OKROGLICA CAICA IN SE PRIPRAVLJA ZA SPREJEM STOTISOCEV BORCEV, AKTIVISTOV IN LJUDSTVA IZ VSE PRIMORSKE, SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE. OKROGLICA JE DANES V OSPREDJU ZANIMANJA VSEH PRIMORCEV, KI BODO Z UDELEŽBO NA PROSLAVI POKAZALI, KAKO SO BRANILI V ČRNIH DNEVIH FAŠIZMA ZEMLJO, IMETJE IN SVOBODO. SLIKE PREDSTVLJAJO :LEVO ZGORAJ — PANORAMA OKROGLICE, KJER BO PROSLAVA, LEVO V SREDI — GLAVNO TRIBUNO ZA 360 LJUDI BODO KMALU DOGRADILI, LEVO SPODAJ — GRADNJA TRIBUNE, KJER BO NASTOPILO 2500 PEVCEV. DESNO ZGORAJ — UREJEVANJE PROSTORA V GOZDU, KJER BO PLESISCE DESNO V SREDI — PRIPELJALI SO VELIK TRANSFORMATOR. PROSTOR PROSLAVE BO ZVEČER SLAVNOSTNO RAZSVETLJEN, DESNO SPOD/J — ČIŠČENJE GOZDA, KJER BODO PAVILJONI. 1 pred velikim praznikom Nad 60.000 kvadratnih metrov slavnostnega prostora — 140 paviljonov — Tribuna za 2500 pevcev — 14 km cest — 14 plesišč in še kaj . i Okroglica je danes veliko gradbišče. Na mestu, kjer so bile pred meseci njive, travniki in gozdovi, se danes giblje na stotine pridnih rok. Človek ima občutek, da tu grade veliko naselje. Od ranega jutra do poznega večera pa še celo ponoči se čuje ropot kamionov, strojev, žag, in kladiv. Priprave so ogromne. O-glejmo si jih nekoliko pobliie. Z izdelavo načrta za celotni prireditveni prostor na Okroglici so začeli že v juliju. To ni bila majhna stvar, bajti treba je bilo predvidevati nešteto večjih in manjših stvari, ki jih ne smejo pogrešati sto-tisočglave množice. V začetku avgusta so začeli z deli. Vsega skupaj bodo na Okroglici zgradili okrog 180 večjih in manjših objektov. Predvsem naj omenimo vodovod, tribune, ceste, električno napeljavo, parke za kamione, avtomobile in motorje, telefonske govorilnice, paviljone za jedačo in pijačo itd. Tehnično vodstvo je izdelalo terminsko tabelo, iz katere je razvidno, do kdaj je treba dograditi posamezne objekte, da bo do 5. septembra vse pripravljeno. Na Okroglici je danes zaposlenih okrog 200 ljudi. Prišli so iz vseh krajev Primorske. Zgradili so men-zo in prenočišča. Prav tako so med prvimi objekti zgradili tudi skladišča, ki sprejemajo in oddajajo material. Ves poslani in oddani material je treba seveda evidentirati zaradi končnega obračuna. Vsak večer se sestanejo brigadirji posameznih delovnih skupin in dobivajo naloge za naslednji dan. Trenutno je težišče dela na urejevanju 14 km raznih poti, ki peljejo na Okroglico, oziroma ki prepletajo slavnostni prostor. Pot, ki pelje z glavne ceste Nova Gorica—Postojna so že začeli asfaltirati. Napeljali so 14 lun električnega voda in 4 do 5 lun vodovodnih napeljav. Dan pred proslavo bodo namestili 100 vodovodnih pip, tako da bo za udeležence proslave na vseh prostorih dovolj pitne vode. Na glavnem slavnostnem prostoru je podjetje LIP iz Ajdovščine že začelo graditi slavnostno tribuno, ki bo 26 metrov dolga, G metrov visoka in 7 metrov široka. Na njej bo prostora za 200 do 300 gostov. Splošno gradbeno podjetje iz Nove Gorice pa je začelo graditi tribuno za pevce, ki bo dolga 50 metrov in široka deset metrov. Na njej bo prostora za nbd .2000 pevcev iz vse Primorske. Vsako uro pa prihajajo nova podjetja, ki jim je treba pokazati nova dela. Neprestano brue telefoni in tehnično vodstvo ima polne roke dela z dajanjem navodil in s kontroliranjem. Sam slavnostni prostor na Okroglici obsega okrog 60.000 kvadratnih metrov. Leži mer postajama Volčja draga in Ajševica. Cesta med tema dvema krajema bo za ves tovorni promet na dan proslave zaprta in jo bodo uporabljali samo pešci. Slav- (Nadaljevanje na 2. strani) M KliOiMllS (Nadaljevanje s 1. strani) nostni prostor bo; zadostoval za sprejem nad 200.000 ljudi, če pa bo potrebno, bodo ta prostor lahko tudi razširili za sprejem še nadaljnjih 100.000 ljudi. Celotni prireditveni prostor, vštevši gledališki prostor, ki se razprostira severno od glavne tribune, pa je velik dkrog 500.000 kvadratnih metrov. Vsi ti podatki kažejo, da bo dovolj prostora, da sc bodo lahko množice svobodno gibale. Veselični prostor ima eno glavno ulictf, ki je približno 1 km dolga. Na obeh straneh te ceste postavljajo paviljone. Vsega skupaj bodo postavili .140 paviljonov, nekatere od teh tudi ob cesti Volčjadraga—Ajševica- Tako bo torej za hrano in pijačo, Iti jo bodo prodajuli po najugodnejših cenah, povsem preskrbljeno. Med paviljoni bodo v razdalji približno 100 metrov drugo od drugega postavili 14 plesišč. Igrale bodo godbe na pihala iz vseh krajev Slovenije. Na veselieneni prostoru bodo postavili tudi veliko ledenico, tako cia bo vsa pijača hladna. U-deležencem bo na razpolago tudi tradicionalni partizanski golaž. Kakor vse kaže, bodo vsa predvidena dela končali do roku. V kolikor se bo zadnje dni pokazalo, da kakšne stvari ne bodo mogli izvesti, bo tehnično vodstvo takoj zaprosilo za pomoč posamezne okraje, da pošljejo novo delovno silo. Slavnostni prostor je oddaljen od improvizirane železniške postaje O-krogiica 3 km, na drugi strani od Ajševice pa 2 km. Na železniški postaji Okroglica bodo postavili pavi-l.jone, informacijsko postajo, razne urade itd. Že sedaj je pripravljenih več vlakov in več ljudi, kot jih ,je bilo za proslavo v Dolenjskih Toplicah. Pričakujejo, da se bo zadnje dni prijavilo še več novih posebnih vlakov. Na prireditvenem prostoru bo po-slovalo 9 ambulant. Glavno ambulanto bodo postavili tik ob slavnostnem prostoru, ta pa bo povezana z drugimi, kjer bodo ljudje lahko v šotorih dobili prvo pomoč. Precejšen problem jc predstavljala ureditev prometa. Vendar vse kaže, da so to vprašanje uspešno rešili. Največji avtopark bo pri Ajševici. Tu se bodo zbirali vsi kamioni in druga motorna vozila iz Sloveni-in tolminskega dela. Z velikimi tablami bodo označili zbirališča za avtobuse, kamione in motocilde. Predvidevajo, da se bo proslave udeležilo tudi okrog 30.000 kolesarjev. Za njih bodo postavili tri parke. Prvi kolesarji se bodo odcepili pri mostu Lijak in bodo imeli svoj park v začetku topolov, kolesarji iz smeri Volčjadraga se bodo odcepili pri Vogrskcm in bodo imeli svoj park 1 km od slavnostnega prostora. Kolesarji iz Vipavske doline pa se bodo/ odcepili pri Scmpasu, kjer so za njih zgradili posebno pot, in bodo rpav tako parkirali nekje v bližini veseličnega prostora. S tem n/jčrtom bodo kolesarji odmaknjeni od glavnega prometa, kjer se zbirajo kamioni in (ivtobusi. Kras, Istra In Brkin i Vse vasi sežanskega okraja je zajel val navdušenja za udeležbo proslave na Okroglici. Do sedaj je v okraju prijavljenih že skoraj 2 ■tisoč borcev, največ od teh, skoraj 700, je prijavljenih v Kosovelovo XIX. SNOUB, ki je bila ustanovljena v vasi Gabrovica na Krasu leta 1943, v katero je bilo vključenih največ Kraševcev. V Sežani je dosedaj prijavljenih za udeležbo na Okroglici 1600 ljudi, v občini Komen čez 700 ljudi. Najboljšo udeležbo je do sedaj na Krasu prijavila vas Brestovica na Krasu, kjer se je od 123 članov SZDL prijavilo 97 članov. Občina Gračišče ima prijavljenih čez 300 ljudi, v Cmem kalu 250 itd. Nezadovoljivo je število prijav v občini Senožeče, kjer jih je nekaj /čez 60, vzrok temu pa je predvsem neaktivnost občinskih funkcionarjev kot so Sotlar Anton, tovariš Perha-,vec, ki se zanimajo le bolj za svoje psebne zadeve kot za proslavo. Tudi v občini Vreme še niso storili občinski aktivisti vsega za organizacijo udeležbe na proslavo. Prejšnji teden ;e centralni odbor za proslavo v Gorici dosegel pri višjih forumih, da lahko predlagajo za odlikovanja vse one borce, ki so si odlikovanja zaslužili: odlikovali bodo vse padle borce v NOB, katerih odlikovanja frodo prejeli svojci. Vojne vdove ali ¡matere, ki so v NOB izgubile več sinov ali svojcev pa bodo še posebej odlikovali. Občinski odbor ZB in SZDL imajo te dni v zvezi s tem polne roke dela, saj morajo za vse te sestaviti predloge do 24. t. m. in jih dostaviti pa okrajni odbor za pripravo prosla-sre. V sežanskem okraju je na stotine borcev in aktivistov, ki čakajo, da jih bodo predlagali za odlikovanja, posebno pa borci iz prekomorskih brigad. Mnogo je takih borcev posebno v občini Podgradu, Materiji, Vremah, Komnu, Kozini, Podgorju in Sežani, kjer se občinske in vaške organizacije niso dovolj ali pa nič zanimale, da bi borcem in aktivistom dali priznanje za aktivno sodelovanje v NOB. Ce še sedaj ti ne bodo opravili svoje dolžnosti, bodo pred temi borci nosili vso odgovornost. Računajo, da bi morali v tem tednu v sežanskem okraju sestaviti okrog 2000 predlogov, če bodo hoteli zajeti vse borce in aktiviste ter padle v NOB. Po vseh vaseh so pričeli s pripravami za okrasitev vasi in postavljanje slavolokov. V Sežani bodo na- v Dutovljah, Divači, Materiji, Pod-pravili kar tri slavoloke, prav tako gradu, črnem kalu in vseh ostalih vaseh. Pevski zbori so po vseh vaseh že pripravljeni, z izjemo v Sežani, kjer imajo najboljše pogoje, pa še vedno oklevajo, to pa predvsem radi nediscipline pevcev samih, ker ne hodijo redno na pevske vaje. Da se da oddaljenim občinam v Istri in Brkinih, kot so Gračišče, črni kal, Materija in Podgrad možnosti čim številnejše udeležbe, je Dkrajni štab za te kraje odločil brezplačni prevoz do železniških postaj Podgorja in Kozine. V. J. Vsi občinski odbori na Goriškem bodo imeli te dni svečane sčje, na katere bodo povabili tudi borce in aktiviste iz NOB. Okrajni ljudski odbor pa bo imel izredno zasedanje, na katerem bo sprejel predlog, da ostane 6. september še nadalje praznik goriškega ljudstva. Občinske praznike bodo proglasili po vseh občinah goriškega o-kraja v spomin na važnejše dogodke iz NOB. V goriškem okraju so doslej izdelali že 1.200 predlogov za odlikovanja zaslužnih borcev. Hkrati pa so izdelali tudi okrog 2.000 predlogov za odlikovanja padlih borcev, ki bodo odbori Zveze borcev svečano izročili svojcem padlih. Ha ... Vsemu javnemu življenju na Postojnskem te dni je daj svoj pečat veliki praznik Primorske, ki je pred vrati. Priprave se bližajo h kraju. Zbrani in povezani v svoje bivše partizanske edinice so vsi preživeli primorski borci, ki se bodo čez dober teden spet sešli na Okroglici. šele ta velika manifestacija bo prvič v celoti prikazala velikanski in polni delež Primorske v splošni borbi jugoslovanskih narodov za svobodo. Okroglica bo tudi še enkrat dokazala, da nam je svet napravil velikansko krivico in kršil načela Vailtske deklaracije, ko je za zeleno mizo samovoljno diktiral našo mejo z Italijo ter nas prisilil, da smo v interesu svetovnega miru pristali na delno razkosanje našega narodnega telesa, še so morali naši ljudje ostati v tujini pod tujčevo peto, čeprav so jim bila že z mirovno pogodbo dana najsvečanejša zagotovila spoštovanja osebne svobode in narodnostnih pravic. Jasne pa je, da se tem krajem in ljudem nismo nikoli odrekli in imajo v na-š'h srcih prostor, ki jim gre. če je že lahko Italija nekaznovano tolikokrat brezbrižno pogazila določila mirovne pogodbe in celo drzno postavlja zahtevo njene revizije, čeprav to skoraj ves svet v interesu istovetnih političnih ciljev tako ali tako odobrava, bomo mi borbo za pravice naše narodne manjšine v Italiji prenesli pred najvišji svetovni forum, pred OZN, če Italija ne bo sprejemljiva za človeške sosedske razgovore, ki naj zagotovijo rešitev vprašanj in mirno sožitje med nami in njimi. Dokler pa bodo tamkaj gospodarili povampirjeni fašisti in grozili našim ljudem in celim vasem s požigom, fizičnim obračunavanjem in ekonomskim uničenjem, toliko časa ne more biti niti govora o kakšnih prijateljskih odnosih. Vse to imamo pred očmi, ko se zdaj pripravljamo na naš veliki praznik. Želeli bi, da bi ves svet vedel, da smo si o tem popolnoma na jasnem in si ne delamo iluzij in ne zapiramo oči pred dejanskim stanjem. Boli nas, ker ne moremo takoj pomagati našim bratom onkraj meje, kakor bi radi, pri njih in njihovi borbi pa smo z vsem našim Sircem. Zavedamo se naše velike žrtve, ki smo jo osamljeni morali zaradi političnih spletk položili na oltar ■svetovnega miru. čutimo, da smo zato neuničljivi in nepremagljivi ter bi znali strašno kaznovati vsakega vsiljivca. In v tej sili smo večni! To nedeljo bo v Postojni zbor vseh prekomorskih brigad, kot priprava za Okroglico. Zbrali se bodo vsi borci postojnskega okraja, iz ostalih primorskih okrajev pa bodo prišle delegacije. Cilj tega zbora je zlasti rekonstrukcija brigadnih štabov in ostale priprave za Okroglico. Ob tej priliki bo mestna organizacija ZB odkrila dve spominski plošči, člani organizacije so prav lepo uredili oba prostora. E-den je na Ravbarkomandi, drugi pa na vojaškem pokopališču. Ker bo svečani del tega zbora v nedeljo v glavnem pred spomeni- .. ó.osv..-: Klliilfill i-;®«® Z velike kulturne in politične pri reditve v 'Cesarjih in Pobegih kom padlih borcev v Postojni, bi bilo prav, da se tudi ta prostor uredi. še vedno pa je v najslabšem stanju mestni trg, ki še ne zasluži imena našega največjega Borca. Spet je ves razkopan in verjetno bo tudi še za Okroglico. Kaj pomaga, če je vse mesto v zastavah in slavolokih, če pa je mestno središče vse razkopano, v kupih zemlje in razbitega kamenja, avtobusna postaja pa neurejena in zapuščena. Lokal v stavbi so menda že obljubili kar petim interesentom, stoji pa že tako dolgo prazen in neurejen. Zanj se je pričelo potegovati tudi Turistično društvo in menim, da bi prav njemu najbolj pripadalo. Ni težko oceniti velike koristi za društvo j.n s tem neposredno za Postojno. Rastko Bradašltja Tudi ob morju postavlajjo slavolo ke. Ta je oh vhodu v Koper pred hotelom »Triglav« Tolmin, saška prapa Po vseh primorskih okrajih so priprave za proslavo desetletnice u-stanovitve primorskih brigad v polnem razmahu. Po mestih in vaseh organizirajo sestanke množičnih in drugih organizacij, na katerih se razgovarjajo o krasitvi vasi, o u-deležbi na proslavi in o političnih in gospodarskih dogodkih v ožjem in širšem .pomenu. Organizacije Zveze borcev po vseh vaseh razpravljajo tudi o predlogih za odlikovanje zaslužnih partizanskih borcev. Predloge pošiljajo posebni komisiji, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh štirih primorskih okrajev. Ta komisija bo vse predloge zbrala in jih poslala na pristojno mesto v rešitev. Zaslužni partizanski borci in aktivisti bodo dobili odlikovanja na dan praznika primorskih brigad. Po vseh primorskih okrajih je ljudstvo začelo krasiti svoje vasi. V mnogih vaseh goriškega okraja že belijo hiše in postavljajo slavoloke. V tolminskem okraju so prvi začeli postavljati slavoloke v bovški občini, kjer so jih postavili že 20. V Idriji so jih postavili 16, v Spodnji Idriji pa 6. Na množičnih sestankih tega okraja razpravljajo .tudi o gospodarskih problemih. Za sestanke je ogromno zanimanje, saj je samo enemu množičnemu sestanku v Tolminu prisostvovalo nad 600 ljudi. V tolminskem okraju so odkrili že več spominskih plošč, med drugim tudi v Tolminu, Cerknem, Pod-beli in GTahovem. V Cerknem so postavili spominsko ploščo na zidu osnovne šole v spomin padlim pionirjem ter v partizanski dvorani, ki so jo Nemoi porušili. Do Dneva republike nameravajo v Cerknem odkriti tudi ploščo na mostu, kjer je padlo 47 partizanov, gojencev partijske šole, ter spomenik padlim borcem sredi vasi. Na Vojskem so uredili pokopališče padlih partizanov. Obširne priprave za proslavo na Okroglici so tudi onstran meje, v Gorici. Vendar delajo italijanske oblasti precejšne težave našim ljudem, ki se hočejo udeležiti proslave. Odklonili so jim potne liste, oziroma izjavili, da jih bodo lahko dvignili šele po petnajstem septembru. SPREHOD PO SVETU NOV RAZVOJ DOGODKOV V PERZIJI Pisali smo, da je perzijski ministrski predsednik Mossadeg preprečil udar, ki ga je organiziral in vodil šahov pristaš general Zahedu Toda glej, ni minulo niti 48 ur, ko je teheranski radio sporočil, da je general Zahedi dokončal svoj državni udar, dal aretirati Mossadega in odstaviti iz vodilnih državnih položajev vse tiste, ki so na kakršnikoli način podpirali starega ministrskega predsednika. Poleg tega je treba omeniti še nekaj drugega. Dogodke v Perziji je treba gledati predvsem z mednarodnega stališča, s petrolejskega stališča. Perzija je bila zaradi petroleja v ostrem sporu z Veliko Britanijo. Ta spor pa se še vedno vleče in se je zaostril, potem ko je Anglija začela izvajati gospodarsko blokado proti Perziji. Seveda skušajo ta spor izkoristiti zase tudi drugi-Gre za Sovjetsko zvezo in Združene države Amerike. Vedno bolj se utrjuje prepričanje» da je pri šahovem državnem udaru imel prste vmes predvsem ameriški vojaški ataše v Teheranu. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je ameriška vlada'' izrazila tiho zadovoljstvo nad dogodki v Perziji. TUDI V MAROKU VRE Maroški sultan Sidi Ben Jusef je moral odstopiti in oditi v konfina-Cijo na Korziko. Maroški paša El Glaui je na čelu 3000 konjenikov prihrumel v Rabat, da ostavi zakonitega vladarja Bena Jusef a. El Glaui ni samo veleposestnik in vele-kapitalist, ki ima namen, izpodriniti svojega tekmeca, temveč je predvsem glavni zaveznik Francozov^ Sultan Ben Jusef je užival veliko podporo večine maroškega ljudstva zaradi_ svojega zadržanja proti Francozom. " Vse arabsko-azijske države pri OZN so takoj protestirale pri francoski vladi ter zahtevale, naj pride to vprašanje pred Varnostni svet OZN. Toda razpravi o njem v tem mednarodnem forumu se zelo p roti vi ne samo Francija, temveč tudi ZDA in celo Velika Britanija. Nevarno je, da bodo francoski ko-lonialisti težko plačali svoje početje,, v kolikor ne bodo pristopili na pot treznosti in razuma ter podelili ne samo Maroku, temveč tudi Tunisu in Indokrni popolno neodvisnost. »POČITNIŠKA« VLADA V ^ ITALIJI V Italiji so končno dobili vlado.. Vodi jo bivši finančni minister de-¡mokristjan Pella. Le ta se je že predstavil parlamentu in dobil zaupnico, seveda predvsem zaradi tega, ker je napovedal, da je njegova vlada samo začasnega značaja in ker se je poslancem mudilo na počitnice. V bistvu je nova vlada samo premirje v pričakovanju novih kriz: in kombinacij po poteku parlamentarnih počitnih. Čeprav so demo-kristjani sedaj zadovoljni s tako rešitvijo vladne krize, ki jih spet postavlja na oblast, vendaT pa jim že sedaj kali počitniški mir misel, da je tudi ta vlada- že vnaprej obsoje-na na poraz. Priprave za proslava desete obletnice ustanovitve primorskih brigad in zmagovitega IX. korpusa, ki bo 6. septembra na goriški Okroglioi, so zajele vse primorsko ljudstvo in se razmaknite šipom ostale Slovenije ter odjeknile daleč preko njenih meja v ostale bratske republike zvezne, ¡jugoslovanske države. i\e bo odveč, ako v teh zadnjih pred praznični': dneh posvetimo poleg številnih vsakodnevnih časopisnih pnrri'1. ki objavljajo bogato zgodovino ¡rodiva iz slavnih časov naše herojske osvobodilne borba, še nekaj misli ogromnemu pomenu te veličastne vseljudske manifestacije na Okroglici. Zdi. se mi, da bodo 6. septembra Sirom \iaše Primorske toživeli grobovi herojev, ki so temu ljudstvu s srčno krvjo odkupili najdragocef nejšo pravico, ki jo je narava nujno in bistveno povezala s pomenom in udejstvovanjem človeka na pemlji: pravico do njegove losebne in kulturne svobode. Oživeli bodo grobovi in z nemim protestom zavpiti v svet. da se nikoli več ne sme ponoviti strahotna \tragedija morija nad človeštvom, In protestu grobov se bodo pridružile stotisočere množice živi1', ljudi, ki 'bodo krvi žejnemu imperializmu sveta jasno in odločno povedali, da smo pripravljeni braniti svojo svobodo in neodvisnost pred vsakim nasiljem in samozvan-stvom. Naša sveta, s krvjo prepojena zemlja, ine sme nikoli ve& postati tržišče zasužnjevanja niti pozorišče vojnih orgij. Proslava na Okroclici bo hkrati veličastna manifestacija naših miroljubnih stremljenj. Federativna ljudska republika Jugoslavija ne bo dala nikdar in od nikogar omadeževati svojega imena kot posredovalka miru med narodi in kot prvoboritelji-ca ter pobudnica za spoštovanje m uveljavljanje temeljnih človeški i pravic in enakopravnosti med malimi in velikimi, ¡narodi. V tem .ie bistvo čistega marksizma, ki doslej edino med jugoslovanskimi prihaja do praktičnega izraza. To vemo in občutimo v prvi vrsti sami. a o tem se imr-av v teh dneh. na lastne oči prepričujejo (tudi vodeai predstavniki velikih, gospodarsko in kulturno visokih razvitih narodov, ki jih naša svobodna domovina sprejema v goste. Sedemnajstmili jonski balkanski narod Jugoslovanov si je po zmagoviti osvobodilni borbi začrtal pot v socialistično ureditev svojega gospodarskega in kulturnega življenja. Dosledno in brez kompromisa korakajo naši narodi po tej poti t; boljšo in srečnejšo bodočnost. Zakaj se je naš narod izbral ravno to pot? Zato, ker še pomni tiranijo nekdanjih. proslulih (režimov, ki ,so gospodarsko samo izkoriščali in hromili. a kulturno omejevali in zatirali ter «a tako uvrščali med najbolj zaostale in bedne narode sveta. Bilo smo narod hlapcev in sužnjev. Danes smo svobodni ljudje in si pišemo usodo in zgodovino sami To pa ie neprecenljivi dar naše socialistične ir. evolucije. Zato bo vse slovensko in ne samo primorsko ljudstvo s to razkošno zavestjo oohitelo 6. septembra na O-kroglico. Tam blizu je krivična meja. onstran katere čakajo osvoboditve in rešitve r materinsko naročje domovine še tisoči naših ljudi, ki so seme naše krvi. Onstran te meje pa preži tudi maš \najbolj potuhnjeni zakleti sovražnik, ki ga skomina po naši zemlji 'in našem morju. Potem, ko so naše slavne brigade pred desetimi leti zlomile njegovo krvavo orožje in ga nagnale z nase zemlje, se je v svoji onemogli o gor-¿enosli in svoji značilni strahopet- SLO,VENCI ZA MEJO iNA GORIŠKEM Zamejski Slovenci v Italiji z ve-Blikim zanimanjem spremljajo ¡priprave za proslavo 10-letnice ustanovitve primorskih brigad in množične vstaje primorskega ljudstva. Italijanske oblasti pa jim delajo preglavice in jim nočejo izdati skupnega potnega 'dovoljenja za preho/d čez mejo. Kljub temu se bo proslave udeležilo več sto ljudi, ki imajo svoje potne liste. Tako bodo skupno z osvobojenimi brati ¡praznovali desetletnico vstaje in obujali z (njimi spomine na tiste zgodovinske dneve in dogoidike, pri katerih so tudi oni dali svoj delež. nosi; zatekel k nizkotnim, sredstvom svoje, diplomacije. Z javnim blatenjem pridobitev naše osvobodilne borbe in omalovažvanje.m našega kulturnega potenciala ter z zahrbtnim intrigiranjem si. skuša ustvariti pri velesilah prestiž in uveljaviti na račun naših meja svoje namišljene »pravice«. Na Okroglici bomo tudi na ie jalove poskuse enangično odgovorili: »Roke proč! Spregledujejo vas tudi tisti, pri katerih iščete, opore!« Jugoslovanski narodi pa ne bodo nasedali nobenemu izzivanju, ki je le dokaz slabosti naših sovražnikov. Z visoko dvignjeno zastavo Socializma in svobode si bom utirali pot v utrjevanje svojega blagostanja in neotlvisnosli. pri tem pa bu/Ino varovali nedotakljivost naših meja. V teh skromno izraženih mislih naj bo bistvo pomena našega največjega primorskega \praznika in proslave na Okroglici. Žvan Jaša Velika množica ljudi na zboru XIX, SNOU t? Kosovelove brigade v Štanjelu • - ■i- mmm: Spomenik, ki so ga v nedeljo odkrili padlim borcem v Štanjelu V preteklem tednu nad 140 raznih zborovanj na Goriškem Preteklo soboto in nedeljo so bila ni. V goriškem okraju, ki šteje o-v goriškem okraju številna zborovanja na čast vseprimorskemu prazniku na Okroglici. Sestali se niso samo člani občinskih ljudskih odborov in občinski in vaški odbori Socialistične zveze, temveč tudi -vse množične in druge organizacije. Večja zborovanja so bila predvsem v Opatjem selu, Kostanjevici, Selu na Krasu, Braniku, Brjah, Preser-ju, Vogrskem, Prvačini, Vipavi, Cr-ničah, Dobrovem in Kojskem. Skupaj je bilo v preteklem tednu na goriškem nad 140 raznih zborovanj, v zadnjih štirinajstih dnevih pa nad 250. Na sestankih so predvsem razpravljali o pripravah za Okroglico ter o borbi Primorskih Slovencev za politične in ekonomske pravice. Obravnavali so dogodke od leta 1019 naprej in se zlasti zadržali na narodnoosvobodilni borbi. VELIKO PARTIZANSKO ZBOROVANJE V POSTOJNI Kot zadnja priprava za veliki primorski praznik bo v nedeljo. 30. avgusta v Postojni veliko partizansko zborovanje vseh borcev in aktivistov postojnskega okraja ob udeležbi 'delegacij borcev iz Ibivših prekomar-skih brigad tudi iz drugih okrajev. Ob devetih dopoldne se bo na že-' lez/niški postaji formirala partizanska kolona, ki 'bo nato z dvema godbama šla skozi vse mesto do spomenika padlih borcev. Zbranim borcem bo fpregoivorila tovarišiea prekomor-skih ibrigad. V svečami del spada tudi podelitev borbenih zastav preko-morskih brigadam. Oib enajsti uri bodo odkrili dve spominski plošči — eno na vojaškem pokopališču, druga pa na Rav.barko-mandi . Pri tem bo sodeloval tudi pevski zbor iz P r osek a — Kontovela pri TrStu, ker je med padlima tudi njihov vaščan. Vsi udeleženci h odo nato šli na partizansko taborenje na Poljane za Sovičem. Tam bo za yse pratizan-sko kosilo iz kotla.vendar naj borci pmrcijo in jedilni pribor prinesejo s seboj. Ob pol dveh bo nato delovna konferenca, na kateri bodo prekomorci pretresali vprašanja v zvezi z udeležbo na Okroglici. Po končani konferenci bo velik partizanski miting Sodelovala bo godba J'LA in postojnskih gasilcev, ¡pevski zbori in gledališke grupe, tako du ho prav veselo, Rasko Bradaškja NEKDANJI KOMANDANT IX. KORPUSA STANE POTOČAiR V NOVI GORIGI V Novo Gorico, kjer je štab pripravljalnega odbora za proslavo na Okroglici, je te dni prišel tudi general major Stane PotoŽar, ki je hil leta 1944 komandant IX. partizanskega korpusa na Primorskem. Ostal bo tu do proslave na Okroglimi ter sodelovali) pri organizaciji! zbora partizanskih brigad. MLADINA V BOVCU V ZNAMENJU PRIPRAV ZA OKROGLICO V nedeljo je imela mladina v Bovcu občinsko konferenco, kjer je v prvi vrsti obravnavala priprave za udeležbo na Okroglici in priprave za VI. kongres LMS, ki bo 10 oktobra v Mariboru. Mladina je prevzela glavno agitacijo za udeležbo na proslavi, pomagala bo krasiti Bovško s slavoloki, ki jih bo vseh 17, od teh 6 v Bovcu. Na Vršiču, ki meji primorsko in Gorenjsko, bo postavila lep slavolok. Za vse napise in parole bo preskrbela mladina, prav tako za kresove, ki bodo zagoreli na večer pred proslavo. S Stola bo viden kres globoko v Slovensko Benečijo. Roja S TOLMINSKEGA BO UDELEŽBA VEČJA KOT SO PREDVIDEVALI Pretekli teden so bila na Tolminskem številna zborovanja množičnih in drugih organizacij v zvezi s proslavo na Okroglici. V Cerknem je bila preteklo soboto akademjia, ki ji jo prisostvovalo veliko število prebivalcev. V Tolminu je bilo v nedeljo zelo uspelo zborovanje žena, katerega so se udeležile predstavnice AFŽ iz vseh krajev Tolminske. Žene so poudarile, da bodo vložile vse sile, da bi bila udeležba na Okroglici s Tolminske čim večja. Zadnje dni ie gostovala na Tolminskem tudi igralska skupin a IX. korpusa, ki so jo .povsod sprejeli z nepopisnim navldušenjem. Po .zadnjih podatkih računajo, da bo udeležba s Tolminske večja, kakor so prvotno predvidevali. V planu jb bilo 20.000 prebivalcev, udeležilo pa se bo proslave na Okroglici okrog 22.000 ljudi. Najbolj aktivna v pripravah je občina Grahovo, , občudovati moramo iznajdljivost, vztrajnost in hrabrost partizanov, ki so bili zmožni kaj takega vzdrževati v tako težkih okoliščinah, kot jc bila osvobodilna borba. V Cerknem smo videli kraj, kjer jc januarja 191-1 padlo 17 najboljših sinov Primorske, ki so bili na tečaju v partijski šoli. Odpeljali smo sc nato ob Idrijci do Tolmina in od ta,m po Soški .dolini v Brda. Ustavili rano se v Vipolžah in si ogledali krivično mejo. Prav takrat je kmet iz Vipolž pripeljal čez blok voz otave, ki jo je naložil na svojem zemljišču onstran bloka. Mimogrede smo se na povratku ustavili še v Kojskem in pokusili kozarec sladkega brica. Res .ni slab, kot smo prej mislili, in se mu ni treba nič bati konkurence našega istrana. Že v mraku smo privozili v Solkan in Novo Gorico, ki pa smo jo videli samo od daleč, vso v lučeh. Toda tema nam je nato preprečila nadaljnje ¿razgledovanje skozi šipe avtobusa. V Sežani smo se malo odpočili in se celo nekajkrat zavrteli na plesišču pred hotelom »Triglnv«. V Koper smo prišli že po polnoči. Bili smo tako zopet v Istri, vendar nam jc bilo skoro malo težko, ko smo se kmalu nato odpravljali na počitek doma v iKrkavcah. Videli smo del naše Slovenije, videli smo kraje, kjer se jc slovensko ljudstvo borilo na življnje in smrt z nemškim okupatorjem, kot smo se v Istri z italijanskim okupatorjem. Skupna borba nas jc povezovala in mam dajala moči. da -smo prema« govali največje težave, da smo do-prinašali velike žrtve. Zato pa so bomo ob prazniku vseh Primorcev znova srebali stari borci in aktivisti na Okroglici. Tovarišu učitelju Marušiču se najlepše zahvaljujemo, da nam je pripravil tako lop in poučen izlet. KUD »Ivan (Cankar« jc bilo ustanovljeno v novembru 1951. Člani so takoj začeli z vajami in se lotili tudi večjih iger. Tako so med d.ru-dinii naštudirali tudi Finžgarjevo Razvalino življenja, Petrovičev Vozel in Jurčičevega Domina. S temi igrami so nastopili doma in večkrat gostovali tudi v bližnjih vaseh, Posebno letos zaznamuje KUD »Ivan Cankar« zelo razgibano in plodno kulturno prosvetno delovanje,, saj so člani igralske skupine sedemkrat nastopili doma, trikrat pa so gostovali v drugih vaseh. V okviru KUD je tudi .pevski zbor in folklorna skupi,na, ki oživlja nekdanje naše lope narodne plese. Igralska skupina je že prvo nedeljo po vrnitvi z izleta gostovala v Borštu. KAL. NAD KANALOM V okviru prireditev na čast deseti obletnici vstaje primorskega ljudstva je v nedeljo dramska skupina kulturnega društva Zvezda iz Avč Uprizorila v Kalu nad Kanalom »Desetega brata«. Gledalci so topiu pozdravili izvajanja članov gostujoče dramske skupine. Člani KUD »Ivan Cankar« iz Krk avč so bili na dvodnevnem iizletu po Sloveniji. Na sliki: udeleženci izleta pri Cankarjevem spomeniku- na Vrhniki da ¥ Ilirski Bistrici so zborovati usiuzoencl sinctlKjata državnih ustanov Pretekli petek se je Sindikalna .podružnica državnih ustanov sestala k obravnavanju važnih vprašanj. Ob zadovoljivi udeležbi se je razvila precej dobra diskusija o sklepih Plenuma republiškega odbora sindikatov te stroke. Udeleženec plenu-,ma jt izkoristil zborovanje, da je članom podrobno obrazložil omenjene sklepe, ki jih je članstvo odobrili, posebno kar se tiče vprašanja plačilnega sistema in pa vloge sindikata stroke državnih ustanov. Na sestanku so obravnavali tudi vprašanje lanskoletne prevedbe u-službencev, pri čemer so odobrili predlog za imenovanje posebne komisije, ki naj bi pregledala primere, kjer je očitno, da je bila prevedba nepravilna. Prizadeti uslužbenci bodo dostavili vodstvu podružnice (nekateri so že dostavili) prošnje, da se njihov primer strokovno pregleda ter ukrene vse potrebno za u-reditev prevedbe po zakonu. Po mnenju prizadetih je za napačno prevedbo kriva naglica, s katero so delale prevedbene komisije, nekateri pa ne izključujejo tudi kakih subjektivnih razlogov. Imenovana štiričlanska komisija bo skušala zadevo razčistiti in na zakonit način posredovati spremembbe v korist uslužbencev. Predsednik podružnice je postavil vprašanje prostovoljnega dela za u-reditev novega sejmišča, kar je članstvo odobrilo pod pogojem, da komunalna ustanova o pravem času poskrbi dovoljno količino orodja na delovnem mestu. Članstvo je tudi odobrilo predlog za udeležbo pri prostovoljnem delu na Svinsčakih pod Snežnikom, kjer bodo obnovili bivši hotel, ki bo sedaj postal planinski dom. Delovne akcije se bodo člani udeleževali med gradbeno sezono od sobote popoldne do nede-je dopoldne, razen v • slabem vremenu. Posebna točka razpravljanja je bilo vprašanje .udeležbe na proslavi primorskih brigad na Okroglici 5. in 6. septembra. Članstvo je sprejelo sklep, da se proslave množično udeleži. Odobrili so tudi predlog članov upravnega odbora, da se po končani proslavi udeležencem povrne del stroškov iz rezervnega skla-Sindikalne podružnice. Fč KOPRSKI ZADRUŽNIKI SO SE VRNILI IZ INOZEMSTVA V .ponedeljek so se vrnili v Koper zadružniki, ki so bili na 20-dnevnem poučnem potovanju v Avstriji, Zapadni Nemčiji in na Ho-landskem. V teh državah so si ogledali razna zadružna posestva, farme, moderno kmetijstvo in sadjarstvo. Z zadružniki je prišel v Koper tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo iz Holandije inženir Post. Gost bo ostal na Koprskem, kjer si bo ogledal nekatere kmetijske ustanove, nato pa odpotoval v Jugoslavijo, kjer bo preživel svoj letni dopust. * & * Ljudski odbor mestne občine je na zadnji seji razpravljal o predlogu za investicije v letu 1954, Predlagane investicije za prihodnje leto znašajo skupno 115,331.000 din ter 10,910.000 deviznih sredstev. Med drugim predvideva predlog investicij za prihodnje leto gradnjo novega stanovanjskega bloka z okrog 40 ¡stanovanji, instalacijo nove vodovodne mreže in ureditev kanalizacije v dolžini okrog 500 metrov. Poleg tega obnovo cest v Cankarjevi .ulici, na nabrežju Sv. Petra in na trgu Venezia. V predlogu tudi predvidevajo ureditev električne napeljave po Belvederu in nabrežju Jugoslovanske mornarice, ureditev letnega kopališča, nabavo dveh novih avtobusov za progo Koper—Valdoltra in škofije—Izola. ■Na tej seji so odborniki razpravljali tudi o finančnem stanju občine v prvih osmih mesecih t. 1. Od planiranih 28 in pol milijona dinarjev bo do sedaj porabili 11 in pol milijona dinarjev. SOCERE — ZAGORELA JE ELEKTRIČNA LUC Vas Socerb je bila zelo poškodovana med narodnoosvobodilno borbo. Čudne in nenaravne meje, ki so nastale zaradi nam nasprotne politike voditeljev- drugih držav, so v tej vasi prišle še posebno do izraza. Ljudje so ostali skoro odrezani od sveta. Prihodnji mesec bo zasvetila e-Iektrika tudi v Strunjanu, kjer bo dobilo razsvetljavo 40 hiš. Prav tako jo bodo dobili tudi prebivalci majhne vasice Truške, kjer živi le okoli 20 družin. Zamikalo je, da bi prekolesaril cesto od Sežane do Kopra. Moji sežanski prijatelji so zmajeval; z glavo in se mi nekam dvomljivo posmi-hall. Miha z okraja me je celo vprašal, če gre morda za stavo. Branko je domneval, da nameravam tekmovati z mednarodnimi kolesarji, ki so se te dni podili po Sloveniji in Hrvajsbjt. Slavko pa je začel kar resno spravljati v sklad sončno pripeko in moje možgane. Kljub vsemu sva z'nečakinjo Majdo. ob petih zjutraj zdrčala iz Sežane proti Lokvi. Prvikrat v življenju sem doživljal prelepi čudež zgodnjega poletnega jutra na kraški planoti. Nikoli bolj kakor v tem jutru sem čutil, koliko ljubkega grmiče-vega zelenja in mehkih, v značilne kraške ogrado zajetih trat in tratic poganja na kamenitili prsih našega Krasa. In koliko zdravega, svežega življenja se je razbohotilo tod! Sre-čavala sva črede govedi, ki so jih gnali pastirji v teh zgodnjih jutranjih jutranjih urah na pašo. Vsa lepa živina sive pasme. Krave-vodni-ce z zvonci okoli vratu. Planinska idila, prendsena na Kras. S ceste, ki vodi skozi borov gaj, sva sc zapodila proli glavni cesti. Tam daleč na levi obrobljajo kraški svet zeleni Brkini, ki se v elegantnem loku pno od Ilirske Bistrice tja do istrskega višavja. Po 1200 metrov visoka Ivanjščica in Slavnik si sramežljivo namigujeta in vabita turiste, V Brkinih bi utegnili pridelati okoli 900 vagonov prvovrstnega sadja, jabolk, hrušk in sliv, ako hi imeli urejene sadovnjake in ceste, povem Majdi, ki so čudi. Po takih cestah, kakršne imajo v Brkinih, je prevoz sadja v dolino do glavne ceste nemogoč. Obtolčeno in razmehčano sadje je potem le še za industrijsko predelavo. Kakšna škoda ! Sem zvedel, da se sežanski o-krajni ljudski odbor z energičnim prizadevanjem predsednika tov. Primoža trudi za čimprejšnjo ureditev brkinskih cest, okrajna zadružna zveza v Sežani pa za zasaditev novih, strnjenih sadovnjakov in za regeneracijo starih. Bogastvo Brkinov jo v sadjereji, le da sc tega' konservativni Brkinec vse premalo zaveda. Ko sva vozila mimo prijaznega Rodika, sem razmišljal, za kaj bi tu ne obnovili letoviškega življenja. Prejšnje čase so prihajali v Rodik na poletni oddih številni domači gostje, pa tudi iz Trsta. Vsaj kaka počitniška kolonija, naj bi si tukaj •uredila svoje poletno bivanje. .Idealen kraj tudi za stalno naselitev onemoglih starih ljudi. 'Na Kozini sem prebral na poto-kazni deski, da je do JCo.pra še 38 kilometrov. Po prvi, nekoliko naporni etapi kolesarjenja, sva bila z Majdo potrebna okrepila. Zato sva krenila v krajevno .gostilno in se nekako prerila skozi roj muh do točilne mize. V tri četrt ure sva bila »kakor bi mignil« postrežena s čajem in koščkom sira. Čudil sem se »vljudni« in »nagli« postrežbi v tem edinem kozinskem lokalu, ki je na zelo prometnem križišču in ga gotovo obiskujejo tudi tujci, ki potujejo v Istro, Trst, na Reko itd. Skrajni čas bi bil, da se malomarna postrežba v našem gostinstvu korenito odpravi. Kozina ima po svoji geografski legi zelo lepe pogoje za večjo gospodarsko Tazgibanost. iZdaj obratuje le žaga, remontno podjetje in trgovsko podjetje »Kurivo« ter ne- kaj manjših obrti. Pravijo, da bodo v bivšem mladinskem domu uredili bižuterijski oddelek sežanske Tovarne steklene galanterije. Izdelovali bodo biserne ovratnico in podobno okrasno blago. Dobra zamisel, ki jo gotovo pozdravlja zlasti številna ženska delovna sila, ki se v tem predelu bori za zaslužek. Preteklo deževje je močno razdejalo cesto, ki je itak obremenjena z velikim kamionskiin prometom. Zato ni čuda, .da sva drvela od Kozine navzdol proti Petrinji s šklepetajo-čimi zobmi in drhtečim drobovjem. Tu in tam sva naletela na samotnega cestarja, ki jo trebil uvelo tra-vico ob cestnem robu, razvrano cesto in kotanjo pa puščal vnemar. Koliko bi .neki veljalo, če bi tudi to cesto tja do Rižano asfaltirali? •Potem ko sva na ovinku nad Črnim kalom občudovala panoramo Trsta in valoviti predel Istre, sva planila navzdol, računajoč, da bova v pičli uri že svežila prepoteni telesi v morju.. Žiiiiiiv-iuč!, jc zapi-skalo iin mi izpraznilo prednje kolo. Ker nisem imel lepila, .da bi zračnico zakrpal (nedeljski kolesari), sva do Ankarana morala devetkrat »pumpati«. To so najbridkejši kolesarjev! občutki! Na področju Črnega kala, ki čepi kakor prilepljen na granitno steno in bahavo mežika v dolino, sva videla z Majdo ogromne bregovite površine, pravkar globoko preorane z regolnim plugom. To so bile včeraj še puščobne, laporaste goličave, na katerih bo jutri raslla in rtfdila žlahtna istrska vinska trta-Iznenadilo naju je tudi že lepo število novih strnjenih vinogradov, vzorno urejenih in negovanih. 'Sežanska okrajna zadružna zveza načrtno spreminja istrske goličave v plodonosne vinograde in s tem ustvarja pogoje bodočemu blagostanju doslej zanemarjene in jiasivne Istre. V Istri je okoli 1000 hektarjev neobdelanih površin, ki bodo v bližnji bodočnosti zaživele y vinogradih in sadovnjakih. In še nekaj! Slovensko Istro prepleta danes električno omrežje in sta baje samo še dve vasi, kjer še ni zagorela električna žarnica. Pravijo, da bosta tudi ti dve vasi v najkrajšem časti elektrifieirani. »Kulturni« okupator četrt stoletja istrskemu prebivalstvu ni privoščil ne elektrike, ne melioracije zemlje. Tega naj se naši Istra-ni spomnijo in naj krepko tudi sami popri,mejo za delo ter dokažejo, da tudi v Istri raste dober kruli. V Koprščino sva zavozila po novi, široki, asfaltirani cesti, ki je nvkaz moderne cestogradnje in naš ponos. Kar švignila sva mino trtnih, sadnih ter oljčnih nasadov skozi Dekane v Ankaran in kopališče »Turist«, ki sc mu jc prej reklo »San Nico-lo«. Ji; prav, da je odpravljena »Miklavževima«, ki je .za udarjal a po strupeni soseščini. Morje! To naše ljubo, sončno, miroljubno morje! Kako velik in z neizmernimi, žrtvami obeležen je bil čas, ko se naši heroji utirali pot svobodi proti Jadranu in s svojo Dneva groze v Rodiku in Artvižah Učiteljevo delo m uasi se ne da -meriti po številu opravljenih m 22. in 23. julij 1944 bosta v zgodovini vasi Rodi k in Artviže zapisana s krvavimi črkami. Nemške fašistične tolpe so tiste dni doživljale poraz za porazom. Vzhodna fronta se je pomaknila že izven meja Ru-s'je in borbe so se razvijale že na ozemlju nemških satelitov. Osvoboditev Beograda je bila blizu. Tudi ozemlje rajha je bilo neposredno ogroženo. Nemcem v Jugoslaviji ni več prcostajalo drugega, kakor da si omogočijo neoviran umik. A tudi to je bilo za uzurpatorja že težko izvedljivo. Naša narodnoosvobodilna vojska je imela večino prometnih žil pod svojo kontrolo. Tako je bila na primer proga Divača — Pula neprestan cilj partizanov. Mimo Rodika skoraj m privozii vojaški transport, ki bi ga ne bili partizani minirali. švabi, ki partizanom niso mogli do živega, so iztresli svojo ihto nad nezaščitenim prebivalstvom. Dne 22. julija so pridrveli v Rodik Nemci iz Herpelj, ki so bili znani po svojih grozodejstvih. Poiskali so vaškega funkcionarja Godina Andreja, ga pred očmi žene in otrok nečloveško pretepli in nato polmrtvega obesili ob glavni cesti pred vasjo. Njegovo hišo so izropali in jo zažgali. Komandant te tolpe v Herpelj ah pa ni bil zadovoljen s poslanstvom svojih rabljev. Poslal jih je naslednji dan zopet skozi Rodik v Artviže. Spotoma so v Rodiku ustrelili 19-letno Dujmovič Olgo, ostala dekleta pa, ki so jih polovili, so odvedli v zapor. Na poti proti Artvižam so prijeli 5 mladoletnih fantov in deklet iz Rodika in Kočic, ki so prejšnji dan zbežali pred fašisti. Nič hudega sluteč, so se mladinci vračali zamišljeni nad grozotnim dogodkom prejšnjega dne na svoje domove. Nemška drhal jih je odvedla s seboj proti Artvižam. Maloštevilna partizanska zaseda pri Artvižah se je morala umakniti pred nadmočno sodrgo. Nemški rablji so se najprej znesli nad vaščani na Artvižah. Ustrelili so 70-letinega Mahneta Jožeta, izropali siromašne hiše, nato pa zažgali tisto, kar so si vaščani za silo obnovili po požigu v prejšnjem letu. Sledili so groze polni dogodki. Vaščane, v kolikor niso uspeli zbe-žati, so nagnali na konec vasi, kjer so imeli zastražene prej ujete mla- krrvjo odkupovali pogoje za ustvaritev današnje naše močne in ponosne mornarice! Bil je delovni dan, zato ni bilo gneče dkoli kopaliških kabin. Ne vem, že je kje na naši morski obali tako ugoden teren za kopanje, kakor tukaj. Z drobnim peskom zasuto dno in opogumljajoča plitvina ter čista voda so prav gotovo tri privlačne prednosti tega kopališča. Sladkovodna hladna prha osveži kopalca in zdravo vznemiri živčni ter krvoločni sistem. Manj simpatična je okolnost, da ima ključ od vseh kabin en sam »kabiner«. Bujni senčnati nasadi okoli kopališča in travnaito zelenilo uhlažujejo dušečo soiparieo in preprečujejo naveličanost in utrujenost. Je pa tu pravcati »Babilon« narodnosti. Nemci. Švedi, Angleži, Francozi, Italijani, Srbi, Hrvatje Slovenci. Prisuhnil sem v pisano množico in ujel m kaj besed, iz katerih sem razpoznal navedene narodnosti. Najglasnejši so bi,li naši dragi ljubljanski »kogakavci«. Pri prjii Bran malo pokavaliril brhki, :pl a volani Ne;mlki, ki je 'bila premajhna, da bi odvila kolesce, s katerim se prha odpira. »Kako vam ugaja na našem morju. gospodična ?. su. Vožnjo s kolesom od Kopra do j Sežane pa naj opiše tisti, ki jo bo 1 za nama prvi privozii. Žvan Jaša. I telj, je vplivalo več učiteljev. Se dobro se spominjam šolskih let, ko smo brali Vodnikovo »Dra-niilo Slovencev«. Tista zanosni vzklik na začetku: »Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega naj-prava«, je dvigal mojo zavest posebno tedaj, ko sem slišal, kako je kdo vse, kar je tujega hvalil, naše domače pa deval v nič. Ko sem kasneje prisiljeno moral v tuje dežele in prišel v stik z drugimi narodi, sem še bolj občutil, da je hvala vsega tujega dostikrat pritirana in da nam je treba več domovinskega zanosa. Za to imamo nešteto lepili zgledov naših borcev iz osvobodilne borbe. Potrebno ps nam je še polno znanja in lepih kulturnih navad in to prav zato, ker smo majhen narod. V domišljiji se mi je prikazala lepa slika, da je vsak Slovenec res lik izobraženega in kulturnega človeka. Da bi vss.i deloma pripomogel k uresničevanju tega, sem postal učitelj. 2e takoj v začetku službovanja sem imel težave z nekaterimi starši, ki niso pošiljali svojih otrok redno v šolo. Danes je v tem pogledu že mnogo bolje. Le nekaj ni prav; doma je mnogim učencem odmerjen najneprimernejši čas za učenje, zvečer po trudapolnsm delu ali pa zgodaj zjutraj, ko se že mudi v šolo. Le deloma se to da popraviti z roditeljskimi sestanki. Več lahko doseženi v razgovoru s starši na domu. Pri vzgajanju otroka sodeluje vsa družba, Tega se kljub vsemu pisanju v naših časopisih še vse premalo zavedamo. Kakšne sledove morejo zapustiti v otroku hudi družinski prepiri, nesloga in natolcevanje med sosedi, pijančevanje in nemoralno govorenje in še vrsta drugih slabosti! Mislim, da samo učitelj, tudi če so z njim starši, v tej borbi ne more sam zmagati. Napačno pa bi bilo govoriti samo o slabostih. Jaz sam sem svojim staršem za mnogo hvaležen. Oče je zelo ljubil red in ga tudi od drugih zahteval. Mati pa nam je-rada brala na glas iz kake knjige. Se danes rada bere kljub veliki zaposlenosti Pri tem še jaz sani občutim veliko zadovoljstvo. Gotovo so tudi drugod taki starši in vsa čast jim! Učiteljevo delo na vasi se ne more meriti po številu ur. O tem ne more odločati nobena uredba, ker navadno potrebe narekujejo število ur. Teh pa je na vasi zelo veliko, še pred prihodom v ta kraj sem sina skrivaj ogledal svoje bodoče delovno mesto, šola je bila med borbo požgana in je le gola streha pokrivala zidovje. Ko so me iz pisarne takratnega KLO opazili, so me ob povratku prestregli, da bi jim ne ušel. Bil sem mlad in se nisem u-strašil ničesar. Vaščani so pri obnovi šole veliko pomagali. Ko je bilo to gotovo, je bilo še nič koliko drugega potrebnega dela. Ni da bi vse našteval, saj je navada, da učitelj pomaga povsod. Tako sem tudi jaz in bom še v bodoče. Pomagal sem pri gradnji ceste in pri elektrifikaciji. Bil sem član okrajnega LO. Danes imamo v Otavah prosvetno društvo, ki im av oskrbi knjižnico in prireja kulturne prireditve. Treba je pomagati in sodelovati. Včasih se kdo poškoduje ali ponesreči. Takrat je prav tako potreba pomagati pa svetovati. Tako gre delo naprej in človek občuti, kako se izrablja. Rad bi, da bi bile človeške sile bolj neusahljive«. L. B. Stanko Stritih Svojci padlih mladincev na pokopališču v Rodiku do ši®§9B*^ »KOBARIŠKA. D TT DI IP? IF Ä 'm KiL if U D LI K.Ä« atmp -4® Septembra 1943 je Kobariška po dolgih letih suženjstva zopet svobodno zadihala. Partizani so kontrolirali celotno ozemlje in ljudstvo je izvolilo prve organe ljudske oblasti — narodnoosvobodilne odbore. Polnih 50 dni je trajala tako imen-orvana Kobariška republika, dokler niso številne nemške oklopne divizije prisilile naše borce, da so se umaknili v planine, V zvezi s temi dogodki in s partizanskim bojem na Kobariškem prinašamo nekaj najznačilnejših odlomkov. PRVI PARTIZANI Prvi partizani so se pojavili v o-kolici Kobarida v septembru 1942. Organizirala sta jih Anton Sturm in Ferdo Kravanja-Peter Skalar, ki je padel jeseni 1944. Konec septembra 1942 je Peter Skalar organiziral v kobariški pekarni sestanek zanesljivih pristašev Osvobodilne fronte, na katerem so ustanovili prvi odbor OF v Kobaridu. Kmalu zatem je tudi Marija Stih-Majda zbrala okrog sebe napredne kobariške žene in jih povezala v organizacijo. Sestajale sosev gradu nad Sužidom. V začetku januarja 1943 so partizani izvedli svojo prvo oboroženo akcijo. V Mlinskem pri Kobaridu so napadli Italijane in ranili enega vojaka. Napad je povzročil precejšen preplah med italijansko posadko v Kobaridu, ki se od takrat naprej ni več počutila varna. že 9. februarja istega leta pa so naši borci popolnoma uničili italijansko posadko na Volniku pri Drežnici, kmalu nato pa so napadli italijanski vojaški oddelek, ki se je pomikal iz Trnovega proti Kobaridu. 13. februarja so padle prve žrtve upora; Italijani so presenetili skupino partizanov, ki je prenočevala v nekem seniku pri vasi Ladra. V borbah so padli trije partizani. Vsi ti dogodki so imeli velik vpliv med prebivalstvom. Mladeniči iz Kobarida so odhajali v partizane, okupator pa je začel z aretacijami domačinov, ki so bili osumljeni, da so pristaši OF. V aprilu so odkrili odbore OF v Trnovem in Kobaridu ter aretirali vse člane. Do kapitulacije Italije so jih imeli zaprte v Vidmu, kjer so jih med zasliševanjem mučili in pretepali. 56 DNI SVOBODE Po kapitulaciji Italije so formirali v Kofbaridu bataljon Andreja Manfrede, ki je predstavljal jedro poznejše Bazoviške brigade. Kobarid je postal center osvobojenega o-zemlja, ki je bilo znano pod imenom Kobariška republika. Polnih 50 dni je ljudstvo gospodarilo nad položajem. Med najznačilnejše dogodke teh dni moramo prišteti prve svobodne volitve v NO O, ki so bile v oktobru 1943. Na glavnem trgu je bilo veliko ljudsko zborovanje, na katerem sta govorila Jože Vilfan in Fran Leskošek-Luka. Število borcev NOV se je iz dneva v dan večalo. V partizanske enote so zlasti vstopali naši ljudje, ki so prihajali iz Italije. V teh dneh je bil v Kobaridu tudi prvi partijski sestanek pod vodstvom Petra Skalarja. Najbolj požrtvovalne sodelavce osvobodilnega gibanja so sprejeli v Partijo. Sredi septembra je bila v Borjani tudi prva sektorska partijska konferenca, ki jo je vodil Jože Vilfan. V Kobaridu je bilo takrat tudi nekaj priseljenih italijanskih dru- žin. Bili so zagrizeni fašisti, ki so prizadejali mnogo gorja našemu ljudstvu. Ljudska oblast jih je izgnala v Italijo. VDOR NEMŠKIH FASISTOV Kobariška republika je bila nemškim fašistom trn v peti. Kobarid jim je preprečeval prost prehod skozi Soško dolino v Italijo. Zato so po predhodnem bombardiranju vasi Zage in Svina, ki so ju porušili, z velikimi silami vdrli na osvobojeno ozemlje. Partizanske enote so se morale po težkih boj ih pri Trnovem ob Soči umakniti. V teh bojih je padlo več domačinov. Oddelki ■nemške SS so vdrli v Kobarid. Nemška posadka v Kobaridu se je do osvoboditve večkrat menjala. Leta 1944 pa se ji je pridružila tudi belogardistična četa. Belogardisti so hoteli s terorjem prisiliti domačine, da bi stop Hi v njihove vrste, vendar niso imeli skoraj nobenega u-spelia. Ljudstvo je ostalo zvesto OF in še naprej pomagalo partizanom. Kljub ostri kontroli so odnašali v hribe mnogo blaga, hrane in sanitetnega materiala. Žene so šivale perilo, halje, čep.sce, pletle rokavice, opravljale službo obveščevalk in ku-rirk, raznašale partizanske letake in literaturo ter zbirale prostovoljne denarne prispevke. Nemci, so pobili več domačinov, mnoge pa so odpeljali v koncentracij si ca taborišča. KONEC VOJNE — TODA NE KONEC BOJA ZA SVOBODO Tridesetega aprila in prvega maja 1945 so se umikale skozi Kobarid zadnje nemške enote. Zavezniške čete so prodirale ob Nadiži in Nemci so se po kratkem obstreljevanju u-maknili proti Bovcu. Toda partizanske enote so zasedle Kobarid še pred zavezniškimi četami. Oblast sta prevzele okrajni in krajevni NOO. Toda boj za svobodo s tem še ni bil končan. Po devinskem dogovoru so Kobarid vključili v cono A pod upravo ZVU, V teh dneh so bile v Kobaridu velike demonstracije za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Pristaši OF so v kali zadušili vsak poskus nekaterih reakcionarnih krogov, da bi preprečili izpolnitev volje ogromne večine preb.valstva. Petnajstega septembra 1947 so vkorakale v Kobarid enote JLA. Ljudstvo jih je sprejelo z ogromnim navdušenjem. Po dolgem trpljenju je bil Kobarid končno priključen k svoji matični domovini — Jugoslaviji \ , ^ j - J ti »..."In maščevana bo Bazovica, v zarji krvavi nebo zažari...« Gorata Tolminska, deželica polna zgodovine, polna upornosti proti krivicam, je b la takoj po zlomu Italije pozorišče velikih dogodkov. Pod mogočnim Krnom — tolminskim Triglavom — je zaživela Kobariška republika. Ljudje, ki jih je 25 let tlačila pritepena gospoda iz Italije, jim pila kri in premoženje v obliki neznosnih davkov, so se zavedali velikega trenutka. Danes ali nikoli, je bilo geslo teh ljudi. Danes ali nikoli, so sklenili vsi preganjani in zatirani v tesnih grapah Tolminske, Vipavske, Pivke, Brd, Benečije in Trsta. Skoro čez noč so nastale cele brigade, ki so prevzele imena naših velikih mož: Gr-adnikova, Kosovelova, Gregorčičeva, Prešernova, Vojkova, Bazoviška... O zadnji nekaj zgodovine: Bazoviška SNOUB je bilal .ustanovljena takoj po zlomu Italije na Tolminskem. Prvi dve vojaški akciji je nova brigada izvršila in a Tolmin. Dvakrat je zavzela Tolmin in zaplenila večje količine vojnega materiala. Zaradi sovražnikove premoči pa Tolmina ni mogla obdržati in se je umaknila. Deli brigade so med napadom na Tolmin tolkli sovraž- Barci italijanska brigade »Fontanot« no kolono na cesti Most na Soči — Tolmin, ki je hotela priti na pomoč posadki v Tolminu. V nemški ofenzivi na osvobojeni Kobarid, je brigada vodila težke borbe pred samim Kobaridom. Nemcem je uspelo, da so zasedli K oba/-rid. Zato se je Bazoviška brigada premaknila z XXX. divizijo, katere sestavni del je bila, na sektor Benečije. Nemci so 18. novembra 1943 začeli z veliko ofenzivo v Benečiji. Navalili so iz Brd, iz Soške doline, iz Čedada in iz Nadiške doline. Lahko bi s pesnikom zapisal: »Zabučale gore ..,«, tako je treskalo v skalovje Mije, Kolovrata in pašnike a Matajurju. Bilo je kot da vstaja iz podzemlja velikan, ki je bil vse do tedaj priklenjen z debelimi verigami na skalo.. Res, v uporu je vstajalo primorsko ljudstvo in z orožjem, ki ga je trgalo okupatorju iz rok — njemu samemu kazalo pot nazaj, od koder je bil prišel. V dveh jurišili je brigada razbijala nemške kolone, da niso mogle razviti svojega bojnega načrta. Po teh akcijah se je brigada po odredbi štaba divizije premaknila v tolminske hribe, kjer je izvršila celo vrsto minerskih akcij na progi ■S. Lucija (Most na Soči) — Pod-brdo. Progo so v .teh akcijah tako poškodovali, da so onemogočili promet cele tri mesece in pol. Nekako sredi januarja 1944 je bila vsa XXX. divizija zbrana na sektorju Banjška planota — čepovan — Trnovo. Nemci so zasnovali velikopotezno ofenzivo iz Soške' doline, iz Ajdovščine in Gorice na ta sektoT, Borci Bazoviške brigade so v ogorčenih borbah popolnoma razbili nemško kolono pri Lokovcu, ki je prišla iz Kanala. Plen je bil ogromen: 35 voz vojnega materiala, več šarcev in 50.000 komadov nabojev za šarce. To je bil velik uspeh brigade, ker je pripomogel k razbitju nem-ško-domobranske ofenzive na tem sektorju. Brigada se je nato premaknila na položaje okoli Trnovega, kjer se je vso noč borila z nemško postojanko, ki je pravkar dobila novo posadko. Nemci so bili prisiljeni zbrati nove sile za boj proti XXX. diviziji. V šestnajsturnih neprekinjenih borbah je brigada kmalu nato tolkla sovražnika pri Lokvah. To je bila ena najtežjih in najbolj krv£t-vih borb na Primorskem. Sovražnik je nastopal z okoli 1000 možmi in je bil oborožen z lahkimi brzostrel-nimi topovi. Pred silnimi juriši borcev Bazoviške brigade je moral sovražnik zapustiti najbolj utrjene položaje v vasi in se umakniti v gozd. Po nemških uradnih podatkih je bi- lo na Lokvah 300 mrtvih Nemcev. Brigada je zaplenila količine orožja. Ta zmaga brigade je dokončno razbila nemško ofenzivo na Trnovsko planoto, v kateri je sodelovalo okoli 5000 Nemcev in domobrancev. V teh borbah je brigada jx>lcazala izredno discipliniranost, udarnost in gibčnost. V začetku februarja 1944 je brigada z novih položajev napadla utrjeno nemško postojanko v Klavžah. g .....JlMi® . r.. •. 55ŽE. ■1SP f^I i--} ¡Spi RPIJ i V 9 Štanjelu so se v nedeljo zbrali velorce z v si preživeli borci SNOUB »Srečka Kosovela«. Slika prikazuje kc novo zastavo, ki jo je poklonilo kraško ljudstvo Tako je mula vedela tudi to, da hodimo že nad eno uro in da je treba počivati, saj je imela tokrat komando ona. Boni smo okrog mule hitro posedali ,nekaj pa nas je odšlo po steni pred mulo in smo z žepno svetilko ter vžigalicami osvetljevali stezo in ugotavljali, če gremo prav. Tako smo zasledili, da sta pred kratkim šli v nasprotno smer dve muli. Tov. Nino je tudi ugotovil s primerjanjem odtisov kopit, da je šla po tej stezi mula, ki nas je sedaj vodila, saj so partizanske podkve imele vedno nekaj karakterističnega. Tako smo ob 22. uri ugotovili, da je vse v redu in da imamo dobrega vodiča. Muli se je .zdelo že dovolj oddiha in je kar brez komande nadaljevala pot. Tokrat smo hodili laže, saj smo se nekoliko oddahnili in vedeli smo, da smo na pravi poti — bili smo brez skrbi. Vodič nas je vodil prav. Steza se je polagoma dvigala, blata pa je bilo pod nogami vedno več. Čutili smo, da nismo več daleč od naše domačije, naših tovarišev in komandantov. Mula je težko prestopala, a tudi mi. Za nami in pred nami pa se je razprostirala tiha loža. Naenkrat zaslišimo klic: »Stoj«. Mula se jc ustavila. Tov. Jo-že je odgovoril: »Stojimo«. Spomenik padlim borcem v Vipavi Tudi tu so se borci odlikovali z izredno hrabrostjo. Po nekaj uspelih akejah v dolini Idrijce, kjer je porazila več nemških kolon, je brigada kot sestavni del XXX. divizije odšla skozi Brda v Slovensko Benečijo. V borbah pri Kambreškem je brigada razbila nemško kolono SS s težkim minometnim in strojnič-nim ognjem. Zaplenila je veliko vojnega materiala in nabojev. Brigada se je nato naporno prebila skozi vso Benečijo in preko Bregi-nja še v Rezijo. Pri Platišču je imela težke borbe in razbila nemško kolono. V nemški ofenzivi na Benečijo, ki je bila konec februarja, se je brigada bojevala v okolici Drenkov pod Kolovratom. V izredno hitrih gibanjih je brigada prešla iz Benečije preko Ba-njške planote v Vipavsko dolino. Tu je v marcu vodila manjše borbe v okolici Ajdovščine. Pri ofenzivi IX. korpusa na sektorju Hotedršica — Godovič je brigada dobila nalog, zavzeti in likvidirati z bunkerji utrjeno Hotedršico. Res je zavzela vse bunkerje, razen utrjenega župnišča. Pokazala je izredno hrabrost in u-darnost. Od tu se je brigada premaknila na sektor Spodnje Idrije, Toda, čeprav so se ti možje nahajali vsepovsod, jih toga dne nismo mogli srečati in nismo mogli ugotoviti, da bi v loži sploh bilo še kako živo bitje. Ni nam preostajalo drugega, kakor da se podamo v vas Sa-jevče, kjer naj bi dobili vsaj kakega eivila, ki nam bi pokazal pot do bataljona. Prišli .smo na mesto, kjer je bil prvi logar. Ustavili smo se za kratek Čas, si malo ogledali in se pogovarjali. Vsakdo pa si je ogledal kraj, kjer je bil njegov šotor. Počitek je bil kmalu pri kraju in nadaljevali smo pot proti Sajev-čam. Bilo je vse v redu, le nekoliko izmučeni smo bili in zaradi tega je bila tudi pot težavnejša. Tudi mule so imele že dovolj. Prišli smo na kraj gozda in pred nami se je odprla sajevška dolina. Za hip smo se ustavili in si nekoliko ogledali okolico ter ugotavljali, če je v vasi kaj novega. V vasi je bil mir, zato smo nadaljevali pot. Tako smo že tretjič prišli do sajevškega mlina. Prvi pogovor je bil, če vedo kaj novega in če vedo, kje se nahaja naš bataljon. Tovarišicd Milka in Stanka sta nam povedali, da je v okolici vse mirno, le na glavni eeriti pri Razdrtem da rovarijo Svabi, ker jim je neka naša četa prejšnjega dne razbila nekaj motornih vozil in zaplenila precej materiala. Spogledali smo se veseli, da gre vse v redu. Zanimali smo se, katera četa je akcijo izvršila, a tovarišici nam tega nista mogli povedati. Vedeli sta samo, da jc bila četa iz našega bataljona. V nadaljnjem razgovoru sta na.in tudi povedali, da se naš bataljon nahaja v znanem »Vodnem dolu« pivški loži. Tistim, ki tega kraja niso ¡poznali, so starejši pojasnili, da je to le mesto v loži, kjer izvira studenec, ki ni nikoli presahnil. Napojil je vsakega mimoidočega partizana, kurirja, aktivista s svojo vedno čisto in bistro vodo. Kakor vedno v zimskem času, smo imeli kratek dan. Bližala se ie noč. \ mračnem popoldanskem času se naenkrat odprejo kuhinjska vrata an izstop i j o naši intendant; Bandelj. Franc, Boris in spremstvo. Takoj je vse oživelo. Po kratkih pozdravih smo drug drugega izpraševali o no- kjer se je v začetku aprila 1944 borila v Spodnji Idriji. Pregnala je -Nemce iz bukerjev, zaplenila br-zostrelni top, nekaj mitraljezov in veliko nabojev. Kot na filmskem traku teče zgodovina borb naših osvobodilnih brigad. Juriši, napadi, diverzantske akcije na proge, pohodi... Pozorišče tega je zasužnjena Primorska, ki se je uprla in dvignila kot nekdaj tolminski puntarji. Na pozorišču se odigravajo prizori, ki jih zgodovina slovenskega naroda še ne pomni Plameni požirajo vasi, ki so jih rodovi malo pa malo zgradili, v teh vaseh gorijo živi ljudje. Fašist, nacist in domači izdajalec se temu trpljenju smejejo... Zadnje dejanje velike osvobodilne drame se spremeni v zmagoslavno veselje: vsi okupatorji bežijo pred močjo nekdaj zatiranega in tlača-nega slovenskega človeka tu ob morju, ki je po stoletj h suženjstva postal — na svoji zemlji svoj gospod. P. A. Ogarev vostih. Nas je seveda zanimala vsaka novica iz Lože, Pivke, Krasa, Vipave itd. Tov. Bandelj je tudi vprašal. kdaj se vrnemo v lager in se priključimo edinici. Povedal je tudi, da se oni ne bodo vrnili do naslednjega večera. Zaskrbelo me jc za vodiča, kajti še sami spremljevalci intendantov se niso mali sami vrniti v cdinico. Bandelj me je iznenadil. Dejal je: »Veš taj, Edi, jaz imam eno mulo, ki zna sama v taborišče, le malo počakajte. da jo natovorim in potem pa ka? za njo«. Vsi smo se prav do solz nasmejali, vendan je vztrajal pri svojcir predlogu in nas prepričeval, da naj bomo brez skrbi. Končno smo 1; pristali. Stopili smo pred mulo in si ogledovali zvesto žival. Pozdravili smo se in po blatni stezi sledili težko natovorjen-i muli proti temni loži. Vseskozi nas je spremljala radovednost, kam bomo pri-romali? Bili smo že daleč v gozdu — loži, saj sn.o hodili že več kot eno uro, mula pa je še vedno nadaljevala svojo pot sem in tja po stezi, ki je bila blatna, da smo se do kolen pogrezali. To mulo smo imeli za našo staro služkinjo, saj nas je spremljala od razsula Italije. Vedeli smo tudi, da je zelo brihtna, da bi pa bila toliko, nismo verjeli in ni nam šlo v glavo. Ker je bila ona vodič, nam tudi oddiha ni nudila. Ugibali smo, da bi jo samo za kratek čas ustavili za oddih, vendar se s tem vsi niso strinjali. Mula jc bistro korakala pred nami, kratka kolona pa ji je sledila in tako smo se vedno globlje pomikali v tiho ložo. Kar naenkrat nekdo na -čelu kolone nekoliko močneje zavpije »Stoj - Stoj«. Tov. Orel je hitro vprašal, kaj je novega. Nekdo na čelu mu je odgovoril, da nj nič posebnega, le Jože. znani zaspancu, ni opazil, da se je mula ustavila iti je zadel v zadnjico. Tako je Jože liznenaden kar dvakrat zavpil »stoj«. Čeprav smo bili precej trudni, smo se vsi posmejali. KiSi €•'.'. Vi ."■'■ ; * k- .. •■ • v. f Vv <0 ^iSfS i y í.1 fp: i« \0 ¿V: 'if . ' Narisal: LAH ANTON s Sv. Trojice pri Rakeku Vodoravno: 1. velika celina, 7. žensko ime, 8. kratica za atmosfero, 9. vrsta zemlje, 10. oblika glagola »tkati«, 11. njo, 12, neraven, kriv, 13. nasprotno od »milad«, 14. del celine, 16. drag kamen, 17. predlog, 18. sanje, 19. železniška proga, 20. za-ic-fcmei imena in priimka podpred-sednikaTFLKj, 20. priataruž^e v Severnem Jadranu, plen tujih kapitalistov, 22. predsednik vlade LR Slovenije. Navpično: 1. operna pesem, 2. pralna potrebščina, 3. majhno število, 4. egipčanski sončni bog, 5. vez-nik kot, 6. ljubkovalno ime za očeta, 10. ga najdemo na mestnih ulicah, 12. spada k mizi, 13. bivališče, 14. grdbeni material, 15. kazenska poS-tna znamka, 16. število, 17. ploščato špOrfcno orodje, 19. bodičast izrastek raznih rastlin, 21. osebni zaimek (ednina). Ta teden pa vas moram zares pohvaliti, pisemca so kar deževala v mojo mapo. Med njimi so bile tudi povesti in spisi, ki sem jih bil prav vesel in jih bom objavil seveda posebej. Iz LOKVE pri Divači piše MEV-LJA EDI, da mu je zelo žal, ker so počitnice že pri koncu, Prav posebno nu sporoča, da njegovi vaščani zelo radi berejo Slovenski Jadran. To je pa žalostno, kaj, ljubi Edi, da je vsega lepega vodno prekmalu konec. Toda upam, da si se spočil in da boš z veseljem zopet segel po knjigah, iz katerih se boš naučil veliko koristnega in lepega. Veliko u-speha v šoli, pa na strica ne pozabi in na vaščane, ki tako radi berejo naš časopis! S SV. TROJICE se je oglasila KOROŠEC ELKA, ki pravi: Veš, stric Miha, tvoj kotiček mi je pa že tako) všeč, da sem sklenila, da ti bom še večkrat pisala kot do sedaj. Danes ti pošiljam dva spisa in dve križanki. Ljuba moja Elka, oba tvoja spisa sta mi zelo všeč, danes sem že priobčil enega, drugi in križanki pa pridejo na vrsto pozneje. Silno me veseli, ko vidim pri vas pionirjih tako veselje in željo po knjigi. In ker jih imaš tako resmi&no rada, bo tudi stric Miha kaj prispeval v tvojo knjižnico. Prisrčno te pozdravljam in ti želim, da bi za svoj prihranjeni denar dobila čimveč knjig. LAH ANTON, tudi s SV. TROJICE, pa je poslal spis iz časov naše slavne NOB in dve križanki. Pravi tudi, da redno prodaja Slovenski Jadran in da je že prodal veliko izvodov. Tudi tvoj spis sem že danes, kakor vidiš objavit. Hud pa nisem nate, ker nisi pisal, le pogresaa sem tvoje pisemce. Saj ves, da srno s pionirji s Sv. Trojice veliki prijatelji in da si zelo pogosto dopisujemo. Vesel sem tudi, da si se tako izkazal pri prodaji Slovenskega Jadrana in, no, pridnih pionirjev stric Miha nikoli ne pozabi. Ko sem odprl pismo ONDINE MAJCEN IZ TRSTA, je iz njega padel šopek petih prekrasnih rožic z Gorenjskega kota naše domovine, kjer je Ondiina bila na počitnicah s tržaškimi pionirji. Res me je gainila ta pozornost, ljuba maja Onclina, in najlepše se ti zahvaljujem! Tvoje pismo pa je tako zelo lepo napisano, da je škoda skrajšati ga v ta poštni kotiček, ampak ga bom v celoti objavil med spisi naših malih dopisnikov. Rad bi, da bi tudi drugi občutili lepoto inaše slovenske zemlje iin naših gora, kakor si jo občutila ti in kakor sem jo občutil jaz sam iz tvojega pisma. če v tej številki ne bo prostora, ga bom objavil pa v prihodnji, saj ne boš zamerila, kaj ne? Res ga ne bi rad krajšal! Pa še dva naša zvesta dopisnika sta se oglasila. To sta sestrica, in bratec NADICA IN RADKO SAVLI iz ZATOLMINA. Najprej sta mi poslala lepo razglednico s Prisojnika, potem pa, ko sta se vrnila domov, sta mi pisala tudi vsak svoje pismo. Pismu pa sta priložila tudi lep spo-miinček s svojega izleta, prav tako rožico kot Onclina Majcen iz Trsta. Iz vsega srca se vama, draga moja Nadica in Radko, prisrčno zahvaljujem. Zdaj pa še poglejmo, kaj sta mi ta vrla pionirja napisala. NADICA piše takole: Danes ti bo|m napisala precej dolgo pismo, ker ti imam veliko povedati. Bila sem na očaku naših Julijskih Alp, na Krnn, kamor sem šla s svojjim bratom in pionirjem Pepijem iz naše vasi. Na izletu je bilo zelo lepo in ti ga bom posebej opisjala. Napisala ti bom tudi kak spomin iz NOB. Čeprav sem bila takrat še majhna, se nekaterih dogodkov še ižvo spominjam. Moj oče je padel kot partizan leta 1943, videla pa ga nisem že od leta 1942, zato se ga malo spominjam. O tem v dragem pismu. Še nekaj ii niornm povedati. Ko sem bila na planini Sleme, sem srečala tvojega prijatelj'a pastirja. Lepo te pozdravlja in te vabi v hribe. Težko je najti primerno besedo za nekoga, ki je izgubil očeta. Zato bi ti rad povedal samo to, da bodi ponosna in nikoli ne pozabi, da je tvoj dobri očka dal svoje življenje, da ti in mi vsi drugi danes uživamo svobodo, da ti in Radko lahko ho- dita po naših planinah, obiskujeta slovensko šolo in govorila svoj materin jezik. 2al mi je, da mi svojih spominov nisi že poslala. Spiis o izletu na Krn pa bom objavil prihodnjič. Nadin bratec RADKO tudi piše, da sta bila s sestro na izletu in da je bilo zelo lepo na svežem planinskem zraku. Obljubil je, da me bo drugo leto obiskal ln vem, da bo obljubo držal. Torej velja, Radko, drugo leto se vidiva in govorila bova o naših planinah, saj sva oba hribolazca. Zdaj pa posebno obvestilo za vse moje male prijatelje. V prihodnji številki ne bo našega kotička, ker bo vsa naša slavnostna številka posvečena proslavi na Okroglici. Torej da ne boste zastonj iskali in da ne boste mislili, da je stric Miha uton il v morju, če pridete na O-kroglico, se pa gotovo vidimo. Torej na svidenje čez štirinajst dni. REŠITEV UGANK KRIŽANKI; I — 1) fazan, 2) dan, nad; II — 1) Koper, 2) vol, 3) led. SKRITE REKE: 1) Donava, 2) Drava, 3) Tisa, 4) Una, 5) Soča, 6) Sava, Mirna, 7) Morava, 8) Kolpa, 9) Sora, 10) Sotla. Uganke iz obeh številk je pravilno rešila OGRIN NADA s SV. ANTONA pri Kopru in žreb ji je določil nagrado, ki jo prejme po pošti. Na pisemce, ki me je zelo razveselilo, ljubo Nada, pa ti odgovorim prihodnjič. C1KA-JOVA ZMAJ: ■laz sem veter, dvigam prah, kaj vas ni me, deca, stiiah? Zdaj sem dete kakor vi, ' zdaj vihar sem, bliske krešem, kolo naokoli plešem, zdaj spet sikam kakor gad, zdaj ko vetrie piham hlad, zelaj nevihta sem — bežite, vrata pred menoj zaprite! Jaz sem veter, dvigam prah, kaj vas ni me, deca, strah? več so jih skupaj z italijanskimi ujetniki odredili' po skupinah na večja posestva, farme, kjer so skupaj s črnci domačini opravljali najtežja dela Ob zelo slabi hrani, brez oblek in perila, torej pod zelo težkimi pogoji. Sreča je bila v tem, da pri Francozih ni bilo mnogo naših ujetnikov. Blizu Boufarika je bila ena talcih farm, kjer je delal naš rojak Valetič Ljubo iz BatuJ, Ta je že sicer težko stanje še teže občutil, ko je videti v svoji bližini našo enoto in v njej svoje znance in celo svojega ožjega rojaka iz Batuj tovariša Iva Vetriha. Tovariš Vetrih mi je o njem pripovedoval in skovali smo načrt, kako ga bomo »ukradli«. V alžirsko luko je prihajal v večjih ah manjših presledkih naš parnik »Srbin«, ki je prevažal material za zaveznike. Posadka tega parnika je bila vsa jugoslovanska. Ko je tako zopet nekoč prispel »Srbon« v alžirsko luko, sem se s kapitanom parnika dogovoril, da bo našega rojaka vzel s seboj in ga .prepeljal v Bari. Dan pred odhodom »Srbina« je Valetič izginil iz farme in na dogovorjenem mestu pod nekim grmom blizu Boufarika ga je počakal brivec, ki ga je obril (Valetič se namenoma ni bril celo leto), prav tako pa ga je tudi ostrigel in mu dal novo angleško uniformo ter našo kapo.., Tako prerojen je prišel tovariš Valetič v naše taborišče, kjer sem ga vzel v avto in odpeljal na »Srbina«. Kapitan ladje mu je dal takoj kabino in mu naročil, naj se do odhoda ladje nikar ne sprehaja po palubi. Valetič je bil vidno ganjen, menda se mu je zdelo, da sanja, saj je bil še pred dobrima dvema urama na farmi popolnoma razcapan, zdaj pa je bil tu lepo obrit in oblečen, v kabini pa ga je čakala lepa postelja s svežim perilom. Francozi so ga iskali po vsem Boufariku, opazovali so tudi »Srbina«, toda Valetiča ni bilo nikjer. Srečno je prispel v Bari in od tam z brigado v domovino, m * Mi smo ostali v Boufariku do aprila 1945 in šele potem odpotovali domov. Prišli smo na letališče Zemunik blizu Za-dra. Tam sta bila takrat tudi oba naša letalska polka. Zopet sem se srečal s starimi tovariši, s katerimi smo se razšli v Benghasiju. Tam ni bilo več Kljusa, Popova, Jovanoviča, Halamberga in Ankona, pogrešal pa sem še nekaj drugih. Borba za svobodo je terjala svoje žr.tve. * * Po končani vojni so naše »Afrikance« porazdelili na razna letališča Sirom Jugoslavije. Mesnda ni bilo letališča brez večje ali manjše skupine primorskih Slovencev. Lahko re- čemo, da so bili to pionirji pomožnega osebja pri jugoslovanskem vojnem letalstvu. Nekateri od njih so se v raznih letalskih strokah odlično izkazali in pri letalstvu tudi nadaljevali svojo življenjsko pot kot branilci naših zračnih meja. To je bil prispevek primorskih Slovencev v prvih fazah razvoja jugoslovanskega vojnega letalstva. RAFAEL PERIIAUC UPOKOJENI MAJOR LETALSTVA V borbah s premočnim sovražnikom j Eden najstarejših partizanskih borcev kobari-škega kota Ivan Likar—Sočan je napisal nekaj svojih spominov o bibkah z italijanskimi fašisti na ko-bariškem Stolu in na Krnu. V naslednjem objavljamo nekaj odlomkov. OBKOLJEVANJE PARTIZANOV JIH JE STALO 150 MRTVIH Okrog 18. maja 1943 je Gradnikova brigada napadla na cesti Kobarid Trnovo italijansko avtomobilsko kolono. Po končani akciji so se borci umaknili na stol, kjer so zasedli položaje vzdolž celotnega slemena od Starijskega vrha do Huma. Na tem področju so se osredotočile ogromne- italijanske vojaške sile, ki so prišle iz Gorice, Vidma in Predila. Z obkoijevalno akcijo so nameravali uničiti našo brigado. Borbe so se začele okrog 5. ure zjutraj v kobairiških klancih in so trajale do 10. ure zrvečer. Italijani so imeli okrog 150 mrtvih in ranjenih, naše izgube pa so bile 3 mrtvi in 4 ranjeni. Ponoči smo se prebili skozi sovražni obroč in se umaknili čez Sočo pri Zagi na Polovnik. NA VSAKEGA PARTIZANA 60 SOVRAŽNIKOV Okrog 15. julija 1943 je bila Gradnikova brigada na Pečinah na šentviški planoti od tu pa se je pamaknila v vas čadrg nad Tolminom. Na Pečinah je osital samo bataljon z nalogo, da napade italijansko postojanko na Grahovem v Baški grapi. Iz čadrga je brigada odšla pod Krn, kjer so nas že eno uro po prihodu iznenadili Italijani. Takoj po napadu smo zasedli višinske točke okrog Krna nad Rdečim Robom in Batcgenco in pričakovali sovražnika Naslednjega dne ob 5.30 je na nas navalilo okrog 6.000 italijanskih alpmov in fašistov. Nas je bilo komaj 100. Oboroženi smo bili s puškami, bombami in petimi strojnicami. Italijani so pritiskali k našim položajem iz čadrga Tolmina, Bogatina, Lepene in Kobarida. Bili sm oobkoljeni in vsak umik je bil nemogoč. Vedeli smo, da moramo sprejeti borbo in vzdržati do konca. Od jutra do večera so Italijani prehajali v napad s Iclicem »Savoia«. Ko so se nam približali na razdaljo ~10 do 20 metrov sm oodbijali napad za napadom. Italijani so nas pozvali na predajo, češ da nam drugega ne preostane in da nam bodo preprečili vsak. umik iz obroča. Odgovarjali smo jim s puškami, bombami in mitraljezi, Proti večeru je prišlo Italijanom na pomoč še težko orožje. Jaz in moji trije tovariši (Andrej Volarič, mitralje-zec — spremljevalec Jake Avšiča in komandir čete s Huma Jaka) smo držah ključni položaj na Batogenci, od koder smo odbili vse italijanske napade. Komandant brigade Danilo Sorovič nam je neprenehoma prinašal ročne bombe in nas spodbujal, da moramo vzdržati do noči. Okrog 7. ure zvečer je nek italijanski kapetan skušal streti našo borbenost in je kričal proti nam, da so prejeli težke minometalce, s katerimi nas bodo vse likvidirali. Njegove besede nas niso oplašile ki smo še naprej odločno odbijali njihove napade do pozne noči. Nenadoma se je začela skupina 50 Italijanov po drči približevati našim položajem na Batogenci. Bili smo v kritičnem položaju, iz katerega pa smo se rešili na povsem nenavaden način. Pri sebi smo namreč imeli avstrijsko granato, težko okrog 250 kg. K vžigalniku granate smo pritrdili vžlgalno vrv jo zažgali in spustili vse skupaj po drči. Italijani so mislili, da se vali proti njim kamen in niti n'so poskušali poiskati učinkovitejšega kritja. Učinek eksplozije je bil strahovit, saj je obležalo na drči okrog 30 razmesarjenih Italijanov. V celodnevni borbi so imeli Italijani nad 100 mrtvih in ranjenih, mi pa smo imeli 4 mrtve ln 6 ranjenih. Jaz sem bil ob umiku težko ranjen. V levo nogo me je zadel rafal 18 strelov, hkrati me je ranila tudi ročna bomba. Komisar čete Andrej Volarič (»Martinov« iz vasi Svino pri Kobaridu) in mitraljezec Jaka Avšič sta padla. Samo komandir s Huma je preživel bitko brez posledic. Ob nastopu noči se je naša brigada prebila iz obroča pod Rdečim Zobom in krenila skozi vas Krn v dolino, Prekoračili smo Sočo in se Umaknili na Matajur. Čravcajmo pridobitne HOBS No le za otroka, tudj za muter pTeh o d iz predšolske v šolsko dobo ni lahek. Posebno pri prvem 0lrok.11 se ji zdi, da ga ho izgubila in da ni več samo njen, posebno če je bil do takrat samo doma. Po eni strani dkrfo, da bo zašel v slabo družbo, po drugi pa podzavesten strah, da ji ga Včasih se nam tudi kuhane jedi pokvarijo, posebno ker toliko gospodinj pripravlja kosilo za prihodnji dan že zvečer. Zato skuhano jed dobro ohladite, kožico pokrijte in jo postavite v mrzlo vodo. Vse začtm-Tri popoldansko obleke z različnimi vratnimi izrezi in modernimi triče• be. kot gorčico, kis, limonov sok in Minskimi rokavi ali brez rokavov. podobno pa dodajte še drug dan. je ljudi, da vstopijo v oboroženo borbo proti okupatorju. Zaradi izredne zanesljivosti ji je tov. Bebler —Matevž kmalu poveril važno nalogo: opravljala je kurirske posle Milka Gregorič ■— Anica med vipavskim področjem in glav. nim štabom na Vogrskem. Direktive za njeno delo ji je najprej dajal tov. Lojze, kasneje pa tov. Ee-bler—Primož. Novembra 1942 je Anica morala v ilegalo, ker so jo izdali. Z njo je šel tudi njen brat Karel — Vlado, ki je bil obveščevalec in je padel decembra 1943. Toda Italijani so jo hoteli na vsak način prijeti in da bi se izognili hajki, se je zatekla na Vogrsko in kasneje v Kromberg pri Goriči. Po direktivi glavnega štaba je nato odšla v Brda, da bi tam organizirala zlasti mladino in žene 'za NOB. Pri izvrševanju dolžnosti je februarja 1943 padla v italijansko zasedo pri Medani. Z njo je bil tudi tov. Vitez Ludvik — Slavko, eden glavnih organizatorjev na-rodnc-osvobodilnega gibanja v Br-dih, in da bi mu omogočila beg, je Anica obrnila vso pozornost preganjalcev nase. Tako so jo Italijani ranili in ujeli. Na karabinjerski postaji v Medani, kamor so jo peljali, so jo pustili ranjeno vso noč brez zdravniške pomoči. Zasliševali so jo, pretepali in mučili. Toda Anica je ostala trdna, izdala ni ničesar. Zaradi velike izgube krvi pa je bila tako slaba, da so jo prepreljali v goriško bolnico, kjer je bila pod policijskim nadzorstvom. Terenski aktivisti so organizirali akcijo, da bi jo rešili iz okupatorjevih krempljev, toda bili so izdani in akcija se je ponesrečila. Ko so jo prepeljali iz Gorice v Krmin, so jo poskušali rešiti tovariši iz in. briškega bataljona, pa jim prav tako ni uspelo. Ko si je nekoliko opomogla, so jo prepeljali v goriške zapore, kamor so prišli ponjo Colottijevi agenti in jo odpeljali v Trst. V tisti dneh je Anica spoznala vse zverstvo fašističnih mučit el je v. Colottijevi rablji so z najhujšimi mukami hoteli izsiliti iz nje priznanje. Prepričani so bili, da jo bodo te grozote strle, a so se zmotili, Anica je vzdržala in molčala. S težkimi notranjimi poškodbami, vso podpluto od udarcev, so zaprli brez zdravniške pomoči v samico, kjer je ostala 10 dni. V zaporih je Anica ostala do razpada fašistične Italije. Iz zaporov se je vrnila domov, v Prvačino, kjer je zopet začela s terenskim delom. Bila je tajnica NOO in članica okrajnega komiteja KP za Vogersko. Leta 1944 so jo odlikovali v Cerknem z znakom hrabrosti II. stopnje in pozneje je dobila še red zaslug za narod in red bratstva in edinstva II. stopnje. , Danes živi Anica v Kopru. Nameščena je v Mestni knjižnici in je še vedno tih, skromen, toda veder človek, ki nikoli ne sili v ospredje. jI Novo šolsko leto - nove stati za starše bo šola prevzela, sta pogosto kriva, da se mati oklepa šolarčkn s preveliko zaskrbljenostjo. Preveč mu po maga pri nalogah, in pri učenju in ga navaja k nesamostojnosti. Mati prevzame vso skrb za knjige, Jvcske in torbo in jemlje otroku veselje nad tem, da hi skrbel sam za svojo novo dragoceno lastnino. Nadležno ga iz-prasuje o vseli podrobnostih v šoli: ali je znal vse, ali je dvignil zadosti-krat roko, ali ga je tovarišica posebej pohvalila itd. Prepogosto izpraševanje in stalno nadzorstvo postane otroku nadležno. Tudi tisti otrok, ki ga je v začetku učenje veselilo, se bo branil s tem, da bo poslal sčasoma — kot bo rekla mati — len. V podobno obrambno stanje, ki bi ga lahko imenovali lenobo, ne-brižnost al; od.por do šole, se bo 'zatekel otrok, od katerega smo zahtevali vee, kot je zmogel, ,/f, TOŽBE STARŠEV POSLEDICA NAPAČNEGA RAVNANJA Na roditeljskem sestanku slišimo pogosto tožbo: »V prvem in v drugem razredu je bil skrben. Samo šolo je imel. po glavi. Sedaj pa jo pobriše, če le more, takoj po kosilu in se potepa do večera.« Zakaj? Je kriva slaba družba? Ali je kriv učitelj? Ali ni pa morda kriv tudi dom, ki preveč skrbi samo za dobre ocene? Jasno je, da je v prvih Tazredih pomoč in opora staršev potrebna, 'Posebno otroci, ki teže, dojemajo, naj vedo, da je ob njih nekdo, ki ji,m je pripravljen dobrohotno pomagati. Idealno bi bilo, da bi noben učenec no rabil izven šole pomoči pri učenju. Pri prenatrpanosti v razredih, pri preobilici snovi v višjih letnikih in še zaradi drugih vzrokov ostaja to zaenkrat le ideal. Pomoč staršev ne sme biti vsiljiva, temveč po možnosti neopazna, taka, da otrok ne računa nanjo. Neizprosni pa morajo biti starši pri navajanju k rednemu izvrševanju domačih nalog. V navado naj preide otroku, da opravi svoje dolžnosti pred zabavo. Popuščanje bo olroku in starjen v škodo. Učenje zvečer, ko so v hiši že vsi Irudnt, je neprimerno in naporne. Pri razlagi in obnašanju do nerodnih šolarjev bodo starši ali starejši bratje teže potrpežljivi. Skratka —• nalogo, ki bi jo spočit učenec opravil z lahkoto in v redu, bo občutil zvečer kot zoprno breme in občutek neprijetnosti se ho razširil na šolo sploh. Pri takšnem opravljanju dolžnosti odpade tudi glavni podžig, ki vodi k napredku: zadovoljstvo z dobro opravljenim idelom. Dober zgled je najboljši vzgojni pripomoček. Če vidi otrok, da o-pravljata oče in mati svoje delo vestno in radostno in je v njem s pravilno vzgojo zrasla zavest, da pričakuje skupnost od njega, malega drlžavljana, vestno izvrševanje šolskih obveznosti, tako, kot pričakuje od njegovih staršev, da bodo vestno izvrševali svoj poklic, potem jo otrok na dobri poti, da postane človek na mestu, pa četudi ne prinaša domov najboljših ocen. Nič nismo govorili o starših, ki se začnejo brigati za svoje šolarje ali dijake šele takrat, ko izvejo, da ne bodo izdelali razreda. Vzgojitelji Dobro je, da olupljeno čebulo damo takoj v mrzlo vodo, ki zadrži v njej olje in preprečuje, da bi nas pekla. Ce je čebula zelo močna, jo lupimo v mrzli vodi. Kljuke in vrata včasih zelo škrip-Ijejo. V ta namen nam bolje služi grafit kot olje. Zberemo grafit, ki nam ostane pri Siljenju svinčnikov, in ga nasujemo med dele, ki škrip-Ijejo. Zaradi pritiska vrat, se grafit zdrobi in drži veliko več časa kot olje. Grozd bo ostal dolgo svež, če ga odrežemo s koščkom trte ter rezno ploskev zapečatimo. Nato ga obesimo v suh in hladen prostor. težko popravijo. Starši, ki so preveč skrbni ali ambiciozni zagreše posebno pri prvem otroku hudo napako. Zato, da bi laže izdeloval razred, ga nauče že v predšolski dobi šteti, pisati in brati. Namesto, da bi otroku in učitelju pomagali s tem, da bi naučila otroka pazljivega poslušanja in discipliniranega vedenja ga prikrajšajo za veselje v razredu »Poslušaj me, Charli,« sem mu rekla nežno, »si bil na univerzi med prvimi? Atlet? Priljubljen pri ženskah? Si z lahkoto napredoval?« Stisnil je zobe in dejali »Da.« »Tem sanjam moraš napraviti konec,« sem rekla odločno. Saj vidiš to, kajne?« Bila sem zaskrbljena. »Nisi nikoli poskusil vsaj s spalnimi praški?« Odkimal je. »Zakaj ne?« »Ne vem,« je jezno odgovoril.« Nikdar nisem pomislil na to.« »Morda pa sanj ne želiš preprečiti,« sem dejala, toda ni mi odgovoril. »Daj, poskusi.« Pogledala sem na uro. »Cas je. Zamudil boš službo,« že mesec dni jemlje Charli spalne praške in jaz pazim na to, da ne pozabi. Vsako jutro ga vprašam, če so sanje prenehale, in že teden dni mi odgovarja z »da.« Neko jutro, ko je Charli že odšel, sem sedla k oknu in brala časopis. Nenadoma naletim na Chariijevo fotografijo, pod katero je stalo: »Smrtna nesreča.« Časopis mi je padel iz rok, toda rekla sem si, da moram ostati mirna ter se prepričati, če. je res. Lasje so bili isti, prav tako počesani na prečo. Obraz popolnoma isti. Bila sem tako prestrašena, da mi ni prišlo na misel, da bi prebrala ime. Iz grla se mi je izvil na pol blazen krik in sosedje so prihiteli v sobo. Zamislite se v moj položaj. Deset minut po tem, ko je mož odšel z doma, zveš, da je mrtev. Bila sem do kraja izčrpana. Dali so mi časopis. Nad fotografijo sem prebrala ime: Carmondy de Edvard V. — mešetar z državnimi papirji, ime njegove žene — Mary. Cutila sem, da blaznim, kajti vsi podatki so se ujemali s Charlijevi-mi sanjami. Se nikoli nisem bila tako preplašena. Toda zdaj je zopet vse dobro. Zvečer, preden greva spat, se z možem pogovarjava in odgovarja mi brez obotavljanja na vsa mogoča ■vprašanja, le o Carmondyju noče ničesar slišati. Bilo je samo naključje. Nekdo, ki mu je bilo ime Carmondy, je bil do pičice podoben Charliju in temu se je pripetila smrtna nesreča. Zdi se, da Charli ničesar ne pogreša. Seveda spi dobro — sedaj že brez spalnih praškov — in sanje ga več ne mučijo. Vso noč se niti ne gane, nasprotno pa je prej še v sanjah živel. Rekla sem mu, da sedaj spi, kot da je mrtev, Ni mi niti odgovoril. vo mesto z dvemi točkami naskoka nad Madžarsko, štirimi nad Nizozemsko, nato Španijo, Italijo in Belgijo. Naše moštvo je doseglo tele rezultate: Jugoslavija — Italija 5:3, Jugoslavija — Madžarska 6:5, Jugoslavija — Španija 7:1, Jugoslavija — Nizozemska 5:4, Jugoslavija — Belgija 5:1. DRŽAVNO KOLESARSKO PRVENSTVO BO NA DIRKI »OD TRIGLAVA DO JADRANA« Predstavniki kolesarskh zvez Slovenije, Hrvatske in Srbije, sporazumno z predsednikom KSJ so predlagali, naj bi se državno kolesarsko prvenstvo, ki je bilo razveljavljeno zaradi znanih nepravilnosti, vršilo na dirki »Od Triglava do Jadrana«, Id se bo pod pokroviteljstvom našega lista vršila 19. in 20. septembra v dveh etapah: 1. etapa: Bovec — Gorica — Vipava — Postojna, 2. etapa: (1. poletapa): Postojna — Koper, (2. poletapa): Koper — Portorož na kronometer. Vse izgleda, da bo KSJ dirko res proglasila za državno prvenstvo, saj bo po dirki po Hrvatski in Sloveniji največja letošnja kolesarska prireditev v naši državi. Do danes so že zagotovili sodelovanje najboljši kolesarji Srbije in Hrvatske s Petrovičem in Ročičem na čelu. Nastopila bo celotna ekipa ljubljanskega Odreda z Vidalijem, Grajzerjem, Polakom in Blažunom. Ne bomo manjkali tudi kolesarji koprskega Proleterja v sestavi Del-la Santa, Apollonio, Lonzarič, Braj- nik in Miklavčič. Slednji bo prvič nastopil med senjorji. # V prihodnji številkah našega lista bomo pričeli objavljati seznam pri-javljencev. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Najvažnejši programi od 29. VIII. do 4. IX. 1953 SOBOTA, 29. VIII.: 14.30: Žena in dom; 17.30: S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; F. Chopin: Sonata za čelo in klavir; 21.00: Z mikrofonom po Primorski; 22.00: Nekoliko vedrine ob zaključku tedna. NEDELJA, 30. VIII.: 8.15: Slov. narodne; e.30: Za naše kmetovalce; 9.00: Mladinska oddaja: Mi pionirji smo iz Primorja ter pogovor s pionirji; 16.15: Organizacijske vesti za partizanski zbor na Okroglici; 16.45: Radijski festival primorskih in tržaških pevskih zborov; Tekmovanje (IX. oddaja); 18.15: Jurina in Franina. PONEDELJEK, 31. VIII.: J4.30: Primorska v plamenih; 18.15: Smetana: Vltava; 18.30: Priljubljene melodije. TOREK, 1. IX.: 14.30: Kulturni razgledi; 14.40: Samospeve Dvoraka in Rahmaninova poje mezzosopranistka Sonja Draksler, pri klavirju E. Ambrozet; 17.30: S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; 18.15: Hawajske, ciganske in gVi-nejske melodije; 20.00: G. Verdi: »Trubadur« (I. in II. dejanje). SREDA, 2. IX.: 14.30: Partizanski dnevnik ter org. vesti za partizanski zbor na Okroglici; 14.40: Smetana: Češki plesi za klavir; 18.15: Ljudske pesmi raznih narodov; 18.45: Beethoven: Ciklus pesmi, poje tenorist Stjepan Sajfar, pri klavirju E. Ambrozet; 20.00: G. Verdi »Trubadur« (III. in IV. dejanje); 21.00: S knjižne police: F. Bevk »Spomini na primorske borbe«« ; 21.30: Lahka slovenska glasba; 22.00: Plešite z nami. ČETRTEK, 3. IX.: 14.30: S prekomorskimi brigadami v domovino; 14.40: Ljadov: Osem ruskih narodnih pesmi; 17.30: S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; 18.15: Iz v opero. 1 Priprave za proslavo na Okroglici mi ne dajo miru in venomer koio-vratim od Kopra do Gorice skozi Tolmin pa tja do bovškega vhoda v pravljično Trento, pa spet nazaj ¿skozi Kobarid noter v Ajdovščino in Vipavo v ljubo domačo Istro. Brada mi neznansko hitro raste in je še obriti he utegnem, ker moram večkrat na dan krpati in »pumpati« pošvedrano kolo. Med Bovcem in Kobaridom me je zalotil ob cesti pri tem opravilu miličnik in zahteval, naj se mu »uradno« predstavim, kajti sta vzbudila moja brada in pošvedrani jekleni konjiček v o-česu postave sum. Pokazal sem papirje in je tovariš na glas ugotovil, da sem na Sliki veliko inikavnejši kakor v resnici. Opozarjam na to službeno ugotovitev natakarico Milko v Ajdovščini, ki me je zafrknila, ko sem jo vprašal, če bi šla z menoj na Okroglico, da bi se z menoj ne upala srečati niti na samem, kaj šele, da bi se pokazala pred tolikimi ljudmi v moji družbi. Za mojo ka-valirsko ponudbo me je kaznovala s postržkom piva, ki ga je nastregla na krožnik pri natakanju (tej specia-liteti pravijo ponekod »hanzl«), brizgnila v časo zaradi formalnosti še malo pene iz pipe in trdo postavila ta pivski čudež pred mene. Vse do Sežane se mi pe grdo pehalo po prisopihal k »Moliorčiču«, kjer so tej pijači. Z izbuljenimi očmi sem mi postregli s tako odličnim bri-njevčkom, da sem takoj dobil apetit in šel pobarat v kuhinjo, kaj bi mi lahko dali za pod zob. Pri tem sem se nehote zagledal v zbor kakih milijon muh. ki so krvoločno navalile na pol obrano kost pršuta, ki je vdano počivala na kuhinjski mizi blizu štedilnika. Spet se mi je pehnllo po ajdovskem pivu in pri KMETIJSKA SOLA L O ŽE PRI V I P A V I razpisuje sprejem učencev v šolo za prihodnje šolsko leto 1953/54. Sola traja eno leto in sprejema mlad no, ki ima veselje do kmetijstva in se želi posvetiti kmetijstvu dcma na posestvu ali v službi. Pogoj za sprejem: 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole in starost nad 16 let. V šolo sprejeti učenci imajo vso pskrbo v internatu (stanovanje, hrana, pranje). Učenci iz okraja Gorica, Sežana in Koper bodo plačevali oskrbovalnino le delno: revnejši bodo imeli brezplačno oskrbo v internatu. šola se prične 15. septembra. Interesenti naj čimprej pošljejo lastnoročno napisano prošnjo z zadnjim šolskim spričevalom na naslov: Kmetijska šola, Lože pri Vipavi. Uprave šole Ravnateljstvo Slovenske gimnazije v Portorožu sporoča, da bodo popravni in razredni izpiti 2., 3. in 4. septembra, Prošnje za te izpite z zadnjim šol. spričevalom je treba predložiti ravnateljstvu do 1. septembra. Naknadno vpisovanje v vse razrede bo 7. septembra. Pričetek pouka bo 10. septembra. Točnejša navodila so na šolski razglasni deski. Ravnateljstvo * •Ravnateljstvo gimnazije v Kopru sporoča dijakom 111 njihovim staršem, da bodo popravni izpiti, sprejemni irpit za višjo gimnazijo in matura od 1. do 9. I\. Prošnje za izpite je treba vložiti do 1. IX. Podrobnejši razpored bo na oglašali deski gimnazije. Ravnateljstvo * Dijaški dom v Kopru obvešča vse dijake, ki so vložili prošnje za sprejem v dom, da so sprejeti, v kolikor niso že prejeli pismene odklonitve. Vzdrževalnima je za šolsko leto 19,53/5-1 povišana na 5.000 din i« se bo morala plačevali vnaprej. * APOLLONIO Marjan, roj. 15. VIII. 1920 v Bertokih, istotam stanujoč štev. 40. je izgubil osebno 1?-pitimaoijo, izdano od obe. LO Ko-per-okoliea, in jo razglaša za neveljavno. * Selič Cvetana, roj. 12. IV. 1925. leta v Ljubljani, sedaj stanujoč v Pira.nu ul. Fornače 15, je izgubila osebno izkaznico št. 37089/26989, izdano od ljudskega odbora Mestne občine Piran, in jo razglaša za neveljavno. Zbori primorskih partizanskih brigad Grad.n.ikova brigada se bo zbrala v Vipavi. Tstega dne bo imel tamkajšnji občinski odbor svečano sejo, na / kateri bo proglasil 18. april za občinski praznik v spomin na prvo italijansko ofenzivo proti 60 partizanom na Nanosu leta 1912. Tu bo pel zbor lesno-industrijskega podjetja iz Ajdovščine in igrala godba na pihala garnizona JLA iz Vipave. Kot bivši komandant le brigade pa bo govoril Martin Greif-Rudi. II. brigada VDV bo imela istega dne svoj zbor nia Lokvah, topniška brigada pa na Predmeji nad Ajdovščino, kjer so ustanovili prvo topniško partizansko enoto IX. korpusa. Tu ho govoril njen nekdanji ko-mandat 111 sedaj podpolkovnik JLA Škrjanc. Borei Gregorčičeve brigade se bodo (zbrali na Vrhovljah pift Kojskem v Brdih. Zbor in sloves- m priči me je lakota minila. Tolikokrat slišim in berem o »gostinski mreži«. Redkokje pa sem v naših gostinskih lokalih opazil v mušji sezoni tisto tanko mrežico, s katero pri nas doma zavarujemo jedila pred mušjo okužbo. Sicer pa Sežancem vsa čast! Povsod so nalepili parole, ki opozarjajo na proslavo na Okroglici in na veliki pomen bližajočega se praznika. Tudi ogrodja mogočnih slavolokov so na več mestih že postavili. Na Vipavskem nisem še nič tega o-pazil. In prav tam so se pred desetimi leti dogajale velike reči. So Vipavci na to pozabili? Potem naj bi se vsaj spomnili tistih časov, ko so fašisti mazali njihove domove s svojimi napihnjenimi parolami. Marsikje jih svobodni Vipavci še do danes niso postrgali s svojih domov. Tam blizu je Okroglica. Čeprav je lilo kakor iz škafa, sem jo vendarle mahnil tja, da bi videl, kako se ta čedni kotiček naše zemlje pripravlja na sprejem ljudskih množic. Ceste so že kar lepo urejene in povaljane. Le drogove za električno napeljavo so preplitvo postavili in so se nagnili globoko nad cesto. Paviljone gradijo z veliko naglico, tudi tribuna za govornike in odlične goste takisto že stoji. Vštric nje pa ogromen oder za pevske zbore. Strokovnjaki pravijo, da ta oder ni prav postavljen in da bi moral biti drugače obrnjen: Jaz se na take reči ne razumem. Komur nt prav obrnjen, pa naj ga drugače zasuče! Prav je, da napeljujejo na slavnostni prostor tudi vodovod, zakaj žeja bo huda, če ne bo deževalo. Pohvalili so vse delovne brigade, ki delajo na teh pripravah, koprsko pa še posebej. Baje so si Koprčani in Sol-kancl skočili nekoliko v lase zavo- ljo ..., no, ne vem, zavoljo česa in oni menda tudi ne. Kar tako, po fantovsko. Pa so se kmalu pomirili in delo poteka složno naprej. Med koprskimi brigadniki je bil baje e-den, ki so ga morali nemudoma odpraviti domov, ker je kazal preveč zanimanja za — žepe svojih tovarišev. — V Volčjadragi urejujejo postajo. Kakih trideset mladink in mladincev je ruvalo bohotno travo med tračnicami. In bo zdaj prav čedno, vsaj nekaj dni, Travnate koreninice so namreč pustili za — peme. Vtis lepo urejene postaje v Volčjadragi bo nedvomno močno povzdignilo železno in zarjavelo o-kostje vagonov, ki v dolgi vrsti ka-kar mrtva straža uporno stoje na zadnjem tiru in so menda primrzni-li na tračnice. V Novi Gorici sem vedril in opazoval, kako v goriških Brdih točo v pohleven dež spreminjajo. V grozeče, temne oblake streljajo s posebnimi topovi, ki jih nisem mogel videti. Slišal pa sem čisto razločno odmev topovskega strela in videl .tenak steber dima, ki se je kakor sveder zaril. med oblake in se na vrhu izoblikoval v ruski kučmi podobno kepo. Kmalu nato so se gosti oblaki začeli razkrajati v prizanesljive megle, Iz katerih se je vlil na zemljo blagodejen dež. Pravijo, da z razstreljevanjem »toče« rešijo v Brdih v eni minuti mil jonsko vrednost zorečega vinskega pridelka in še tisto, česar še niso pospravili s polja. Vsekakor učinkovit primer človekove borbe z naravo. Kdaj neki nameravajo urediti okoli palače Okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici tisti prostor, ki v deževju spominja na močvirje, iz katerega učinkuje mogočna zgradba kakor stavbe na koleh? nost, pri katerih bodo sodelovali godba na pihala tovarne .Anhovo ter kulturno prosvetna društva, bo na prostoru, kier so nedavno odkrili spominsko ' ploščo brigadi Simona Gregorčiča. Na Dolinci v Idriji pa se bodo 30, avgusta zbrali borci \ ojkove brigade. kamor bodo prišle tudi partizanske patrulje iz vsega tolminskega okraja. Nato bodo šle enote bivših partizanov na Titov trg v Idriji, kjer bodo prisostvavale odkritju spomenika borcem. Tu bo sovoril tudi dr. Aleš Bebler, državni pod-tajnik za zunanje zadeve. Po svečanostih bodo partizanske patrulje obiskale družine padlih tovarišev. Bazoviška brigada pa bo imela tega dne svoje zborno mesto v Bra-nici. Hišo Kantctove mame, ki še nosi pasledice vojne, zdaj stari bor-ci-partizani obnavljajo, tako da bo do tega svečanega dneva popolnoma prenovljena in opremljena z elektriko. ; 30. avgusta se bodo v Postojni! izbrali tudi borci prekomorskili hri-•""gad. Doslej se ji prijavilo za primorski praznik 3200 bivših borcev prekomorskili brigad s Primorske, od tega -130 iz sežanskega okraja, 400 -iz koprskega, 760 iz tolminskega, 600 .iz postojnskega ter 600 iz igoriškega okraja. Prireditve pa se •bodo udeležili tudi prekomorci iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. ¡Na zboru v Postojni bodo prekomorci sodelovali pri odkritju spomenika padlim partizanom na mestnem trgu ,nato pa bodo imeli zborovanje. * BOiRCI XVIII. SNOU-NOV BAZO-VIŠKE BRIGADE BODO ZBOROVALI V GORNJI BRANIC1I Stab XVIII. SNOU-NOV Bazoviške brigade skupno z občinskim odborom ZB Štanjel organizira dne 30. avgusta 1953 ob 14. uri zbor vseh borcev Bazoviške brigade v G orni j i Branici pri Štanjelu. ONa tem «boru bo govoril rezervni oficir JLA major tov. Lavrenčič Stane. Ob tej priliki bodo odkrili spominsko ploščo na hiši Kantetov.ih v spomin na prvo srečanje vuščanov s partizani dne 28. avgusta 19-11. V bližini Gornje Braniee je takrat taborila prva partizanska vi .""tu na Primorskem pod vodstvom komandanta Dolgan Ervina. Tov. Dolgan Ervin bo na tem -zboru odkril spominsko ploščo in govoril zbrani množici. Na tej proslavi bodo nastopili tudi pevski zbori iz Štjaka, Štanjela in Sežane. Po odkritju spominske plotšče bo nastopila igralska skupina IX, korpusa NOV z zelo lepim ^porodom. Zvečer pa bo splošno ljudsko rajanje od dobri vipavski kapljici. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Letna naročn"na 500 din, polletna 250 in četrtletna 138 itm. . _, - . --V*. VVVVJCNSKT^r