91. številka Ljubljana, v petek 21. aprila. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan itveCer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za Avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za L ju bij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniatvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 23. aprila 1893. leta ob II. uri Iu«lne v prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1892. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Dopolnilne volitve. 6. Posamezni nasveti. OPOMNJA: §. 16. Kdor v občnem zboru hote glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni j pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Srebrna poroka v Rimu. V Ljubljani, 21. aprila. V zjedinjene Italije središči, v ozidji Btaro-slavnega Rima, praznujeta te dni kralj Umberto in kraljica Margerita svojo srebrno poroko. Za dostojno proslavo tega dno bo delajo ne samo v večnem mestu, ampak sploh po vsi deželi velikanske priprave, kajti tega dneva ne bo slavila samo kraljevska rodovina v ožjem krogu, to ne bo samo familijarna alavnost, omejena na kvirinal, ampak pravi narodni praznik. Kralj Umberto uživa iskreno udaoost vsega italijanskega naroda, ne samo kot Savojec, kot strogo konstitucijonalen in skropulozno pravičen vladar, ampak tudi kot sin stvaritelja moderne Italije, kot sin zjedinitelja razkosane domovine in kot verni nositelj njegovih, z narodnimi idejali strinja-jočih se tradicij; čarovnolepo blondinko na kraljevskem prestolu, zvestt) mu družico Margerito pa obožava Bleharni Italijan. Italija, zjedinjena v politično celoto, je tudi jedina v svoji ljubezni za sa-vojsko rodovino, in to navzlic vsem političnim na-8protstvom, ker jo po pravici zmatra za najtrdnejšo zaščitnico s tolikimi krvavimi žrtvami realizovaaih narodnih teženj. Naravno je, da bodo italijanski kraljevski dvojici o tej priliki izrazili svoje Bimpatije tudi drugi evropski vladarji, naj jih vežejo s Savojci familijarne, prijateljsko ali samo politične vezi, ali naj so bo pri tem ravnali le po zakonu o mejnarodni uljudnosti. Cesar Franc Jožef je odposlal v Rim nadvojvodo Bainerja, druge vladarje zastopajo ali njih sorodniki ali vsaj visoki državni dostojanstveniki, najboljši politični prijatelj kralja Umberta, nemški ceBar Viljem, pa pride osobno s bvojo soprogo in je že prekoračil Alpe ter stopil na italijanska tla Že dolgo let se ni zbralo v Rimu toliko odličnih gostov, kakor sedaj o sreberoi poroki kralja Umberta in kraljice Margerite. Dasi je povod tem izrazom simpatije povsem familijaren, mu vender ni odrekati vsega političnega pomena, zlasti ne z ozirom na trozvezo. Zadnja leta narašča v Italiji nasprotstvo zoper to zvezo vedno bolj. Prej so se jej protivili samo tisti elementi, kateri vidijo v habsburški monarhiji dedno nasprotnico Italije in bo vzgojeni v tradicijah francosko-italijanskega prijateljstva. Sedaj je to vse drugače. Velikanske žrtve, katere je Italiji vsled trozveze doprinašati za vojsko, nakopano nasprotstvo Francije in propadajoče gospodarstvo, vse to je tudi povsem resne politike, nekdaj unece pristaše trozveze, od nje odvrnilo in javno se že govori, da italijanska vlada ne bo več obnovila te, zanjo toli težke pogodbe. Nemški državni kancelar se je sam v tem zmislu izrazil v nemškem državnem zboru in kdor bi sodil po njegovih beBedab, bi utegnil misliti, da se Italija že sedaj skuša umakniti svojima zaveznikoma. Umevno je, da bi izstop Italije iz trojne zveze ne bil po godu kompaciscentoma, posebno no Nemčiji, katera bi potem hitro osamela, zato pa je kolikor toliko upravičeuo domnevanje, da namerava nemški cesar osobno upli vat i na merodavne kroge italijanske v zmislu trozvezi in Nemčiji ugodnem. Ali se mu to posreči, ostane za sedaj odprto vpra- šanje. Voditelji moderni Italiji so hladnokrvni realni politiki in računajo ne toliko s čustvi, kakor s številkami. Ako smo zgoraj rekli, da Be bo teh slavnostij udeleži! ves italijanski narod, popraviti je to v toliko, da se je ne bo udeležila italijanska duhovščina, vsaj nje ogromoa večina ne. Vatikan je nespravljiv in tirja Rim, ne meneč se za to, da italijanski narod ne d d tega iz rok, kar si je pridobil s krvjo. Vatikanski krogi se ne bodo udeležili dinastičnih slav-DOBtij niti s svojimi človeškimi simpatijami, tem manj, ker slutijo, da vse, kar se bo godilo, bo le dokaz, da oni za Bvoje politične namere ne smejo računati na italijanski narod. Najodličnejši gost italijanskega kralja, nemški cesar Viljem, se bo poklonil tudi papežu. Vatikanski krogi ne dovoljujejo radi goBtom italijanskega kralja pristopu v Vati kun. Ko se je izvedelo, da pride nadvojvoda Rainer v Rim, bili so duhovniški diplomati kar izven sebe in niso hoteli verovati, da se to res zgodi. Brez odlašanja bo naročili nunciju na Dunaju, naj Bporoči na pristojno mesto, da papež ne bo nadvojvodi Raiuerju dovolil avdijeuce, na kar so dobili odgovor, da najvišji krogi niti mislili niso na to, da bi se nadvojvoda pri tej priliki poklonil tudi papežu. Vsled tega poraza je postala vatikanska diplomacija previdnejša, saj pa tudi ni majhnega političnega pomena, da zastopnik io sorodnik najbolj katoliškega vladarja ne samo da pride na italijanski dvor v Rim, ampak tudi da ne pride v Vatikan. Tudi nemški cesar se ne bo naravnost iz Kvirinala peljal v Vatikan, ampak iz stanovanja pruskega poslanika, in ne v ekvipaži italijanskega kralja, ampak v najetem vozu. Namen temu obisku protestantskega vladarja pri načelniku katoliške cerkve je eminentno političen in je, kakor se misli, v prvi vrsti v zvezi z nemško vojaško predlogo. Bodi temu kakor koli, toliko je gotovo, da bo že navzočuost kraljevih gostov pri srebrni poroki Hvedočila, da zrnat rajo tudi najbolj katoliški evropski vladarji Rimsko vprašanje kot definitivno rešeno, kar bi si mogli poBebno zapomniti tisti politiki, ki, igrajoč dvojno igro, odobravajo oficijelno unanjo politiko naše države, ua skrivnem pa se navdušujejo za naklepe vatikanskih diplomatov glede* Rima. LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Ruski spisal J. S. Turgonov, preložil Ivan Gornik.) (DaUe.) Mej obema starcema (Akim imel je 59 let) začel se je skoro pogovor; krošnjar je popraševal o sosednjih pomeščikih — in nihče razven Akima mu ni mogel dati boljših izveslij glede na oje; grbaati delavec je hodil neprestano gledat za tele-gami in se naposled odpravil spat; Avdotja je morala govoriti z drugim delavcem . . . Sedela je poleg njega in govorila malo, temveč bolj poslušala, kar ji je on pripovedoval; a vidno ugajale so ji njegove besede. Njen obraz je oživel, rdečica zaigrala ji je na licih, in smejala se je dovolj pogostoma in rada. Mladi delavec sedel je skoro ne premaknivši Be in naklonivši k mizi svojo kodrasto glavo, govoril je tiho ne povišuje* glasu in ne hiteč. Pri tem za-gvozdile bo se tako rekoč njegove male a drzko-svetle in modre oči v Avdotjo. Sprva se je odvračala od njih, potem začela mu je sama gledati v obraz .. . Lice mladenčevo je bilo sveže io gladko I kakor krimsko jabolko. Čestokrat se je smehljal in se igral z belimi prsti po bradi že pokriti z redkim in temnim mahom. Izražal se je po trgovsko, a jako svobodno in z nekako nebrižno samozavestjo — in vedno gledal jo je z onim prodirnim in naglim pogledom . . . Hipoma se ji je nekoliko približal in prav nič ne izpremenivši obraza reke): Avdotja Are-fjevna, lepše od vas ni nobene na svetu, kakor se mi zdi, mogel bi za vas umreti. Avdotja za^mejala se je glasno. — Čemu se smejaš? vprašal jo je Akim. — Tako — smešne stvari mi pripovedujejo, rekla je brez posebne zadrege. Stari krošnjar bo je nasmehljal. — H«*, he, da; moj Naum je tak šaljivec. A ne poslušajte ga. — Da! seveda! poslušala jih bom — rekla je in pokimala z glavo. — He, he, kakor hočete, opomni) je starec. Vender, pristavil je 8 pojočim glasom: — oprostite prosim, hvala lepa, a čas je, da gremo v gnezdo... Iu vstal je. — Hvala lepa tudi od naju, rekel je Akim in tudi vstal: — za pogoš&eaje, sicer pa želim lahko noč. Avdotjuška vstani. Avdotja se je dvignila nehote, za njo dvignil se je tudi Naum: m vsi so se razšli. Gospodarja odšla sta v stransko sobo, ki jima je bila spalnica. Akim zasmrčal je takoj. Avdotja dolgo ni mogla zaspati . . . Sprva ležala je tiho, obrneoa z obrazom k steni, potem začela se je premetavati po goreči blazini, zdaj je odmetavala, zdaj vlekla na-se odeio . . . potem zadremala je v lahek m'iu. Najedeukrat se je začul z dvorišča glasen mošk glas: pel je neko zategnjeno a ne žalostno pesem, katere besed ni bilo možno razbrati . . . Pesem nadaljevala se je vedno . . . Zvonko plula je v jesenskem zraku. Akim je dvignil glavo. — Kdo pač poje? vprašal je. — Ne vem, odgovorila je ona. — Dtbro poje, pristavil je pomolčavši nekoliko. — Dobro. Kako močan glas ima. Tudi jaz sem pel o svojem času, nadaljeval je — in dobro sem pel, a glas se mi je pokvaril. Ta pa je dober. Morda poje oni mladeneč, Naum ali kako ga zovejo. — I a obrnil se je na drugo strun — vzdihnil in zopet zaspal. Dolgo še ni umolknil glas . . . Avdotja je vedno poslušala in poslušala, naposled bo je pretrgal, še Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. aprila. Češki namestnik in občinski svet Praški. Pojasnila, katera je dal namestnik grof Thun v včerajšnji seji deželnega zbora češkega gled) svojega odgovora na spomenico Praške občine o do-godbah v deželnem Šolskem Hvetu in o napadih na občino radi nemškega šolstva v Pragi, ni zadovoljil nikogar. Komite, kateri ima po nalogi obČ. sveta izdelati manifest, s katerim se protestira zoper postopanje namestnika in ae mu izreka nezaupanje, je svojo nalogo Že izvršil in načrt izročil mestnemu svetu, kateri ga bo predložil občinskemu svetu v odobrenje. Kakor se čuje, se večina mestnega zbora ne bo izrekla za to, da bh manifest prilepi na uličnih ogallh, pač pa da se razglasi v vseh čeških listih. Tudi v tem slučaju je to nenavadua manifestacija; namestnik, proti kateremu se tako ravna, je nemogoč. Molitev v Dunajskih šolah. Kardinal nadškof Gruscha zahteval je meseca januvarja od okrajnega šolskega sveta Dunajskega, naj otroci v šolab začetkom in koncem pouka molijo očenaš in angeljsko češčenje. Okrajni šolski svet je konstatiral, da se ta naredba ne strinja z naučnoga miuisterstva ukazom z 1. 1872., v katerem je določeno, da po razmerah posamnih šol izberejo učiteljski zbori molitve seveda izmej tistih, katere je odobrila cerkvena oblast in se zato obrnil do deželuega šolskega 8%eta za pojasnilo. Namestnik je na to pisal Dunajskemu županu pismo, v katerem je izjavil, da je lahko ustreči želji cerkvenega ob-laBtva, 8 čimur pa okrajni šolski svet ni bil zadovoljen, ker namestnik ni bit pisal kot načelnik dež. šolskega svetu. Zato je sedaj okrajni šolski svet zahteval pojasnila od dež. šolskega sveta, ali sme cerkveno oblastvo izdajati naredbe nasprotujoče mi nisterskim ukazom. Gališki liasi. Skoro tako težko stališče kakor Slovenci imajo gališki Rusi. Nikjer prijatelja, povsod samo nasprotnike. Rusu gališki listi tožijo, da se celo pri vojakih prezirajo določbe službenika glede* vere, zlasti pri ruskem, v Lvovu bivajačem pešpolku št. 24. — Mej metropolitom Sembratovičem in društvom „Ruska rada" nastalo je ostro nasprotstvo. Društvi „Rusku rada" in „ Stavropigijski institut" sta najmočnejša zaslomba oni gališko-ruski Btrauki, katera stoji v opoziciji proti politiki takozvanih „novoeristov" in se protivi fonetičnemu pravopisu in vsem zoper organizacijo unijatske cerkve naperjenim naklepom, 80Bebno latinskemu obredu. Metropolit zahteva, naj društvo opusti opozicijo; društvo je vsled tega sklicalo občni zbor, da odgovori primerno na metropo-litovo zahtevo. Srbske razmere. Poročila o manifestu liberalne stranke niso bila povsem točna. Liberalni bivši poslanci pravijo v svojem oklicu, da iz vprašanja, katero stoji nad strankami, ne bodo kovali orožja za boj, torej se udajo kralju. S prevratom pa je prišla na krmilo radikalna stranka in prvi protiustavni čin nove vlade je bil razpust skupščine. Liberalna stranka ne miBli abdcirati, a tega v manifestu tudi ne pove, se-li misli volitev udeležiti. Ves manifest je precej prazen, samo jeden stavek obuja nekoliko več pozornosti. Liberalna stranka pravi, da je o prevratu pridobila si novo izkušnjo in znebila se dolgoletnega predsodka. Splošno se misli, da je s tem precizirano liberalno stališče napram dinastiji, katero da bo odslej bolj hladno in reservirano. — Radikalna vladu nastavila je zopet vse, od liberalcev odpravljene jedenkrat slabo vskriknil in polagoma zamrl. Avdotja se je prekrižala in položila glavo na blazino . . . Prošlo je pol ure . . . Dvignila se je in začela tiho lezti a postelje. — Kam greš, žena? vprašal jo je tiho v bdii Akim. ObBtala je. — Svetilnico popravit, odgovorila je: spati ne morem . . . — Moli, zamrmral je Akim zaBpavaje. Avdotja šla je k svetilnici, jela jo popravljati in nepričakovano jo ugaBnila ; vrnila se je in legla. Vse je utihnilo. Drugo jutro zgodaj odpravil se je kupec na pot s svojima tovarišema. Avdotja je spala. Akim spremil jih je pol vrste, moral je iti v malin. Vrnivši se domov našel je že svojo ženo oblečeno in ne samo; ž njo bil je včerajšnji mladeneč Naum. Stala sta poleg mize pri oknu in se pogovarjala. Zagledavši Akima, je šla Avdotja molče* iz sobe. Naum pa je rekel, da se je vrnil po gospodarjeve rokavice, katere je baje pozabil na klopici, in odšel je tudi. Pravili ne bodemo čitateljem, kar so najbrže tudi brez nas uganili: Avdotja se je zaljubila straBtno uradnike. Ker naprednjak Gjoko Pavlović ni prevzel pravosodnega ministerstva, ponudilo ae bo to ali dr. GerŠiću ali dr. Maksunoviću. — Posebno senzacijo je napravila vest, da je kraljica Natalija odpotovala iz Jalte in je na potu t Beligrad. — »Obzor" poroča iz zanesljivega vira, da bosta Milan m Natalija odslej živela ločeno in da sta se v liiarritzu sešla le zato, da bi se mogla razveljaviti ločitev zakona, kateri se je Natalija vedno protivila in katere nI nikdar priznala za pravoveljavno. »Obad** povdarja tudi, da sta Dokić in Franasović posebna zaupna moža Milanova in da kraljica Natalija ni čisto nič vedela o pripravljajočem se prevratu. Koburžanova poroka. V Villa Pianore v grajBki kapeli vršila se je včeraj dopoludne poroka Ferdinauda Koburžana s princezinjo Marijo Lujizo, hčerjo vojvode parmskega. Poroka se je sicer izvršila v navzočnosti nekaterih bo'garskih državnikov, a vender je imela povsein privaten značaj, ker inozemskih diplomatov ali zastopnikov vladarjev itd. ni bilo. Vse se je vršilo v familijarnem krogu. S tem je narejen začetek ustanovitvi bolgarske dinastije. Značilno je to, da se je Koburžan poročil, predno je veliko sobranje še pritrdilo premeinbi ustave, on se torej zanaša, da bo bo bolgarski narod uklonil njegovi volji, če ne iz lepa pa šiloma. Nemški cent rum. Katoliška frakcija v nemškem državnem zboru, znana pod imenom „nemški centrum" slovela je nekdaj zaradi v njej vladajoče stroge discipline in zarad složnosti njenih članov. Sele vsled nemške vojaške predloge nastala je v tej stranki nesloga. Manjšina zahteva, naj glasuje centruui za vojaško predlogo, ako dobi za to izdatnih cerkvenopolitičuih koncesij. V imeni te frakcije se je pogajal baron Huene z državnim kancelarjem. Liberalni listi sicer pravijo, da je bilo to pogajanje brez uspeha, z drugo strani pa bo zopet čuje, da je vlada opustila misel na razpust državnega zbora, ker bi je zagotovila toliko katoliških glasov, da ni več dvomiti o vzpre-iemu vojaške predloge. V centrumu bo se pojavila tudi nasprotstva glede jezuvitov. Nekateri člani so močno zavzeti zoper jezuvite, zlasti odkar je raz nesla „VoBsische Zeitung* vest, da je slavni jezuvit grof Hobensbroech izstupil iz jezu vi t s U e g a reda, češ, da je protidiuastičen iu proti-naroden. Dopisi. Iz Pod Junake doline na Koroškem. [Izv. dop.] (Nekaj o naših okrajnih šolskih svetih) Mnogo se je že govorilo in pisalo o pomanjkljivosti našega šolskega organizma; nekateri sloveuBki državni poslanci odkrivali so neustrašeno krivice, ki se godijo zatiranim nam koroškim Slovencem s tem, da se ne izvajajo jusue določbe državnih temeljnih zakonov, za kar jim bodi izrečena najtoplejša naša zahvala. Obljubil je bil Njih eksce-lenca minister Gautsch pomoči, a ostalo je vendar-le večinoma pri starem. Padlo je sicer nekoliko drobtinic raz vladine mize, a te so tako trde, da jih slovenski naš želodec prebaviti ne more, ne koristijo nam toraj nič. Naš deželni šolski svet pa hodi svojo pot, ne zmeneč se za naše povBem opravičene pritožbe. Ne ozira se niti na deželne zakone in tako se čestokrat prigodi, da se posamezne določbe deželnih naših zakonov ne izvajajo. Evo dokaza! Zakon o šolskem nadzorstvu z dne 8. febr. 1869. dež. zak. št. 10 stran 15 našim deželnim očetom ni povsem ugajal, predelati ga je bilo treba v posameznih delih in tako smo dobili že dne 11. v Nauma. Kako se je moglo to tako hitro zgoditi, težko je razložiti, tem težje, ker se je doslej vedla neoponašljivo ne glede ua muožino slučajev in sku-šnjav, da prelomi zakonsko zvestobo. Takoj, ko je njena zveza z Naumom se zvedela, govorili so mnogi v okolici, da ji je prvi večer nasul v čašo čaja ča-rovne zeli (pri nas verujejo še trdo v istinitost takega sredstvu) in to je bilo prav lahko opaziti na Avdotji, ki je skoro potem začela hujšati in se dolgočasiti. Bodi si kakorkoli, a Nauma so jeli jako po-gostoma videvati na Akimovem posestvu. Sprva hodil je s prejšnjim kupcem, a čez tri mesece prikazal se je Že suni s svojim blagom ; potem razširila se je vest, da se je naselil v jednem iz bližujih ujezdoib mest, in poslej ni minil teden, da bi se ne bila prikazala na veliki cesti njegova močna, pobarvana teležka, zaprežena s parom okroglih konj, katera je sam vodil. Mej Akimom in njim ni bilo sosebnega prijateljstva, a tudi sovraštva se ni opažalo mej njima. Akim se ni mnogo brigal zanj, in vedel je o njem samo, da je premeten mladeneč, ki je samo-svestno stopil v življenje. Čustev Avdotje ni opazil in nadaljeval ji je zaupavati kakor poprej. Tako sta minili še dve leti. februvarja 1873, dež. zak. št 22, stran 29 nov zakon, s katerim se nekatere določbe prejšnjega zakona razveljavljajo. V novem zakonu določuje § 13, razveljavljajoč določbe § 25. zakona g dne 8. febr. 1869. leta v odstavkih 1, 2, 4, 6 lo 9 do 14 o delokrogu in pravicah okrajnih šolskih ivetov, v svojem 4. odstavku, da ima okrajni lolski svet pravico nastavljati provltorične učitelj« na javnih ljudskih I o lil svojega okraja. Ta določba je Še danes pravoveljavna, ker se dotični zakon še ni predrugačll. A vendar se naš deželni šolski svet noče ravnati po tej zakoniti določbi, temveč naznazil je Že pred leti okrajnim šolskim svetom, da si pridržuje pravico nadomeščenja pruvizoričnih učiteljev, ter da imajo okrajni šolski sveti jedino le nabirati prošnje, v istih izreči svoje mnenje in jih potem predložiti dež. šolskemu svetu, kateremu pa se ni treba ozirati na mnenje in želje okr. šjlskaga sveta, ampak izbira po lastnej volji. Okrajni šoleki svet niti nima pravice, razpisati provizorične službe brez dovoljenja dež. šolskega svete, kar mu po zgoraj omenjenem §. 13. vsekakor pristuje. Vsakdo si bode mislil, da bo se naši okrajni šolski sveti, v katerih sedijo tudi po trije zastopniki občin, odločno uprli taki naredbi ter zahtevali, da se jim ne krati postavno zajamčena pravica. A temu ni bilo tako, možje držali so se starega koroškega Je i lossen", Celovški gospodje pa so se smijali v pest, da se jim je tako lehko posrečila centralizacija tudi v tej reči. In tako ima vso oblast naš deželni šolski svet v svoji roki. In avtonomija naših občin glede ljudskega šolstva? Občiue imajo zgolj pravico, pripravljati potrebno šolsko opravo in pravočasno preskrbeti doneske za vzdrževanje šole, drugo vse je ceotralizirano pri deželnem Šolskem svetu. Slišal sem iz uit odličnega moža, ob jednem uda okrajnega šolskega sveta, pritožbo, da so naši okrajni šolski sveti pri sedanjih razmerah čisto odveč, ter da bi naš deželni šolski svet, ki si je vse važnejše določbe samemu sebi pridržal, lehko tudi opravljal one manj važne zadeve, katere še pripadajo okrajnim Šolskim svetom in bi se tako lehko prištedili oni novci, ki se izplačujejo članom okrajnega šolskega sveta prav po ne« potrebnem. Gospode slovenske državne poslance pa opozarjamo na te razmere. Iz 4 rnoiiil j it 16. aprila. [Naša čitalnica.] Z veselico, ki jo je naša čitalnica napravila na belo nedeljo, pričela se je poletna sezona. Tudi ta veselica je pokazala, kaj se zmore z združenimi močmi. Bog daj, da bi bo ne pogreznila nikdar več v prejšnje dremanje. Vspored veselici bil je ta večer vsakomur pravi duševni užitek. Na vsporedu bilo je šest točk. Štiri točke obsegale so pet e, katero je kaj dovršeno izvajal naš čitalnični zbor pod vodstvom gosp. predsednika samega. Najprej nastopil je mešani zbor ter pel Satt-nerjevo skladbo: .Detetu". Druga točka bil je čveterospev ter ae je pel Ipavčev „Mrak". V četrti točki nastopil je možki zbor in je pel Maškovo skladbo: „Strunam". V zadnji točki divili smo se zopet našemu ženskemu zboru, ki je na občno željo kaj dovršeno in točno pel Volaričev: „Divja rosica*, ki se je morala na vsestransko zahtevanje ponavljati. Nekega poletnega dne pred obedom ob dveh šla je Lizabeta Proborovna, katera se je v teku teh dveh let kar najedenkrat zgubala iu požoltela, ne glede na vse možne pripomočke, rdečila in belila, šla je torej Lizabeta Prohorovna s psičkom iu zaprtim Bolučoikom na sprehod na svoj nemški, čisti vrt. Zlahka šumeč z oskrobljeno obleko je šla z malimi koraki po peščeni stezici mej dvema vrstama z žico obdanih georgin, ko jo je najedenkrat došla stara naša znanka Kirilovna iu spoštljivo javila, da jo želi neki B... ski kupec videti radi jako važne stvari. Kirilovna okoriščala se je kakor prej gospojine milosti (prav za prav opravljala je ona imetje gospe Kunce) in pred nekaj časom je dobila dovoljenje, da sme nositi belo čepico, kar je dajalo še večjo rezkost tankim črtam njenega temnega obraza. — Kupec? vprašala je gospa, česa hoče? — Ne vem, kaj jim treba, rekla je Kirilovna s priliznjenim glasom: — kaže bo le, da žele od vas će Ha kupiti. Lizabeta Prohorovna vrnila se je v sobo za guste, sedla na običajno svoje mesto, stol s kupolo, po kateri se je slikovito vil bršlan, in velela, da po k liče j a B . . . skega kupca. (Dalje prih.) Ponosni smo lahko na ta zbor, kajti Se večji in boljši kraji bb do morejo ponašati z jednakim. Zatoraj vsa rast in hvala našim damam, mej katerimi je res velika vnema za napredek. Tretja točka vsporedu bil je šaljivi prizor s petjem gosp. Šetina: .Vpokojeni profesor". Tudi ta je občinstvu vseskozi ugajal ter provzročil dokaj smeha. Sosebno pohvalo si je pri tem stekla gospa H, ki je na odru res izborna moč. Gosp. Šetina je kot tak že davno poznat. Samo to bi se želelo, da bi se drugič za učenje ne štedilo tako s časom, kar se je tudi tje in sem na odru opazilo. Profesor je bil tudi še malo premlad za pokoj, videlo se mu je, da je v najlepših letih. Kakor pri drugih veselicah, tako si je tudi zdaj največ zaslug stekel č. g. predsednik, ki neumorno deluje za povzdigo društva. Veselico poselilo je mnogo gostov obojega spola iz Metlike In deputacija z Vinice. Bog daj, da bi se ti dve posestrimi v Belokranjski vedno bolj približevali v svojih težnjah. Ni treba omeniti, da se je veselice udeležila vsa domača inteligencija. Veselico zaključil je ples, ki je trajal do ranega jutra. Domače stvari. — (Občinske volitve Ljubljanske.) Pri dauašnji dopolnilni volitvi I. volilnega razreda je bilo oddanih 78 glasov in sta dobila narodna kandidata gg. dr. Bleiweis vitez Trsteniški 78 glasov, Vašo Pet riči č 76 glasov. Letošnje dopolnilne volitve so s tem končane. — (Osobue vesti.) Okrajni sodnik v Radečah gosp. Antou Ha ub pl. Rabenau je stopil v pokoj in dobit naslov svetovalen. Premeščena sta okr. sodnik v Brežicah gosp. dr. Frauc Voušek v Maribor desni breg in okr. sodnik v Mariboru deBoi breg gosp. dr. Alojzij Fohn na levi breg. — Inspektor Ljubljanskega katnst. urada g. H 15 ri elita je imenovan nadinspektorjem. — Polkovni zdravnik dr. Andrej Thurnvvald pri pešpolku baron Kuhn št. 17 je dobil zlati zaslužni križec s krono. — Major avditor v Trstu gosp. Jakob H erg, rodom Slovenec iz Središča, premeščen je kot pravni poročevalec k vojaškemu sodišču v Zadru. — \Društvo „Pravnik".) Siuočni društveni večer bil je izredno dobro obiskan in jako živahen. Navzočnib bilo je nad 30 Ljubljanskih in vnaniib društvenikuv in tudi nekaj odličnih gostov. Po pozdravu predsednika g. dra. FerjanČiča čital je društveni tajnik odboru doposlauo dovtipno raz; tavico „() igri"; vnela se je o stvari živahna debata, ki je razkrila presenetljiv faktum, da so g. pravniki po ogromni večini tudi temeljiti veščaki v — žlahtnem taroku. — Tekom prihodnjega meseca priredi društvo zopet društveni večer, in sicer na splošno željo v čitalničnih prostorih; poleti pa izleti društvo najbrže na Bled. — (Prva zmaga združene hrvatske opozicije.) Kakor poročamo na [drugem mestu tudi telegrafično, zmagal je včeraj pri deželnozborski volitvi v III. kotaru v Zagrebu navzlic silnemu pritisku vlade kandidat ziedinjene opozicije, dični dr. Milan A m ruš, dočim je vladni kandidat, transfuga dr. 1*1 iver 0 ostal v manjšini. Ta izid volitve je v Zagrebu splošno presenetil, kajti vlada je imela natanko izračunjeuo, da bo njen kandidat prodrl s kakimi 10 glasovi večine. No, kakor bo kaže, vlada pri svojem računu ni jemala v puštev zavednosti neodvisnega Zagrebškega meščanstva in i/vestno jej budo še dolgo po ušesih zveneli gromoviti Živio-klici, ki bo sinoči pozdravljali prvo, toli sijajno zmago narodne sloge. Tudi mi se od srca radujemo te vesele zmage. Vivat sequeus! — Volitev bila je iz redno živahna, kajti od 401 volilca oddalo jih je svoj glas 345 in poraz vladnega terorizma je tem značilneji, ker je volitev javna iu ker je v tem kotaru, ki je bil dosihdob prava domena vladnega urad-mštvH, opozicija prvič zmagala. Dr. AmruŠ bil je do 12. ure v manjšini in stoprav v zadojih trenutk.h je pridobil 9 glasov večine. Navdušenje po razglaBU volitve bilo je nepopisno. — (Wolfov slovar.) Pri zadujem zborovanji učiteljskega društva za Ptujsko okolico sklenilo se je na predlog gg. Podobnika in Kavklerja, da se založništvo Wolfovega slovarja naprosi, da zniža za učiteljstvo previsoko nastavljene cene ter da se druga učiteljska društva povabijo, da se pridružijo tej izjavi in odpošljejo jednake prošnje na dotično mesto. — Najbolje bi bilo pač, da bi bo cena slovarja Bplošno znižala tako, kakor bi bilo prav in dostojno spominu mecena, katerega ime nosi. A kadar gre za denar, tedaj na ušesih sedi izvestna gospoda. — (Osušenje Ljubljanskega barja.) Okrajno glavarstvo v Ljubljani je pričelo, oziraje se na ukaz poljedelskega ministerstva in na iutimacijo deželnega predsedništva in vsled prošnje glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega barja vodo-pravno postopanje o zadevi osušenja imenovanega barja, ki se ima izvršiti po načrtu inženerja Pod-bajskega. Stroški so proračunjeni na 1,378 600 gld. Po tem načrtu se bodeta znižali strugi Ljubljanice in Gruberjevega kanala in zgradili novi nabrežni zidovi, nekateri stari pa podrli in nadomestili z novimi. Ugovore proti temu načrtu je naznaniti tekom šestih tednov pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, kjer so navedeni načrti v uradnih urah vsakemu na ogled razgrneni. Na poznejše ugovore se ne bode oziralo. — (C kr. vodstvo državnih železnic) razglaša, da se bode postaja Fohnsdorf lokalne železnice Zultweg-Fohn8dorf, ki je bila doslej urejena samo za omejeni promet z blagom, z dnem 1. maja t. I. odprla tudi splošnemu prometu za os^bo in prtljago. Za imenovano progo veljajo reglementarna določila in tarife za odpravljanje oseb, prtljage, eks-presnega blaga iu psov z dne 1. januvarja 1893 in i»naša toraj vožnina mej ZeltW6gom iu Fohnsdorforn 21 kr. v II. in 11 kr. v III. razredu za jednostavno vožnjo. — (Cerkvena tatvina.) V Ždimljah ukradli so včeraj neznani tatovi mouštranco, ciborij in kelih s hoHtijami vred, zavili vse v zagrinjslo od Bpovednice in odnesli. V času, ko se je tatvina zgodila, se je neznan slikar župniku ponujal, naj mu naroči kako slikarsko delu, cerkovnik pa je zvonil v stolpu pogrebu grofice Auersperg. Tatovi so bili dobro poučeni o krajevnih razmerah: ker se je zvonilo v stolpu, je bila cerkev odprta; tatovi so vedeli, kje da je ključ k tabernakelnu, kajti po storjeni tatvini obesili so ga na dotično mesto. Stoprav danes zjutraj, ko je hotel župnik mašovati, zapazila se je tatvina. — (Ne 8 reč a. ) Pri skladanji nečega bruna ponesrečil je hlapec Urban Sedej, ki je bil v službi pri gospe Logarjevi V Idriji. Štirje hlapci so nosili bruno, katero bo spustili tako neprevidno na tla, da je Sedeja ubilo. — (Novi tarifi na južni železnici.) Iz Središča se nam piše: S 1. aprilom t. I. vpeljnla je od gospoda Klima toliko hvalisana južna železnica nove tarife za osobni in tovorni promet. — Ker je južna železnica bila dozdaj najdražja, nadejali smo se, da bodo novi tarifi pravičnejši. — Da pa smo se varali, dokazu;ejo uaslednje številke: Pred novim tarifom plačevali smo za vožnjo v 111. raz-r«du iz Središča v Ormož 25 kr., zdaj pa 35 kr., v Čakovec poprej 25 kr., zdaj 35 kr., v Pcuj poprej 70 kr., zdaj 80 kr. Za pošiljatev zrnja s tovornim vlakom plačevali smo iz Središča v Ormož poprej 8 kr., zdaj 12 kr., v Ptuj pojirej 16 kr., zdaj 23 kr., v Maribor poprej 26 kr., zdaj 32 kr. Seveda je južna železnica tudi drugod tarife zvišula in radovedni smo, ali bode gospod Klim tudi te „pravične" tarife smatral za znak nakloujenosti do občinstva v obče iu slovenskega naroda posebe. — (Baron Unterrichter coutra dr. S u e.) Naši čitatelji se izvestno še spominjajo na ime g. okrajnega komisarja Unterrichterja, ki je pred par meseci igral v Ljutomeru tako čudno ulogo. Danes pa nam je zabeležiti zopet novo blamažo tega gospodtt. Gosp. župnik dr. Šuc v Slovenjem Gradcu uložil te bil zoper neko odločbo g. barona precej ojster rekurz, vsled katerega se je vršila zoper g. dra. Su ■ i preiskava zaradi hudodelstva obrekovanja po § 209 k. z. Ta preiskava se ]•> potem ustavila in vsled tega je tožil g. baron pri c. kr. okrajnem sodišču v Sloveujem Gradcu zaradi prestopka zoper varnost čusti po § 487 k. z. A tudi tu je imel smolo, kajti sodišče je g. župnika obtožbe popolnoma oprostilo in včeraj je tudi prizivna instanca v Celju to sodbo potrdilo. Gosp. baron bo moral seveda tudi vse stroške trpeti. — Ps£ slaba satisfakcija za rahločutnega aristokratičnega slovenofoba. — (Velik požar.) Iz Središča se nam piše: V nedeljo popoludue naBtal je ogenj v Središči (trgu na spodnjem Štajerskem), ki je hm borna uničil jedno celo ulico. Domače in Ormoško ognje-gasuo društvo delovali sta neumorno, a ni bilo moči omejiti kruti ogenj, ker je bilo vse Buho in je manjkalo vode. Zgorelo je 11 hiš in 13 gospodarskih poslopij. V veliki nevarnosti je bila tudi hiša, v kateri je poštni urad. Zgorel je tudi jeden otrok in več živine. Gorelo je celo noč in so ognjegasci imeli dovolj posla z gašenjem. Škoda je velika, ker tretjina pogorelcev ni bila zavarovana. Ptujski okrajni glavar pl. Scherer je bil že na pogorišči in obiskal nesrečneže, katerih beda je velika. — (Čitalnica v Brežicah) priredi dno 30. t. m. v korist Št. Rupertškim pogorel-cem veselico z gledališko predstavo „Svoji k svoji m", tombolo, petjem in prosto zabavo. — („S I a v j a n s k a čitaonica v P u 1 j i") priredi zabavni večer v nedeljo dne 23. t. m. Vs-pored obsega tamburanje, govor: Vnednost pučkih popievakadrda. Bartol ć* in glumo : „G luh mor a bi ti". Potem je prosta zabava. Vstopuina 20 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Opera v Zagrebu.) Mej tem, ko bode osobje narodnega gledališča hrvatskega gostovalo v Spljetu, bode v Zagrebu kratka operna sezona pod vodstvom g. pl. H r e 1 j a n o v i ća , kije sestavil društvo „ad hoc". Predstave se prično početkom meseca maja. Kazne vesti. * (K zgodovini „influence".) Pariški „F garo" prijavlja iz pisma uecega agenta Ludovika XVIII poročilo o influenci, ki se je prikazala na otoku sv. H dene, ko je bil Napoleon tam vjet. Dotično mesto bIovo : „Januvarja meseca 1817. Poslednji čas umrje tukaj jako mnogo ljudij. Vnetja so pogostoma prav kritična. V štirih dneh bolnik umrje, ali pa je iz nevarnosti. Bolezen imenujejo »influenco". Prouzročuje jo suša in traja že nekoliko mesecev". * (Za 11 'iu e-je v spomenik) menda res ne bode mesta v Nemčiji. Iz Mogunca se poroča, da se tudi tam delajo zapreke, da bi se postavil Bpomenik, ki ga neso hoteli v Diiiseldorfu. Mestni zastup je namreč sklenil, uaj se predlog, ki ga je uazuanil župan glede spomenika, izroči „estetičui komisiji*. * (Promovirani dimnikarji.) Dunajski dimnikarji si štejejo v posebno dolžnost, da varujejo svojo stanovsko čast tako skrbno, kakor dandanes že noben ariBtokrut ne. V nedeljo so to znova dokazali na posebnem shodu, na katerem so slovesno protestirali zoper to, da bi 8e v ujih črno vrsto usilila dva .študirana" človeka, doktoratid zdravilstva Peltschacher iu inženirski asistent Simona, katera sta prosila, da se jima podeli konceBiju za izvrševanje dimuikarskega obrta in prošnji podprla s pravilnimi dokazi svo|e osposobljenosti. Ta dva sta se gotovo prepričala, da je v dimniku laglje in hitreje „priti na vrh", kakor po trnievera potu Studiranja. Prav radovedni smo, ali se bodo dimnikarji ubranili t h dveh kolegov. * (Ljubovna tragedija v Pragi.) Veliko senzacijo je vzbudil v Pragi grozen umor in samomor. Udova Katinka Auger, posestnica velike kavarne na Pfikopih seznanila se je pred kratkim z vinskim agentom Aleksandrom Subotičem, umi-rovlienim stotuikom, ki stanuje pri svojem bratu na Vioohradih. Navzlic razliki starosti, — ona bila je stara 51 let ou pa 37, — hotel je Subotič stopiti z ud;.v i v zakon. Ker so ji pa sorodniki odgovarjali in je ona postala hladneja proti Subotiču, prišlo je do katastrofa. Subotič prišel je k Angerjevi, ki jo bila nekaj bolohua in ležala v postelji iu jo ustrelil, potem pa še samega sebe. Ko bo prihiteli ljudje, so našli še oba ž.va, a pol ure pozneje bila sta mrtva. * (Odvetnikov v Budimpešti) je sedaj okolu 1000. To je pač izdutno število. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko je mej njimi Židov, kajti gotovo jih je večina. * (Stekel pes) ogrizel je v vasi Nadas pri Požunu sedemnajst ljudi, mej katerimi je bilo več otrok. Koliko je ogrizel psov, bo ni moglo dognati. Dvanajst tacili pBov so že pobili. Ljudje so bili vsi preplašeni in so se zapirali v hiše. Orožniška pa-tiolia je potem psa ustrelila. Vse ognzene ljudi poslali so nemudoma v Pasteurjev zavod v Iiu-dimpefito. * (Bogata zapuščina.) Bivši tovarnar in izdelovatelj patfumerij Kreller v Norimberku zapustil je vsoto jeduega milijona mark za blagodejne namene. * (Starost — slabost.) Najstarejši nemški časuik „Frankfurter -Journal', ki šteje že 278 letnih tečajev, je prišel v sodni konkurs. Izhajanje lista zugotovljeno je samo za 14 dui. * (Angleži kot ljubitelji žganja) slu jejo po vsem širokem svetu, zlasti mornarji. Pravi angleški mornar spije na dau toliko žganja — če ga ima — da bi normalno velik človek v tej množini prav lahko utonil. Samo na Angleškem se je luni glasom statističnega izkaza iztočilo nad šest tisoč milijonov litrov raznovrstnega žganja v vrednosti 1.438,662 630 gld., povprek je vsak prebivalec velike Britanije ne glede na starost in spol samo za žganje izdal v jednem letu nekaj nad 31 gld. in sicer na Angleškem dosti več, kakor v Škotski ali Irski, kar pa je tolmačiti tako, da pijejo bogati Angleži lo drago žganje, Škoti in Irci pa oavadui je ruš. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb 20. aprila. Pri današnji volitvi zmagal kandidat združene opozicije dr. Amruš s 177 proti 168 glasom, katere dobil vladni kandidat dr. Pliverić. Veselje splošno in nepopisno. (Za sinočni list prepozno došlo. Op. ured.) Dunaj 21. decembra. Ministarski predsednik \Vekerle konfcriral poldrugo uro s finančnim ministrom dr. Steinbachom. Opoludne se vršil v miniserstvu uiianjih rečij vkupen ministarski svet, katerega so udeležila oba mini-sterska predsednika in finančni minister in bil definitivno določen vkupni državni proračun. Beligrad 21. aprila. Odvetnik dr. Peter Maksimović imenovan pravosodnim ministrom. Rim 21. aprila. Včeraj popoludne' dospel cesar Viljem in bil sijajno vzprcjet. Mesto okrašeno. Listi pozdravljajo cesarja navdušeno in poživljajo prebivalstvo, naj visokima gostoma pri vzprejemu izrazi čustva simpatije. Prihod vlaka naznanilo 101 strel. Kralj z velikanskim spremstvom pozdravil cesarja in cesarico. Prebivalstvo pozdravljalo na potu v Kvirinal cesarja, cesarico in kralja z nepopisnim entuzijazmom. Rim 21. aprila. V nedeljo popoludne obiščeta cesar Viljem in cesarica Sv. Očeta. Rim 21. aprila. Jutri pride specijalni poslanik turškega sultana, da prisostvuje sre-berni poroki. Specija 21. aprila. Koburžan in soproga sta se danes dopoludne z Llovdovim pamikom odpeljala v Carigrad. Berolin 21. aprila. V drž. zboru se razširja govorica, da je Bismarck nevarno obolel. Novi York 21. aprilu. Strahovit ciklon napravil v državah Alabama, Misisipi in Ar-Icansas velikansko škodo. Mnogo osob ubitih, na poljih toliko škode, da se skoro nič ne bo pridelalo. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo In »hranitev dobrega probavljenja ae priporoča raba mnogo deaet-• t i dobrosnanega, pristnega „Moli ovoga Scidlitz-praška", ki ne dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vb« toikoto prchavljcnja. Originalna akatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatolj, na DUNAJI, Tuch-laiiben i>. V lokarnah na deželi jo izrecno zahtevati MOhb-ov preparat, za/.nauiovan z varnostno znamko iu podpisom. Manj od dveh Skatljic so ne pošilja. 1 (18—ti) „LJUBLJANSKI ZY0N" »t©51 la vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Loflerljue mrečke 19. aprila. V Pragi : 8G, 77, 29, 44, G6. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-t rovi Nebu Mo-krina v tu m. 7. zjutraj 73H''2 mm. 5 4» C si. svz. obl. a. 9. po pol. 73tJ 8 mm. 184»C si. jzh. obl. 0 00 hi -1 * •J. zvečer 7;U>-7 mm. 12 4° C si. jzh. obl. Srednja temperatura IS 1', za 8'6' nad norinalom. dno 21. aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. '.»««0 _ gld, 98*40 Srebrna renta..... „ 98-20 — „ 98-10 Zlata renta.......117-35 — „ 117U5 4°/0 kronska renta ... „ 968f> — „ 9680 Akcijo narodne banke . . „ 989-— — „ 985-— Kreditno akcijo .... „ 345 75 — „ 344 — Lordon........ 199*90 — , 12220 Srebro....... — •— — —•_ Napol........ 9-70 V, — l 971 C. kr. cekini..... „ JV7K — „ 570 Nemško marke .... „ 59-77«/, — , 5977'/, 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 . 250 gld. 147 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 , 1H7 , 75 , Ogerska zlata rento 4°/0...... 115 n 95 „ Ogerska papirna renta 5°/0 ..... — „ — „ Dunava reg. srečko 5°/0 ... 100 gld. 129 „ 50 „ Zemlj. obe. avBtr. 41/,0/0 zlati zast. liHti . 120 „ 60 Kreditne srečke......100 gld. 201 „ 25 „ Rudoltbve srečko.....10 „ — 9 — „ Akcije anglo-avBt. banke . . . 200 „ 155 „ 50 „ Tramway-drast. velj. 170 gld. a. v. . . . 270 „ — Bolestnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti naše preljubljene, nepozabne soproge, oziroma hčere in sestre, gospo Julije Schuster roj. Hrovatin posestnice katera jo danes v četrtek, dne 20. aprila, o polu-noči, ina/.iljenii a sv. oljem, v 41. letni dobi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode jutri v s-ho t o, dnć 22. aprila, ob 5. uri popoludne, iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 9, na mirodvor k sv. Krištofu. Preblago pokojnico priporočamo v pobožno incil tev in blag spomin. Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani. V Ljubljani, dne 20. aprila 1893. Uršula Hrovatin, mati. Frsuoe Schuster, soprog. Matilda Hrovatin, Marija Strel roj. Hrovatin, Karolinn Tren roj. Hrovatin, sestre. (423) .ledino |>ri«tni Proizvaja se jedino v lokami ,.k angelju varuha" lekarja A«loif» Tl»lerry-Ja v r.ejfradi na Hrvatskem ter ga Je moči samo ta dobiti. VhsIih steklenica mora hiti previđena z rudećim napisnim list kom in z varstveno znamko, kakor je tu zraven natiskana, mora biti zavita v navodilo o 5 uporabi z ravno tisto varstveno ' znamko in mora hiti zatvorjena i srebrno kovno kapioo, v katero je utiskana tvrdka: „Adolf Thierry, lekarna „k angelju varuhu" v Pregradi". VsHk drug kakorkoli adju-stovan balzam, ki nima vseh teh znakov pristnosti, treba je zavračati, ker sodržujejo ta ponarejanja samo prepovedane, drastično deluj ode, torej škodljive tvarine, kakor n. pr. lopatiko itd. Kjer ni zalozišča mojega jediuo pristnega balzama, naroči naj se direktno in naj se adreaira tako-le: , .Lekarna ,k angelju varuhu' A. Thierry-Ja v Pregradi pri Rogatcu-Slatini". Pošilja se le proti povzetju ali če se pošlje znesek po nakaznici. — Cena je s poštnino, zabojem, nakladanjem in voznim listom: 12 malim ali b velikim steklenicam 1 gld. 86 kr. 60 , „ 30 n „ 6 „ 00 , v Bosno in Hercegovino 2 gld. 30 kr., ozir. 7 gld. Ponarejale« in posnemalei se temeljem zakona o zaščiti znamk strogo zasledujejo, isto tako prekuno-valci falsifikatov ali slabih ponarejanj. Zvedenška Bvcdočba visoke kralj, deželne oblasti pravi glasom analiti&kega izvida (št 5782 —H. 6108), da moj preparat ne sodržuje nikacih prepovedanih ali zdravju Škodljivih tvarin. Ono tu- in inozemske lekarne, kjer so nahajajo zalozišča, objavljalo se bodo vsako poluletje. lekar ,,k aiiKel|u varuhu'* v Pregradi pri Ilogatcu-Mlutini. (1372—5) Najstarejše, najiz-kušenejše, naj repi nejše, poleg tega najcenejše univerzalno, Ijndsko, domar* in zdravilno m red st v o preti malene vsem notni njim in nnanjim boleznini. CJr. glavno^ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda -v-ella.t7-xa.eg-3. od. 3.. olctoTora. 1892. Nastopno omenjeni prihajalrti in odhajalo i časi označeni so v srednjeevropskem