štev. m. V Ljubljani, u ponedeljek, dne 30. julija 1906. Leto xxxiu. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ ,, 13'- :a četrt leta za en mesec „ 650 220 V upravništvu: za celo l«to naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 1'70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelj« in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i® y Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Jfez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. (JredniSkega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, ll p r a v n i š k t g a telefona štev. 188. voditeljev koroških Slovencev. Gospod urednik! Poživljate me, naj označim stališče svoje napram najnovejšemu ukrepu koroških Slovencev. Tedaj naj prekinem svojo razpravo o Plantanovi geometriji? Pa naj bode! Pretekli petek sem prav čutil, kako potrebni ste mi v mojem političnem življenju dve stvari: »Slov. Narod« in — moj solici-tator! Naj mi moj častitljivi pisarniški fakto-tum in prijatelj Meden nikari nc zameri, da ga imenujem v eni sapi z »glasilom slovenske inteligence«. Uvidel bode kmalu, da temu nisem jaz kriv, temveč vis major, višja sila, kojo reprezentujejo in nezmotljivo izvršujejo z nadčloveško visokega sodnega stola trc-notni »voditelji« koroških Slovencev. Ce bi »Slov. Naroda« ne bilo, kako bi bil sklep zaupnega shoda koroških Slovencev z dne 25. julija sploh prišel na znanje širši slovenski javnosti, osobito pa ljubljanskemu prei-blvalstvu? Kajti čudovita prikazen je, da so režiserji onega shoda naznanili sklep samo uredništvu »Slov. Naroda«, iz česar bi se prav za prav po načelih logike moralo sklepati, da je sklenjena nezaupnica bila namenjena samo liberalnim poslancem, ne pa tudi n. pr. meni, ki »Slov. Naroda« niti nc čitam. Ha — moja stupidnost je tako velika, da niti ne čitam glasila slovenske inteligence« A jasno je ko beli dan, da ona nezaupnica velja tudi meni, kajti po besedilu v »Slovenskem Narodu« je bila izrečena vsem slovanskim poslancem, tedaj gotovo tudi moji skromni malenkosti. Toda, ker »Slov. Naroda« ne čitam, je obstojala velika nevarnost, da za to nezaupnico vse svoje žive dni niti ne izvem, kar bi se gotovo ne strinjalo s prijaznimi nameni koroških voditeljev. Iz te nevarnosti je rešil mene in koroške režiserje moj pisarniški iaktotum, ki mi jc v petek popoldne z ne ravno veselim obrazom izročil posebno izdajo »Slov. Naroda«, ki je oznanjevala ljubljanskemu prebivalstvu veselo vest — veselo namreč za liberalne poslance da so koroški Slovenci izrekli nezaupnico vsem slovenskim poslancem, tedaj ne samo liberalnim, temveč tudi drugim. Kakšno veselje za liberalne poslance, da so se vendar enkrat nekje na Slovenskem upoštevali prav tako, kakor poslanci Slovenske Ljudske Stranke, in vrgli ž njimi v en lonec graje in nezaupanja — oni, ki so doma spali, ko so poslanci Slovanske zveze vršili svojo dolžnost, n. pr. jaz, uboga para, do popolnega izmučenja svojega bolelmega organizma. To mora do dna srca veseliti politične dekadente in lenuhe! Pa še nekaj drugega jih jc moralo razveseliti. Koroški zaupni shod je tudi sklenil, da sc Slovenci iz Korotana ne udeleže tretjega slovenskega katoliškega shoda, ln ta sklep sc ni menda naznanil od režiserjev koroškega shoda pripravljalnemu odboru za tretji katoliški shod, temveč — zopet Ic uredništvu »Slov. Naroda«, ki je menda po mnenju iz-vestnih gospodov najkompetentnejše mesto za sprejemanje priglasil in odglasil za katoliški shod. Ali ni čudno, da je moral »Slovenec«, kakor se mi je poročalo, šele iz posebne izdaje »Slov. Naroda« ponatisniti sklep celovškega shoda! Ali ni čudna ta tesna duševna vez med aranžerji celovškega shoda in med agenturo propalega, plesnjivega kranjskega liberalizma? Kaj poreče k temu tistih 28 duhovnikov, ki so po poročilu »Slov. Naroda« bili deležni celovškega shoda in njegovih sklepov? Toda to vprašanje se bode še dosti razpravljalo, kajti prav nič nc dvomim, da sc v doglednem časti razkrijejo niti, iz kojih bode sleherni jasno razvidel, da so pošteni zaupniki slovenskega naroda koroškega ua celovškem shodu dne 25. julija 1906 bili nedolžna žrtev infamne liberalne spletke, da so se dali na tako podel in nečuven način nalagati in oslepariti, da zaman iščem primere v politiški zgodovini svojega naroda. To bode prišlo na dan, za to hočem skrbeti, ako mi Bog da življenje in zdravje. Danes pa si moram — v svojo lasno osebno škodo — še naložiti rezervo v interesu dobre stvari, ki mi v javnem življenju stoji vedno visoko nad osebnimi intere«' Ta rez: " . v; v tam 7 a. i. • se moram v sledečem naš pečati mnogo s svojo lastno osebo. Kajti iz podrobnejih poročil, ki sem si jih od petka sem omislil, uvidevam, da sklep zaupnega shoda, akoravno jc formalno naperjen zoper vse slovenske ali celo vse slovanske poslance, vendar obrača svojo strupeno ost v prvi vrsti zoper mojo osebo. In kljub temu se predsedstvu shoda ni vredno zdelo, vsaj suhi sklep naznaniti mi moral sem ga šele izvedeti iz liberalnega glasila potom skrbne postrcžljivosti svojega soli-c i ta to rja! Pa to je še najmanje zlo. Celo postopanje aranžerjev celovškega sklepa je tako, da zasluži najostrejšo obsodbo vsakega treznega, objektivnega človeka. Še cclo v najtemnejši dobi srednjeveškega kriminalnega postopanja je veljalo in se jc brez izjeme izvajalo načelo, da so se obdolžencu predočili dokazi iri podatki, ki so govorili za njegovo krivdo, in da se mu ie dala prilika, na to odgovarjati. To dobroto je užival že takrat in jo uživa še danes vsak hudodelec, bodisi tat, goljuf, morilec ali karkoli. Meni in mojim tovarišem pa celovški aranžerji niti te dobrote niso priznali: v moji odsotnosti, ne da bi nas z besedico obvestili, so sklenili svoj korak in na podlagi lažnjivega materijala so v moji odsotnosti izposlovali pri zaupnikih sklep, ki je zame in moje tovariše v »Slovanski zvezi« skrajno žaljiv in krivičen, za stvar koroških Slovencev pa največja politična zmota, ki se ie kedaj napravila. Ustavimo se najprej nekoliko pri poslednji točki, ker jc veliko veliko važneja, nego vse osebnosti. Koroška razdelba volilnih okrajev jc sklenjena v odseku, a še ne v zbornici sami. Odločilno bode šele glasovanje v zbornici v drugem branju. In na koga se pa zanašajo koroški Slovenci, da bode pri tej odločilni priliki branil njihove interese? Ali ne leži tozadevna akcija baš v rokah »Slovanske zveze«? In uspeh tc akcije, od česar bode odvisen? Od mnogih okolnosti, gotovo pa v bistvenem delu tudi od ugleda »Slovanske zveze« in od veselja in vneme njenih članov za ta napor in za to delo. Kakšen pa more biti ugled »Slovanske zveze« baš v koroških zadevali pred parlamentarnim svetom in vlado, če jej izražajo koroški Slovenci že naprej nezaupanje! Slabiti ugled tiste parlamentarne korporacije, od koje jc v prvi vrsti odvisen uspeh — to je politična abotnost prve vrste. »Voditelji« koroških Slovencev so aranžirali zahrbten napad na tisto parlamentarno četo, cd koje v eni sapi zahtevajo, naj izvo-juje zanje zmago! Ali je kedaj svet videl večjo politično zmoto? In s kakšnim veseljem naj gremo sedaj na delo, ko smo v zahvalo za svoj trud osebno napadeni in žaljeni— in ko nas očividno tudi v prihodnje nič drugega nc čaka? Tako tedaj glasoviti sklep celovškega shoda škoduje in bode škodoval v prvi vrsti stvari, koji so zaupniki hoteli koristiti. To jc tragika najnovejše politike koroških »voditeljev«. Zal, da se tako huda politična napaka niti popraviti ne da. Odgovorni so pa zanjo zgolj režiserji celovškega shoda,naj si bodo to osebe, ki so agitirale pred kuliso ali pa za kuliso. .laz sploh danes ne iščem in ne obtožujem določene osebe. Le toliko rečem: Kdorkoli je inspiriral korak koroških voditeljev, ta je učinil hudodcltsvo zoper interese koroških Slovencev, pa naj bode kdor hoče, lajik ali duhovnik, Korošec ali Nekorošec! Z veseljem in škodoželjnostjo kranjskih liberalcev iu znabiti še koga drugega se to hudodelstvo nc da popraviti. Poslanec Lemisch sc res lahko v pest smeje, ko opazuje »politiko« svojih narodnih nasprotnikov. Povdarjam pa z vso odločnostjo, kar sicer-že jasno izhaja iz mojih dosedanjih izvajanj, da nobena mojih trpkih besed nc velja zaupnikom, ki so gotovo v dobri veri, zanašajoč se na besede in nasvete »voditeljev«, pritrdili predlaganim sklepom. Sedaj pa k osebni zadevi. Iz podrobnega poročila posnamem, da so najostreje in strupene puščice od strani velike večine govornikov letele proti meni. Žalibog posnamem iz brezdvomno objektivnega poročila o shodu, ki ga imam pred seboj, zelo malo, kaj da se mi jc prav za prav stvarno očitalo. Skušal bodeni vendar posamezne pozi- tivne točke izluščiti iz razprav shoda in nanje kratko odgovoriti. Torej, katere so bile grozne obtožbe proti meni? 1. Obtožba: Zakaj nisem v odseku pri razpravi o Koroški izpregovoril? Grozno! Ali so koroški voditelji res tako otročje naivni, da mislijo, da tako govorjenje v debati v odseku kaj izda? Jaz tudi n. pr. pri razpravi o Dalmaciji nisem zinil besede v debati v odseku; pač pa sem med tem, ko so drugi govorili, pridobivaj glasove od osebe do osebe. Zal, da sc mi pri Koroški ni posrečilo dobiti le en nemški glas — in brez nemških glasov smo bili v manjšini! Težišče ie bilo pri krščanskih socialcih, ki so v odločilnem trenotju z vso odločnostjo odklanjali, glasovati za naše predloge. Nobeno prigovarjanje ni izdalo. Kako se more mene za to odgovornega delati? 2. obtožba: Načelnik »Slovanske zveze« je osebno izjavili, da jc contre coeur za kompenzacijo na Koroškem ali Štajerskem. Ali naj še enkrat ponavljam, kar sem v tem pogledu že pisal v »Slovencu«? To bi bilo topo. Gospodje »voditelji« koroških Slovencev naj prebero moj tozadevni članek. Toliko inteligence jim moram vendar prisojati, da bodo moja izvajanja razumeli, če jih bodo razumeti hoteli. .3. obtožba: Štajerci so sc sedmemu mandatu na korist Korošcem odrekli in kljub temu je dr. Šusteršič predlagal reasumiranje na Koroškem in Štajerskem, mesto odločno samo na Koroškem. Debela, infamna laž!! Noben štajerski poslanec • in samo ti imajo o Štajerski odločevati mi ni kaj podobnega rekel. Ce ie kdo to trdil, se je zlagal, pa naj bode kdor hoče! Z mojim predlogom za reasumiranje Koroške in Štajerske so se strinjali vsi poslanci »Slovanske zveze« od prvega do zadnjega. To pa radi tega, ker so krščanski socialci in nemški konservativci že naprej izjavili, da glasujejo izključno le za reasumiranje Štajerske, ne pa tudi za reasumiranje Koroške. Bila jc torej eminentna nevarnost, če bi bil omejil svoj predlog samo na Koroško* da popolnoma propademo z izvenkranjsko kompenzacijo. Potein bi bila Ic prišla kranjska kompenzacija in Štajerci ne bi bili dobili sedmega mandata. Kakšno vpitje bi bilo šele potem! Iz teli enostavnih dejstev vsak objektiven človek lahko razvidi, da drugo postopanje niti mogoče ni bilo, ako smo sploh hoteli za kočevski mandat doseči izvenkranjsko kompenzacijo. Lc če bi bil hotel vodo speljati na kranjski mlin, potein bi bil predlagal samo koroško kompenzacijo! Torej je ta obtožba ravno tako ničvredna, kakor druge. 4. obtožba: Slovenski poslanci niso niti predlagali," da se za 19. italijanski mandat da v kompenzacijo 11., in sicer slovenski koroški mandat. Sc vjenia. Klub jc sklefiil, da tega predloga nc stori, ker ie n videl njegovo popolno brezuspešnost v odseku. Ali je koroškim Slovencem znabiti pomagano, ako sc stavijo predlogi, ki se odklonijo? Po tehtnem vsestranskem prevdarku je klub sklenil, da tega predloga v odseku ne stavi. In prav je imel, ker bi bil s tem brezupnim predlogom le še oslabšal stališče kluba v zbornici, kajti predlog bi bil dobil, kakor so stvari stale, šc manj glasov, nego smo jih imeli v koroški debati. Bilo jc zgolj taktično vprašanje, ali sc stavi v danem trenotju tak predlog ali ne. O taktiki pa imajo odločevati Ic poslanci sami in nihče drugi, ker Ic oni poznajo trenotni položaj. Kako smešna jc torej ta obtožba! Končno je v utrjenje vseh obtožb dr. Breje šc izjavil, »da so tudi Štajcrci mnenja, da Šusteršič ui storil svoje dolžnosti«. Nikakor ne dvomim, da so tudi na Štajerskem ljudje, kojih so sc prijele laži in obrekovanja. O tem pa, čc sem jaz izpolnil svoje dolžnosti kot klubov načelnik— in samo za to se gre — ima izreči mnenje samo klub in nihče drugi. Ce je pa kak štajerski poslancc dr. Brejcu kaj podobnega rekel, naj ga kar imenuje! Cenili te skrivnosti? Naj gre vsak v javnost, kakor jaz grem,z jasnim čelom, ker sc zavedam, da sem izpolnil kot poslancc in načelnik kluba ne samo svojo dolžnost, temveč da sem storil še desetkrat in stokrat več, nego jc moja dolžnost bila. Toda vse te otročje »obtožbe«, ki so se prinašale na celovškem shodu, so bila le gola formalnost in pesek v oči. Iz nekega zaupnega poročila moram namreč sklepati, da jc odbor političnega društva prišel do svojih predlogov na podlagi drugih momentov. »Politično društvo ima neovrgljive dokaze«, je citati v navedenem poročilu. Na to jaz kličem koroškemu političnemu društvu: Na dau z vašimi dokazi! Jaz se jih nimam prav nič bati — bati se ima le tisti, ki jc lagal iu obrekoval! Cc pa skrivnostno trdite, vi od političnega društva koroškega, da imate »neovrgljive dokaze«, pa sc ž njimi ne upate na dan in se nc upate meni predočiti' teh »dokazov«, potem vaše obtožbe niso nič drugega, nego zahrbtno sumničenje, potem ste sokrivi laži in obrekovanja, potein ste padli ua nizki nivo deka-dentne kranjske liberalne stranke! Torej še enkrat kličem: Na dan z dokazi! Zakaj jih skrivate, če jih imate? Čakam odgovora. Ce pa vpoštevam. glasoviti sklep celovškega shoda v celoti, potem se mi dozdeva, da težišče leži v eni sami besedi: »obstrukcija«. Nam, osobito meni, zamerijo osobito koroški voditelji, da se nismo poslužili v odseku orožja obstrukcije. Obče je znano, da jaz ne odklanjam načeloma tega orožja. Obstrukcija je zame parlamentarno orožje. taktično sredstvo, kakor vsako drugo. Po-služini sc ga, čc sodim, da vodi do uspeha. Zakaj se ga v predležečem slučaju nisem poslužil? Zaradi tega. ker »Slovanska zveza« ni sklenila, poslužiti se tega skrajnega sredstva. In zakaj »Slovanska zveza« ni tega sklenila? Ker je uvidevala, da v danem slučaju z obstrukeijo tudi nc doseže svojega namena. Da so od tega prepričanja bili prošinjeni vsi člani kluba, brez izjeme, dokazuje najbolje okolnost, da ni v klubu nijeden član niti predlagal obstrukcije! V nobenem stadiju odseko-vih razprav ni prišel klub v položaj, pečati se takim predlogom. Mogoče jc, da jc kak posamezen član kluba kaj govoril izven kluba o mogoči ob-strukciji, toda v klub u, na edino pristojnem mestu ni nihče stavil tozadevnega predloga. Ko jc bila koroška deputacija na Dunaju, oglasila sc jc končno tudi pri meni. Prinašala mi jc svojo željo, da naj »Slovanska zveza« celo volilno reformo obstruira, ako se ne doseže zboljšanja volilnih okrajev za Koroško. Odgovoril sem takoj odkrito, da tega nc morem obljubiti. »Slovanska zveza-«-, rekel sem, bode končno, ko predloga preide iz odseka, uvaževala vse hibe in udobnosti konkretne reforme in bode končno zavzela svoje stališče. Nemogoče jc. tej odločitvi prejudicirati s katerokoli izjavo. To jc bila bistvena vsebina mojega odgovora in dr. Brejc, ki jc večinoma govoril v ime deputacije, je sam menil, da ima malo nade, da bo »Slovanska zveza« obstruirala reformo. Na tem stališču, koje sem zavzel napram koroški deputaciji na Dunaju, stojim šc danes. Cc so koroški voditelji hoteli radi tega z loparjem po meni udariti bi bili to lahko takoj takrat storili, ker položaj takrat ni bil prav nič drugačen, nego jc danes. Toda bodi to kakorkoli. Zame. in jaz menim da za vse poslance »Slov. Zveze«, jc položaj sledeč: 1. Nezaupnica celovškega shoda se vzame na znanje; 2. Zahteva po obstrukciji sc odklanja, ker je taktika izključno stvar poslancev samih; Radi celovškega sklepa se niti za las ne premaknemo od dosedanje poti; kakor doslej bodenio tudi v bodoče spolnih svojo dolžnost napram celokupnemu narodu, tedaj tudi napram koroškim Slovencem, če tudi smo našit krivično sodbo našega dosedanjega delovanja in nam tudi za prihodnost ni boljšega pričakovati. Sicer sc pa zavedamo, da pošteni koroški narod slovenski ni odgovoren za zmote in spletkarijc nekaterih oseb. To je moja sklepna sodba o tistem delu celovških resolucij, ki sc tiče nas poslancev. 7. resolucijo glede katoliškega shoda Se pa nc bom pečal. *Io ne spada v politiko. Kcdor ne čuti notranje potrebe, biti tam, kjer bode slovensko ljudstvo manifestiralo za vero svojih očetov naj ostane doma. Kcdor iz taktično-političnih uzrokov nc gre na katoliški shod — ta, zdi sc mi, sploh nanj ne spada; ravno tako tisti bolje doma ostane, ki hoče samo iz političnih uzrokov na ta shod. S tem sem končal svojo razpravo o celovškem shodu. Ce sem semtertje postal oster, naj se me opraviči. Bil sem kruto, zahrbtno napaden; moral sem se braniti, semtertje s krepko besedo. Sicer pa imam pred očmi le dobro stvar, koji sem in bodeni služil. Dokler me hvali moja vest, se ne strašim nobenih nezaupnic. Ponosen sem, da uživam zaupanje tovarišev v »Slovanski Zvezi«, zaupanje svojih volilcev in cele Slovenske Liudskc Stranke, s kojo korakamo z Božjo pomočjo od uspeha do uspeha, od zmage do zmage. Bog daj, da bi pogumnost, vstrajnost, požrtvovalnost, disciplina in politična zavednost Slovenske Ljudske Stranke prešinila tudi vse koroške Slovence potem jim utegne preje nego mislijo, zasijali boljša bodočnost. Ali naj se pečam še konečno s komentarji, koje je»Slovenski Narod« dodal celovškemu shodu? Ni vredno! Kaj naj porečem n. pr. o oslovski trditvi, da so dunajski krščanski socijalei bili pripravljeni glasovati za drugi koroški slovenski mandat kot kompenzacijo za kočevski nemški mandat. ko smo vendar vsi zvedeli iz njihovih lastnih ust v odseku, da pod nobenim pogojeni ne glasujejo za koroško kompenzacijo? Kaj pomaga danes zavračati eno laž, ko jutri prinese deset novih lažij. Na ta način ne pridem do sodnega dneva do konca. Obračunali bodemo s to propalo svojatjo na dan — volitev! Takrat bode govorilo slovensko ljudstvo — pa bo konec. V Ljubljani, 30. julija 1906. Dr. Ivan Susteršič. Tavčar osamljen. Ljubljana, 30. julija 1906. Vsi poizkusi liberalne stranke v Ljubljani dobiti na javnem ljudskem shodu resolucijo proti splošni in enaki volilni pravici so izjalovljeni. Tudi včerajšnji socialno demokraški ljudski shod v Hafnerjevi (Giissevi) pivnici na Sv. Petra cesti je manifestiral za splošno iu enako volilno pravico. Ker je bilo tak rezultat pričakovati, so krščanski socialci sklenili, da shoda ne motijo in da puste socialnodemokra-tičnim prirediteljem, ki so povabili na shod dr. Tavčarja, da sami obračunajo z njim in da tako najlepše pokažejo, v koliko so sposobni braniti delavsko čast proti možu, pod katerega odgovornim uredništvom sc je delavstvo naj-surovejše psovalo. Dr. Tavčar jc res prišel ua shod, spremljal ga je najnovejši tajnik narodno naprednega izvrševalnega odbora iur. Chain, posestnik izven rednih kolobocij. Dr. Tavčar ni bil videti nič kaj vesel. Menda se jc zavedal svoje žalostne vloge, da more na javnem ljudskem shodu v Ljubljani govoriti le po milosti socialne demokracije, na ljudskem shodu nasprotne stranke pod Kordeličevim predsedstvom in le vsled taktične poteze krščanskih socialcev. Nam se je mož smilili. Mož, ki je pisal, da bo socialne demokrate pognal z mokro cunjo, priznava sam, da mora biti on, ki se ima za prvega zastopnika kranjskega meščanstva, še hvaležen, če mu socialni demo-kratje puste, da na njihovem shodu veže dolgočasne, vedno enako suhe svoje otrobe. Sodrug Vičič je ob polu 11. dopoldne otvoril jako dobro obiskan shod ter izjavljal, da se bo vsakemu govorniku dala svobodna beseda, prosil je, naj se ne dela medklicev. V V predsedstvo so bili izvoljeni Kordelič, Vičič, Klančnik. Kordelič prevzame predsedstvo in pravi, da je od povabljenih prišel dr. Tavčar, dr. Triller jc na potovanju, dr. Susteršič ni prišel. Dr. Tavčarjevo vzdihovanje. Nato jc pričel govoriti, pravzaprav »jam-rati«, dr. Tavčar. Ker dr. Tavčar na dveh liberalnih shodili ni mogel govoriti, jc »Narod« pisal, da je vzrok, zakaj ga nc puste govoriti to, ker so se njegovi nasprotniki bali »grozovitih odkritij« o izdajstvu štajerskih in koroških Slovencev. Ko je dr. 'Tavčar odpiral včeraj svoja usta, je vse pričakovalo, da sedaj in sedaj odkrite strašno izdajstvo, a Tavčar jc pravil le, da se boji kranjskih kaplanov in faj-moštrov, odkritij o izdajstvih pa ni bilo iz enostavnega vzroka, ker jih biti ne more in jc dr. Tavčar tako pošten, da pusti o tem lagati le na potrpežljivem »Narodovem« papirju. Da se bo videlo, kako malo novega je Tavčar povedal, kako ozko je njegovo obzorje in da se res ni nikomur treba »bati« njegovi govorov, podajano njegov »govor«, skoro dobesedno. Dr. Tavčar jc dejal: Od dveh strani se mi je svetovalo, naj bi ne prišel na shod, ker bi s tem kazal, da hočem živeti od milosti socialne demokracije. Položaj je tak, da socialni dc-mokratje moje milosti ne potrebujejo, jaz pa tudi ne apelujem na njihovo milost. Citati jc bilo v »Slovencu«, da bo zopet rabuka, to me je napotilo, da sem vendarle prišel sem. (Tega ni bilo nikjer čitati v »Slovencu«! Ali je dr. Tavčar računal na rabuko, da bi zopet nc mogel spraviti v svet svojih grozovitih odkritij v izdajstvu? Prav veseli nas, da smo mi vzrok, da se jc pustil zvabiti na shod! Urcdn.). Da bi sc jaz tedaj bal. pravi dr. Tavčar, nc bi hotel doživeti. Nc bojimo sc rabuk, ker hočemo zastopati mnenje, o katerem sem prepričan in katerega prepričanja se ne sramujem. Danes se zahvaljujem v resnici soc. demok-kratični stranki, da me jc povabila na ta shod. Mojc načelo je iti to jc. da naj stranka v jav- nosti in ne samo v salonih zastopa svoje mišljenje. Hvala soc. dem. stranki! Čutimo se pa tu kot gosta in zato ne bom zlorabljal Vaše gostoljubnosti. Kratko bom načrtal glede splošne in enake volilne pravice stališče, ki je bolj moje osebno mnenje, kot stališče kake obširne stranke. Neko meglo vam moram razgrniti, ki jo širi posebno klerikalna stranka. Mi se bojujemo radi tega izdelka, ki je pod imenom volilne reforme predložen v državnem zboru. In tu le zopet za svojo osebo po-vdarjam, da ta izdelek, ki hoče predstavljati neko splošno in enako volilno pravico,jele persiflaža. in ta operat, ki se nam vsiljuje kot nekak izvor splošne in enake volilne pravico je škodljiv nam Slovencem in vsaki napredni stranki. s Gospodje me poznate. Radi svojega stališča sem bil zaničevan, zasramovan tudi per-sifliran v svoji lastni stranki. Odkar sem mož, ki misli na svoj račun iu odkar samostojno stojim kar jc bilo v nezreli dobi nc štejem imam en princip: Škodljiv je brezobziren upliv duhovščine (Ljudje okolu Tavčarja sc prično smehljati, ko vidijo, da jc privozil že nad duhovnike.) Tavčar: Vi sc lahko smejite, pustim Vam to, v zadnjih 20. letih sem jaz vedno imel to stališče (Neki delavec zakliče: Pa ste sc pri tem zredili. Nekaj soc. demokratičnih rediteljev plane na delavca in ga hoče potisniti ven. Drugi delavci se temu upirajo. Nastane nemir, ki se šc le čez nekaj časa poleže. Tavčar vmes upije: Cc sem se zredil, sem plačal! Mene ne spravite iz tega tira! Ko jc zopet nastal mir, nadaljuje Tavčar: Ce me vsi zapustite, to prepričanje imam, da jc upliv duhovščine v politiki škodljiv, ta vpliv povsod izpodkopujem in povsod vprašam, kake posledice bo imela kaka stvar glede principa, ki ga zastopam. Operat splošne in enake volilne pravice jc nekaj takega, kar podpira reakcijonarne elemente. Kranjsko in nas so žrtvovali klerikalni stranki. V bodočem parlamentu sc bo ustanovila močna reakcionarna stranka iz vseh narodov, ki' bo vsako napredno misel v naši Avstriji zadušila. Ustanovila bo versko šolo in vse take reči, ki jih zahtevajo naši katoliški politiki. Zatajiti bi moral svojo preteklost, ako bi se ne boril proti taki volilni reformi, ki jc steber reak-cijonarcev v Avstriji. Socijalni demokratje so edina stranka, ki je iz srca vneta za volilno preosnovo. Vse druge stranke imajo svoje postranske misli. Nemci so sedaj za volilno reformo, ker sc jim ohrani, kakor je celo »Arbeiter Zeitung« pisala. «Vorherrschaft«. Cela zadeva glede volilne reforme sc je prehitro sprožila, moralo bi se to goditi v etapah, kakor na Angleškem, a to je zopet moje osebno mnenje. Mislim, da bi bila soc. dem. stranka mnogo pametnejša, ako bi za sedaj zahtevala, da sc odpravi kurija veleposestva v Avstriji, in da v posebni kuriji volijo tisti, ki nimajo nikjer volilne pravice. Tako bi celo na Kranjskem prišel delavski zastopnik za delavsko kurijo. V odseku za volilno reformo se jc godila kupčija. Kdor jc prej vstal, kdor jc bil bolj nesramen, ta jc več dobil, zato jc bila dolžnost tistih slovenskih poslancev, ki imajo moč, da so skrbeli za interese slovenskega naroda. Jaz pravim, da se to ni zgodilo. Kranjski so dali celo vrsto zastopnikov, po mojih mislih ima Kranjska preveč (! !) zastop-n;kov, slovenski narod pa nc bo s tem zastopan, ker bodo vsi poslanci klcrikalci in en Nemec. Položaj slovenskega naroda jc tak, da je na periferiji za narod velika nevarnost. (Odvrača jo ondi v prvi vrsti slovenska duhovščina, katero 'Tavčar tako sovraži. IJ r.) na Koroškem sc godi Slovencem grozna krivica. Res je, da Korošci že od nekdaj umirajo, a dala bi se iiin z volilno reformo lahko prilika, da začno zopet politično živeti. Na ljubo Nemcem sc je pa obsodilo 100.000 koroških Slovencev v politično smrt. Ker sc .ie kupčija vršila, sc to molče prezreti ne more. Nemcem na Štajerskem se je dal še tretji mandat. Zato sta glasovala dr. Susteršič in Ploj. Kako bodeta mogla odgovarjati za to, prepuščam zgodovini. (To laž o glasovanju dr. Susteršiča in dr. Ploja je Tavčar pobral iz »Naroda«. To sc vidi, kako sam zasleduje volilno reformo. »Narodove« laži so njegove informacije! Ur.) Tavčar jc zaključeval svoj govor, da volilna reforma vali grobni kamen na koroške Slovencc, spodnještajerskim pa koplje jamo, v kateri bodo pokopani ,ter slednjič »odkril tajnost«: Živeti hoče vsaka stranka, tudi naša. Sramotno bi bilo, čc bi jaz pred socialnimi demokrati zatajil vse principe svoje stranke. Kot stranka hočemo živeti in čc bi bila volilna pravica po starem, ohranimo na Kranjskem vse tri mestne mandate, čc »Slovcn-čevci« šc tako kriče. Skoro vsaki stranki sc je ohranilo posestno stanje. Ko je pa Plantan vprašal ministrskega predsednika Becka, zakaj se nam ne ohrani posestno stanje na Kranjskem, jc odgovoril Beck nemški: »Priznam, da imate pravico zahtevati tri mandate, ali dr. Susteršič tega noče!« Našo stranko so dr. Šusteršiču prodali in mi bi naj poljubovali tisto vrv, ki sc nam okolu vratu meče. Mi ne moremo biti za tak operat. (Klici: Mi pa za vašega ne! Nemir.) Govoril sem odkritosrčno, nobenemu nc vsiljujem svojega prepričanja, govoril nisem nobene žaljive besede, kdor me pobija naj me stvarno pobija. Oprostite, da sem Vas toliko časa zadrževal. (Par liberalcev pa zakliče: Zivio Tavčar!) Socialno demokratični govornik. Od nesocialno demokratičnih strank sc nihče; ni oglasil za besedo. Hoteli so, da sc socialni demokratje in liberalci pomenijo sami med seboj in ker ie naše stališče glede volilne reforme itak jasno. Zato prične govoriti soc. demokrat Kristan: Obžaluje, da kleri- kalna stranka tu ne pove, kar ima povedati. Bilo bi treba šc marsikaj povedati. Vzlic vsem argumentom, ki se navajajo proti volilni reformi, pa ne kaže druzega, kakor sprejeti to volilno reformo in jo varovati pred vsakimi napadi. Glede razdelitve okrajev jc dejal z ozirom na dr. Šusteršičeve članke, da sc dobi za vsako razdelitev argumente. Iz geografičnih, statističnih, trg. interesov po Kristanovem mnenju ne sledi enakost političnih interesov, (S soc. demokratičnega stališča gotovo ne, ki išče povsod nezadovoljnosti, s stališča reda in gospodarskega naprekda pa gotovo! Ur.) Govornik je mnenja, da jc Slovencem, kakor kaže uradna statistika en okraj na Koroškem zagotovljen, boje se le, da bi ne prišel v zbornico ondi slovenski soc. demokrat in to je skrb — koroških klerikalcev. Ideal volilne reforme predloga ni, a če sc boljše ni dalo doseči, sprejmemo to. Kristan je želel, da bi slovenski poslanci, v prvi vrsti dr. Susteršič povedali, kako se je baran-talo v odseku. Za soc. demokrate je volilna reforma gotova stvar, branili jo bodo proti vsakomur, a čc jo vzamejo tako kot jc, bi radi vedeli, kako jc dozorela. Posebno bi rad vedel Kristan, ako sc jc moralo Italijanom dati 19. mandat, ne da bi Slovenci dobili še en mandat. (Kristan bi svojo radovednost lahko utešil, ako bi pisal dr. Adlerju. Ta bi mu gotovo povedal, ako jc bilo še kaj mogoče doseči. Sicer pa dr. Sušteršič svojih člankov v »Slovencu« še ni končal in bo tudi on utešil nevednost Kristanovo, ki je kakor se vidi, jako slabo informiran. Ur.) Kristan je odklanjal Tavčarjevo željo po etapah in ku-rijah, ker bi se to reklo spraviti posamezne stanove v škatljice, Tavčar nima prav, da vzdihuje, treba bi bilo delati, da ne bo bla-maže pri prihodnjih volitvah. Cc bi bilo tako, kot 'Tavčar vzdihuje, bi morali obupati nad vsakim delom. Cc ni mogoče zmagati v kakem okraju, mogoč je boj in po boju pride politična izobrazba. Mi ne moremo vpraševati, iz katerega nagiba so klerikalci za volilno reformo, če bi jo pomagal napraviti sani Lucifer, bi bili zanjo. Sploh pa je prav, da klerikalci pridejo do popolne moči, potem bodo morali proč krinko. Pomagajmo zato klerikalcem povsod do zaželjene večine. Kristan je potem pavšalno obrekoval, češ, da bi bila Slov. Ljudska Stranka od papeža prokleta, če bi izvršila vse, kar ji jc Krek dal v program (!) zato ne bo mogla vsega tega izvršiti, ko pride do moči in bo padala ('Tavčar: Fantazije!) Kristan jc obrekoval, da ima stranka več brezvercev kot liberalci in soc. demokratje. Govornik pravi, da je bilo treba klofute, da se napredni elementi enkrat zavedo, da treba delati. Dokazati je treba, da kljub favoriziranju klerikalcev, se ne da rešti klerika-lizem na Slovenskem, da kljub temu moremo zmagati. Ni treba vzdihovati, treba je raje upraševati. kako rešiti notranjo krizo, ki razjeda in ubija sedaj liberalno stranko. Socialni demokratje gotovo nc žele politični organizaciji naprednega meščanstva propasti, a človek, ki je hotel iti z naprednim meščanstvom, ni vedel kako, na kakem stališču bo ono jutri. Ako se bi videlo enkrat cilj naprednega meščanstva, bi bilo to v veliko korist domači politiki. Cc Tavčar pravi, da jc katoliški klerikalizem škodljiv za naš narod, pravimo mi, da je škodljiv vsak klerikalizem za človeštvo. Kaj pomaga, čc pravijo liberalci, pojdimo od katoličanstva raje v pravo-slavje — klicati sc mora: Proč od klerika-lizma, proč od duhovščine, proč od cerkve! Končal je Kristan, da bi ne bilo pametno ustavljati volilno reformo iu se metati pod deroči voz. Naj se upije proti krivicam, a volilna reforma jc gotova stvar in prisiljeni bodete delati na podlagi te volilne pravice. Živela splošna in enaka volilna pravica! Zbo-rovalci so z glasnimi »Zivio«-klici manifestirali za splošno in enako volilno pravico. Po shodu. Tavčar jc žalostno zapustil shod. Držal sc je tako, kot kaka bolana kokoš. Prepričal s svojim vzdihovanjem ni nikogar. Tretjič v par tednih jc pogorel v Ljubljani! Najpametnejši je bil na včerajšnjem shodu takrat, ko je Kristanu zaklical, da fantazira, ako meni, da Slovenski Ljudski Stranki ni resno na tem, da bi delala za ljudstvo. Nas nič nc moti, ako Kristan upije, da smo del »svetovne klerikalne stranke« — vsak pameten človek bo gledal na delo stranke, ne pa na zabavljanja Kristanova, ki kot socialno demokratični »delavski« voditelj ni imel včeraj niti poguma, da bi zahteval, naj Tavčar prekliče dosedanje svoje psovke na delavstvo in se jc obnašal tako. kakor da sc pripravlja zaključiti svojo politično karijero kot — Tavčarjev pisar. Naše stališče glede volilne reforme jc jasno, zato ni bilo treba nikomur na shodu govoriti. Zc iz stališča, da napravi volilna reforma socialno enakost, smo za reformo. To jc vendar odločno ljudsko in ne »klerikalno«. Tem manj sc je potem bati kaplanov in fajmoštrov. Vsak 241etni državljan bo imel toliko tipliva, kolikor bo nesebično delal za ljudstvo. Od takega dela se kaplani in faj-moštri scve nc daio izključiti. Tudi dr. Šusteršiču ni bilo treba, da bi prišel na shod. Njegovo delo in njegov odločni nastop za splošno in enako volilno pravico je znan, dovolj shodov jc imel že v tej zadevi tudi v Ljubljani in se torej ne more primerjati z Tavčarjem, ki je včeraj po prespanih mesecih prvikrat odprl usta. Dali smo dr. Šusteršiču mesta v »Slovencu«, da razloži svoje nazore in svoje postopanje. Berite te članke, pa boste izvedeli, kar zahtevate, iu siccr boljše, nego na shodu. Cc hoče kdo pošteno kritikovati Slovensko Ljudsko Stranko, mora priznati, da je pošteno pri ljudskem delu. V tej zavesti bomo tudi poslej nadaljevali delo in z delom zmage! Socialni demokratični delavci pa prav store, da v toliko poslušajo Kristana, da pri prihodnjih volitvah volijo samo naše kandidate, ki bodo delavsko čast gotovo bolj branili, nego oni, ki na shodih prepuščajo tako radi liberalni manjšini predsedstvo rti ki mirno požirajo vse psovke liberalcev na delavstvo. Živela splošna iu enaka volilna pravica! Živele ljudske pravice! Proč s klečeplaztvom pred liberalci! Štajerske nouice. š Na tretji slovenski katoliški shod. Dne 19. t. m. je pododbor kršč. soc zveze v Mariboru sklenil prirediti posebni vlak za udeležence katol. shoda iz Štajerske. Vlak bo vozil v nedeljo zjutraj po noči iz Maribora in pride okoli 7. ure v Ljubljano. V nedeljo se udeležimo slovesnosti katoliškega shoda. — V ponedeljek pa romamo k Mariji Pomagaj na Brezje. Po opravljeni pobožnosti odrinemo na Bled in zvečer se peljamo iz Bleda naravnost domu. Da bo mogoče poseben vlak prirediti je potrebno okoli 500 udeležencev. Obračamo so do čč. gg. duhovnikov in vseh blagorodnih Slovencev, da može in mladeniče vabijo k obilni udeležbi. Vsi zavedni in krščanski slovenski možje na katoliški shod! — Voznina bo ista, kakor pri romarskem vlaku dne 30. julija t. I.; naznanila se bode pravočasno. Vplačati se mora gotovo do 16. avgusta t. 1. Vse oglase, nasvete glede posebnega vlaka in voznino sprejema župnik Martin Medved, pošta: Laporje, Štajersko. Oglasi brez vposlane voznine se ne vpoštevajo. š Slovenska zmaga v Hajdini. Koliko jc vredno podlo iu obrekljivo pisarenje ptujskega »Štajerca« in koliko doseže isto pri zavednem slovenskem ljudstvu, ki ga vodi spretna roka, so pokazale zadnje občinske volitve v Hajdini, kjer so kljub naporu štajerčijanccv zmagali odločni slovenski možje. »Štajerc« torej v najbližji bližini Ptuja nima več moči kljub svojim vsiljivim 15.000 (?) iztisom! š Volitve v Vojniku. Zadnjih občinskih volitev v Vojniku, ki so se vršile 28 t. m., se Slovenci niso udeležili zaradi nemških volilnih sleparij. Nasproti domačim slovenskim posestnikom so stali nemški volil c i iz Celja, ki plačujejo po 1 vinar in 2 vinarja davka. Nemci so namreč kupili eno gozdno porcelo in si jo razdelili na več kot 50 delov, od katerih plačujejo velikanski davek: en vinar Potem pa naj kdo reče, da Vojnik ni nemški trg! š Armin na delu. Celjski nadučitelj Armin Gradišnik je v Celju otvoril korespondenčni biro, čegar naloga je zbirati razne (!) vesti o spodnještajerskih duhovnikih iu o kolegu g. Levstiku. Te vesti Armin poroča s čudovito natančnostjo »Slovenskemu Narodu«. Njegov tajnik je odslovljeni uradnik Spindler, neplačan sotrudnik pa g. Robert D.....ki sporoča vesti iz šaleške doline zlasti o kaplanu Rabuzi. Skrbeli bomo, da se pravočasno objavijo tudi razne vesti o »vzgojitelju« Gradišniku, ki mu utegnejo postati zelo neljube. Še enkrat svetu jemo Arminu naj se bolj briga za svojo lastno dcco, kot pa poizveduje, kje ima njegov tovariš Levstik inštrukcije. š Profesor dr. Verstovšek nam piše: V sredo, 25. t. m., se jc objavil v velecenjenm listu »Slovenec« dopis: »Liberalni kričač v »Siidosterr. Stimmen«; v tem članku so očitanja načelne vrednosti, katere moram popraviti. Ne maram se sklicevati na S 19. tiskovnega zakona in zahtevati popravka, ker sem prepričan, da je uredništvo tako kulantno in sprejme moje kratko pojasnilo brez komen-tara. Prvič moram odločno protestirati proti vesti, da bi bil jaz nasprotnik vsake demokra-ške volilne reforme; lahko pritrde vsi odborniki političnega društva za Spodnji Štajer, da je ravno nasprotno resnica. Raditega se moram pač zavarovati, da bi me v boju za pravično razdelitev mandatov metali z »Naro-dovci« v eden koš. Kar sem storil v zadnjem času radi volilne reforme, ki jc našlo v »Slovencu« tak odpor, jc le vzbruh odkritega ljudskega glasu na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, kjer povsod vre in kipi; če bi imel namene z volilno reformo, kakršne ima »Narod« iz svojega stališča, zatekel bi sc bil tja; toda zbral sem si najkouservativnejši in kr-ščansko-socialni list »Siidoster. Stimmen«, samo da bi se ne vmešavala vmes stara pesem: liberalci .klerikalci itd. — Drugič moram resnici na ljubo povdarjati, da jaz nisem nikakor najel gospoda dr. Srnca, da ie napadel na zaupnem shodu poslance; resnica je, da je z gospodom dr. Srncem nisva govorila v življenju niti dveh stavkov o politiki, ker sploh nisva toliko občevala po končanih študijah, kar lahko dr. Srnec sam spriča. Na druga očitanja v članku ne reagiram; postanejo brez pomena, ker se mi mora priznati resnica mojega zagovora v teh dveh načelnih točkah; na te pa lahko prisegam. — Nikakor me ne pečejo psovke: liberalni kričač. intrigant, propadli kandidat itd.; imam že precej trdo kožo, katero so mi že dovolj prekrojili s sličnimi psovkami nemški listi; svoj nastop o razdelitvi mandatov utegnem pa pojasnjevati najbrže v posebni brošurici. — 'I o so moja kratka pojasnila; za objavo sc uajiskreneje zahvaljujem slavnemu uredništvu. — S spoštovanjem dr. Kari Verstovšek. Opomba uredništva: Dr. Verstovšku smo ustregli, le komentarju se ne moremo odpovedati. Ttidi mi želimo še več mandatov štajerskim Slovencem, a odločno moramo zavrniti one, ki napadajo sedanjo volilno reformo ie zato, ker sploh ne marajo nobene volilne reforme. Gospod Verstovšek naj bo vendar to- iko iskren in naj prizna, da so izmed vseh Slovanov Slovenci dosegli primeroma največ. i o sc mora vendar prej povedati, preden sc lapadajo možje, ki so se pošteno trudili in ki ;o pokazali veliko spretnost. Cc niso sedaj /sega dosegli, kar so hoteli, pa mislimo, da ji bil gospod Verstovšek in vsi, ki sedajo nad poslanci na sodni stol, dosegli še manj. Dr. verstovšek naj rajši misli nato, da Slovenci o ohranijo, kar po volilni reformi dobe! Lepo e od dr. Verstovšcka, da sc sramuje »Slov. Niaroda«, a ni lepo, da »Narodove« rastline jresaja v tak list, kakor je »Sudosterr. Stim-uen«. š Kako se vzgojuje deca v nemških šolah! V Št. Ilju v Slov. Goricah imajo poleg slo-/enske tudi šulferajnsko šolo, na kateri službuje nadučitelj Holtschl. Ta ponemčeni Ceh c najhujši nemški zagrizcnec, kar jih je na Spod. Štajerskem. Celo knjigo bi lahko na-oisali, kaj je ta nemški nestrpnež vse pojenjal proti Slovencem. Dasiravno je res že šalibog dokaj dosegel v pogubo Slovencem, /eudar tudi njemu ne cveto vedno rožice; premnogokrat so mu naši že preskrbeli za iolg nos. Pred kratkim so učenci iz njegove šole pokradli nekemu slovenskemu kmetu čre-iuie ter zelo oblomili drevo. Dotični kmet jc paglavce nagnal in malo našvrkal z bičem. In • ogr.cen.dei.hr. 4V.V. . n , hip. banke. 4'/«*/• obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, 4 '/.*/. obl. češko ind. banko . . 4'/. prior. Trst-Poreč lok. . . 4•/, prior. dol. iel...... 3•/. . Jui. iel. kup. '/,'/, • 4V/. avstr. pos. za iel. p. o. Sr.Ska. Srečke od 1. 1860'/, • . • . , , "64...... „ tlzsko....... tem. kreditne I. emisije . . . H. . , ogr. hip. banke . . . . , srbsko i frs. 100— . . , turške ....... Basillka srečko . . . Kreditno ..... Inomoške , . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske , . . Avstr. rud. kriia , . . . Ogr. , , , . . . Rudolfove , • Salcburške , Dunajske kom. , . . . D .lnl ... južne železnice......, Državne železnice ...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , . . . Zivnostensko , . . . Promogokop v Mostu (Brili) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Murinyi...... Trbovljsko premog, družbo . Avstr. oroine tovr. družbo Češke sladkorne druibo ■ . V a 1 n t «. C. kr. cekin...... 20 franki........ 20 marke........ Severeigns....... Mark.......... Laški bankovci..... Rubljl......... Dolarji . Uf □ . r 99 GO 99 45 99 65 117 90 94 95 113 10 99 20 100-60 99 70 100 30 99 60 99 60 100 10 106 — 100— 100— 100— 100'— 100*60 9990 99 60 320— 100-40 220— 2<8 75 164 60 286— 287 — 258— 97 — 163 75 22-462 — 78— 87— 86 -48-90 29 60 68 — 73— »11 — 165 50 672-26 1710-667 75 807 -242— 704— 676-60 274!) -669 75 268 -588— 135— 11-34 1912 23-45 23-97 117325 95 60 250 ?4-84 Blaao 99-80 99-65 99 85 11810 96-15 113 30 10020 10160 10070 101-30 10010 100-30 101-10 106— 100 10 100-25 100-40 101 — 101-60 100— 322— 101 40 227 -280 75 166 60 293 -295 — 265— 103 60 164 76 24— 473-60 84— 92— 61 50 60 90 31-60 63— 80— 522— 166 60 673 25 1719 -668 75 809— 243- -708 — 677-60 2755— 670-75 271 -696— 137 - 11-38 1914 23-63 24-06 117-52 96-70 751 - 5 S— ■^»^'J-J-J-J^ J J-J-J^H^-J-J J jjj jj jj^ Dr. H. vit. Po renta, t ____ll primarij dobrodelne^ zavoda v Trstu, spričuje, da je s presenetljivim, sigurnim uspehom proti želodčnim težkočam in črevesnim boleznim uporabljal želodčno tinkturo G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 stekleuica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. 7 O t> e v fc. 5 v v w> v v fi v v o 6 © v v %} C ^©©ececeecceececccceeeceecfjcccet! Išče se pošten, spreten, vojaščine prost V kateri bi bil vešč tudi klanja prašičev. — Vstop takoj. 1050 5—5 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca" 1672 2 PrljiteHt Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev. Zidarji in £1= delavci se takoj sprejmejo Pred škofijo št. 3/1 v Ljubljani. 1673 3-2 Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih! Radi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene 1629 7 Tennis - obleke po 12 gl. Najfinejša in največja izbera kofekcije za gospode in dame po čuiovito nizkih cenah. Angeško skladišče oblek C*. Bemn l o Ljubljana, Mestni trg 5. KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS x Slavno p.».občinstvo! * ^ Podpisani se priporočam prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu * za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela, za izdelavo X kompletnih rakev na novem pokopališču, rakvenih plošč in okvirov za železno ograjo le iz najboljšega, trdega za zimo trpežnega Kraškega, Repentaborskega in Dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in ni za zimo stanoviten: — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kararskega marmorja in iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane in jih prodajam po nizkih cenah. Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13lo»i, iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobe nic več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi. Z odličnim spoštovanjem Ignacij Čamernik kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec Komenskega ui. št. 26 v Ljubljani. X X X X X X X X 1379 12-7 tfxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa »91 184 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kopaj« in prodaja ti« vrat« rent, ustavnih pisem, prhoritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev in devic. Promaia Izdaja k vseksssc žrebanje. Akcijski kapital 12,000.000-. Rezervni zaklad K 280.000 - Zamenjata In ekakonptnje Daje predujme na vrednoitne papirje, lairebane vrednostne papirje in vnovčuJo Zavaruj« ara&ko proti kurzul upale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnsko kavcija. MT Kiko.pt Ia ImkUH ■hI.. Ita JV Bonna naro411a,"»lTB» Podruinioa v SPLJET U. Denarn« vloge aprejsma v tekočem računu ali na vloino knjiilce proti ugodnim obrestlm. Vloienl donar obrestuje dne vloge do dne vidiga. Promet ■ čeki In nakaznicami. od mm Katoliška bukvama v Ljubljani. Pripovedne zbirke: Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —: I. Črtice iz življenja na kmetih. K —'40. H. Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40. III. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon, K —'4<>. V. Žalost in veselje. K poj. VI. Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —'40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40. VIII. Kmanek, lovčev sin, — Berač. K —'40. Josip Jurčič, Zbrani spisi: I. Deseti brat. K P40, vezano K 2"jo. II. Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K V40, vezano K j-jo. III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K 2'20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. — Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Urta iz življenj* političnega agitatorja. K 1*40, vezano K 2*20. IX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K t'4o, vezano K 2'20. X. Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-Ijivosti. K p4o, vezano K i'20. XI. Tugomer. — .Berite Novice". — Veronika Deseniška Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K a'jo. Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. VI. (Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —'50. Knjižnica za mladino. XIII-,XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K P13. XV. Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—c o let. K —-Oo. XVI. Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III, (Basni, prilike in povesti.) K —'60. XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K i'lj. XIX, Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —'60. XX. Bogdanova mlada leta. K —"tio XXI. Gangl. Pisanice. K —'Co. XXII.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K P13. XXIV. Savinjski glasi. K —"6o. XXV. Razne pesmi in povesti. K 1*15. XXVI. Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K rtj. XXYII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povesi K 210, XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest, K rt 3. Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. do III. del po K —-70. Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. I.et- nik 1804 do 1902, vezan po K 3'-so. Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70. » n „ >9°4 K 4-30. » Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. I.etnik I. do X. po 95 vin. Krfič, Angelček. I.etnik XI. do XII. po K 1M5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K j 1-42. Mladinska knjižnica. Povesti: I. Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —-90. II. Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti: I. zvezek: I.jubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K —'65. II. Maron, Krščanski deček z I.ilianona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. K —-45, vezano K —-65, III. Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45, vezano K —'65. IV. Praški judek. Povest K —-4j, vezano K —"65. V. Ujetnik, morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan Gj v. VII. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po pošti 65 v., vezan 85 vin. Šmida Krištofa — spisi. I. zvezek: I.judevit Ilrastar. — Golobček. Posl. P. llu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v, II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. III. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v., trdo K no. IV.^ Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-* golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v. V. Slavček. — Nema deklica. Posl, P. Flor, Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. VI. Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v. VII. Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—. VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj, — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. IX, Hineljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl, P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. I.udovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 00 v, XI. Najboljša dedščina. — I.eseni križ. Poslovenil P, Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. XII. Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v l.jubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XIII. Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin. XIV. Povoden). — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., ve... qo vin. XV. Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo 00 vin. Igrokazi: Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K — Jurčič-Oovekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -83. Zbirka ljudskih Iger. Vsak snopič K —'90. 1. snopič (j. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. I.urška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: t. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. j Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. j. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: X. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge. Zgodovinske in druge večje povesti: Zakrajfek, Ogleniea ali hudobija in nedolžnost. Povest. K — '70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. VVisemanu. K 1*30, vezano K rjo. Poezija: BeJenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K J'jo, vezano K 3'10. Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70. Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90. Meško. Ob tihih večerih. K 370. Pagliaru^^i-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K t'4o. l'ajkuva Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 1*70. Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o. Sienkiewic{, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4 C0. Sienkietvicf, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30. Sienkieu>ic\, Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki K [0-30. Sienkieivicj, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K (VSo. Sienkietvicf, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K j'J0, vezano K 7*60. Sie>ikiewic$, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90. Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'to, vezano v platno K 270. Stoive-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K rjo. Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —"90. Drugo pripovedno berilo: Lasserre, Lurška Mati Božja. K P45. Lasserre-Mareiič, Lurški čudeži, vez. K J'2o. Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —'75, kartonirano K —-95. Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K J'3J. Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —"35. Krajše povesti: Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40. BeJenek, Solnce in senca. Povest. K —'40. Bre^ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 1*70. Cegnar, Babica. J sešitka K 1*30. Cigler, Sreča v nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —"70. Cigler, Kortonica koroška deklica. K —'70. Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90. Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90. Jioffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —'90. Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90. Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K —-8j. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 1 zvezka K —'90. Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K i'3o. Lesar, Pcrpetua ali afrikanski mučenci. K i-3o, trdo vezano K rjo, Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 "jo, trdo vezano K rjo. Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano. Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K roj, Sienkieivic^-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40, Tomšič, Peter Kokodclčič. K —'jo. Trošt, Pri stricu. Povest. K —'oJ. Trslenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K —-40. Baumbach-Funtek, Zlatorog. Klegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K r3j, Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K vi'.. Isto II. „ „ 2-13, „ „ 3-33. Isto III. „ vezun K 4-13. Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano 'K 2*8j. M. Medved, Poezije, broš. K 4' —, vezano K j'20. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K nj. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil I., Pintar. K l-lo. Sa) Jenko Silvin, V mladem jutru. K l'60, vezano K J"? J. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —qo. Zemljepis in zgodovina: Alešovec, Vojska na Turškem od leta 187j do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. k — "8J. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-oo. Afajar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisarn. Trdo vezano K 2'2o. .\faier, lične slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o. Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred (Podrobni učni načrt.) K j'7o. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —'70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —'97. Vrliovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do Ml. stopnja, kartonirano u K no. Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo: Bele, Vlničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o. Bele, Trtna uš ln trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —"90. Bleiweis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovat! in kopitne bolezni ozdravljati. K P70. Bleiweis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K rio, vezano K 1'30. Funtek, Obrtno spisje. K P4o. Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino. K 1 -i'o. Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-jO. Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtntli zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'Co, vezano K 3"8j. Kneipp-PoJgorc, Domači zdravnik. K r30, vezano k rjo. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic 7 navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '05. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2'jo. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — jooo. K t'40, trdo vezano K rqo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2*jo, Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K rSo. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del, K 2'20. Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K imj. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli- tiških društev. K rGj. Strupi. Žlvinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3 90, vezano K 4 40 Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod k rt j. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Vsak sešltek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — I.eban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Pošlenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček, — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom, — llildegarda, — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v l.iliput — Hubad pripovedke I. — llubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — F.razem predjaniski. — (>o malih povestij, — Sveta grotinja Ge-novefa. Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi .laka I. — Šaljivi .laka II. — kanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala t.rno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I, Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina. i^^CT^a^m^sas^^^r * imaosM m