271. številka. Ljubljana, četrtek 26. novembra. Vil. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. i.--, -z,., vjuk dan, i/.v/.eajrii ponedeljke m dneve po pra/.nikih, rer veija po posti piejmaa, 28 avstro-ogerske dežele za celo leto 16 jroid., za pol lera 8 tfold. £<. Mtrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom *a celo leto 13 gold , za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en uacsec I gold. 10 kr, Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za u.caeo, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za ce!<> leto 20 gold., I i i 10 gold. — Za gospini.« učitelje na ljudskih šolah 1» dijak« velja znižana cona in sicer: Za LJubljano M četrt ieta 2 gold. 50 kr., po pošti prej,-man za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Me plačuje od čotiii-3 topno potit-vrste 6 kr., M se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj 3^ izvole irankiru ti. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljnbljnn: na Oflovikl cot-Ai v Tavčarjevi l:i£i „Ilotel Evropa". Gpr avniet VO, na kati-ro naj ne btagovoUjo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, .j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni* v Tavčarjevi Idil. Liberalni reakcijonarji. Ustavoverna Lusserjeva naša vlada se vedno bolj v „konservativno" obit ko sili, kakor stara koketka, iti vsled tega tudi dež reakcije nemškim ustavovc.i ceni od dae do dne bolj spira niažo liberalizma, s katerim so si vladni privrženiki le svoj nemški obraz nališpali. Vsak nemško-Uhta\o verni poslanec je svojim volilcem, ko je še pred letom kandidat bil, obetal bogzna koliko liberalnih postav posebno cerkveno-političuih. In Auer-sperg-Lasserjevo ministerstvo sam > je ob nastopu veliko obetalo, kako bodo mašilo z novimi postavami one luknje, ki so vsled odpravljenja konkordata nastale. Celo pak se je nemško vladno novinarstvo v rezidenci in po „provincijali" neizmerno širokoustilo, kaj ima ustavoverna strauka šo v tem oziru storiti in kaj bode storila. A zdaj se na vsej liniji rcterira. Ui-ta-vovcrni listi, ki bo prej na las dokazali, da brez civilnega žeuitovanjskega zakona ne moremo več živeti, trobijo zdaj k reteriranju („N. Fr. Pr." od nedelje) rekoč: da ideali nijso vedno dosegljivi. Minister Streuuajer sam j ridiguje, da je zdaj ćas gospodarstvenih zakonov; in nasveti onih poslancev, ki hote pridobiti si popularnosti v liberalnih ne niŠki h svojih volilcib, romajo v konfcsijonalni odbor državnega zbora, kjer jih na vladni migljaj veČina odborova lepo brez sijaja na tihem pokopava. Tega nikakor ne omenjamo za to, ker bi obžalovali to situacijo. Mi imo bili hi cer odločno za konfcsijonalne postave, ker smo bili in smo z druzimi svobodomiselnimi politiki vseh narodov (in v tem se strinjajo Slovani Palacky, Mažuranič itd. z Nemci, Bluntschli itd.) tega mnenja, da v cerkveno- „Prirodoznanski zemljepis, spisal Janez Jesenko, profesor pri državni ghnna-ziji v Trstu. Na avitlo dala Matica Slovenska 1H74." „Nulla dies sino linea", — vsako leto prinese profesor Jesenko naši literaturi novo slovensko knjigo; a ne kako brzo kompilirano naiejenost, nego samostalna dela, vzrasla iz marljivih študij in neutrudnega dela. V tem zares v imenu domovine želimo možu še dolgo zdravje in dobro voljo za nadaljno delo, in veliko posnemovalcev. Najnovejše Jesenkove knjige naslov smo temu ČlanČiču na Čelo postavili. Po naši sodbi je to delo eno prvih, če ne prvo, kar je Jesenko pisal, vredno vsake literature in univerze. Ce pregledamo „prip< močke", kateri so pisatelju rabili pri spisovanji, in vt- političnih rečeh mora tudi država odločilno besedo imeti. Ali nikoli nijsmo si zakrivali, da v narodno-politično razburjeni Avstriji treba preje in silnejše druzih poravnauj, posebno narodnostnih in ustavnostnih poprav, nego religijozuih reform. Da morajo nemški ustavoverci z dejanjem to priznati, nas torej le veseli. Vladajoča ustavoverna stranka gotovo nerada v kislo jabolko resignacije ugrizne. Ali pomagati si ne more, in da se na krmilu se ohrani, primorana je zatajevati svoj program, pregrizniti svoje besede, pozabljati rtvoje obljube. Vse to gotovo nij znamenje moči vladajoče nstavoverne stranke. To je polov-čarstvo, to so velike koncesije silni potrebi iu še bolj pa koncesije protivnim težnjam, ki na dvoru prevladujejo. Te težnje bodo iuhIc iu nazaduje padejo UBtavoverci, mora-lično oslabljeni, sami v jamo, katero so Slovanom kopali. Mi ne bomo jokali za njimi. Ali odgovornost je njihova, ako se po ujiho-lioveni padu pokaže, da so sami pomagali plesti bič reakcije, katerega bodo potem še britkejše občutili, kakor mi Slovani, ki smo trpljenja vajeni. Nemci v Avstriji so dovolj prilike imeli pokazati pravo liberalnost. Tega nijso storili. Oni so bili liberalni za sebe, za druge so bili despotna stranka. Ne da bi bili ze-dinili vse svobodomiselne elemente v Avstriji v močno nepremagljivo stranko, kar so mogli le s tem doseči, da bi bili pravični Slovanom v n a r o dn o st ne m o z i r n, kazali so se nam povsod protivne v narodnih zadevah, in so tako odbili vse druge stranke od sebe. Zlo, ki so ga sejali, rodi zopet zlo in se maščuje uže nad njimi, in mi Slovani, v svojem narodnem bitji ugneteni in odrivani, diuiOj koliko velikanskih učenih del nemško, francoske in angleške znauostne literatura je prebral in prebavil, poteni stoprv znam ■ ceniti delavnost Jesenkovo, katera more le v ljubezni do zuanosti in do svojega naroda, kateremu je do znanosti posrednik, svoj izvor imeti« Obseg te knjige je v glavnih črtah: Površje zemlje. Pogled v visoki gorski »vet. Vulkanski ali platonski j -rikazki ua zemlji. Zemeljska skorja. Voda. Reke. Jezera iu močarine. Morje. Vzdnh ali zrak. Ilidro-meteori ali ledeui prikazki v vzračji. Toplota. — Kujiga je za vsacega človeka zanimivo in podaGnO berilo, ker razpravlja gradivo, v sredi katerega živimo, in zarad svoje dovršenosti enkrat res nekaj vrednega „Slovenske Matice", kakor bi morala biti.—N .slonicna jc precej na „Občui zemljepis" Jesen-kov, ki ga je treba čitateljem tega prirodo- — nemarno povoda plakati nad njihovo bodočnostjo. Za našo narodnost slabših časov ne more priti a brez narodne svobode se tudi druzih svobodščin veseliti ne moremo, ni mi, niti noben zaveden narod. V M UllU«111 i 25. novembra. Z zadovoljstvom konstatiramo, da se kaže, kakor da v takozvanih konservativnih ali Btaroslovenskih ali klerikalnih krogih zdravo izpoznauje prodira, da imamo vsi Slovenci v narodnih rečeh edino postopati proti mogočnemu germanizatornemu protivniku, ki ga imamo mej soboj in poleg • elic, ter da je to mogoče, akopraui imauio v druzih rečeh različna, za zdaj nezjcdinljiva načela. Tako piše zopet zadnji „Siovenecu organ „stare" ali klerika'ne slovenske stranke v uvodnem članku tako-le: „V Celji uemfurji VoŠnjaka volijo; za revanšo v Brežicah nekateri narodnjaki za nemčurja glasujejo. Če bomo nemčurja pitali, ker je dosleden , kam drugikrat potegue, lehko vemo, in to jo gotovo, da nij zlega hudega za nas od njega. — M čni temni oblak nad našo zemljo se je jel vzdigovati dobiva z u i i raj tankejo odejo, in morda solnce edinosti vendar zopet prodere do nas. Do tega je sicer od nekdaj in politicis korektno vedenje dr. Zamika v zadnjem zborovanji kranjskega deželnega zbora tudi uekaj pripomoglo, kar radi zabilježimo hvaležno. Volitve, katerih v tej dobi nij konca ne kraja, se zopet bližajo. V enem, v dveh letih bode mnogo volitev po Sloveniji; od teh je prihodnji obraz slovenski odvisen. Da bi se zopet prvotna podoba prikazala, ki nij videla niti na spodnjem Stirskem, niti na Kranjskem, v kmečkih volilnih okrajih ne enega nemčurskega poslanca!" zuauskega zemljepisa, in katera knjiga se dobi pri naših knjigotržcih na prodaj. Obžalujemo le, da ne more biti Jesenko isto tako temeljit slovansk filolog, kakor je globok zemljezuanec. Sicer bi bil v terminologiji, kjer je imel, po vrhu vsega, še ledino orati, morda marsikaj drugače naredil. A to knjigi osobite vrednosti na jemlje. Iz St. Peterburga. [Izv. dop.] III. Učilišča v Turčiji. (.Konec.) O učiteljih turških nam slednji primer Ijaj najjasneje govori. Turšk učenec večjega učebuega zavoda je hotel pisati velikemu vezirju častiteljno pismo. Satu neznajoč pravilno turški pisati, obrue se k učiteljem, Z smislom tu izrečenim, nekdanjemu pogubnemu izreku „ rajši nemškutarja itd." čisto protivnim — se popolnem skladamo. Le da ne bi bil minljiv, efemeren! Modro narodno-gospodarstveno načelo je »deljenje delau — (arbeitstkeilang). Slovencem, ki nas je malo, je treba, da se tega načela tudi v politiki poprimemo, kjer koli nam gre za Slovanstvo in narodnost, in kjer je opasnost, da se v našem razdvoji Nemec koristi, ker tudi naši protivniki so v tem dosledni in se na primer radikalni nemški liberalci precej radi vežejo z vodjem nižjeavstrijskih klerikalov, kardinalom Rauscherjem, kadar koli gre za Nemštvo ali proti Slovanom. To smo videli uže večkrat. Euo reč v gorenjem citatu iz „Slov." pak hočemo popraviti, ker se večkrat ponavlja, da si nas ne veseli, starib ran se dotikati. Primera mej volitvijo dr. Vošnjaka v Celji in mej volitvijo Snideršičevo v Brežicah nij resnična, temuč jako šepa. V Brežicah se je protinaroden čin nekaterih zavednih volilcev in svetovalcev godil še pred volitvijo in potem pri prvi volitvi. V Celji pak se je vršila ožja volitev, in pri tej ožji volitvi stoprv so glasovali „uemčurji", sicer slovenski kmetje (a pri prvem glasovanji od nemških naseljencev, vladnih agitatorjev, in nemškutarjev zapeljani), ki so prej vladnemu kandidatu svoj glas dali (torei istemu kandidatu, katerega sta potem v Brežicab dva slov. fajmoStra s svojimi privrženiki volila)' Šlo je tu v Celji le mej dvema slovenskima kandidatoma, mej svobodomiselnim dr. Vošnjakom in mej klerikalnim g. Ko-sarjem ; kandidat nemčevalne stranke nij mogel voljen biti. Bilo je torej čisto naravno, da so nuBtavoverciu svoj odločilen glas dali našemu kandidatu, ker (da si sta jim bila v narodnem oziru oba protivna) imeli so z nami vred svobodnostno stališče vzajemno, s klerikalnim kandidatom pa nič vzajemnega. Za to jim nij bilo vse eno, kateri iz-mej dveh slovenskih kandidatov je voljen, Izbrali so kakor Nemec pravi: „uuter zwei tibeln das kleinere". To je vendar jasno, naravno in tndi pošteno. Ako bi bila ožja volitev mej nemškutarskim poslancem in mej klerikalno - slovenskim, bila bi večina volilcev naše liberalno-narodne stranke gotovo za Kosarja odločila, a nikdar za nemškutarja, uprav iz istega uzroka, ker imamo s klerikalci narodnost (nam glavna stvar) vza- katerih je bilo 11 v tem zavodu. A mej vsemi temi nij bilo enega, kateri bi si bil upal pokazati svoje pisanje na mizo veli-cega vezirja, boječ se naglega odBtavljenja iz službe. Ta strašna nevednost mej turškim nčiteljstvom ima svoje uzroke v tem, da nij nobene prave organizacije po šolah, katere so posebno namenjene na vzgojo učiteljskega osobja, da je izučenje turškega pisma in sploh pismenega jezika v resnici trndno in nema nobene sistematične osnove. Turški alfabet uči se zdaj po 4 različnih sistemih; kdor hoče govoriti pismen: jezik turški, mora se prej naučiti arabsko in perziško, ker turško ima največ besedij iz teh dveh orien-talnih jezikov. Ali paša in Fuad-paša bila sta izvrstna poznavatelja svojega jezika, in ko sta pri priliki v sobranji velicega sveta zagovorila po visoko-turško, razumeli bo nju p' slušatelji tako slabo, da sta morala začeti govoriti ponavadno. Univerza se je pokušala jem no. V Mrežicah pak nijso oni Slovenci, ki so za kandidata vladno-ustavoverne stranke glasovali (dasi se je sicer potem g. Snidaršič baje v graškem dež. zbora Se prilično pošteno vedel), nijso imeli nič vzajemnega niti v narodnostnem, niti v versko - političnem obziru. To je poštena istina, vse drugo je zavijača in slepilo. Toliko enkrat za vselej. Politični razgled. 2VotrtaiH<* «i«•*«'!«» V Ljubljani 25. novembra. V državnem &boru 2 4. nov. je poslanec Barbo interpeliral zakaj eden Dolenec nij dobil državne podpore, ker je glasoval pri volitvah v državni zbor proti vladnemu kandidatu. (To je ona znana dogodba. v kateri se ie deželno vlade tajnik Vestenek kot uradnik breztaktno obnašal.) CV»#«f nij potrdil izvoljenega Popasu a za rumunskega metropolita, nego odloČil novo volitev v cerkvenem rumunskem zboru. V M*»'nj/i so 23. t. m v mestni zbor voljeni češki kandidati, Nemci si nijso upali niti kandidatov staviti. fi'ški listi, posebno „Pol." pravijo, da češki državni poslanci nijso dobili niti poziva v državni zbor priti in da tudi ne bode tako brž novih volitev. „N. fr. Pr." je v skrbeh in pravi, da bi bilo protipostavno (gesetzvvidrig), če vlada ne pozove deklaran-tov in brž novih volitev ne razpiše, li mm videli. ###•«-« f*lc# državni poslanec v Pešti M'hajlovie, mož bolj konservativne (v političnem ne v verskem smislu) barve, je v ngerskeni fiuančnem odboru nasvetu val naj se ministerstvo za Hrvatsko opusti. Ta nasvet je Magjare osupnil. Tudi „Obzor" nij zadovoljen ž njim, ker dasi zdaj grof Pejače-vič res ne izpolnuje svojega mesta, utegne prihodnji minister za Hrvatsko dobročin-nen biti. Vii»tuI«' držav«'. Huske „Peterbnrg8kija Vedomosti" vidijo v tem, da si začenjajo sucerenne orijentalne države na svojo pest trgovinske pogodbe z velevlasti sklepati, „z a č e t e k konca turškega vladanja v Evropi". Na tiatienskvtn je sila za škofe. Ker noben škofovsk kandidat za Freibnrg neče priseči, da bo izpolnoval državne post > ve, vlada neče nobenega potrditi. S časom se bode kupitel uže omečil. V italijanski zbornici ima vlada 48 glasov večine. Po „Nazione" namreč ima vsa zbornica 259 poslancev, ki spadajo k desnici, 210, ki k levici in 39 jih je v centra. Garibaldi bode volitev v prvem ustanoviti, a samo prigotoviteljni tečaji iu sveti najnižji so se v resnici osnovali in vspehi so malenkostni. Tema se ne smemo čuditi, če pomislimo, da ima Sejh-ul-islam. turški papež, skoro ednako oblast z sultanom, da on se svojim koranom more skoro vse narediti, kar se mu zdi koristno, da bi ohranil si nedotakljivo oblast nad svojimi „vernimi", ne vem, če jih tudi imenuje „ovčice" ; Se nij dolgo od tega, ko je dva učenjaka zaradi svobodomiselnega mnenja o koranu na smrt obsodil, in vlada je morala njemu vsaj toliko odjenjati, da jih je za vselej odstavila iz službe. Tout comme chez nouB. Glavni sovet narodnega pro-sveščenja se je tudi ustanovil, na njem se godi isto tako, kakor vsem novim naredbam v Turčiji sploh, on ne živi, on le životari. Velike zasluge za Turško šolstvo hotel si je zaslužiti francoski poslanec na turškem dvoru g. Burc. On je pregovoril turško pra- okraji v Rimu sprejel, za drag okraj pak kjer je tudi voljen, priporočil je svojega sina Menottija. Iz Španije se poroča, da misli sam Serrano na čelo severne armade stopiti, vojno črez zimo vojevati in Karliste, ki so mej soboj zelo needini, nničiti. Domače stvari. — (Iz zdravniških krogov) v Ljubljani se nam poroča: Dr. Schiffer praznuje denes svoj 70- letni god. Izroči se mu adresa od deputacije društva kranjskih zdravnikov, katerega načelnik je; potem pridejo voščila deputacije deželnega sanitarnega svčta, in poklon srebrnega kozarca po deputaciji v Ljubljani stanujočih praktičnih zdravnikov. — Pozdravil ga bode tudi ljubljanski župan in deputacija lek.irničarjev. V soboto 28. nov. je pri „Slonu" banket na čast temu veterana mej zdravniki. — (Imenovanje.) Ljubljanski občinski zbor je novozistemizirano službo mestnega fuikarja podelil mestnemu zdravniku dr. Kovača. — (Notarsko mesto) v Ljubljani po nmerlem dr. Orlu je uže raspisano. Obrok do 81. decembra. — (Iz št. Jakobške fare) v Ljubljani nam piše meščan; „Nobene stvari po večini revni prebivalci št. Jakobške fare ne pogrešamo bolj, naj bode nže suša ali mraz, kakor vode. Razen vodotoka pri cerkvi sv. Florijana, ki je pa uže pred mesecem usahnil nemarno nobenega javnega vodnjaka, iz katerega bi mogli dobivati vode. Imeli smo nekdaj na št Jakobskem trgu vodnjak, ali ko so Marijino znamenje stavili so ga zasuli brez da bi drugega postavili. Kdaj bode vendar mestni magistrat, in g. župan Laschan se tudi nekoliko in naše predmestje oziral? Kaj mi ne plačujemo davkov za mestno kaso ? — (Nemško gledališče) v Ljubljani se — kakor smo se prepričali — veliko slabše obiskuje, nego slovensko. Posebno pat ter in galerija imata mnogo praznote. Ko bi pa še ljubljanski Slovenci nehali hoditi v nemško gledališče, pa se mora zapreti. — To konstatiramo (in nihče nas} ne more demontirati) samo zato, ker se od strani nem-škutarskih poslancev v vsaki seji deželnega zbora ruje proti slovenskemu gledališču,.in ker nemšk publikum v Ljubljani po vsem viteljstvo, da je osnovalo v Parili „otoman-sko šolo" v katerej se je nad 40 mladih Turkov pripravljalo na državni račun, da bi prispevši v domovino zavzeli odlična mesta učiteljev srednjih učilišč, katere so se začela osnovati. A ti mladi Turki so se privadili sicer parižškemu življenju, a ne naukom pariških učenjakov, „ otomanska kolonija naukov" se je v Pariži uže zopet razbila. Ta francoski poslanik je hotel v Carigrada osnovati licej, kateri bi služil vsem drugim v provinciji kot uzor. Nameravalo se je s tem doseči dvoje: da bi se bil uk začel v francoskem jeziku in tako Turčijo zbližil z Evropo sploh, in da bi v tem učilišči se zjedinili različni elementi, živeči v Stambulu, raznih narodnostij in raznih ver. Vlada je privolila na vzdrževanje tega liceja vsako leto dati 500.000 frankov in na nakup različnih učebnih potrebnostij 400.000 frankov. Licej se je leta 1868 odprl, v začetku štel kaže sovraStvo do slovenskega gledališča in do jezika našega naroda. — 'Nemškutarski učitelj i) in vladne kreatore mej kranjskim učiteljstvom, kolikor je strašljivega in kopljivega, baje nabirajo podpise na nekovo nezaupnico ali „protest" ali kaj, dr Zamiku zarad znane njegove interpelacije proti ponemčevanjn. Kdo se bo zmenil za izjave Ijndij, ki bodo pojutrajšnjem svoje prepričanje preoblekli, če nova vlada pride? Sicer je nov dokaz, kako renegati in politični brezznačajniki v Ljubljani terorizirajo učitelje na deželi, ki imajo premalo moštva in samostojnosti. — (P 1 e s a 1 n e vaje.) Vsled večstransko izrečene želje čestitih udov Čitalnice napravile se bodo tudi letos v čitalnicnej dvorani plesalne vaje, in sicer: I. v nedeljo 21). nov. II. v Četrtek 111. v torek 8., IV. v nedeljo 13., V. v četrtek 17., in VI. v nedeljo 27. decembra vselej ob 7. uri zvečer. Čestite gospe in gospodiČine naj blagovolijo priti v navadnih oblekah. Neudje čitalnice, kateri se hočejo udeležiti teh vaj, naj se oglasijo pri rediteljih plesa ali pri nadzorniku vseh vaj gospodu Turku. Reditelja plesa sta gg. JuvanČič in Jeločnik. Odbor. — (Vreme.) Več dnij imamo uže hud mraz in ledeno. — (V Sevnici) je v krajnem šolskem svetu — kakor „Slov. učitelj" piše — pri vprašanji zaradi nemščine v narodnej šoli g. nad učitelj iz popolnoma npedagogičnih uzro-kov" glasoval za — nemščino, kar seveda večina udov. ki nejso učitelji, nej odobrila. — Ko ga je pozneje neki prijatelj vpraš d po uzrokih njegovega nepedagogičnega učinka, mu pravi: „Seliatt, von meinem standpunkte aus, muss teh ho tiandeln!" Takovšna je tedaj praktična pedagogika" ! — (Solkanska čitalnica) napravi besedo dne 29. novembra 1874 v Verdiko-novi dvorani. Začetek ob 7. uri zvečer. Program je: „Sokrates pri Dijogenu", zložil Boris Miran. Deklamacija: „V solzni dolini (pri zibeli) zložil Boris Miran. — Igra: „Zakonske nadloge". Mej posameznimi točkami se v.sti petje. Po besedi domača zabava. Vstopnina znaša za neude 20 novcev, za dijake polovica. Čitalnični odbor. — (Iz Gorice) se nam piše : „29. t. m. bode imelo polit, društvo „Soča" svoj občni zbor z jako važnim dnevnim redom: 1. Peticija do misterstva, da se precej začne iznad 400 učencev različnih plemen, kazali so se prelepi vspebi, francoski jezik je bil učni a učili so bo tudi drugi evropski jezici, latinski in grški sta bila neobligatna. A direkcija je s časom začela obupavati nad velikanskimi zaprekami, katere so se jej začele staviti od Grkov, Judov in Kristijanov. Vsak je hotel za svoje otroke imeti po svojem lastnem kopitu. Turški otroci so se po svoji veri včasih vsako uro hoteli prati, judje posebno hrano imeti, katoliškim kristi-janom je pak papež prepovedal pošiljati svoje otroke v Turško zavedenjc. Ko je francoska 1870. 1. bila premagana po Prmiji, izgubila je svojo veljavo v Turčiji, licej se vedno bolj kruši in hira posebno zdaj, ko je prišel pod vodstvo Turško. Inostranci pošiljajo zopet svoje otroke v svoje posebne sole, ka terili je v Stambulu mnogo, m še precej dobrih, Turki ostajajo pri starem — doma v haremu, ne brigajo se za višje izobražeuje. pel j a vati postava zarad zemljiških knjig. 2. Resolucija, da se drnHvo popolnem vjerna s peticijo za predelsko železnico, ki se zdaj podpisuje na Goriškem in da se nadja, da slovanski, posebno pa slovenski poslanci ne bodo nasprotovali tej črti, od katere zavisi blagostanje slovenskega naroda na Goriškem. 3. Govor o splošnem političnem stanji s posebnim ozirom na naše domače razmere in posvet glede bodočega stanja društva „Soča". 4. Nasvet in predlogi družabnikov. — (Iz Kranja) se poroča, da je bil lepi umetni mlin Jugovičev z novozidano hižo in magazinom na železnici prodan za malo ceno 60000 gld. — (Prvi ples goriške čitalnice) 21. t. m. je bil — tako se nam piše — kakor navadno krasen. Godba septet Weberjc-vega polka prav dobra. (Jrajati moramo le naše mlade plesalce Slovence, da so se v tako majhnem broji udeležili prvega plesa a nadejamo se, da bodo v prihodnjič se bolj trudili, in varovali slovenski značaj, tega narodnega ognjišča! — (V Celji) je bilo 20. t. m. porotno obravnavanje proti 18 letnemu tkalskemu pomočniku Mitevžu Hanžekoviču, ki je bil zatožen, da je 16. avgusta t. ]., zahteval od 12 letnega pekovskega sina Edvarda Ceha na cesti denarja; in ker se je fant branil denar dati, ga je popadel za prsi, odprl mu prste na levei roci, ter si prisvojil tako z nasilnim načinom znesek 2 gld. 10 k*, a 5 že me 1 j. Državni pravnik je priporočal po« rotuikom vestno odgovarjati na predložena vprašanja, zagovornik pa zanikal prisilstvo v tem ozirn, da se je vzel denar ia žemlje. Porotniki so izrekli na vsa vprašanja po predsedniku svojem dr. Gregoriču iz Ptuja, da je toženec kriv a vsled tega je soduija obsodila zatoženca, zaradi ropi glede na mnoge olajšajoče razmero, k 3 letnsmn, težkemu zaporu. Razne vesti. — (P o gre b n a dvoj v od e) Karla Ferdinanda je bil 28, t. m. sijajen. Dvor in in najvišje plemstvo so se udeležili. • (Ruska carica) pride te dni na Francosko. Nemci se uže boje, da bi tn ne bil en košček francosko-ruske prihodnje politične zveze. * (Star grešnik.) Dva in sedemdesetletni lastnik inkasovne kupčije H. llelzl na Dunaji, ki je posilno oskrunil 12 letnega To vam je žalostna podoba o Turškem šolstvu, posebno, ako pomislimo, da v Turčiji nij nobene domače vzgoje, ker matere nemajo druzega poklica, nego služiti Afroditi, in da ženski spol sploh ne more obi-skavati nikakih učebnih zavedenij. Omik i je sicer krotka in blaga temu, kateri se jej uda; a ona koraka z resnimi stopinjami in zdrobi vse, kar se jej protivi. Tudi Turčija nema nič dobrega pričakovati od evropske civilizacije, katera se v njej ne bodo nikda udomačila, dokler ostanejo Turki — Turki, in katera je z ustan »vljeujem univerzitete v Zagrebu zdelala novo, odločno popitko, po-spešiteljno priti v pomoč vsemi svojimi tajnimi sredstvi onemu narodu, kateri uže nad polovino tisoči let v strašnem bedstvu prenaša nečlovečnosti tle in njegovih otrok — narodu Jugoslovanskemu, dav.r. Cauiphellii, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oastle-stuart, Markize de Itrebau a mnogo družili imenitnih okipIi, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ti rze r j a, Don n, 10. jul. I8f>2. Kevalesciore Du l'.urrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griii, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kanmjii, pri prinadljivem a bnlohncni draženji v sealni cevi, zaprtji, pri holehuem hoden j i v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih bolesnih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Bud. VVurzor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drnžtov. VVinehester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna liovalcscierc je ozdravila večletno i —HIliOlllH) prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutniee in \oilenieo. l'it pričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sboreland, ranoee luik, 96, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. l»r. A n ge 1 s te i n a. ltero I in, •'». maja 185<>. Ponavljaje izrekam glede Uevab■sciere dn Kari) vscHtransko, najbolje spričeval". Dr* Angel s tein, tajni sanit. svetovalec. >pri( < \ :ilo H, Vti.If_»l. O be rg i m p e r n , BadeSSko), aprila 1879. Moj pati en t, ki je uže bolehaj 8 tednov za strašnimi lioleeinaiiii vnetffl jeter, ter ničesar poiižiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Kevalesciere tlu Barry po-poluama zdrav. Viljem liurkart, ranocelnik. .M o n to u a, Istra. Učinki Kevalesciere. du llarrv so izvrstni. F e r d. ti a ti s h e r g e r, e. kr. okr. zdravnik. r>t. Mi.lit). (Josp. F. V. Ileiieke, pravi profesor medicine na VSeuČilišett v Mariboru (Nemčija), piše v „151: r 1 i n e r K 1 i n i s c li e W o c b e n s c li r i i' tu od 5. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana nl.e\alcutn Ara biča" (Kevalesciere . Dete je v d. mesecu vedno več In več hujšalo, ter vedno hljuvaln, kar vsa zdravila nijso bila v Htantl odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popoln#uia v 6 tednih. Št. 64.»0. Markjso de Brehan. bolehale leđein let, na nespauji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohoudriji. St. 7J1.H10. CJospo vdovo Klemtnovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St.7o.877. Flor. Kollcrja, c. kr. \ ojašk. oskrbnika, "%'eliki Varaadln. na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i listanji v prsih. tSt. 75.1)70. Gospoda (inbriela Tcšnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na •koro hresnadejnl prsni bolečini in pretresu fintnio. Št. 65.715. (iospodični de Montlouis na uepro Davljenji, nespanji in hujšatijt. St. 76.928. Barona sigmo 10letne hrani ote na rokah in nogah i t. d. Ke\ alesciere je 4 krat teč noja, nego meso, ter se pri oilraščenib in otrocih pribrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plebabtih puiioah po pol funta 1 gold. 50 kr. 1 fant SI gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., > mn tov 10 gold., 12 funtov 20 goid., 24 fttfitOV 36 go.d. — BevnloHcii re IHscuiton v pušicih a 2 gold. 50 kr bi 4 gold. i>o j:r. — Kevale«ciero-Chocolnt4o v prahi in v ploščicah M 12 tas 1 gold. 50 kr., 34 Uia 2 gold 60 kr., *8 tU 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., z* 288 tat 20 gold., — 57b' fae M gold — Frodaje: Bar ry du lfarry (k Cuiup. na i>»-Bnjl, W»6»>*»hMBiieH.«v(« št. 8, v l.Jub!j)iaul Bd M u tir, v (Uradel bratje Oberanzmeyr, v lun bruku jJieotitl « F/auii, v CelOVel P. Hirn-bacher, v t.«.u«M L, u dvig Mllllor, vtlKr41x.ru M. Mori '■. v Herann J. B. r»«l«-u pri liratih Obe trati z iue\ r, v 1'eineHvnrii pri .los. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahattrj», lekarju, v \ urit/, iliiiu pri lekarju dr. A. Ilalterju, .iiikor i . «,.■ . r,;iti pn UoLril. lešjMtjib Ui »;•■■-ijakih :rgovedi ..i. raapoiuja <.iuaaj«ka kila a* . e :•..•«.j« pa pofttaiL slu w\icc.! >--ii • .ovzHjih. Žalujočim srcem naznanjamo vsem so-rodbenikom in znancem, da nam je nemila smrt našo ljubo mater, o/itoma soprogo in hči, gbtpo (699) r% 21 t-oliuo 1>1"0>.«*11 po kratki bolezni in spi < j <11 ji sv. zakramentov za umirajočo v 4H. letu svoje starosti, 21. t. m. vzela. Večni jej spomin! Antonija Mastnak, njena mati. France Orožen, njen mož. France, Emil, Aleksander, l: njeni .sinovi. Služba občinskega čuvaja, v I irlnn I j ali iih s|> stavo naj vposljejo prošnje svojo z dotičnimi prilogami do '-iti. «l«-et-iui.ru t. 1 podpisanemu občinskemu uradu. Po '/i letnej proviaoričnej službi nastopi deti nitivno svojo namuščenje. Prosilcem, ki so vporabo v pisarni, so plača zviša, tor daje prednost. (3.'10—1) Občinski urad v Trebovljah, 23. novembra 1874. Mfi#/«fu, občinski starosta. Tržne ren« V Ljubljani 25. novembra t. 1. kr.; govednine funt 30 kr.; — telotnine funt 2f> kr.; svinsko meso, tunt 25 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slamo cent — gld. 75 kr.; — drva trda ti gld. 50 kr.; — mehka 4 gld 90 kr. Pšonica 4 gld. 91) kr.; — — jočmon 3 gld. — kr.; — rež 3 gld. 40 kr.; 2 pld. — kr.; — ajda 2 gld. 80 kr.; — proso 8 gld. — kr.; — koruza — gld. — kr.; krompir 2 gld. 60 kr.; — fižol 5 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld 4t> kr.; — spoli frišun — gld. 34 kr.; — apeli povojen — gold. 42 kr.; jajeo po 3 kr.; — mleka bokal 10 »K 81 Čl ti 0i Di 01 8*B m' ' «= a g -I rf* 1 Ui o, O T fip ■ ■. v. c • p; a ' ti o -i a • s.e-Bi vr § 3 & I ca ^: • ■MM K> , (p 4- -I c I o '-' v Okrožnica. Kor MM »Imlcćo »po cij aulltMt« |>o prav ni/.Urj iciii ■ l .l k ii 1 -i 11. jr liiliij iiior. um tilili lo po prav n u kuj cuni —••) razprodavati* H pogoltnim apuatovanjein IMiiiHjsko lisko-lovaniiska /a\-Io2-;i na katun, Sia«ll. 1 tu |»ic< li ( I a i a \r. \. I tnr.it liiiliMtnili rutu- iitroHkili /. I*n r v e 11 i in okrasni sr> kr. 1 turat liatiitiuli rulu- dekUlkUl z liurvoinni ukra,-J. ■ 111 lil < •! 11< • 111 j • -1 li i l; I. 1 . 1 m.- it ImtiMliiili rutic ilionskili /. Iiiiivcmin ukrii-jciii in iilinililjuiiu fg\, l.atl. I titi-.it jaiu iii-t-ro t i i: iltunskili /. Iiiirviniiiii ukr.ijiiu ff\. 1.00. _ 1 t lica t jtt'imili 1111 ii- / ,\ uii»|iiiil*■' 1«'V k'- "■ t tlllllt Uli -k. I. • ' I "'I II I ll lllirirt.lIl.v kI. II. 1 par (8) i j i < 111 *"—t»• 1 t-j n;i DOttoUo, ■ ra/.nov intiiiim poilubuini in luirviiiiii nI. II. I kolit'1'i't' piuuiio liarvu in Htri/.nrgu liluga zti proil- pilftlljil Kl. It.fill. 1 kuln'ii'1- £ii |iruiliniHtiil.jHiMiilii nI. '2. 1 »vitli, vratna rutu i/, nlo^autnu rolio hI. :t—I. 1 i..u n 11 ura 11117.11(1 uupruvo (pri oliuilu) /.a ti uaub «1. 4.60. i Kiiruitiira ntiUM napravu /.i lil oaob nI. 0. JNu poHubiiu v.alitiivalijo ruziiuHiljuino tuili ]iii|.nhu i'i'iiik /iili>Hi> liaHO, iluljn /.umiti)vljalilii, itn |.iciljamo In ili.l.ii. IjI.ik'h, tir končno iskreno priporočamo ntiHo Urinu iti zuvoil. Wiener Cattun-Druck - Fabriks - Niederlage, Stadt, liiipiTclits|ilai/. Nr. 3, /i. irrli » i jo. Hl. |>l' ;f 0 H" o CD ej (I 9? - * 0 t = = Mm >mmi t ?£ 0 Stev. 7113. Razpis služb paznikov v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. V deželni prisilni delavnici »te izpraznjeni 2 Blužbi paznikov I. razreda z letno plačo po 800 gld., 1' ., funt. kruha na dan, s 6 Htžnji ti dih 24" dolgih drv za kurjavo in 12 funt. sveč, h službeno obleko in m stanovanjem v delavnici, — in 1 služba paznika I. razreda z enako plačo in vŽitki razen drv in sveč. — V slučaju, ako bi se oddale te službe po povišanji sedanjih paznikov iz nižjih služb, pa pr.dejo ua podelitev 3 služIte paznikov 11. razreda z letno plačo 300 gold. z 1 l/a /7 kruhu na dan, h službeno obleko in a stanovaujtnt v delavnici. Prositelji za te sluibe naj svoje prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, n i inadežvaiipga življenja, svojega obrta (opravila ali rokodelstva) in popolno zmožuobti slovenskega in nemškega jezika, in z do-itavkoJBj ali so z uradniki ali služabniki posilne delalnice v udu ali svaštvu izroče, in sicer kdor more — osobno do £o. decembra i. i oskrbnistvu deželne posilne delavnice. od deželnega odliora kranjskega v Ljubljani 16. novembra lJS7-1. (827—2) itnIIvtivfiger m. p. VlIJOl. l'4. nove m b r a: Evropu: Jtooh Is Kranja, — Alavler Petranovič i/, bolnic — (iiiick, lloru iz Dunaja. Pri Slonu: BrnJIOr iz Kočevja. — šušt.ušič i/. Kranja. — Kož iz Hrastnika. — BabuB j« Celovca. — GoJob iz št. .Iurj;» — Šiftar iz Moravč. — Dolinar \l llerštajna. Pri »» : Baior iz Ciradca. — Beiter, SohUler la Dunaja. — BohlKpfei iz Trsta. Najbolje sredstvo za ohranjenje in liichkubo usnja na črevlje in konjsko upravo je Rusko olje na usnje. To olje ima posebno prijetno dišavo, in sicer so moro v ikornjib, ki so s tem oljem namazane, celo hoditi v salone broz spodtike. To olje stoti daje, da ne moro skozi usnju vsakovrstni zrak, vročina in moča; ako so od časa do časa usnje napusti s tem oljem, postane kot baižtin mehko, neprcinočeno in postane dalje posebno elastično. Potenje na nogah ue škoduje potem več taeemu ustij i, ki ostane mehko in raztezljivo tet dolgo traja. — Usnje, ki so jo mazalo z ruskim oljem so more veaki čas tudi mazati loštidlom ali lakom, ter so trajajočo lepo sveti. (806—5) Sl«-kl«'iiicu po 1 in vi gld. V plt'liUNllli >leKleni« ali |io n in lO t ii ii t. Mv<>iinj<» <>