I. itev. Poštnina plačana v Kotovini. Celje, torelli^lSÄa 1928. Leto X, Ixhala v torek, detrtek la •oboto. SUne mesečno Din T— x*. inozemstvo Din 20"—. Ptiamexn« otevllka I uiw. &&čon poštno-čekovnega zavoda itev. 10.666. NOVA DOBA ttatdnlfttvo la upraviiötvoi Calje Strossmayerjeya uiica 1 pritličje. Rokopisov ne vraČamo. Ogfasl po tarifu. Telefon int $t*v. 65. Naša nacljonalna bilanca 1927 za inesto Celje. V Celju, J. januarja, Kt'i se žo dela.jo sodaj ob Novcm lotu po v.seh časopisih bikimee državne, go- spodarsko, strankarsko in šo raznp druge politike, je morda ludi dobro. ako si eel j ski Slovene! napraivimio ma- lo nacijonalno bilanco za 1. 1927. Lani je bilo izrazito voliln.o leto. Me- sw,a januarja .so so vršiile volitve v oblastno bkupšeino, moseca juni'j>a za inestno občino in mesoca septemiibra za narodno skupščino v Boagradu. Pri oblastnili in obei.n-s.kih volitvah so imi- stopilL Ncinci ali pravzaprav neiiLS'ku- tarji v zvezi s slovenskiimi klcrikalci m rrj.clika.lj proti maun, pri skupščin- skili voj'itv;ili pa so nasbopili Nemci za so in t-o el) tej priiliki poikazali, da so 01 il jedro to preeudne koalkijio proti nasi. Mramd. ki .so bori za slorensko Celje y.e po riolgi traditcia'ii in po ne- amijinetn preprilju nnrawllo od 1. J923. do 1. 1927. «i okroiglo 00. Relativ no je to za naše malo niesto y.elo vclika «tovilka. Na.s boj proti Nem«tvu otežkoč-ujieta Se dva moineiUa. Prvi je nasa zuman-ja polilika, ki iišoe v Ncivuštv-u, avstrij- 8kom in rajihovskcm, nekak pvotiuitež proti Italijaiistvu, powabljadoe pri Icni. da Nemci potrebujejo Trst in pokra- jine okoli njoga brez ozira na to, aii so i«to iUilijanwke aJi jiuigos-liovcnske in po narodinasti prebivalstva — slovenske. Ta pravec naše zuinanjc politike jo sil- no razgibal dianiaiče NemStvo. Začeli. so &e mnoziti javni nastopi polLtiienih in ku'Jturnih društev, pricela se je splošna udeležba pri volihali, pri ve- ninr sc spretno izrabl.ia.jo nasiproija nied sloveiii^kimi strankami, osobito pa na^protje proti deinokratoni, s katori- ni-i so stali Nemci že od nokdiij v l>or- bi. Napade nemskega casoiJbj'a na de- mokrate in nikoli ne na Slovence, je treba vodno razumeti kot napade na 81ovenco in naže nacijonalne intere.se po mt\stiJi in trgili. To nawprotijie proti demokratoni je driigi moment, ki morda pospešuje Noirriišlvo bolj ko lastn a njegova poli- ticna in gospodarska moo. Slovenski kUu'ikaliizeni si jo postavil bolj iiz trme kaikor iiz politicise potrebe gesdo, da mora zavojevati tndi slovenska me^tü, re ne .saim, pa s pomočjiO kaki'snilikolii zaiveznikov. Zalo jie rad šol Nemštvu^na roke, ne mdwl-ec pri tern,, da ne grej za slovieihs'ke poliitiuiie nasprotniike, tem- veio za iinterese cel-ega sloven.skega na- nxki. še slaibši kot klerikalei so v tern ozi'i'u poiiitiieiLL oKlpaidiki deinokra'tov, ki se imeiniuijejo daines slovenske raidiikalc. Ker ne pmlstavljaimo v CeLju še a»b- siothitne, ternvec sanio relativno veči- no, smo pri vsieh lanski'h volitvaJi pa- dli proti Neimištvii in njogoviim sloveai- ski mjzaviezniikoim. IJadec je se pospe- šila neuigod!nia nolranjiopolHiiona kon- slelaoija', ki naim ni })ri]>ustiila nobene zjchitne obrainibe. Malče smo morali glndati voiMlno slepariije, ki so se kon- (•aiLe z tliroktniin podikuipaivanjem im z vielikiin ferorjem na-d volilci v pri\iat- niih nonušikiih obratih in celo po držav- riiiih zctivodih. J'oLog n.asilja so nporab- Ijali zavezniki proti nam razna dema.- goška gesla, čiijrih plehkost in praanoUi pa se že kaže.ta vsaiki dam bolj. Kajti niti v obkustii, niti pri diržavi, niti v za- s'f/opu nLestmo občiine .same niiso novi predstavitelji m«sta Celja nicest do- seigJi. V obla«iti so nove težke tafcsie **n dlavki, pri di'zaivi niso preprečiili uki- njeaijia c:iri'na-rne, go:s.]>odiarstvo miestne obeiino pa je paslalo v 1. 1927. defi'oit- no. Mnioiga tetga so zaikrivile nierod- iiosti in nozmjinjie, mnogo pa absolnt- no poimaiiT.jikan.jie vsaikega domoljubja in idioa.lnega ifnteresa na napredkn c<4'ji.skoga mesta.. Leto 1927. toi^j ni bilo za. nas na- ronln« Celjiume leto uspebov, tönivec le- to naza/diov.anj,a. Toda biili smo že v slabsom položaij-u,, pa niismo kloniJi Slav. Kloniidi nam jiilh tindfi sod«d ni troba. Morda prfckrao že v kratkeni v položaj, ki nam bodie ponwncrni napre- clovanjo Ncmištva tomelj'Ho usiaviti. Za enkrart, pa storimo saano to, ka>r delajo Nemci doislodnio in brez javnih pozi- vov: držinio ,so saimo svojiiih lljiixli, drn- žaibiTo in gospodarsko! Nekaj o društvovanju. Tii'ili Sliovenei, osobito pa še napred- ii L JSJovenici Rino za.pod'li Iw in taimi ma- raivnost .sm..ošnemu driKŠtvovanjiii. EdA- no gla.sovitih Ixivar^kih »Pfeifen kin - bov« se menda niinao, drivgače ]>a ni paiiioge nialšega gosp cxlair.skega, kuHur- nöga, polßt.Lcnciga im eisto drnžabnega žiivljcmja, ki bi ga razna d.ruištva m* pospeševala. Že po \\aseh iinaiš nerod- ko po 5—G diniištev, po trgiih in mestili pa jih je skoro brez števMa. In vwaiko dli'iistvo reflektira na podpoi'o ja.vaio.sti, to je ma olane im darove (xl IjldcIi, ki vockrait nLmnjio z niiim nobenega sli- kai, da, niti siimpatü no. Nasi naeijo- nalni, pairij ot.ski, ditna^tiicni, sitaoiav- »ki^ stramkairski ol>čuitki morajo vzdr- Žati praveato toi'turo od raznih Are- reiirsirioiierjev«. Naprcxlnjakov nas je malo ijii so no more reči, da bi šteli v svojih vrstab najLogatejišc ljudi, a dru- žtev iimamo na d-iKia-be in ducite. To ni n-aravno nobena ekonomija dela, §e manj pa denarja,. Še to, kar javnost da, so raznR'ce na silo strani in nikjor ni najti, kakoga trajnega ucinka. Zalo bi biil.o nuj.no svetoivati Zvezi knJturniJi driiSlev ali pa tndi uvkleviiiejisiim kra- jevniin čirtiteljem, da se napravi o stv«iri anketa in se naj doJoči, kaj o.stane, kaj naj se zclrnzi in kaj se naji opnsti. Nie ne de, ee razna nepotreb- na dru«tva ne bodo š-la naraze.n; ako taika anketa ali zbor vskloiu', kaij naj se javno podr*ira in kaj ne, bodo mo- t'ali kaki nepotreibni »Vorein.smeierji« plačati svoj društvovalni .sport sanii ali pa se bodo moraJi raiziti. Sedaj ob Novern lotn bi biim.patiicrio pozdravila. v J. K. Nazadovanje Mohorjanov na Koroškem. Zadmji- koroški :>Slovenec« poroča, da je imela Moihorjeva diružba na Ko- i'oskem 1. 1927. 2.561 udov, za 70 manj ko 1. 192G. A 1. 1919. je šo bilo na Ko- roškem 7.22(3 udav. Sicer jo res, da je od todaj odpadiel mia.li del Koroške k Jugoslaviji in dekanijia Trbii k Itali- ji; von dar pa ni bilo v teh krajiih vee ko 500 clanov. Padianje števMia Mo- horjanov na Koroškem znači, da je tarn sedaj 5.000 sloven«kiJi rodbin, v katore pride sLovonska knjdiga, manj. Vcrjofn.o jo, da v te rocLbimo ne pri.de sedaii n-obenoga slovenskcga cti'va vec. Tako se zgube stiki z nasim sloven skiin kultnirnim živiljenjem im nastaja na- rod'ni iindiforen.tizem, ki vodi v od.pad- nist\o. Vpra.šamje je sevoda, če ni Mo- horjeva družba padlaaija žjv-ojih elanov na Koroškem tudi saana zakrivila z odsditvijo iz Celovca. Irne'ki je kot vee ali. manj cerkvena ustanova gotovo jii'eje žiivalinejše stike s Korošci kot sixla'j. V celem je pa to zolo žalostna Mika. Znlžane državne subveneije za slovenska gledališča. Redukcija na slov. vseučilišču. Vče.raj in prodv^erajisnjean je fi- namčni odl>oa' Narotlne skiiipšcine pres- treisal proraeuai prasvetnqga lniiiiistr- stva,, ki jo biil včenuj sprejet z glasovi radiikalov, Davidovie'eviJi demokratov in slov/eniskiih klerikalcev. V tern pro- raouinu je zitiižama podipora lljtuibljajn- sikeaiMi gledalilMe.u ul'ranni im opori) na 4,45().(M)0.— Dm in mariibor^kemu na 320.000.— Din. Maribor bode moral ViSiled toga o]>u«titi opero, ee ne bode došel »ploh razpnst teiga gledialiscai. Beograul pa bode razpolagal s preko jedrvajist niilijoni diinarjev, ker .sine p-o- tog podpore po 7,350.0(X).— Dim po- l'abiti tuidi vse svojie diohuidke. Sklenil'o se je tnd'i, da ostane v proračumu gla- soviiti el. 44, po kälterem »me država redtiicifrati na posaniezniih vseucilisci'h razne fakultete. Za ta paraigraf so isto- tako glasovali raddkali. Davidoviicevi dtomoikraiti iiii sloveiißki kteriikalci. Za> nimi'va je tudi izjiarva pro&v. minisitra K'iunianiudija, da bi prešle mežear^ke sole na saimoivprave (t. j. najbrze obla- sitii). Sloven iija plaičmj sicer visoke diav- ke drržavi, del šolstva pa si vzdržuj sa- ma! Ponovna afera Nikič? Zmano je, dia iščemo /Aimaiiije po&o- jilo im znamo je tudi. da zumanji si- nameni «vet vidi na naši vl-aidi jedno veliiko napako, niatmreč, da ni v njiej Hrvatov. Zato je biilio pričakovati-, dia se bode vlada potruddJa pridobiti kako hrvatwko poliiti^no skuipi.no za sodelo- vamje. Poskußili so najpreje z Radičein samiini. Ker je ta, vstop v vlado broz Sivetoza,rja PrihioeviVa odklomil, pa- skuzajo sedaj s kako skupimo v Radi- revi strankii. Beoigrajisko časopisje jie priobcilo v svojih včerajišnjih izdajah porociilo, da je, po neküi verzijah 18, po druigiih 39 Raidiöeviilx poslancev, pred'Loizilo vodstvu stränke inem'Oraai-1 diuniii, v ka.terom protostirajo proti se- dan.ji poliitiki Stjepana Radica in proti zvezi s sarniosiojnimi domokrati. Ime- novala so se eelo imena nekaterili pod- piisnikov maniorandiuima kakor po- slancev Nikole Preka, Rude BačLnLca, HiidiSev graben. MaJlJo jiiJi je, ki bi ne pomali bivse | dike naze Lep-e celjisike okoliice. Zaika] bivša d'iika? Zato, ker se mora ljuibi- telj pi'irodinie lepote razjiokaiti, ce pride- sedaj v ta jiarek. S ponosoirn «mo ka- jaaJii tmjiceni ta veloromianticmi kraj. Kiimi, žiica in v skalo vsekame stopm- ce so bi:lie privlačne točke za m,arsi- fcogar, ki ni mogel v gore. Tnkaj je iint.-! vsct-j inokaj iilutzije o gorskili po- ti:h. s klini in žicami. In danos? Ta dii- ka,, naš ponos jie ves v razvalimah. Njogove lepote ni vee. Uniiöiilo jo je brczobzirno iizkoriseanjie maisih gcv>dov P° vojmi. Res je, da S. P. D. ni imelo j scrviitutno ali druge pramiice na tej po- | ti iJelalo je s pri^oljenjem kmetov iz tiste okolice, fiistiJio im popravljuJo jo v,me napTctjvo do prov.rala nemsko dru>- ¦štvo, po prevratu pa Ccljski odsek Sav. pod'ruziriico. Prod ptriliično tnaini leti je dalia Železarna v Štorah svoj gozd maxi IFud'iioeviim Grabn.om v eksp'lioata- eijo, t«r se je prelied iz viarnostniih ozirov za-prl. Posrodoval som vwl\ [e- ga p>ri šuniiskeim referenlu okr. glav. in djQsogioV da se je zap or a divi^nila za iireko treh tesni. Pro-hod je bil ze p-o- leti nerodon, neva,ren pa je pozinii ra- di wiveznili plazov, ki se namaj'alo na najteizji'h prohoddih. Vse ožine so bi/Ie zabairiikadliirane z po'lomiljieniiimii debli in skalanii par inetrov visoko. Na te bariikade so se na-surli pzovi sneira s «triniin, ki obdaiiajio Hudieev Graben. 2e n«. prvem plazu sem imel smolo. Ko semi misliJ, da semi majbolj varen, sem že tioal do ramen v snogu, nogo so viiselo le nad vodo in vsak biip som Lahko zdrkni'l še globlje im v vodo. V zadinjiem tronintku vSem se ujiel s kljnko okovanke za star im napol polomljen železni fclin. Poöasi sem se izvlekel iz te nerodne siitiwiciijio. Na prihodmjem P'!fa;zu sem bill že bolj previicbon. Videl «em sled cigljarjta od prejšnijioga dne, k,,i>r j*o tudii on poigrezniil. Previdno stopajoo na na«protn.i strani s>em se preril iz te ožiine. Naj'bolj teža\e\i pa jie bill prehod iz oziiäg na prosto. Skala le biJa vsa v ledu, dereze so s-kbo pri- jenna'lie. Zdrknil som ,s jJcale v vodo. K wreei sein obvii^l ma enem zobu love dlereze. Po vsoh štirih sem koneeno prilezel v gozd, kjier sem se malo od- dahnil. Ker sem pa hodil po jarku ne- v/xlvionni br.ez oddiha, sem rabil za prehod samo dvajset minut. V dolimi megla im \nraz. Tu me je pa poadiravi'lo krasno in toplo solnce, ki ga Ccvljiaini v zadinjem cas'ii tako red- ko vidimio. Topel jutg je pihal preko Tovsta, pot je postala mehka In blut- ma. Kdor po voö letih zopet poseti Hu- di'cev GraJiem, os-trmi od '«alosti, ko zar- gleda to opiwtoeeno pokrajin.o. KjeT se je prej razprastiral kragen gozd, ka- že hrib svoja gola robra, ko cigansko kljiiiiso. Pogonska hisica vzpenjaoe in barake z ogljem braljua^jo pod hriboni nad H. Gr. Pot,3 ki je büia izpeljama iia markiirana v smieri proti Geljski koči, je iabriwaiiia in mi »ledu od nje. Vajieji prehodia sem kinalu ziavil na desna proti oigljairski bajti, iz katero se je divigaJ laliok dinn, znamenje, da je og- ljar donna. KuliaJ si je kos ill o, ko sem vstopil. Pogovarjala sva se o vsem mo- goeemi. Ko sem mu potozils da jie snegt prehitro vzel slovo, me je potolažiil', češ, bosite viidiolii, da ga zopet km-alu diobimo. Ne bo trajialo tri dni, pa ga boste imiioli d.ovolj.. Prispovedoval mi je, dfci je bil tudi om smuča.r, ko je sluzil pTi vojakih in da je prehodil \tso oko- lico Škofje Loke proti meji. Nekaj ča- sa sva še tako kramljala, ko me je po- gled na wo opoimnil, da imami pred sa- v&.i obcimkstvo z razlitmiimi kuip-leti. Ba- me so prilrediile pod vod'stvom gospe Sireöev« afcwsen bus tut, botelir g. Hla- vač pa je prezjenti-ral gostomi iizborno iizbero vin.skoga letnika 1927. V malt improvi-ziirani kavarni je gdč. Debela- kova streigla mmiogosleviihiiim gostom. Prjreditev je gotovo poka.zalia voliko prrljiubljein-ost »Sokola« mod občrn- stvom. — Isitoča.sno so .sjlvcstrovali klerikalei v Narodmem domu. in celjska nomskuitairijia pri Škobernetu. c Iz celjskega nkrajneffa zastopn. CTerenLs'ki swt je v woji zadinji sej'i aniižal okraj'iie dokkde od 513 na 350 odstotkov. Saj je moral iwideti, da bi bil predipis 51.3% okraiinili doklad na- ravno.st paginben za naišo ol)rt in trgo- vitriiO. Nekaj za.s>liuige iima pri tej stvari tudi naiš liist, ki so je pravoča&no astro tiprl taiko vfeokim okrajnim dokla- dam. c Ex — lex v celjsk-em obcinskem (fospodarslvu. Kot smo norooali, se je lotil finanični odsek nasega občimskoga sveta se-le 15. decembra studija me.st- nega proračuna za 1. 1928. To je bilo seveda prepozno, vslod cesar je skle- nila vecina naprositi velike-ga »upana, da dovoli proviizorij za me.seoa janu- ar in febrmar 1928, to je, da se smejo obci'nske ta.kse, doklaide m wimo-stoj'ne davščine p obi rat i v dosodanjl izrnnri se do konica februarja 1928. Kalor konstatiira »Jutro« v svojii novoletni stevilkii, so proviizorij dobH še ni v »Uradnem li«fu« razcrlinßil. Do te raz- glasitve niina pravzaprav mesio pra- viice pobiirati nobenib taks. doklad in samostojnih daTSP'sn in ni'ma tudi pra- vice do kaknšnilikoli izdatkov. I^opo gaspodarstvo je pri naši mestni obč.i- ni! c Rvska nra se na^alij'uje v cttrtek kot obiieajno v trtrovski soli, na kar s>e inleresenti opozarjajo. o Volitev zujxma r Slovemki Bistri- ci in nemxkutmija. V Slovent&i Bi- striei jie bid z glasovi Nomcev in kle- rikalcev izvoljen za žiiipaiiia klerikal ni ödvtitjiiiik dr. Bcistjan Schiubaich, brat mariibors'kjoga velikega. zu.pa.na, za podžuipana ]>a »N-eimec<¦' Ar.senscbegg. Klori.kaler z iionißkim, »Nemeo« pa s slovtw^kim ianenomi! 0 1'eh voliitvadi poroea sodaj »Gillior Zeiluaig« z dotgiir. diöpKsottii, iiz kaloreffa moraimo ciitirati eno znaicilino mesito. Doiiii.s'niiik ]>ravi. »da je pri't'akova.ti. pod zupanovamjtnn (dr. Srliaiiiibaicbia) ])iraviic'no postopanje s someščani n,eintškeij>a jeziika im da bo- de za,gotovlljena vairnost živ-ljenrja in i'inptja v«eb oIk'm.Hicvt (siicO . . .« ("o so na«e oibla-sli zadovoljne s takim pri- znainjiem svoijega uraidoviaTijicii, polerni — cast njinni! Tolifco bolj^ ker ta'kc in l>odobne ocviirke prinasa »Cillier Zei- tur.»" saino radi taga,. d;a jih ponct - tJKkujejiO nemwski liisti v Avßtrij'.i im raj-- liu in da. jiih lihohi^'jo na.prej v sw- tovn.0 ča^sopiLsje. V Sii.ovenvski BistTiici «o nekor orjiuiiiaisi. nekaiterc neniškutar- S'ke i.zzivače pa. zaisluao'ini'u ]>i'omika- sitiili — iin la nualenkoslen pirelep bi na j zad'osloval za gorowtaismo trdiiitov, da v Sl'ovenski Biistriici kdorkoli ni varen žii\r.lj,t>nja im innotja! Mi moraono žal ponovno vpraišati: ali nimainvo rakoma o zašif-ifi dirža.ve? c P/e.s'77? venček iruovskili nasiar- Ijenccr se vrši v četrtek, dine 5. jainu- n.rja zvečer v veliiki divorani Narodnc- gn dorna. Vabila so žo razpos-lana. c Ljudsko qibanje v eel}ski zupniji v tviu 1927. PorodtMiib jo bilo 155 pia- I'ov; rojenih 435 otrok, od (eb 245 mo- j ških in 190 ženskiih; uanrlili je 422, od : toll 231 moskib, 191 žensk. c Mestnim revezem je podarilo za letošnjo božičnico Kolo j.mgosl. sesler nekaj goitovime im znaitno TMiiožino bla- ga, poleg toga pa j iin je se priredik) čajini veirer. Jestvine im pijiače so na.- dailje poklonile go. dr. Sclnva;l>ov ponuaujkljiivegn posi.pa.vam.ja luxlniikov pi-ed hivšPv-nrk c Policijska kronika. Razun i)rij;ivo nekateriih l>eraioev se ni zgodilo zaidmja d^a dnovia v Celjiu n.icoftar posebne^a. Siilve.slrova noc je tudi miinila broz po- sebnocra AX^eljai-onja in rayjürajanja, pač bolj dokaz .sliabi'h casov k;rkor iz- mirjenja duibov. Kino. Mealni kino. Pondeljek 2. jaiimarja: »Uragulje niaharadže«. Ogromna sen- zaciija v 7 diejanjih. V d'vojmi glavni vlogi ljubljenec kimopul>like Harry Piel. Sijajaen velefi'Lm. Kino Gaberje. Pondeljek 2. ;n toi-ek 3. jianoKir ja: »Pod jar mom strastU. Velefilm po znaanenitem romanu Her- mana Sudermaima. V gla.rmi'b vlogali Greta Garbo in John Gilbert. — Od 4. do 7. januarja: »Moja fefka — tvoja tetka! Prvovrstna voseloigra v 6 dej. V glavmi vlogi Benny Porten. Pri predßtavaib .svira prvovr.sten onkester. Po d^movi^i. d Pepel Franja Supila, nekdamjega uirednika »Rijoc.kog Novog Li«ta«, uistvaritelja srbo^hrvatske koalicije, poslanjca v hrvatskem saboru iin kas- neje uiglodnega clam a juigosJovamske emigraicije v Parizu in Londonu, so prcpeljali te dini v rojstno mesto Du- brovnik. Na Smsšaku in v Dubrovniku so s-e vršile oib tej prilniki velike naci- jonalme manifestacije. d Izgubil se je — celi vlak. Moskov- ska »krasmaja Gazeta« poroea, da je odpeljal dne 23. decoraibra mešani vlak st. 7G4 redlno iz Se\'iasitoi>olja in bi nio- rai do.speti 25. decembra v Lenjtingrad. Vlak pa ni dowpel in so bid a doslej za- nian vsa poizvedovanjia za njiinn! Književnosf. k Pavel Dorohov: Sibirski punt. HavmokaT je v prevodu Iv. Vuika izšel ronictin iz nuske revoludn'ie »Sihirsiki pumt«. Roman je emo iizmied najilopšili del soMJebske literatuire. ki iiizrocno po- piiymje dogodke iiz držaiv;l'janiske ^'ojne. Tjista vel'ika rmsika duša, kli so jo o\ie- kiovečiJi' žo veliiki pdisntelji Gogolj-, Do- stojeusikii, Tolstoj .'ifii da.', diiha sprošče- nia i.z loigti de.kn. Kmjiifl-e ni mogiow1. od- ložLti dokle.r je ne preberGŠ. Je .skrajV liio na.pe.to, a veinidair Lepio umetmäßko pLs-ana. Pisatelij se posluzujie pasebne teJimiikio izražamja., ki nam oinogota- po- nazor.'lli ogTOmnniosl dog>odkov držasV- l'jarm«ke vojme. Predgoivor je napifetil miladii kjijize^'iivik Bratko Kreft^ ki nai- kralko poroea o Sitanju sodlobno ruske Mterature. Knjligo: prii^oro^aiinio vßa- koun.u.T kol zamiroi^o im» lepo čti.vo, ki je obenera prva km;jisga iz novejše ruske kjiijiliževinositi v slovemiskem jezikn. —¦ Opremljiena jie z lepo niasluvno sliiko. Pasezi/l'Zapra.v- Ij'h'ec« .iigrai, ki' vleee im ki.ilma poivsod, kjörkoli .se upritoorii, obiejinstvo ma »svoji .stiranji. Igra jo pirifrej«p,na za slovonwkc odre im pniikrojemi za maise naizinere. Zabiteva 19 vliog, 14 nioškiili in 5 žen- skih. Vemdar je prLrejena, tako, d'a sp lahiko broz škode iera z 9 moskimii in 4 zen.skiini vlagamii. Ku'lituirmi aparat ne .staAiljci. niikjier več.jii.b zalitev, kot jii-h zmoreJKi maši sl'oive.iiLsk i podeželisikL odri. Igina .obnaiMina^n a- realiisl/ienäh, poiltiiudmjih (inu usmiattnišfco zn - 'n "-n;lr slikali i>rob;!o:m. d'a je uoh'va! aiilo wela. Pra;v kratko hi se daki \.se- biina po\iedait.ii iakolie: Boga/taž Vesel ziapra/vilja svoje premiožemje iin oidide koneno v1 ,svet, kjier požene že os>tamek svoje iinioviimie. Ko se vrne kot berao dlomov, nnjde zjme-t'je pri ,svoj(em bi\v BGan sriug'i-in.i zaTjm Tiinetm im njiögavi žemi Rozi, katero je svoje dni po nc- | d.ol'zn.em spodiil iz silužbe. Seveda j»e to ! samio skiica glaivnega diojanja, kaitere- ga prepleila še we polno strainsfeili niti, ki sm koneno vise povsem zadovmljiiVO razvoljajo. Piisctitelj pozma zivljemjo in \ ga ruse o>stro in najra,v,no. resmicno in. toplo. Ima gorko lioisodo za reveža iin cuti- s trpiinom. Igra n-udi tudii precej komiic-niiJi ptriaorov, taiko da. bo tudi omi, ki jie rad vesel, prišel pri ku>pleti,h na svoj raciissii. PrepTiican* smo, da jo Jugosil'aviaintska km^-garna z »Zaprav- lj¦i^'cem« praiv zelo uisitregla vsem odrom, ker bodo našli v tej iig.ri v.so. kar želi podeželska publiika in ki je kljmb temaii pasn.iško delo im imia zliato jedro. Tudi za advent iin post je njema resna iin vzgojna vsebina na mestu. k »Nova Muzika«.. Z moviim letoni 1928 začne Glasbena Matica v Ljub- ljani izd.aijati divomeseonik »Novo Mur zik'O«. »N. M.c bo knela glasbeno- kmjiiyievm.i "im igiliaisfeiw del s pritlaffo »Mala Nova Miuzitaii«. V g.la^beno- knijizevnem deTu, ki bo za sedaj obsc pal 4 slra.nii, se bodo «trotkovno im v po- ! Ij'udni bp^cyli obraivnavala vsa vpra- i sanja siodobne dmnaee in swtovnt; 1 pkisibene \i,metmosti. ^Glaisbomi del bo 1 12 s'traneh prina,ša! v najmodernej- , &em notmiom ti^ku vo-kalne iin instriir I menitaChiL» «kladflie .sJl'oivoniskiih, hrvM- slkib im sirbskiih sikladiileljcv srdobniih smeri. Pridoga »Maila Nova Muizika« bo abjavljaila sodolma glafibeaa dela niairaziličniejiše v.sebi.nie iudti za manj Kpretri.19 i'zvajalce ter bo odpi'ta zlasti naišem.u sikladaleljskemu naraisi--a.il>. [zhajiala bo na stiiriih .strameli itste obli- ke. kp »N. M.« Prvi zvezek »N. M.« bo prim.nsc'1 kratke. isnformin.tivne (Mpmke o sodiobni gla,s-bi, dalje skiadbo Maiij« Bravni'cariia, Mariija T\o?ojia. Mi^ovili-i Logarjiat, Slanka Ostrca, L-M. Šker- j'anea. »M. N. M.« bo obiaviila krajiše, intereRiaMne skhdibe Jan-ka Ra.vnika. Blavka CKstrra, Stsi.Ti.ka Premrla, Sa.se Šantla itd. »Novo Mu/ziko« bo urejeval JDniiiil AidtevniiiicJ, izdajiala pa GJiaisibeiLa Matica!. Dvameseoniik »N. M.« bo inmei al>l.iko »Navib Akordav«. Imel bo po ritsbi afcaid. slii.k. Juistiin^i ¦iin:otnisk& iz- d'elam ovoj.ni liist v troh bar\Tab. Da bo Gini-1}or,a M;:utiiwi magla dolociti vs\i priblieno Steviilo izvodiov »Nove Mu- ziko«, .se vsi iiniteresenti naprošajio, da jii prijaivijo p dopJKTiici svoje naročillo. Celoletna naroenwia, 1. j. (> zvezkov 100.— Dim.. Položnice snio priloz'ili pelkovi Uevilki. Prosi- mo cm jene imročnike, dm se jih prid- no poshmjo in nam nakazejo naroč- nino za prihodnje leto. Zuostale pa prosimo se zadnjič, da poravnajo za- ostalo naočnino, ker jim homo z Novini letom brezpogojno mtavili list. Dospelost nekaterih pe- rijodičnih taks. (Opozoritev Zbornice za truovino, obrf in indnstrijo v Ljubljani.) 1. Takse na reklame. Dne .15. jswrit- air.ja 1928 potoče rok za plačilo takse na reklamo v obliiki na.pisia.niih in mi- sliiika-ndli stailimih objav. ki se obešajio na i-aznih krajnihi, ali so izdelane na zido- vih, ogradaih; tram.vajiih littidl, kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Ce se taksa pra.vočasno ne plača, zna,ša ka- zen fri'kra:tno rodno takso. 2. Taksa na kiipone ali dividende in na tantijeme. — Od kuponov ali di- videmdo in od tantijoin se pLačuje po pripombi 5. k tarifni po&taviki 10. taksa 1%. Takso je placati v 15 dneh po odobritvii bilanco. Prekoraeemje te- ga roka se kaz/nude s trikratnim znß- skom redne tak.se. 2. Dopolnilmo premosno takso po ia- rifni postavki 12. pri»poimbe 12. taksme (arise za Leto 1928., kolikor me preseiga zneska 500 Dim plačati v celoletnem iznosu do dim» 31. januarja 1928, ako pa taksa presega znesek 500 Dim, je pilaeali v i«tem roku prvi eetrtletmi obrok za leto 1928., od tega j,o izterja fi.iiMnc.nio obkstvo eksekuthino. 4. Talcaa za potroske v hoteli!hs re- slavracijah. gestitnah. knv-nrnah, pon zionlh v krajih s preko 2000 prebkal- cev in. v vseh kopaliiščih in letovižčui se pohira povprečno naprej, in eioer po želji taiksnega zai\'ezanoa; polmes^cV no, mesBüno ali trime.see.no; pri tern w steje mesec vedno s 30 dnevi. Viöino povpreöne takse dolooa pristojino fi- nameno oblastvo na podstavi zbranili padatkov o povpi^^i'WT\ prometu go^- stov za vsak tak lokal. Ge .so do/ooena pov]irec-nia taksa ne plača P'ravocasno. j,o iz-terja pristojno fimančno oblastvo eksekutivno. 5. Taksa za olvorjene ali tekoče ra- mne pri delniskih družbah. Dv> dme 15. januarja 1928 morajo delniske druižbe predloži-t.i dav-onem-u irradu se- znamek ot-vorjeniiöi aili tekočih raču nov v miiiuliem polletiu im takso po 20 Dim za vsak raemn prilepiti ni se- znaimek, Pepozno plačiilo se kazmije s trakratno redno takso. (i. Takso za praviro, da se točijo pi- jače (tocilno takso po tariifni postavki 62) je placati za prvo polletje 1928. do dne 31. janwarjia 1928. Od aseb, ki ne plačajo te taikse pravocasno^ki pa ima jo dovoli] o za točenje pijac, izterja' takso priistojmo fima-nono ofolasfro ekse- kutiivno. 7. Lelno takso za bil jar de za I. 1928. v zne.sku 200 Dim je placati do dne 15. jamuarjia 1928, steer se Lzterja ek&eku- tivno. 8. Takso na vporabna vozilu Cavto- mobile, fijiaikarske im polfijaikerske vo- zove) je plfwati za 1. 1928. v Ljuihljani iin v Mariboru do konra moseca fohru- arja 1928, v o»ta.lih krniiiih na do kon- ca mwK-a j:a,n.ua.r.ia 1928. 04 zamiTjd- nih pVičnikov izteria taikso fimančno obla-s'tvo eksTikutiivn.im potomi. 9. Letna taksa po tarifni poflta;yki 214. za odobritev nrivatneaa sklatWtca po carinskih predpisih v znesku 500 di.naT.iev za/paidie za 1. 1928. v pla>&ilo do dne 15. iainumriii 1928. Na zamnidt- •na plfioiik je znpretena kazen v i7me- ri trikratne redsne takse. Pr«; zrtSwfljl, rtweHsM in \l m\i driiQili rndnli^ov UM\i in iosia-lia na iloiii d racsta in obolici Fran o Jošt, Cetje, Aleksandrova qL » Štev. 1 »NO-VA DOB A* Stran 8. Mladina — temelj na- šega narodnega zdravja* Noniwulna, inocna deca, prosta de- fekiov in balemi, kolikor je pač m.až- na, z zdraviimi ideali, zgrajenimi na podlaigi zdlraivim obicaiicv im iiavad, ra^viidUi že v /jgiodnji detiniski tlobi, ona je cHj vsegia zdraviS'tveneiga delu v 00- Laih. Vondar njioga ideal ni .sewno pre- 8Lia,no\\ ki bodio inovan in neprcmatgljiiv temelj vwltiiko hadioonos'ti xince dainoviine. Brez njim. ni bodočnosti za nas, ne bo MagoshiJiiJci in moc-i., iw bo res vc- liika nosa dotiiiovina. • D«. ni pridicxliiiij'cxsti brez zdra\~e m'ki- iline, to »0 vedoli vcliiki murodi že pred. dosotilet ji; oni ,^0 vedieli, dia je miijino potrehno stai-beti za; dober zdravstveni razvoj «olykie deoe in za ponk pod hi- gwnsiko najiuigodnejoiimi ekoMciinami. 2e pred desetletji so v civiliwi-amilh dr- žavah osmoviaMi posebno socialno-higi- ensiko var&tvo dece v soilski dobi, ta.ko- /.vmno zdmivwtvenio zamlto šoksike dece. Že Leta 1833. m.oremo zas'Ilediti prve začetfce tovrstne zašciite solske dece v Frameijii. naiiedbo, ki n:aila»ga diolzn.ost äoL^krin obliaslem, da nadzorujejo zdrav.stvemii razvoj šotake dece in skrbe za hiigieno solsikega osl'opja. Leta 1842. so knete ze vse .»olio v Pairizu, precej • clobro tlv/aHg sölisiko zdravniisko slu- 7,bo, ki je bila ž>e v jnodicnnioni smislu raz&iTJiena' spiliašno proko use Frainci- ;je v 1. 1897. V Nemcijii jo sofck 0-zdrav- stivena .aašralia prioela iiota 1807. v 'Dresdenui, w.ndar jo bila se nepopol- na: in obstoijiaiki le v korekciji viidnib jiiapiLk. Miodteirjui tip zdravsitvanie za- .scLtt» ¦soilfs'ke doce v NenK^iij.i jo l)il vpo- ljajL v Fivim/kfuT-tu Jtet'a 1889. ter »e je \' najkrajiäern öa»u nazširiil preko v«e države. V I-.o'nrlaniii po rnioli žt) 1. 189J. iinodcriiiii 'Sisiteni zdraMnli^ik-o Akižbe v äolali, ki jt1! bill ^k^soni aik(:a ainftlieäkr- #a parlaiuiieiitia iJleta. 1^)07. ra.z^irj,en l>reko vse AingJijo. Tuidi Amerikauci ^0 kjir-uiliU prevzeli p.odiobn.i ,si«ton:-h ki .se je zdlo biitro razišiiriil p;neik.Q v&oga agTomnega njiiih. tei'Moi^ja. Že lota 1894. luijdcmio v Boistiaini 50 soJ-skib jüdraivnJJkavw ki ya inwl'i takrat le nalo- ^:o scitili oJezni v SoUih in Ma 1897. j\rf.w Yank. Pr\-iot.nii, nan«jn solisiko - zjd/ratvni&fke «Itiižbo. je bi'l ilie zaiščittiiti deco prod ina- lö/djiviwii hülezriinii. ki so v šoJah ta- ko po^osto nast'OpiaJo-. Pri tej pri.liki so zidraiviiiki i>n; uičiitelji wdino jaisiiej- K€t wpoznin.rali, da o»b.sitotite v .šoJsiki dobi tfotovo tlriii5?e bol'ezni, ki so za razvoj ileixs prav taiko n©\Tairne kot nale^ljivie ter nijorejio res/no zananjlsevatii otrexkovo Hpasiobnost, priidobiiti si čiim največ od turejene niu šolske vzgoje.> Niažli so, da kažojio tit; bcnl'GÄni jiajsinio korelacijio h pog:rež»kami v vz&ioijini in šo-kki liiigii- cyiv; zato .sjo jiiih diaizvaili, solsko boIiGzn.il. Znano jie, da prihau'ia deca že v prvi raared. Oisiiiovnih šol cesto vSikbotnia., wM>o prehranjiena, tuiborkulozimai, ter ilTUKaioo dosöktiia. Tuidi v pooeiku Šol- »ke dobe zdimiva dieca poznejo zbolii: d-efekti viida, sluJia, bokvjni v mown, in žreliu, naipake v tetesni. drži. raizmi psi- haloski probLöini, ki jiJi tolifco po/sna tnoderniQ gibamjie du^vne biffiene, zob- na obolenjia, rlnouimaticno. srčn.e in pljiiičnie bolezni so pcicroste. Znano je, kako promptno reaigira nežni in neutrujeni organi.zean male deco na sprem-embe v nje okolici. Bre/inrižnost bi lahko očittali onemu. ki bi vedoima. pnsti'l, da presedi ta de- °a, ki jo zakon 0 obvezni osnovniosol- ski ixobraizbi sili v »olo, doll?« mr.e v ni°P-ri.mern;ih iwnazarviih solskiih Mo- pen; zatohlih in. temnili prastoriih. V UK] okohci ne moj'e uspevati ncžna clov-oska cvetka. Za mlad organi,zoiriH ki je biJ dosloj navajen na pposto gibanj« v svezoni araku, je zac^etek žote važon moamont v jiijiega V'ZffOJiii-oin, pa še mmogo vay- nejßi v zdravstveneni razvoiu. Zato je treba skrbno pa-ziii, da ga n,e}ii,^i,P,n,sica * Po »Zdravjui«. Liist slane 30 Bim celoletn.Q, izhajia visacega 15. v mesecu im. je znaii'StV'en.o poiDČne vsebino. Na- J J'^ii se v LjuMj'ank Zaloška cost a 2. Op. urodiii. solska okolitoa lor napake \- vzgojni higieni no poslabšiijo. Vel'iika večina akutnib nalezljivih bolezni .se pojavJja xiicev že v pix>dšol- ski dobi-, vendair je mriiOgo njih, zlasti so v podezelski'h šolah, ki se pojavlja- jo često v epiidomi'jiah v šoliski dobi. lJrenapolnj.eiije proslorov, )>oinia.njika- nje dobre pifnc vode, oziroma upoiraba ski.i'pn moie bi'ti dober licensee. GLubola povziMX'a j)oimaaijkanje po- zornosti in lMjmoznosL sled it i rednonm pouku. Clluliota oziroma bolwiine v iivsesih so tudi po,gaslo le simiptomi bo- lezni, ki vodijo xauemarjene ki iieoct- krite b težkim kompliJkacijani. Otroka, ki slaibo »H'si., je težko vzgaj,ati. Gnilis razžrti zobje povzročojo kon- stant no ložave, slabo žvečenje hranc, prebavue težkoče in okvarjajo celotno zdravje. Otrok, katereiga orqa.nizem se kroni^no zastruplja po toksinih, tvo- recilh se pri razjedanju-orgaaTS/kiih .sno- vi owtankov brane v gnili'h zobeb. nc niore biti dober učenec. Sla'bo prehranbeiho stanj-e je rezuMat a.M pa. vzrok mriogih drngiih telesnjh diefektov. Nepravihi0 liraiijeiiio dete je kot noKodoslno kurjeni parni stroj, \T katerega kotlu se nahaj-a vse polno ka- rnenega sedinieata. Slabo prehranje- na, gracilna im co-slo slabokrvina deca ninia dovolj odparnositi nap rain boLez niin im. postaja pogosto žrtev tiiberku- loze in raznib infekciiskih bolezni. yiabo preiiranbeno «tanje bodisi vsLed nezadostne, bodissi vsled nepra-viiiie lirebrane pomeni eelotno slabust, n.e- ]>ozorno;st in nennožnost dela v soli. Tako dete ne more dobro napredovati. Po predolgili umab solskega pouka, premnag-oga šoLskega dek in uic-enja d0111 a, utru'jieria manj nadarjena deca kloine. Znano je. d,a iiiileliigenični kvocifent v\se Sols'ke dece ni onaiko visok. Kav more edon, ne inore drugi, pri najlep- Ki volji in luijivccji pridnasti. Vzigoja sa.ma mn/ogo »kod'uge ucerir- eem, 60 .sc jii.rn po krwici daje obcutiti pogubonosmi občutok manjvrednas^ti, ako se ne uposteva njiib dusewic kapa- citete, njih dusevnili in socialmih pro- bleniov, do katerih daje sola pogosto v zvezi z pubertetnhn razvojom toliko povoda, in dokler ne bodo vpofstevane tudi iindividuiahie tele.sne zin.ožn,osti \"sakega učeiiioa. Tragedija vzgoje je, ako se se dovoli, da sploh katero dete propade v soli zato, kcr ni vedela ne mati, ne vičitelj, da je bol.no in niti dele «anio še nikoli ni znialo, kaj se pravi — biti zdrav. V novejnbru teikočega leta je bilo mod drugini preiiskano po šolskih adravjii-kiJi ljutbljianske šoKske polikli- nike 449 dijakov prvih razredov sred- njiJi šol; U) 51 j;iJi je popoinoma zdra- vih. Le 121 od navodenega števila ima »drave zobe, a astalih 328 ima skupno 901 bolnih zob, ki niujno zihtevajo zo- bozdravniško nego. Od celolnega števi- la prvosolcev je bilo najdcniii 31, ki kaze.j'O evidenitne znako tuberkulozne imfekcije. To so otroci ekonomfiiko visaj neko- liko boljße sitojecih si oje v; potrebno bi bilo navesti pedatke o miorbiditeti med [judsko-šolsko mladino! J^ako slab bi bil temelj na«e vekike bodočnosti in narodine vitalitete, ee moromo soditi po zdravjw naših prvošolcev! Prod njiitni so še dolga Leta napornega štn- dija, še vse borbe za krub . . . Ali nifi-o omenjene številke jasen od- govor tožbam skrbnLh vzgojniikov, da ni možno vzgaja;ti to nervozno, nesital- no in baje 1n.anj1vre.dno povojno deco. Bolno dete je težko vzgajiali. Prod nami Leže statistični podatki 0 šfevilu zdravih in defektnih in koli- | ^.mi defeiktov pri učencLh veliikib dr- hi\, Angilije, Franciic, Ainerike in drngih. Sicer je steviJo zgornj.ega pri- 111 era pre.maj.hnQ, da bi iniolo siiffurno Ktatistißno vrednast, vendai" le kaie, da so zclravfitvenie ralmore naže dece slab'So j,n da je odpomoč nuina. No saino s stališča vzgojn-e možnosti bolehne diece, tudi s stailišča narodne vitalitete, je potrebno. da se vm n.ajde- ni defekti pravoc-asno odkrijejo in ozdravijio. Ta nalioga zahteva kar naj- vet1 potrpezljivosti in takta. Težko jo je izpolnjovati, dokler ne doseže zdrav- stvena zaiščila šolske dece oziroma njih predstavnitki popolnega zaiipa.n.ja vseh krogov nai'oda in predvi^em priistrt;me- ga sodeJ'ovanja slaršev dece. Z«idttiji često neprijetno obniti.io vsako vesl, da zdravstvono stanje n.yiih dece ni taksn.o kot bi Linolo biti. Zato je dolžnost 501- skiih zdra^iiiikox", «-ester in ueitelje^', d'a se prijateljsko pasvetujejo z njim.1 0 liiaravi. bolozni in 0 polrobi eventuel- nega zdimvlijenja, in obrnejo vir nji- hove ljufoozni in skrbi v pravo smei1. Higiens'ko gibanje, ki je kot val pre- šlo preko vsega sveta, zlasti se po sve- tovini vojni, je že prod Jeti doseglo tu- di našo domovino in vi.soko diviginilo prapor prevontiivne miedicine. Po nje principih se vrsi wl-ravsitven;a zasc.'ta dece v sol ski dobi. Veliki iijiirodi, ki so zo ljrod dverni generacija;mi iskali bodočnosts moč in blagostanje svo$ mladini tor desetletja sčiitili mje zdravje, so našlii, kar so is- kali. Tudi mi bomo našli, če hoimo do- sled ni. Na?a vrhovina aauit&tua oblast se dobro zaveda dolžnosti napraan naro- du baš v torn vprašaiijii'. Ustanovljen.iih je že 33 državnih šoliskili poliiklinik v VÄöh Met1 jih «ol'skih centridi, uistiano\ za, socinlno higiieusko za,š5i«to eoJda« dece, ki Ivorido obeneni izluxUsce, iz katerih na.j se rasširi zdrav^tvena za- sci'la sols'ke dece po vsej državi. Dokler ue bo vsa solska mladiina, tuidi ana v rnalih podoželskih solah, po4 njenim blctigodejiiiiin vplivoin. zdravstvena za- ščita ne bo zadostna in popoLna. l-'otreibno je, da se vsi krogi1 naroda zaveda jo nujne potrebe tovrstne zašči, te, da dajejo sami inicijativo in po- magiajo. l^trebno je sodelovanje vzgojiteljev s šolskimi zdravniki; dolžnost zdrav- nikov je, da opozariajo učitelje na zdravsitvene pasebnasti posanw3znih učencev, iiičitelji pa zopot s svoje stra- ni opozarjiaj-'O zdra.vjiike na svoja opa- zovaiijia na učencih in ta.ko pripomo- rejo odkriti zgodaij pricetke kake po- guJjono&ne bolezni ter ji pravočasno zagraditi niaidalnji razvoj. Va.zna vloga viciitoljeva jrod.nili narodih. Njih deoa i'ma prav t«ko pravico do zdra^j'a ko( do znanja črk in številk. Koristna stremljenja društev im or- ganizacij za zdravstveni procvit in l>rerod naze mladine najdejo vedno do- volj podpore im pomoči pri šolskem zdra.vnikiii. Starsi naj se obracaio na šolskega zdravnika po prijiulelj&ki svet glede 7jdravstvenega napredka njih dece. Zdrav si ven a zašcita šolske dece ne »me im ne more prevzeti gotovih fun- dumcntadniih pravic in doJžnosti, ki jih ji dolgujejo starši šoLarjev. Mi vemo, da je radbina nau'visji in niajfinejsi produkt cividizacije, da se je razvki kot rezmltat nujine potrebe po dolgotrajmeni skrbstvu in varstvu dece, mi vemo, da zavisi staibiliteta in napredek naroda na kaTaklerju rod- bine, v katere var^tvn je biiki njega deca vzgojena. v^o*lska zdravnLs'ka skižba n>e more in ne sine prevzeti dolžnosti oceta im matere nap ram njih deci; ona jirn ns more nadomestiti telesnega im dušev- r.ega zdravja staršcv, zdravo heredi- tete, nežne ljubozni, razuimovanja, do- brega vzgleda in priprave za življen- ski boj, ki ga more jo dati le starši. Sodobna ci.viliizaciu'a priznava vsa- kom-u detetu pravico do zadostne iz- obrazbe in mu jo s posebnim zakonom 0 prisilni osnovnošolski izobra.zln celo zais'igurava.. AM ni nalioga sodobne civiliizacij-e l«idi seiliti zdravje šoLske dece, ki je br.« v šoUski dobi ogro/.eno im brez ka- leroga se ne more doseči niti učnega uspeha 11 iti ne bo možno izpoLniti sanj 0 veliiki bodocnosfti na.roda? Do zadostne vzgoje ima pravico \sak bodoL'i državlijuin brez i-zjeme, za- kaj bi ne imel tudi pr&viiee do zdrav- ja ! izrertna skupšcina Hma Ijarskega društva v Žalcu* Z A P I S N 1 K izredne gianne skupščine dne 18. de- rembra 1927. o 0 j (Daljie im konec.) Uciitaiiijie V. v zadevi direkitn.e zv©»e članov H'mielj'air&kegai dtrinšfva z voliotr- govci in pivovariiiiisk'O indiiistirijio. Po- ročal g. Fraiw; Pilkl1: To ociita.nße je ne- utLMueljiano, kei' voleitrgovima in deiloana tvi;dii pivovaTniiiska" induötirijct kupujt* pri nas himelj diii'e'ktno od prodlucenta1. Trgoviino po]H)lnatna iizpodrimiti pa sv nikdar ne bo doseglo, ker knpuje pi- voviarniška i.iidu«trijicU — inorda 90%' — hiinolij P'i'oti akceptu, Naisi limed jar ji pa prodičija.jo lunelj le proti gotovemu plaeiLiL. Da pa že nekaiterii pivovarji ku- pinjejo niaiš lunelj direkt no od produ1- centia, je pa ziusikiga Hnieljiinrsskeiga diruistvai, ki djelai potom svetovniili rajz- sitav in potom strokovaiih listov Evro- pe jwinnerno proiJagando za nm,.š himelj Povdarjati se mora, da je treba okrog- lo 95"'« \'.sega naišega i>rjdeltka izvo- ziltii v inozeniÄÜ'Os ker ga \ Juigoskrviji raibijo Le pribMno b%. O-ci.tia.njte VI. v ziadevi or«aniiz(>vianiili ogledov, U'metnih gnojil itd. Porocal druvštvenii pcislovod.iia<: To aciitanj© je luid.i meiütemieljieno, ker je dfruištaeno vodstvo priredilo ],. 192G. 26, letos pa 8 pouičiiiJi shodov v ivizliiciiih k raj ill. pi'i kčiterih se je razpraivljido 0 vsoh tooka.li, naivedeniih ]>od VI. očiitanjem tin. vsice/r: 0 gn.ojenj'ii s blevskim gmojern in z UTnetniJmi gnojiili, 0 skodlji'Vcih in bolezn.illi, selckciji litmie!jkske lvistliine, 0 pravo(3asnem obiiranjiu hineliVi, o pra- \ilne,m .susoniu, sortiiraindiu-, basanjui-, o l>rodajii huiiieLja itd. (Glej prLložen zii- j)i.snik redne glavrne ^kuixzckie dn.e 13. inarca 1927.) Hmeljarsko driuštvo je priirejialo pousod poii'cna preda>vainjia. kjer je vsaj 10 članov to želelo. DriiLslveno vodistivo je pres'krbcvalo im še preskrbuije vsvojiirn članom zname- nito Sackove plmge, praktic-ne kulti- vatorje, bra no. ski'opilniiW1. suwil ni- ce itd. »Praiviliiiilk hinrlj^kt1 stat:ksti;ke<-- je minisittrstvo izdalo že leta 1922. — Ur. L. st. 13. z due 12. II. 1922 — je pa oslal — žalibojg — do danes le na pa- pi'rju. Druištveno vodstvo je čakalo leto &a let am zannam, na iizivrSitev navedene lmiinMr.ske odrodbe. Hmelijiairs-ko dru- stvo bi draige voljiO pretskrbov.a.10 himelj- siko stati&tikos ko bi mu ministrstvo podeliflo v to svrho potrebno denarno podporo. Ocilajijio VII. gknlo nepaznavanja načina iiimelj^ko Irgovime. Poročal dlruištvenj poslovodja: Hmelijarsko d'ni- etvo je v i;nJorinacijo svojim öknoni razposlal0 in se ra-zpoišilja brzoiavna ti'zna poročiki iz Žateca in Niirnber- ga. Teh poroeil je bilo do danes 40, ki so se zaičotkanm razposi'ljala 102 po- vreirjciniikomia, pozneje 20, in sedaj še osjtiiin, «kU'paj torej 1474 poroeil. 0 (stamjiu hmjeljskiih na&adov v Slioveniji je pa diruis'tveno vodistvo v informacijo himeljski velotrgovini in hm.eljiskim kons'U'menitam objta.vilo potoan Mrokov- nili casop'isov Cell owl ov&ške, Nemcijie. Avstrijie, Beligijie, Fj-ancije in Polj.s»ko numoigoistevilna poročiila. Potom posebnih kpakov (gl. prilo- go) je društveno vodstvo vsako leto opoizairj'alo v,se lumeljarie na lepo obi- ramjie,, smisenje, basanje im na reel no prockijo hmielijia, V to svrho je društve- nio vodstvo i'a,zpoölalo 48 poverjeniikom vsakernn po vieč komadov navedeniih lepakov. Hniiüljarsko druwtvo je leios preskr- belo 479 strainkairn 1846 logitiniaoij zia paloviwiio vozniino haneljskinn obiirai- ccm. Če .se racunia na vsako legitima- cijo usaj 5 oseb im prihrani pri vozni- ni za vsako owel») le 10 Din, 7mv^e to v prild ndc-m HrneljaTskega diruf',.! pri>- Hcn-o 92.300 Din. Nadiilje je Huneljairsko drn^tvo po prav uigodnih pogojih posredovalo za- varcvva.njie p^roti požaru 47 uirlonn 750q himd'im za vsoto 5,964.000 Dm. Nareeilo jß svojiim članom dosediaj v tekoičem letu 15 v,a»gonov prernoga in 4 vaigone gnoja. Štev.iiLo uidov leta 1926., ki je znašalo Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 1. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Usianovljena leta 16 89. v lostni hiši CiHl ULIC9 ST. 11 nasproti pošti. Ustanovlfeua leta 1389. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. 684, jc kitos poskoci&o na 1336, fcaa' ne- pabitwo dok&zujie, da i'rnajo h/moLjiarji \\s>o žaupanjio v s'vojo strokoxno argn- niizacijo. Oprajvilni aapksniik Hmeljiarskega. 'Jtriiwtva stojiG do dailies 1012 štovilk — pošlnih odipüäiljiaiev jo pa Oez. 4.(M)(). Po otbšinni debati jc izredna tflanra ^kupščiim potoni na predloff g. Vinfca Stoparja, Yelonje, soglasno odobravala (jowdlaingo ddicxv^njio Hjiniel/jarsikega dirustva za Sloven id o. Ad, 2>. Na predicwdlniiikov „poy.lv Jo drnišbvGini poslovixlijia pročiital odl ok MiinivSftirstva pal jopri vircd« i voda z dne 22. IX. 1927, br. 47.169/111. v zadovi »iignkainijia na&ega hineljia. Vsled so- ffkisuiioga sklopa so mavzoci hmeljairji ^triinjajo s prcičiitaniiin osnuntkom pra- vjl hmoljiskili oznainavalnic za S. H. S., venidair z vecLno tflasov izraiajo že- Ijo, da se iiz okališa I.: Geljio, Vra.nsko, Gornj'iigraid iizloci okraj La&ko, ki se naj priik'l'opL dkoliišiu< III., Bre^ico •- Sevndca. NadBilljio se j.c akloniiilo, mmistrsLvu priiporooati fakinlitati^no siigniranje hinioljia lo lKijiboJjše kakova^ti, kor sima- t.rajo himelja/pji obvezno si.gniranijie svojiim koriistim §kodljivo. Tozadevne raizpraivio so so udelozi'li: sreski k'motiijiski rofcront ft". Goričan. ij. Tiiirn/šck — Pakcl«-, #'• Stcpar ~ VoltenjV\ g. Orožinn — Braisiliovee, g. Marine — Braslovco, ^. Hrastnik — Lasko, g. Drev — šmarlino ob Paki, g. Qmlaid'iifi — Braslovčc, ff. Pkis-kain — Or lavas i. dr. Sog-ltaiSino sla biila sprejieL ludi pwtli- log?i g. Frankem Pikl — Žalec, in siioer: a) V svrho sestavo triffovskiih ii^anf^ o hmiCljwki kuipciji so na.j povori diru- tttven-o vodts'tvo in Groinij IrgOiVcev v GeljiD. Osnutok t'ch nsct:n,c, so tku]' pred- loži rednii glavni skupščini Hmeljia.r- «koga druStva za Slovenijo meseca niiarca priihod.njiej?a lota v odobrenjo. b) Ministarstvo poljoprivrode i vo- da ^se naj potom dnnštvonoga vodwlva naproša, dia uckn obvoznost olianistva za vse hmeljarje Slovenijo pri svoji sitrokovni organi,zacIji. Soglasuo jo bil spn\jo noljtuboga niesp orazuml j en ja. OblaLstnL kmclit^ki referent g, inž. Zidanšek je končno naprosil društvc- no vodstvo, da naj tudi v bodoče deluju v p.roispeb naSega bmoljarstvia v isti inori kakor do.s^daj. Pozval je navzoče h-meljarje, da so okleno.io svoje odine st:roko\rn-e organizacije. Ker je biil dnevni red izcrpaoi, se je g. predsednik zahvalil g. zastopniku velikega župana in drußtm gostam, kakor vsem navzočim za udeležbo in za sodelovanje pri razčiščenjm rLastalega nesoglasja ter zakljiučil iaredn'O gLa.vno »kupščiino ob pol 13. uri. Za dniMveno vodslvo: Franc Roblek 1. r. Ant. Petriček 1. r. Jos. Širca 1. r. Andrej Anfloga 1. r. Fr. Pikl 1. r. Edv. Kukec 1. r.. #.....¦¦........................n™".............^ IVelika inventurna prodaja po čudovito gj znižanih cenah se vrši do konca j;t- H nuarjavveletrgovini R.Stermecki.Celje. ra Damski snežni čevSji so se zamenjali na Silvestrov večer v garderobi v Oljskem domu, šiev. 89 se prosi za naslov, da se pravi Čevlji vrnejo. M. P. Celje, Razlagova ul. 1. V neki trgovini je bil pozab'jen moški dežrsik s bambus-ročajem, črno in rumeno lisast. Kdor ga je pomotoma zamenjal se prosi, da dežnik proti nagr?idi odda v upravi lista. OpoxcjrK o. Opozarjam cenj. občinstvo, da nisem plačnik za dolgove, ki bi rh nsredila moja žena. " A. BREMEC. Odda se Epa mebltrana ©öba z uporabo kubinje in kurjave zastonj dotičnemu, ki posodi hiSnemu gospo- darju 20 000 Dm za kratko dobo. Cenj. ponudbe pod »Meblirana soba« na upravo lista. 1-3 Sani dvo- in enovprežne ter nekaj vozov se proda. Kie, pove parna pe- karna J. Kirbisch, Celje. P O Z O R! Cenj. občinstvu vljudno naznanjarr, da imum v C e I j u, Slomškov trg 1 (tik farne cerkvc) tovarni&ho zslogo vseh vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno pei'lo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 38-43 Franjo Dolžan, Celje Za kresijo ii. 4 Kleparstvo in naprje, naprava moderno« higijeničnih kopal;iih sob, klosetov in xrtrawstv. napra». Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Prta inžnošsojersfto vinarsba zmln v Cel i CanKarleva ul. št. 11 priporo'a svoja izv?*8tna namizna ter odBs^ana soptimentna VINA po zmernih cenah. vseh vrst v sodih in steklenicah Vzorci na razpolago ! Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri BoriGQF I UsMeli, CeljG kn|»ga«*na in veleta*go«ina 8 pa pi rj em, pisalnimi in risalnimi pnedmeti. Dela), nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Ceiju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starostil LASTNI DOM Obrestuje hranilne ^^ ^/c\ vloge po ^JF f v Vcčje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so prcd- pogoj nravnosti! Pri naložbi zneska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko! Pupilarnovaren in jawnokopisien denarni zavod celjskega mesia Celjska mestna hranilnica Ustanovljena leta 1864. V lai^tiini palači pi^i kolodvor-u. Vsi hranaintCnl posll se tzvrsu|e|o naiKnlaiiinele, hltro In toč- no. Ugudno obresiovanje. Pofasniia in nasveli brezplečno, Pod trajnim dri. nadzorstvom. In hraniine vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno možiG-J ____________________ -____ ____------------------------------------------------------——^m—^~— ' ' " —<**^i»— Tiska id izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdaja-telja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.