih mesecih se lahko mnogo prihranite. Ameriški fantje na fronti so pripravljeni dati vse — dajte vi, ki ste ' .doma vsaj polovico tega, kar > imate, da bodete imeli čisto i vest in lahko odkrito pogle-■ date vsakomur v obraz. r —če niste podpisali Liber-• ty bonda v tovarni, kjer de- ^crn? «Dinov2n iu» i o i v ncuD" t _ varni". Ta izgovor ne veljaj kajti vi mora^p i pokazati po-i trdilo, da ste It tovarni že; podpisali, ali pj; podpišite tedaj, ko vas pride zastopnik obiskat na doi&jTo je odredba vlade, p okateri se mora vsakdo ravnati. Bodite prijazni in uljudno z vladnim zastopnikom. On žrtvuje svoj Čas brezplaCno, da vas nagovori, da uložite svoj denar v najbolj ^oristno podjetje na svetu. Ne iščite izgovorov, ampa&odkrito, prijazno povejte, Ji »te z vese-1 ljem sklenili rosoditi vladi, denar. Čutili bidete v srcu prijetno zavest, |a ste spolni-li svojo dolžnost —Narodna Hrvatska Za-jednica, ki je ftnela te dni konvencijo v Chlcagi, je skle nila naložiti $200.000 v četrto vojno posojilo. Ta rodoljubna hvatska, Zajednica ima sedaj že $360.000 svojega premoženja v« Liberty posojilu, in seda} tjo znova naložila $200.000, [skupaj torej $560,000, ali ve$ kot polovico vsega svojega premoženja. Od tega deitarj* dobiva Zajednica od vlade na leto $23.800 obresti, s katero svo-to se lahko plača na leto 47* smrtnin po $500. In poleg tega je še ves kapital last Zajednice. vatske 'zajeanTče so sklenili darovati iz Zajedniške blagajna $50.000 za Rudeči Križ največja svota, katero je kaka ameriška angleška jedno-ta sploh kdaj darovala. Od te svote dobi Ameriški Rudeči Križ $25.000, Jugoslovanski RudeCi Križ $15.000 in $10.000 za razne zavezniške, belgijski, ruski, rumun-ski, poljski, čeho-slovaški, itd. Delegatje so v imenu članstva N. H. Z. postavili trajen spomenik svojemu ro-doljubju in požrtvovalnosti. Naredili so velik korak za o-svobojenje jugoslovanskega naroda, ker so složni in vedo, da v edinosti je moč. —"Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v A-meriki, je ^praznoval prav skromno 26. septembra 25-letnico svojega obstanka. V ta namen je izdal posebno izdajo z jako izbranim berilom Tovarišu na časnikarskem po lju, sobojevniku za napredek in svobodo naroda — naše iskrene častitke! —Miss Clara Wertin, sestra soproge dr. Kerna je te dni odpotovala z oddelkom Ameriškega Rudečega Križa v Yaphank, L. I. kjer bo dopolnila svoje vežbanje kot bolniška strežnica, nakar odpotuje na bojišče v Francijo. —Veselični odbor dr. Maccabees, 1288 je nabral pri rojaku Frank Pavliču svoto $3 za Si. N. Dom. Lepa hvala. Angleško časopisje je .obširno in jako naklonjeno poročalo o novi jugoslovanski zastavi, ki se je nahajala med drugimi zastavami zaveznikov v nedeljski paradi za Liberty Loan. Poleg ameriške zastave se je nosila jugoslovanska, prvič uradno v Cle-velandu, prvič odkar so Slo-venci naseljeni v Clevelandu, Vsi angleški časopisi so ta dogodek posebno povdarjali, veznikov. ^ —Danes v podeljek so vo- Y jaški uradniki v Washingto-nu vlekli številke registriran- n cev, da se določi kdo bo prej v klican v vojno službo. Ven- s dar vlada namerava še nekaj " časa počakati, dokler se in- ^ fluenca, ki sedaj razsaja v r vojaških taborih, nekoliko v poleže. Tudi oni, ki niso državljani, imajo ravno tako dolžnost P kupiti Liberty bonde kot državljani. Pomnijo naj vsi o- p ni, ki so še avstrijski poda- ^ #iki po imenu, da če bi bili S v starem kraju, da bi že dav- \ no trohneli v črni zemlji. To-da tukaj v Ameriki jih vlada £ pusti na miru, dobro služijo in uživajo svobodo. Ali nima- J jo v takih okoliščinah sveto ^ dolžnost, da so hvaležni via- j* di, ki jih protežira in jim da- P je življenje, da pomagajo in n kupijo čimveč Liberty bon-dov? Pokažite se torej vsi državljani in nedržavljani, j"' da ste hvaležni Ameriki in jo a bodete podpirali z vsemi mo- s črni. v ^ —V torek se poveča cena telefonu. Cena telefonu je ^ bila ena in ista zadnjih deset IJ let. PoveCanje telefonskih ( cen znaša od $3 do $24 na j; leto in se ravna po razredu službe, katero imrf dotična J stranka. , ? - Clevelandske sprevodrii- , ce na cestni železnici so ape-lirale na predsednika Wilso- : na, da prisili zvezino delavs- J ko komisijo, da še enkrat za- ^ čne razpravljati o 4 važnem" s vprašanju, ali naj se žens- s kam dovoli služba sprevodnic ! ali ne. | —$200 mora plačati, sod-nje stroške in 90 dnij v zapo- s ru sedeti, ker je vozil avto- r mobil v pijanem stanju in je r bilo več oseb v nevarnosti, da r pridejo ob življenje. Ime kaz- r novanega je Charles Cortel. J —Prihodnja seja direicto- ^ rija S. N. Doma se vrši v to- ^ rek, 1. oktobra 1918 v čital- , niških prostorih. ( —John Hoscek, 3413 E. 69th St. njegova žena, dve hčeri, sin, zet in unukinja so 1 bili zastrupljeni v nedeljo, ko I so jedli strupene gobe. Družina je nabirala gobe v Randall, misleč, da so užitne. Takoj po jedi so zboleli. Dva bodeta umrla. ^flerman Schmif je gle- j dal v nedeljo parado, potem j je pa šel domov in se obesil. 1 Schmit je trikrat skušal priti v armado, pa je bil vselej j odvržen. ' -Umrl je Steve Perše. Bil j je član dr. Naprej, št. 5 S: N. P. J., ki so prošeni, da pride- , jo v obilem številu na pogreb v torek 1. oktobra na 14707 Hale ave. Collinwood. Truplo bo prepeljano v kremato- rij. —V pondeljek zvečer se odpro večerne šole za one, ki se hočejo učiti angleščine in drugih koristnih predmetov. Pouk je brezplačen. Avfetrijci na pomoč Bulgarom —Rojak J os. Fervola, 15417 Hale ave. je zgubil preteklo soboto $895 in sicer med Hale ave. v Collinwoodu do Nottinghama. Ker je to vse premoženje rojaka, zgu-bo jako teško občuti, in je pošten najditelj prošen, da vr- Remci in Avstrijci korakajo v Bul-garijo. Rumuici so se uprli, Remcem Rumunci v upom. i Pariz, 29. sept. Nemci so cačeli pošiljati svoje posadke / Rumuniji na Balkansko Fronto, da pomagajo bulgarom. Kakor hitro se je ta norica razširila po Rumuniji, se je vse rumunsko ljudstvo uprlo proti Nemcem. Ustaja se širi po celi deželi. Iz Pariza se poroča, da zavezniki v kratkem zasedejo Sofijo. Bulgari in mir. Hauge, 29. sept. Bulgarski parlament je odobril nastop bulgarskega mihisterskega predsednika Malinova in je sklenil, da odpošlje zastopni-ge naroda, da se dogovorijo i zastopniki zaveznikov glede miru. Vrhovni poveljnik zaveznikov na Balkanski fronti je odklonil premirje, zatero so prosili Bulgari, in se je izjavil, da vojna se nadaljuje, dokler Bulgari ne prepustijo cele armade zaveznikom. Avstrija gre iz Albanije. Amsterdam, 29. sept. Poroča se sem, da je sklenila avstrijska vlada potegniti svoje čete iz Albanije. 30.000 ujetnikov. Pariz, 29. sept. Zavezniki so tekom zadnjih šest dnij nazapadni fronti ujeli 30.000 Nemcev. Angleške čete pred Cambrai so zajele samo Včeraj nad 10.000 Nemcev, 200 velikih topov so dobili Angleži od Nemcev. Lohdon, 29. sept. Vehke čete Nemcev in Avstrijcev so na potu na bulgarsko mejo in bodejo korakale skozi Sofijo, glavno mesto Bulgar-ske, da Bulgari vidijo, da niso zapuščeni. Bulgarski kralj in pro-nemška stranka dobijo v kratkem zopet premoč v Bulgariji. Ministerski predsednik Malinov, kot poroča nemško časopisje, ki je ponudil zaveznikom mir, ima na svoji strani le en del naroda. Načrt Malinova je bil, da vrne Srbiji kar je vzel njene zemlje in dobi za plačilo gotove turške pokrajine v Evropi. Iz Dunaja se naznanja, da je več avstrijskih divizij odšlo v Bulgarijo. Apel Bulgarov na Ameriko. Washington, 29. sept. V tukajšnih krogih se pričaku* ' je, da se bo bulgarska vlada i obrnila na ameriško vlado, ] s katero se Bulgari ne nah*»'-f jajo v vojni. Bulgari prič*;! kujejo od Amerike boljših mi i rovnih pogojev kot od zavez- v nikov. Na enak način se je i izjavil tudi bulgarski posla-1 nil v Washingtonu. V sluča* 1 ju, da apelira Bulgarrja na , Ameriko, ne bo ameriška !| vlada naredila druzega kot • sprejela bulgarski apel in ga ^ predložila zaveznikom, objed i nem pa bo Bulgarom sveto* | vala, da sprejmejo mirovne f pogoje zaveznikov in čakajo, j dokler splošna mirovna kon- i4 ferenca ne reši vseh vprašanj, ki se tičejo Vojne. Odgovor Anglije. London, 29. sept. Angleška . ; vlada je odgovorila na bul-1 garsko mirovno ponudbo. An glija je odgovorila, da zavez-1 niki ne morejo prenehati z 1 vojaškimi operacijami napram Bulgarom. Zavezniki zahtevajo vse garancije od Bulgarije za varnost njih ar*!! made in za slučaj, da bi Neftjil ci z armado udrli v Bulgari* jo. Poveljniki zaveznikov na Balkanu so dobili povelje, J morajo nadaljevati z bojem,J dokler Bulgarija ne izroči ^ svoje armade zaveznikom inj se očitno odpove Nemčiji^ Avstriji in Turčiji. Kar se ti* Če vprašanja teritorija^ morejo zavezniki sedaj- fitlečri sar ukreniti, ampak se $df| vprašanje prepusti mirovni! konferenci. Ponovni poraz Turkov. London, 29. sept. Angleži se borijo od Galilejskem je* zeru v Palestini. V mestu Semakh so s Turki obupno;| borili. Amman, važna turški! postojanka je padla v roke | Angležem, in del četrte turške armade je bil zajet. 500tli Turkov je bilo ujetih. ' •——* • ' ' J —Kdor se hoče poročiti*?, mora pokazati na uradu z» licence svojo registracijsko ^ karto, predno dobi dovoljen* 1 je in Ce je star manj kot | let. Pobiranje podpisov za liberty pojilo po vseh stanovanjih mesta. V soboto se je pričelo s pod pisovanjem Liberty posojila po hišah in privatnih stanovanjih. 8000 prostovoljcev je prevzelo na sebe težavno delo, obiskati vsako družino v mestu in dobiti podpis in obljubo za Liberty posojilo. Ker je še mnogo ljudi nepoučenih o tem, naj priobčimo sledečo razlago: Mnogi ljudje mislijo, da morajo v tovarnah podpisati, kar pa ni resnica. Tovarne prosijo svoje uslužbence, da podpišejo Liberty bonde, ker je vsaka tovarna odgovorna za vse delavce, da podpišejo. Ravno tako je pa odgovoren odbor, ki hodi po stanovanjih posameznikov, da obišče vsakogar in dobi njegov podpis za Liberty posojilo. V tem oziru vlada popolen sporazum med tovarnami in odborom, ki hodi od hiše do hiše. Vlada je poslala 8000 prostovoljcev s posebnimi znamenji v vaše hiše, da podpišete Liberty posojilo od tega poslani od vlade. Kakor hitro podpišete pri njih, dobite po- • trdilo, katero nesete v tovarno, kjer ga bodejo sprejeli in N vam v tovarni ne treba več podpisati. To je le domoljubno tekmovanje za boljši pros^ peh Liberty posojila. Sprejr mite torej zastopnike pri jaz* ^ no in uljudno, podpišite nemudoma pri njih Liberty sojilo, in potem vam v tovarni ni treba podpisati, kajti le na ta način dobimo Slovenci kredit, ker kdor podpiše v tovarni ne bo vedel zanj nihče drugi kot tovarna, in vaš pod pis v tovarni gre kompani-stom v kredit, ne pa narodu v splošnem. Torej bo gotovo raje vsakdo podpisal pri odboru, ki vas obišče in odddal svoj podpis v tovarni, kjer g% bodejo ravno tako sprejdlU ker je to odločeno od V^H Olajšajte delo zastopnikod ki^se tradija^P^pe^fi^ •^IffliUfAVPONDElJKK, SREDO IN PETEK. i 1 :i 1 i NAROČNINA, < mEm Ameriko - fS.OO I Zo Clnfd. po poJtfi J4A0 Z,a Exfropo - $4jOO\Vo4am9*na Jt+filKa - Jc V« alM, la 4nw a«J w mMU» M "Oniln(4» AM*«a"____0 % iiutT.oun ats m ajnuio,on>. nuraoim out. r«m(«roM u» KAUSH, Publisher "" LOUIS J. PtRC, Editor. \ nI [ ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. • . ^Tby 25.000 Sltvciians ii tke City of Cleveland aid elsewhere. ' Advertising rites ea request. American in spirit Foreign in language oily I - mif - —^——'—t ^ jflffcrwf « ttcond class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, j OWo tfmfer flto qTMarch 3rd, 1879*___I . ~~ No. 114 Mond. Sept. 30. '18 [ _ ' ————ig—«»!■' vtfiM r ( {■■■HMMw«' " m- I*" ...--—!-lil«.»a— Katoličani in Jugoslavija. Igrebških "Novin" reze z vsemi rodo-catoliškimi dosto-v domovini,e s ado katoliški du-res njihov pokret. principu osvobo-moodloCevanja na-| enega naroda so j išno izjavili za ju-d deklaracijo in racijo vseh narod-10 pa ostali samo mvefi si v zvezi z dni svečeniki do-\ sestankov, kate-bližanje rimske in tkve. je je našlo v krš-dr. MahniCu moč-, Nočnega zagovor-1 čitnika. V nasled-iujemo dva njego-velike politične :»tera je priobčil; dne 2.4 in 25. ma-j /i članek dne 24. si: BALI IN RIALIZEM. se niso stavile na nteligenco večje1 ikor danes. Živt-epohalnih dogodil v kateri se dvi-nove bodočnosti. :gledaia ta bodoč-je brez vsakega1 se bo lice zemlje, premenilo: In vl-/o zemljo... kajti \ izgine... On, ki sstolu in sodi navori: Glej, delam. a je ta doba, ka-, et Se nI doživel, j a zahteva velike k! obvladajo ne-vnih katastrof in cičnih sil, navaja-viSjlm ciljem, To' lad elementarnimi ijo veliki možje iz odpirajo duhu vitim trajnim ciljem, :repi volja za he-e, katere zahteva je se v zgodovini ivažuje. "Življenje Hmo pogosto, med-ojlmo, govoreč o jenja, pri odprti lenja, ne da bi pro-Idnih sil, ki se gi-življenskem orga-, ki so prvi in edi-političnih in soci-jalnih prevratov. Ta movens so ideje. Protivne ideje pridejo do medsebojnega spopada na pozorišču svetovne zgodovine. V svojem manifestu od 16. julija obljubuje Don Karlos španskemu narodu, da se bo trudil, postaviti javno izobrazbo na temelj zdravih načel, ker uči izkušnja: da so imeli veliki prevrati v Evropi svoj priče-tek na katedrih in knjigah, nato pa so šele prešli v parlamente in izrbuhnili na barikadah. Udarec, ki^se zada nega stališča, ohranil trezne DOuOvnuSI. _ l! ;■' tresajo danes svet, nam dvi- I gajo duh v idejne višave. Čim bolj nam ti dogodki odpirajo pogled v globočine razbur- : kanega svetovnega morja, čim bolj se pod njihovim vpli- * vom izraža ljudsko srce v 1 vseh krepostih in napakah, tem bolj se nam dviguje duh v kraijevstvo večnih Idej, 1 kjer vodi božja modrost krep \ ko in neomahljivo, a objed- J nem blago in mirno usodo ! narodov do določenih namenov. Ta Bog, je storil, da stanu- j je ves človeški rod od enega človeka po vsej zemlji in po- * stavil določen čas in meje nji- J hovega gibanja. Bog je torai razdelil zem- : lio med Adamove sinove ter jim določil čas in meje, to je j določil jim je naloge, katere 1 imajo izpolnovati. Kakot po- ! sameznik, tako ima tudi vsak 1 narod svoj poklic; kaj bi sicer pomenile besede: Vsi na-rodi ml bodo sledili ... vsi J narode me bodo poveličevali. ] Princip določenega pokli- i ca naroda je temelini zakon, s kjer se gre za ureditev med- \ narodnih odnošajev. V smi- i slu tega princija vživa vsak ] narod p<5 Bogu podeljeno j pravico neoviranega svobod- * nega razvoja svojih sil in in- ] dividualnih lastnosti. Ta pra- ( vica je vsakemu narodu ne- j odzemljiva, neoporekljiva, pravica, katere morajo tudi ] drugi narodi spoštovati in ču- i vati neprikračeno, pa naj bi | bil sicer drugi narod še tako • majhen in slaboten. Neopo-rekljivost te pravice ima svoj i razlog v naredbi Gospodovi, nikakor pa ne, v množini in ; fizični jakosti. Zgodovina celo utrjuje, da je božja prevld-! nost poverila ravno fizično in številčno slabejšim narodom | idealne naloge. Vzgled za to (imamo v Izraelskem in grš-ikem narodu. Fizično močni j in silni narodi, ki so z mečem j osvojevali dežele in ustvar-jjali svetovne monarhije, so izginile brez sledu, pustivši i za seboj le spomin na svoje 'osvojitve in barbarske čine (Hunl, Obri, Gott, Tatari, Kartažani in deloma tudi Rimljani). Male prezirane narode jemlje Bog pod svojo zaščito. Besede svetega pisma, po ka-! terih strmoglavi Bog silne s prestola in odpušča bogatine prazne, medtem ko povzdiguje ponižne in napolnuje igladne z dobrotami, (Lukal.| 52), te besede se uresničijo ( j ne samo nad posamezniki, temveč tudi nad celimi na-j rodi. i Zakaj se ne vzamejo z mirno, vedro zavestjo v pretres pravice In postavne as-piracije narodov? Zakaj se ! dobrohotno ne izmenjajo nabori o tem, Yia kak način bi ;se moglo zadostiti, v kolikor je mogoče, tem pravičnim as-. piracijam? Pomislite, da na-[ rodi ne mrjejo: ponižani in i tlačeni narodi sicer nosijo jarem robstva, ali oni tudi išče-. jo, kako bi ga otresli čim » prej svojega vratu, zapuščali joč od roda do roda'žalostno .[nasledstvo mržnje in mašče-i, vanja. Že sedaj moremo ugo-.'toviti, da je tlačenje in ziti-slrtnje malih narodov preko-tjračilo najvišjo mero. , 8V0/ P 1, j M sprejemajo majsko deklara- iamo pol ftičn i "na zlogi, temneč tudi drpgi višfi: ti razlogi so nadnaravni Balkan in Vzhod sta slovanska, ln zaradi tega se more voditi tu samo slovanska politika. Vsaka druga politika ie imperijalizem, ki žigosa sam sebe za nasilje in težko krši naravni zakon, po katerem je vsak narod na svoji zertilji gospodar. S tako politiko se zasajajo kalicej novih mednarodnih borb in bojev brez konca in kraja. Ali mislijo morda panger-' manski kričači v resnici, da se bo dalo par sto milijonov slovanskih narodov tako lahko podjarmiti? In ali, ako bi se to tudi začasno posrečilo, bodo li ti narodi mirno in u-dano prenašali usiljeni jim jarem? Ali se niso imperialist! popolnoma ničesar naučili od sedanje svetovne v6j-ne? Naš slovanski račun bo do-vedel samo tedaj do pozitivnega rezultata, ako se v oči-gled dejstva te ekspanzivne politike prenehamo cepiti in i se vsi zrdužlmo brez razlike, i kajti naj smo še tako različ- 1 ni v svojih nazorih, vendar nam je domovina skupna. Naši nasprotniki dobro ve- < do, kako pospešuje njih delovanje izvajanje znanega ge- 1 sla: Divide et impera! Z ne^ : slogo in cepljenjem jim prihajamo naproti, podpirajoč ] jih v njihovih aspiracijah. ( Na ta način izvršujemo posel i grobarjev lastne domovine in i narodne bodočnosti. ; K majski deklaraciji pa i nas vodijo tudi nadnaravni razlogi. Z nemško kulturo in politiko se nerazdružljivo ve- < It tudi njihova vera. Ali mo- ; remo pričakovati, da bo nem- j ški protestantizem na slo--] vanskem vzhodu opustil svo- < io versko politično taktiko? Nikarmo se varati. Tudi v preteklih časih so delali nem i ški protestanti poskuse, ne • bi li se moglo pravoslavje : približati protestantizmu. Šlo j jim je za tem, da hi za vedno preprečili zjedinjenje katoliških in pravoslavnih src. Za ta namen je pripravljen doprinesti vsako žrtev. To prizadevanje od strani nemških protestantov je zadelo dose-daj vedno na največjo zapreko v ruškem carju-papežu. Sedaj pa je tudi v Rusiji proglašena svoboda ^veroizppve-dl. Ako se nam torej, kakor smo rekli, s to svobodo veroizpovedi odpirajo vrata novih bratskih zvez s pravoslavnim vzhodom, ne smemo misliti, da se ne bo s tem tudi nemški protestantizem s tem okoristil. Že sedaj se na vse načine trudi, kako bi za-dobil resen vpljiv v slovanskem pravoslavnem svetu. Naj je še tak razmak med katolicizmom in pravoslav-jem, vendar se bodo našli ljudje, ki bodo iz opozicije proti katolicizmu podpirali tako zvezo. Bratje katoličani, Vam govorim. Ali ne bomo vse! poskusili, kar je v naši moči, da odvrnemo od slovanskega pravoslavja,, od naših bratov | to oogibelj, ki bi Slovaqej med seboj še bolj oddaljila? AJi bodemo prekrižanlh rok; trpeli, da nam naš sovražnik poseje našo slovansko njivo s svojim kokoljem? To vprašanje je najdalekosežnejše važnosti za Slovanstvo, za njihov kulturni in verski razvoj. Razmotrivajoč majsko deklaracijo s tega stališča za-dobiva veliko idealnejši verski in kulturni pomen. Uprav vitalni interesi katolicizma zahtevajo, da se z vsemi silami upremo ekspanzivni nemški politiki na Vzhodu in Balkanu. " Zaradi tega se mora, po našem mnenju važni nastop niorata za majsko deklaracijo ntjodločnejše odobriti, ker se popolnoma strinja z duhom naše katoliške organi-zacije. S politiko majske de 1U Hrvatski^ katoliTlfi sen.t s rat ni mofl v teh kritičnih f Časih drugače postopati, niti v mu ne mori jedo prigovarjati, r ker je vse hrvatsko duhovščino sprejelo majsko dekla- s racijo. . j Toliko sine ira et studio, r Te besede mi je narekovalo g v pero globoko prepričanje r in ljubezen do vsega, kar je 1 slovanskem t Ta odločilni nastop krške- v !>a škofa je napravil velik u- r ris takov naši domovini, ka- z kor tudi v inozemstvu. V na- Ii -lednjem podajamo, kako t jnodušno ga je sprejelo in o- r iobrilo javno mnenje, kakor g udi članek, katerega je po- d /odom Mahničevih člankov ti -riobčil odlični francoski list n L'Oeuvre. v Članka doktorja Mahniča n sta vzbudila! velik vihar v Bu- n Jimpešti in na Dunaju. Nem- k ;ki listi so napadli naše ško- k e, tako da so bili ti prisilje- n ii nastopiti-za svojo obram- g jo. Nemcem so se pridružili li rankovQl in Stadlerjevi pri-itaši, ki so tudi sedaj posku- K ;ali, izkoristiti verske čute vi catoliških Hrvatov v korist Dunaja in Budimpešte. R Predno navedemo zagovor H ir. Mahniča, naj na-.kratko naliziramo njegova dva član ca, ki sta bila objavljena v ( :agrebških Novinah. Ker so Frankovci in Stad-erjevci napadali v zadnjem b Sašu majsko deklaracijo in ti larodno edinstvo s čisto ^r- s1 ikega stališf a, hoteč posili in k : velikim krikom dokazati, k la se jugoslovanska misel ti jrotivi v svojem bistvu ka- k oliški misU in da bo Jugo- k ilovanstvo ^uničilo katolici- v fem, je 'vsikdo uvidel pro- d :orni namen njihovih napa- ji >adov. Na #)i strani so imeli ;i liskreditirati pred katoliško k avnost orife katoliške časo- ti >ise in on$ katoliške duhov- ji ie in laike, ki so se postavili z ' politiki na temelj narodne- ti ;a edinstva, itia drugi strani si >a so imeli odvrniti hrvatski d ki naroda od deklaracijske L jolitike. Vse to je bilo v ko- "sfi id Dunaja in Pešte. Ta agi- n aciji ie segala tako daleč, da p ;u pristaši dr. Šušteršfča jav- u »o proglasili ljubljanskega n cnezoškofa dr. Jegliča, za- d ^rebškega nadškofa dr. Bau- d ;rja in krškega škofa dr Ma- v jniča za Jugoslovanske Lu- ji *re, da so jih radi krivover- o stva tožili v Rim, seveda polom dunajske vlade. v Narodno časopisje je kaj J pogosto reagiralo na take na- k r ade, dokler ni krški škof dr. r Mahnič izrekel kot vodja hr- f vatskei*a katoliškega giban- J j a peremptorično in avtorita- x tivno sodbo. Napisal je pre- r cej obširno versko politično šrudijo, v kateri rešuje naj- c modernejše probleme v na- 1 sem narodnem življeriju. Dr. Mahnič je povdaril na- r slednjo temeljno misel: De- r klaructjski politiki se ne da t i>! sgovarjati niti z naravnega, i niti z nadnaravnega stališča. 1 Vsled tega v njej ne samo j ni kake nevarnosti za katoli- c cizem, temveč mu daje ona j novo moč, novo realno idejo, < a ta je, versko zjedninjenje 1 razdeljenih bratov, ki se bodo v narodno političnem smislu zjediniti. Dr. Mahnič odločno szahteva, da se na slovanskem vzhodu in jugu vodi samo slovanska politika, vsaka druga politika in vse druge aspiracije dajejo sa- , mim sebi pečat nasilja in na- ( vadnega osvajanja, s čemur ( se težko krfci naravni zakpn, ( da mora biti vsakdo na svo- | li zemlji gospodar. Z imperi-jj alistično politiko,se vsajajo!| na Balkanu in na Vzhodu jj Mi novih borb in mednarod- ( nih bojev brez konca in kra*.| ja. - I Dr. Mahnjč nadalje pov- l daria, kako se s pangermani- J rmom popolnoma identificira i rodno edinstVo Tako dr. Mahnič. Te misli so tako zrele, tako velike, da jim. ne more nihče niti naj-manje prigovarjati. S čistega političnega stališča jih je najprisrčnejše pozdraviti. Tudi najhujši brezveres ne bo mogel tajiti velikega vpliva vere na celo naše narodno življenje. To velja zlasti za nas Jugoslovane. Tuja politika je razdelila krvne brate, in kaj je potem bolj naravno, kakor da se eden drugemu približamo, da pridemo do verskega »zjedinjenja ln tako okrepimo na jugu' na-narodne vrpte, jih postavimo v eno samo falango, katere ne bo mogel nihče razbiti, pa naj se poslužuje kakoršnega-koli izgovora. Tu ne gre za | kak klerikalni imperializem, ! niti za kako nasilno propa- S gando, katero bi hoteli kato- j ličanl usilltl pravoslavnim, g temveč za zbližanje duhov po > Kristovi molitvi, da bodemo J vsi eni. ! Dtlj« »rfhodnJU. | BLIŽNJE SOCIJALNE NA 1.0GE SLOVENSKEGA LJUDSTVA. (Iz predavanja Abditus-Pre- peleha v Trstu). Staro liberalno načelo je bilo, da se država nima vtikati v gospodarske boje med svojimi državljani. TO načelo je sedaj završeno. Država, ki je bila dosedaj zgolj politična tvorba, je postala nekak razsodnik v gospodarskih bojih, presojajoč seveda vse s svojega posebnega vidika. V svojih socijalnih bojih se je namreč ljudstvo bolj in bolj cslanjalo na državo, ki je kot politični in militaris-tični organizem postala s svo jim pravom tudi organično zaokrožena gospodarska eno ta. Sedanja vojna je vsepovsod pokazala, kako velika je danes moč in oblast držaVe. Država je prva in zadnja instanca državljanov. Ker je njen pomen tak, je naravna pač težnja strank in ljudstev uveljaviti se v državi. Razumelo je to tudi slovensko ljudstvo, ki ravno v današnjih dneh poudarja svojo pogla-vito socijalno zahtevo ter se je izreklo za svojo politično osvoboditev. Slovensko ozemlje ima vse predpogoje za gospodarski razvoj, toliko glede lege, kolikor glede pridelkov, si-rovin, prirodnih bogastev, itd. In vendar Slovenec ne more živeti na svoji zemlji, ter se izseljuje. Kje tiče vzroki? Poglejmo, kako živimo in od česa. Predvsem smo kmet je in delavci — %proletarski narod smo. To moramo imeti vedno pred očmi, in po tem moramo uravnati svoje hotenje in udejstv^vanje, da se bomo borili za realne reči: Statistika iz leta 1915. nam kaže precej določno sliko na-šeca notranjega tivlienja. V deželah, kjer bivajo Slovenci je bilo 1.211.319 poljedelcev, od teh: samostojnih posestnikov 350.Č66, poljedelskih de- DftU« a* tr*Ui »ttm»L Slabotni ljudje potrabujtjo v«£krat kako krepčilo, p; *dno te jih n* prim« bolezen trdno in pr«d^o la ni prapozno Vi potrebujete torej tonik^ H ' 3 dila ves ybI te!f*ni ?<* N11 odtalajta tore}. Nikdw. na bo i*l. ako poskusite Severa's Balsam of Life (Severov živijeniki biteam). To zdravilo j« znano, kot iabonw. trr.i-ka ia pravo *dn|vtfo v sluu* j ta, ste zabasani, če na moreta pieba-*(jaU Č8 vaa t-11"® mrzlici, ie »te ▼ f Dr. F. J. H f S »LOTENIKI ZDRAVNIK H g jZdmi wt moške a žaata Meni: - 0ptr»cy-| j gf g 10-12 dopoMne ^ fTtdO Ifl ftgdcljO pCPotdf*€ I ^ m T.,—, ^"fciscssf-| ^ ||l l ir|J j aiO» KCMFTON AVE. T«Mm> Pri^.t«. I»ll L !■ ---BggggggBagaaaiia 1 J »t.^, At A rNCMEltS iLD^ i tUDSTKOPJE uaa .t M> n irt IN rMMTARIO VOGAL 5T. HAW ne w i aiuu. ;. k ust.^ iV fr^j "5Ž^AW1>Bfe^" -''C.^ OF -i^ .V --C?t '* l CLKVJLJUVNIJ -7Dali}-, ItttjrISt t« IZiti— »t'iM'Xio : l^e'd^auint t^ i-.H tM. VJ KMfftTte; , .Arrive Bt;rPAM> Vi JO A.H. U.S. Fvtero Time Amw C«.*V" -Affli Vit) t.. J. l> S MnlnUT« Owmortloa. >t Uof»»lo fw llfefr mfclla i>A »JI Em»«tj k r nef^t pjjPtfi. S&^Jftff! nftdlnf botara«o ucd i-ui-nJ.j ara j»4 f>< i J«i - > oo o r »tjunwf^.ya flB : ^^gH iWiet "aent ar Amerl.-aa T ttart A rmt for vl» C7 A h. Llftu. Aut,m*b» tUxTtf^U Bound Trip, yiu'i j day* v.bsr, j m it. far caw rotO^odWr?wae«lb«w. i E^rrt.t.liv »-iluroJ —cUoiial j> -t tig i^n ■ ■ ^li^.tt^. > '''-^i^-^ttE'' Wt wi wtotjyi ik irtcwrti. •'-* Jl-1'-^« fr*>- ( ■ > Tk* CUvelMjd A rw/fals ^ % y«IIIHMIIIIIiimiM'llllllMilliM»IIMH>»WIIII»>tl>lllllllimiH«lllltllllllll»MIIBIll»Hin»«l^ I Čistenje in likanje oblek. I 1 DOBRO DELO: NIZKE CENE: Mailt« oblek« .......»1.2S 2««tk« kiklje..................-BO* S Molk« auknje ............2awV« ; v-.Y he known bondholder«, mortgagees, and other security hoL r Jixjidias 1 per cent or more of total amount of bonda, mort. ler securitk« fare: NONE. > ' 'v ie two pura.gr uipha next above, giving the namea of the ow_ dere. and security holers, if any, contain not only the Ust w and .security ijoid* rs as they appear upon the books of the also, hi coses where the stockholders or security holder the iHooks of the company as trustee or kn any other fiduciary | Triatlon,. Hie name of the ,prison or corporation for whom such trustee is Bvi<*ttag 1» -given: also that the Said two paragraph« contain statements em_ Kraokig affiants full »knowledge and belief aB to the circumstances and ■fcondii ion« under which stocGrholders and security holders who do not ap_ BBpear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities I Ip a capacity other than that of a bona fide owner, and this affiant has l%|l* reaso to believe that any other peison, association, or corporation has »Iny interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other securities thn» as so stated by him. Edward Kalish, Publisher, 3§"fl6worn to and subscribed before me this 28th day of September 1918. (SEAL) . August Ha/fner, Notary Public My commission expires August 21. 19211. Nadaljevanje iz druge strani. lavcev 225.911, dninarjev 438.184, družinskih članov, ki rso pomagali pri poljskem delu, pa 489.301. V industriji je bilo 68.598 samoostojnih | podjetnikov, *6129 pomaga-jočimi družinskimi člani,247-793 pa delavcev in 15.170 dni * narjev. V trgovini je bilo zaposlenih 55.714 samostojnih trgovcev z 12.173 pomagaio-čimi družinskimi člani, 78.- 1096 delavcev in 14.772 dninarjev. Seveda se nanašajo te Številke na celotne dežele Primorsko, Kranjsko, Koroš-| ko, štajersko,, kjer prebiva več ali manj tudi drugorad-cev, ki tvorijo pretežen del gospodarsko samostojnih/o- Poljedelska produkcija sld venskih dežel je znatna, ven; I dar zaostaja za poljedelsko bolj naprednimi deželami.Da i la bi se produkcija s primernimi odredbami in poukom-%se dvigniti. Živine so naše dežele pred vojno tudi v veli-; kem Številu redile. Osobito | pa imajo mnogo gozda (Štajerska 46.8%, Korroška 44.-" \7<\ Kranjska 44.4%, Trst ■23.3%, goriška 23.2%, Istra 33.2 ^ vsega povšja). Lesa se tora j mnogo izvaža. Naravnih vrednot (rujavega I premoga, živega srebra, svln-j ; ča, kositra) imamo v precej-! llnji meri. Pomanjkuje sicer j železa, a vodnih sil — skoro fe|K)vsem neuporabljenih še —j ima naše ozemlje mjiogo. Sle-j dnjič še morje! Imamo toraji ^približno vsega dovolj, da ^ moremo neodvisno živetMko svoje narodno gospodarstvo uredimo po načelih socijalne | pravičnosti. Imamo? Kdo i- • ma, oziroma poseduje vsa ta prirodna bogastva? Kmetijska odveza od leta 1848. je bila izvedena le polovičarsko. Največ gozda je ostalo fevdalcem, tujim kapitalistom, : državi, verskim, študijskim in drugim fondom. Domače ljudstvo od njih nima druge-t ga, kot revne dninarske zaslužke. In tako je z rudni-ml, vodnimi silami, zdravilni-Jfftt vrelci itd. Kmetijska od-iveza od leta 1848. se mora iz-' Vesti do konca, da pride slo-Lverisko ljudstvo do svojih pri Kodnih zakladov, da si ustanovi svoje narodno industri-| ;jo, za kotero rabi kapital, a p« nima kje vzeti. BVelikega pomena za Slo-I Vence je bila ideja organizacije in pa zadružništva, ki ji l|fc sledilo. Zadružna organizacija je izvršila že čudeže v boju za gospodarsko osvobo-$tev ljudstva. Po vojni bo ^Hi; pomen Še narastel, ako bo njen ustroj res demokrati; posredovati bodo morale zadruge med zadružno ^organiziranim poljedelcem in meščanskim konsumentom, iler izločiti one p6sredovalne | pijavke, kijih ravno sedaj ta-§ ko hudo občutimo. Slovenci Smo svojo zadružno organi-liacijo sicer že precej razvili,, Vetldar manjka mnogo do nje ra , popolnosti. Predvsem rastno tudi tu kapitala in snic- |j|iti od države, krza naše darski egoizem in vspostavi-ti bratstvo in solidarnost vseh stanov, ki žive od dela — telesnega in duševnega. Socijalna vzgoja potom dela v organizacijah nas vodi na vedno nova razgledališča, tako je naprimer z idejo delavske kontrole produkcije in prometa, ki bi bila pri nas umestna. To je ideja, ki nam jo je poleg drugih deloma slabih, prinesla ruska revolucija. Delo v organizacijah, zlasti v zadružništvu je nam-reC naše delavskd ljudstvo vsposobilo /za sodeležbo v raznih vodstvih velikih obratov, v katerih je zaposljeno. T.a fdeja delavske kontrole ?e zdi kaj praktična, če se le poglobimo vanjo. Delavstvo bi se na ta način na primer na lastne oči prepričalo o možnosti ali nemožnosti realizacije raznih socijalnih zahtev. Špekulacija bi se preprečila, pospešilo bi se socializacijo gospodarstva. Le s smotrenim delom in socijal-no vzgojo ljudstva se more osvoboditi "delo, nikakor pa ne z revolucijskimi dekreti, ki odvise v zraku, kakor kaže dosedanji boljševiški Izgled. Predvsem pa-vodi pot do tega cilja le preko demokratizacije' vsega javnega življenja. Država se mora poprijeti orave, socijalne politike. Ne-kpj se je že storilo pred voj- | no, za Čas po vojni pa je to vse premalo. Predvsem treba dosrfči splošno socijalno zavarovanje za starost in o-nemoglo^t, To bo* poglavitna obrambna jez proti bedi, v ki bo sledila vojni, to je poglavitna terjatev slovenskega delavskega in kmetijskega prebivalstva. Je pa še mnogo drugih perečih socijalno političnih vprašanj. Omenimo le varstvo mater in dojenčkov. Za industrijsko delavstvo se, morajo vspostaviti delavske zbornice. Pereče pa je vprašanje o zavarovanju proti brezposelnosti, Jci se ne da več odlašati istotako ne kakor skrb za vojne invalide. Velike važnosti pa je preust-roj naših občin, razširjenje njihove samouprave. Komunalni politiki bo treba posvetiti posebno pažnjo. To je v lcratklh potezah vsebina na globokih mislih bogatega Abditusovega predavanja, katero je imel 25. maja t. 1. v Trstu in katero je i podprl s številnim statističnim materijolom. Iz tega kratkega posnetka pa spoznajo Že lahko naši rojaki, da je predavatelj takorekoč dobro opisal tudi ameriške razmere, ki vladajo sedaj s tem vprašanju. Lorain, O. Spoštovani g urednik. Prijetno dolžaost izreka direktorij Jugoslovanskega N. Doma naznanja, da izid "Kontesta", ki se je vršil od 21 avgusta pa do 21. septembra, čisti dobitek kon-Lesta s€ je uporabil za Jugoslovanski Narodni Dom in znaša $425.70. Zavedamo se, jja ako ne bi bilo take požrtvovalnosti ^d stram naših ^ j i . a r«ia ! segle s svojim neumornim ielom. Odlikovale so se posebno Angela Jakopiij, M je Izšla iz tekme kot kraljica s prvo nagrado. Dobila je diamantni prstan v vrednosti &50. Dru^o nagrado je dobila Ana Vrbanek, tudi diamantni prstan. Ostale tekmovalke so dobile darilo v obliki delnic J. S. N. Doma. Objednem ^se zahvaljujemo (udi cenjenemu občinstvu, ki nam je šlo takč lepo na roke pri delu, našim vrlim mladenkam pri pobiranju doneskov za "glasove". Ako bode-mo vedno vsi tako edini kakor dosedaj in delali roko v roki, nam je uspeh zagotovljen. Pokazali ste, dragi rojaki, da vam je Jugoslovanski Narodni Dom pri srcu, in vaš trud bo obilo poplačan. Konečno kličemo vsem, ki so kaj darovali: iskrena hvala. Direktorij J. N. Doma. i..... - ■■ Dve sobi se oddajo v najem. Vprašajte na 6701 - Bonna Ave. (115) Dr. J. V. ' i župnik, : SLOVENSKI ~ l ZOBOZDRAVNIK,' t 6127 St Clair Ave. < J Knau«ov<> poslopji' nad Grdi-I j novo trnovi o. [ Najboljše zobozdrav- * niško delo po nizkih cenah. * 9 Uradne ar«: «d 8:30 ^utraj do 1 11:30 xve£«r. * I | i , i j I MT Liberty bondt *• •pr*j«n»«J» I L M T ilaiiU poln« rr«dn*«ti. | National Drug Store! Slovenska lekarna. Voral Št Clair avc. in 6i. oe sta. S poscibno skrt)no«tjo iz-dclujemo zdraivniške ipredpise^ V zalogi imamo v»e, kar je treba v najboljJi lekarni. 1 '. ,:' • .. . ^ ;. / j 1 ' * ';(' I 31 H KBEpSIS&gBBM " 1 I I II I .11 II t I I II IIIIMI.J—I I.. mmmmamamt^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn^mmmmm^m^m ' ■ I . M ...............*.....III i Mu ■nun »■ II ■- ......... i I — POZOR! — Kupite staro'krajska zdravila Nova iznajtihn noe, ki trpijo na rermatizmu, obistih ali iehdcv ■< li so ner vozni Piitte nam ah se oglasite n» .............. 7rVuTli 3f m m M I ZKmm i^m^ mm^ j Ma ■"'■ ............. ■" "■ Mi rieremo ob hre* bole čin Cene nterne Vse dek> garantirano & 20 l t. En pttskus ras b» prepričal. j Odprto zvečer Dr Belber ZOBOZDRAVNIK nad Pavlinovim salonnom 5391 St* Chir Ave. ■......................... ; 1 » ^^.i"1-1 Pozor Slovenci! Spodaj podpisani se pripona cam Slovencem za svojo kro-ja^ko oljfrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in 9uknje po meri, garantirano da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedne najbolje. Mnogoletna skušnja v kfrojas'ki obrti vam garantira najibolj^e d|/lo. NTON BRANISEL, 8001 St. Clair ave. 1 Princeton 1865 K twrseda'le 2885 ). < Pri. 1551 ; tm. SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK . 4% SM 9L9kkmiUAfBL HoffB • _ Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše , vzorce od najboljših kompa-nii, in prijazno vabim fante ;in može, da pridejo in si 0-1 gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno i po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklon}enost., Andrew J arc, 1113 E. 61th St. Tel. Princeton 1058 R. (x92) i Hvjjcnc obleJcc vcnce, tan- drugje. tte«io B Leuatig, 6424 m Clair ave (x;y)> 1 Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni Jaz vam zračunam koliko bc veljalo del'j, delam vsa pop.a vila, postavljam kopališča in sfrke v hiši Mojc cene to niz ke, udu garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber: Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Princeton 2934 K. Dr. Semolunas,O.D. Specialist za oči T 811S St. Clair Ave. 2. nkditropj«, Cleveland, Ohio Zdravimo ■> ♦♦■>♦♦♦■» » M 4 IUm H Dr. S. Hollander,;; zobozdravnik j 1355E.55lhSt.St.Clair j! :: Vstop m 55. cesti aaJ lekarno :: Ure qd 9. zjutraj ' > do 8. zvečer. ! ► v I! Zaprto ob aredah pop. ;; tudi v nedeljo zjutrajl Govorimo tlovenako Prepovedana pijača. * Od 1. julija naprej prihodnje leto morajo v Ameriki u-staviti vsako iždelovanje pijače in zapreti se morajo vse gostilne. >Kdor hoče sedaj dobiti priliko, da poceni kupi dobro pijačo, naj se udeleži razprodaje pri Leo Swalb. V kra-tkem času pride ogromni davek na vse pijače, in vse cene se bodejo podvojile. Sedaj imate priliko, da kupite. Razprodaja traja do 5. oktobra. Leo Schwalb, 6131 St. Clair ave. ......i.---------------------- -............ Dobro sredstvo za vtreti M BUM manjkati pri nob*n«yn rfobro uwj««* PAIN-EXPELLER Imtto mad 00 M rvlflco TMd SlotvMi M J edino prarl • varstffno xaamke sidra S8a. in«.v>. t lekarnah la nararattt o* p AD. R1CHTER a CO. 74-SO WaahtogtMi Stract« New Y«ffc. N. V Ali ste brati dr. Cowl i-ckov oglas? Zdravstveno milo. Berite kaj piš* Mr. Paul ; Slovak, Box 3, Newport, Mich.: 'imeli smo otroka 14 dnij starega, ki je bil jako bolan. Naročtl sem Severovo zdravstveno kožno milo in moja žena je začela kopati otroka vsako jutro. Dane? otrok nima nobenih kožnil izpah kov več". Severovc zdravilno kožno milo se lah* ko rabi vsak dan v vsaki družini. Otroci imajo posebno .radi pri kopelji, možje pri britju, ženske in dekleta radi lepe kože, ki jo povzroči toa milo. Cena 25c kos. Napro- KERW1N ft COMPANY » 71B UNION BUILDING 4 Cleveland, O.........................IMS I Oenieal. 0 tem w podpisujem xa...........delnic 1 LaocMter Oil Co, popolnoma vplačano la tir«* ase®_ * menu. , Prilagam ..........................................2 * Im« ..................................................................................................i [ Naslov ......................................................................................1 ! ► Merto ..............^..................................i * (Razume ae, Ce pošlješ samo del plaCUa, da plačata o«ta | 4 ► nek tekom dveh meteoev. t ► _. _ i i ■■ ......i' ' m »mm ' « . * m i ....... ' ■ i . 11 i i i .i....... DR. L. E. SIEGELSTEIN, j B eTT f^iiic Car PK MW> t«M C..H.I Mil R M | KRVNE IN KltciMSNE SOLEZHI | 1 . , ' . yi uf "i i WgftWh^**?1^*^^^ , ^UIADIK UI& U ^Aj^MfflH Mt. simlr*, de < * I IO <4.12 K. •. W Mag. twM A** o INVESTORJI, BERITE TO! | ii PRVA PRILIKA, DA NAREDITE VEUK | | DOBIČEK ZA MAJHEN DENAR. I i LANCASTER OIL CO. i NUDI ZA KRATKO DOBO M 10 CENTOV DELNICO LANCASTER OIL CO. J« dne 14. avgusta dobila «v<*J prvvi vrelec 1 petroleja ki obsega 200 Čevljev v piemerju. Ml vam tu imenu- > jemo nekaj kompanlj, ki so naredil ogromne dobičke v petro. j lejnatem podjetju tadnje leto v Wyoroingu. . J Midwest Oil Co. prve delnice 10o, danes so po $1.88 delnica, J Boston Wyoming Oil Co. prve delnice po Bc, danes so po 62c « United (Petroleum Co. prve delnice po lcent danes so 1» 6 c, £ /K E T. WUHams Oil Co. prve delnice po 37c, danes so po |3.40, / ) oieni-ock Oil Co. prve delnice p6 lOcentov, danes so po »19 50, X V ► Mutual OH Co. prve delnice po 10 centov, danes so po $3.00, J| < ► Monarch Oil Co. p'rve delnice po 10 centov, danes so po $1.80. J < ► Glenrook Petroleum Co. dala Inventarjem 8000% doblfi. « / > ka, in Lancaster Ima iste prilike. ) h Mnoflo denarja s« naradl tkero vadno, če kupita nove del- ; nice po prvotni nl*kl ceni. Ne odlsiajte, kupite vse dalnloe Lan. 1 > * caster OH Co. kolikor morate. 'M < ► Lancaster Co. Ima 2080 akrov peitrolejnate zeanlje v Wyom_ Jf < ► ingu, k*fer razne kompanije sedaj potroiljo $460.000 za prWobl, % / ► ' vanje petroleja, (poleg ,te*» pa Ima l^mcaster Oil Co. 200 akrov C ) k v Chonute, Kansas, kjer so odprli prvi vrelec 14. avgusta. LAn- M } [ caster Co. bo drilala še 50 novih vreloev na tem zemlJIMu. Ob # ; tem Saau .prihodnje leto 'bo delnica Lancaster gotovo vredna $4.00. > 5 * iBerlte poročilo petrolejfkega eeologista "»41 Lancaster sem. J < ► 1 jlftfia: "Navzočnost petroleja v Muddy Creek okraju Je dotkar.a. J < ► na a tem, ker dobhno kamenje, prožoto s petrolejem, kar ae ka. % < ► Se na mnogih mesUh. Na nekaterih delili zemljišča se vidi pe- M ) l trolejnatl kamen v oell debelosti, 28 čevljev. Tako Mino Je pre. J žet ta kamen, da Je pisec teh vvmt rabil tekočino za kurivo... J! > ' Zakaj ne bi kupili Lancaatar delnice danea, da boflete med j ^ prvimi In dobite obreetlranje z velikimi dlvldendaml? A Oe ili upi te $200 do $500 vrednosti Lancaster, tedaj ate »ko. M / t ro gotovo prepričani, da poatanete Ijosatl. ). Wycraiing prolsvaja preko 1.000.000 barelnov petroleja na # ; mesec, pomnite ml imamo 2080 akrov v tej državi. > ^ Ne manj kot $25 delnic se proda eflemu In ne več kot $60« J K * eni oeeu. < > Naredite vse plačilne nakaznice na Ime Kerwln A Company, « / > spolnlte listek spodaj in itevUo delnic, W Jih hočete. ) y Ne odlaisjte, hitro delujte. Delnice vam poiljsmo » obratno J J poito. < > Piiite nam za nadaljna pojasnila aH pa pridemo k vam na; J s > docn zvečer. % o Ki:HWI>f Ac COMPANY S AMBIJLANCA. [l^Lej Zavsaki slučaj nesreče ali bolesni, č<- potrebujete atiihulauca ali bul ilkl voz, pokličite katerkoli ' ^ telefon vaak čas. po noči ali po dneva Mi vedno čujerno in odgov-triiimo telefon, ker zvoni v hiii PRINfFTON obenem Ako vam operator reče, da se ne opla-rAintblVn 9lm , ne Tr em te zahtevajte supervisorja, in do- 13S1 bite odgovor od nos takoj. M Rtiedale ANTON GRDIN A 1881 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. V I JiJtJn* vaakMnu botni^a.^ če m idravl Trl' njent ^'Sič^aa de^'lanMte |H se *e sdravHe, mtdfte la vMUe kaj ta «pedj%st labkn naredi sa vas/1 v pi '.Pkf rf I ^mmmSSSSSliŠSSmiSm .' '„ '■' . , ^ m. x^J^**-■■■■■■■■Mwmmmm Imate? .gjl^ gff| Vaša prilika nered v ialodcu, ka ifc^^^TVk Rj J Tu J*. tar? Nered v Jatrlhf 22fSS!iU s» sSp Ravmatlzemf Glave- H drp^fcftj' 'le,' Mii^VI sa v a® »relMe s^P bol, zaprtje, nečisto ■ j v-WfflCVlS I I tarkl. Nikdar pfSl kri? Slabost, nsrvo* niste Imeli take Mf noat, bruh, katolj, fl "IV41 1L"* slaba plju6a7 Prlva- I JI | 1 Na Llal^s, ^ tna boleznl7 i. t.d. f£ -1 nP^ nevarne. .. jj , .- y\; • v' ".' } $1000.09 x Žarki se rabijo za preiskavo in zdravljeme V ^Sm ČE STE BOLNI Pridite takoj in ta Apeoijallet vas popolnoma prelftče. potem zvest«, Če morete oadraveti, ker uspeh je odvisen od pretakava. Njegovi kra* ; stroji Ii vseh delov sveta mu pomagajo, da Ima najboljil zdravnttkj urad. v mestu. Ko so druge metode zdravljenja sgabUs noč, dobite tukaj uepsh. Urez vpratanja, kak Ano b^eoen imate, če zdravnik vidi, da se da oedrave«* bodite prepričani, da ktna u ozdravite, in nikomur ni treba zapraviti denarja, ne dr bi d' hI <:npeh. Pridite In pogovorite ae prtvstno z «dravnik«m. 'aH 2047 E. 9th St. DCX:TOR WOLFE Med Euclid 4. nadsi ip*cij*iut. Cleveland, o. >n Preeped. Uradne ure: «. xjulr.j de t. «». Ob a«MJab od 10 do I. .....— I .!..„.. , r . POVEST aam Spissl DR. FR. DBTBLA ISKir"! *.-. v ' t, '<■ * "Jaz tc počakam, da se pomenimo po dolgem času zopet kaj pametnega. Ne izos-tajaj predolgo!" — A čakati je moral dolgo Radivoj in dol gočasil se je; zakaj njegov duh ni bil ustvarjen za samoto. Jezilo ga je tudi, da mu Vladimir ne odkriva naravnost srčnih skrivnosti; zakaj da on ne bi mislil na Milico, to se mu je zdelo popolnoma neverjetno. Naposled je prišel Vladimir v živahnem razgovoru z gospo Stojanovo, za njima pa gospod beneficijat Valentin in gospod svetnik Urban, ki sta rešetala važne jezikoslovne reči. "Gospod svetnik," je dejal beneficijat "Vi poznate selo Ples; odkod izpeljujete ime? Gospod svetnik je začel govoriti o običajnih Slovanov, Iti so se zbirali pod lipami k posvetovanju, a tudi k veselicam, k plesu. "Meni se pa vidi drugače," ie menil beneficijat. "Prav blizu tega je dnkgo selo, ki se imenuje Les; Les in Ples sta sorodni besedi; eno je fes, drugo je poles ali skrajšano ples." Svetnik je zmajeval z glavo; izpeljava se mu je vi-' dela smela. Zakaj ne bi bili plesali tod stari Slovani, med katerimi se je gotovo tudi na ; hajalo dokaj lahkoživcevl Škoda, da je pretrgal razpravo Radivoj, ki se je spretno spravil v središče vse družbe in odkazal pomenku drugo, duhovitejšo smer. "Ali je dovršil Zdravko Svojo dramo in Srečko svoj . roman?" je vprašal Vladimir ja, ko so bili sedli pod lipo. "Nič ne vem. Pametnejše bi bilo, da dovršita svoje Iz-ktišnie " ■# v $$ "To so jako prozaični na- "Toda pametni," je menil svetnik, "in pametna proza je boljša od nespametne poezije. Pri nas niso razmere I take, da bi se mogel kdo živeti s pesništvom; torej je treba gledati, da si pribori vsakdo svoj kruh." "Živeli kruhoborci!" se je prešerno zasmejal Radivoj. "V istinil" je poudarjal svetnik, "če si ga pribore vsi l Slovenci, ne bo nihče stradal. Če se pa ne pobrigamo sami, nam ga bodo vzeli tujci izpred ust. Kolika nesreča je, da onemore pri nas toliko mladeničev sredi svojega u-čenjal Zadovoljujejo se z nizkimi službicami in služijo, kjer bi lehko zapovedovali, ako se bi bili strašili truda. Mi visoko letamo in nizko sedamo, ker nedostaje trde volje, ki bi nas vzdržala v višini in premagala ovire. Skromni se vedno oziramo, kje bi se dalo kaj doseči brez truda, ali če ne brez truda, kje bi bilo kar najmanj truda." "Potreba truda, dela, uče-nja velja pač za vsakdanje narave," je dejal s poudarkom Radivoj in pomenljivo pogledal Vladimirja in svetnika; "a za genija ne velja. Genij je prerok, ki ga dvigne navdušenje nad pozemsko re vo v nebeške višave, kjer ustvarja nesmrtna dela." "Ali sta tadva Vaša prijatelja taka genija?" je vprašal dvomljivo svetnik. "Sta. Jaz sem slišal samo odlomke njiju del; toda ex ungue leonem. Jaz stavim, ne da bi pretiraval, to pisalo tako da če danes pogine slovenski rod in vse njegovo slo vstvo, izjemši tedve deli, po-: reko tujci za nami: Nadar-fcjen, genijalen narod je bil "Kaj p* imata tako geni-fljalne^a in tako posebnega "Tadva? Nova doba se pri- stva ter mu dajeta pravec, vzporeden s smerjo modernega slovstva naprednih narodov." "Aha! Lovor, ki si gaje natrgal Zola, jima ne daje miru." "A kaj smo pridobili," je menil Vladimir, "če začnemo posnemati Francoze in Lahe, ko smo se naveličali posnemanja Nemcev in domačinov?" "Ugled pred svetom." "Ki se nam bo smejal," je menil svetnik, "če bomo skrbeli za razkošje, ko nam primanjkuje potrebnega." "Če je kaj potrebno," ga je zavrnil Radivoj, "je potrebno dandanes lepo slovstvo. To je sila. gonilna moč človeškega napredka. A v tem slovstvu je uspeha prvi pogoj naslada, drugi pogoj naslada, tretji pogoj naslada. Čete ni, ne diši razumništvu. Kdo bo bral vedno povesti, katerih junaki so sami kmetje, hlapci in dekle, berači in rakov-njači, kvečjemu kak kaplan ali ljudski učitelj." "Treba je grofov in baronov; kaj?" je menil beneficijat. "Sploh višjih krogov, višjih krogov,,! deželiiega sodišča svetniki so tudi zanimive osebe," se je priklonil Radivoj svojemu sosedu. "Tudi so vsake vrste^," se je smejal svetnik, "zanimivi in nezanimivi. Jaz govorim po iskušnji." "Jaz pa menim," je dejal beneficijat, "da je že zastarela misel, da more samo bla- Beno B. Leuatig, 6424' Si Clair »ve. vedno ceneje kot dnitfe. -—------ Zavod United Doctors je sedaj pripravljen poslovati. ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽA]$KI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM. Govorimo v vasem jeziku. The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-ljen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ki rabi kombinirano zdravljenje za kronične bolezni. Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite. Da dobimo veliko število bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okoliet o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo: * » Vsi bolniki, ki pridejo v ta zavod pred prv;im oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se iim natančno razloži ijih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilika z aozdravljenje ali ne. Vsa preiskava je brez bolečin in ne čuti niti otrok niti ženska. The United Doctors Zavod se nahaja na 812 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 1.30 popoldne do 5. zvečer ter od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj dp 12. opoldne. najfink^f7 žensk* bluze ii vsakovrstne«* Wa«a. fin<> izdelane, dobite v*1-dno po najnižjih cenah pri Beno B. Leuetig, 6424 St. Clair ave. Berite ka) pravi dr. Cow-drick v časopisu. Na hrano in stanovanje se sprejmeta dva fanta. Vprašajte na 812 London Rd^ spo- in w noiAfrt 70 rlvfl rfn A fantA „ _ . .. p . tt*\ Ali veste kaj vas boli? Ali ve*t> kakSn* razlika je med bolnim in zdravim človekom ? iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam Iti, kadar ste bolni? Ali veste, da sem jaz zdravnik let? • Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni. Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2209 Ontario St. en blok od market houst. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St. ;.'■ . . # Ik 1 • , . S&Mjfte:'; X?r y M M V.,yjl . ■ § . , ; ... v Hiša na 43. cesti, 12 sob, s ikrlom pokrita. Cena...........$3.950 Hiša na 63. cesti, 8 sob, s škrlom pokrita. Cena ...........$4.100 Hiša na Norwood Rd., za dve družini Cena................$6.100 », hiši na 63. cesti, / hiša, 8 sob ena pa 6 sob. Cena ...........$5.350 Hiša na Norwood Rd za tri družine s kopoliščem. Cena ........ $5.000 Hiša na St. Clair aVe., za štiri družine, 18 sob, hlev, lot 48 širok in 204 čevljev dolg. Cena.....$7.500 Hiša na Darwin ave., Collinwood. Cena $5.000 — $1.500 takoj, drugo na lahke obroke. Hiša na Metta ave. 7 sob. Cena . . . $2.400 Hiša na 33. cesti, blizu Broadway, za dve družini, 8 sob. Cena . . . $2.800 hiši na 61. cesti, ena hiša 11 sob, 1 pa 6 sob, lot 50x181. Cena . . . $6.200 Hiša na Edna ave. 7 sob s kopališčem. Cena................$4.000 Hiša na 67. cesti, za 4 družine, novo barvana in vse v dobrem redu. Cena samo.............$6.900 Hiša na Bonna ave., 12 sob, za tri družine. Cena........... $5.800 Hiša na 75. cesti, 8 sob, s kopališčem, furnace, pralnica in garaža. Cena $4.650, na nakup $1.800 takoj, drugo na odplačila po $25.00 na mesec. 100 čevljev zemljišča na Lake Shore Blvd., blizu Euclid Beach parka, se proda za jako nizko ceno . . . $2.900 Hiša na Alhambra Rd., 8 sob. Cena $5.100 na obroke po $45.00 na mesec. Lepa hiša na 76. cesti, 8 sob, furnace, kopališče in pralnica. Cena . . . $6.000 Hiša na Norwood Rd., 10 sob, za 3 družine. Lot 40x120. Cena .... $5.000 Hiša na 71. cesti, 8 sob, za dve družini, novo barvana s kopališčem. Cena samo............ . $4.350 3 hiše na Lenacrave ave., S. E. vsaka hiša ima 7 sob in kopališče, lot je H9SLriota52x?85Rza ^itm^dat/ je cena samo............$3.800 2 hiši na 61. cesti. Lot 30x150, vse skupaj za..............$3^50 Hiša na 63. cesti. Cena........$3.800 Hiša na Holmes ave., (Collinwood), nasproti slovenske cerkve. 8 sob, za 2 družini s kopališčem. Cena $5400 Lot na vogalu Schol ave, cena . . . $1.300 Hiša na Schol ave., Collinwood, na voglu, 8 sob skopališčem. Cena $5.400 7 lotov v Nottingham stop 128, vse za $1.200,polovico se plača takoj, polovico pa na lahke obroke. Hiša na Ida ave., blizu St. Clair in 79. ceste. 7 sob. Lot 35x130, plin, kopališče in elektrika. Cena . . . $3.900 Lepa hiša. na 91. cesti, 10 9bb, za dve družini, s kopališčem in vsemi modernimi potrebščinami. Cena $6.000 | 3 hiše na vogalu Norwood in Bonna ave. Ena hiša ima 12 sob in trgovino ^ ena 12 sob, ena 10 sob s hlevom. Vse v najboljšem redu. Se lahko kupi na obroke. Cena . . . $16.000 To je jako lepa priložnost zlasti za grocerista ali mesarja. 3 hiše na Norwood Rd., blizu slov. cerkve, za 2 trgovini, in 1 zidana hiša za štiri družine. Vse se proda za nizko ceno. Več se poizve v našem uradu. 2 hiši na 63. cesti. Ena hiša 8 sob, ena 6 sob. Cena............$5.350 4 loti v West Parku na Kirton ave. Cena $1.000. Plača se takoj $500. za $500 pa imate 5 let časa. Hiša na Norwood Rd. za 2 družini. Cena................$6.100 Hiša na Saranac Rd. Collinwod. 9 sob in velik lot 52 čevljev širok in 185 dolg. Cena.............$3.750 Vsa zgoraj navedena posestva so po naši sodbi zelo po nizkih cenah, zato vam priporočamo, da kupite eno od teh posestev, ker denar, naložen v taka posestva, vam bo prinašal lepe obresti. Mi tudi posojujemo denar na posestva od nas kupljena in dajemo informacije zastonj v pogledu posestev ali česa drugega, zatorej je dobro, da se obrnete na nas v vseh slučajih. Ako imate hišo naprodaj ali jo hočete kupiti, obrnite se na nas. Postrežba točna ln poštena, za kar vamiamčita Kaušek in Schneller, 631!vLcelair ------------- -----1 Zaupno zdravilo dela čudeže. $kona že trideset let se Tdnerjeva zdravMa rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, feetr zaupnost izdelovatelja zasluiii popolno zaupanje in jčislamje od strani številnih odjemalcev. Malto povišanje cen je sedanja , .poitreba, da se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelt (nam je spod-t>il še zadnji steber in morali smo ceroo nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lefeov priznava brez ugovor^, da v sedanjosti, ko moramo veliko več •plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče druginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, fcer -učini, da «bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh boleani jih je devetdeset odstotkov povzročenih Ln spooetiih v zclddtu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti žekxDec in odstrani iz notranjščine drobovja vse mabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Tririeirjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravrline grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasartosti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-iglavobdla.^nervoznosti, navadne slaboče, (kakor tudi v želodicmih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženakte ob premembi žitja ali rudarje ali druge kfelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, ^ rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dcfcite je v vseh lekarnah, TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protlna, afli revma-tizma, nwvragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pometi. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ra drgnettje živcev m za mazanje -po kopanju nog. Dobite j,e v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN I je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno ribo znotraj. Posebno za. izpi- [ ranje grla mi st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vselh lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trin«rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold MWdal—San FHtadscO 1915, Grand Pri* — Penama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST.