Leto
V Ljubliani, dne 12. marca 1926	Stev. 15
f. ovenski učenjak Miklošič in njegov £ pomenik ¥ Ljutomeru
V prijaznem Ljutomeru nameravajo v kratkem, morda še letos, postaviti spomenik slovenskemu možu, ki je zanesel sloves Slovencev po vsem širokem svetu učenjakov: Francu Miklošiču.
L. 1813 je bil v kmečki hiši v vasi Radomerje blizu Ljutomera rojen velik slovenski talent Franc Miklošič. Hodil je v ljutomersko ljudsko šolo, nato v varaždinsko in mariborsko gimnazijo in na vseučilišče v Gradcu. Od 1. 1883 je v Gradcu občeval z Ilirci, ki so hoteli Slovence združiti s Hrvati tudi jezikovno ter tako za ves slovanski jug ustvariti eno književnost. A kmalu je te načrte opustil in se oklenil nazorov Čopa, Kastelca in Prešerna, ki .so gojili slovenščino.
Miklošič je postal doktor mo-droslovja in je nato dovršil še pravoznanske nauke, postal odvetnik in od 1. 1883 na Dunaju služboval v odvetniški pisarni. Na Dunaju pa se je Miklošič seznanil s slavnim slovenskim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem ter začel zopet gojiti jezikoslovje. Postal je državni ocenjevalec slovanskih, novogrških in rumunskih spisov ter se je posvečal tudi sta-roindijski književnosti. Že 1. 1844 je izdal primerjevalno slovnico za sanskrit, zend, grščino, latinščino, litvanščino, gotščino in nemščino.
Znal je torej že celo vrsto jezikov. Ves učeni svet je strmel nad to knjigo, ki je bila prva svoje vrste. L. 1849 je Miklošič postal izredni, a 1. 1851 redni in stalni profesor slovanščine na slavnem starem dunajskem vseučilišču. Izdal je še celo vrsto knjig, tako da je slovansko jezikoslovje pod njegovim vodstvom napredovalo z orjaškimi koraki. Njegov veliki slovar je postal vir vseh nadaljnjih slovanskih jezikoslovnih raziskovanj. L. 1874 je izdal nanovo razširjeno svojo slovnico, za katero je že 1. 1850 postal pravi član c. kr. akademije znanosti.
Miklošičeva jezikovna dela se tičejo ne le Slovencev, nego vseh slovanskih plemen in jezikov, zato so važna enake za vse Slovane. Pisal pa jih je v nemškem jeziku, da so jih lahko razumeli ne le vsi Slovani po svetu, nego tudi vsi drugi svetovni učenjaki. Miklošič je vedno kazal, kako govori Glavni trg v Ljutomeru, kjer namerav
Dr. Franc Miklošič, najslavnejši učenjak slovanskih jezikov.
narod ter je narodni jezik priporočal vsem slovanskim pisateljem.
L. 1849 je postal poslanec in začel sestavljati za višjo gimnazijo prva slovenska berila, ki jih je izdal 1. 1853 s pomočjo Ivana Navratila in drugih slovenskih pisateljev. Pečal pa se je obenem z drugimi jeziki, celo z albanščino in ciganščino, ter je spisal nove učene razprave.
Na dunajskem vseučilišču je bil štirikrat dekan modroslovne fakultete in 1. 1854 celo rektor; predsednik izpraševalne komisije za srednješolske profesorje pa je bil celih petnajst let. L. 1861 je za svoje velikanske zasluge postal dosmrtni član gosposke zbornice državnega zbora, 1. 1863 je prejel vitežki križ sv. Leopolda, 1. 1864 pa je postal piemenitaš.
Umrl je 1. 1891. na Dunaju in Je bil pokopan z veliko častjo. Zakaj v svoji dobi je bil Miklošič največji jezikoslovec na vsi zemlji, najslavnejši slovničar sveta v 19. stoletju. Z zlatimi črkami je vklesano Miklošičevo ime na dunajski univerzi, vsako slovensko mesto ima cesto ali ulico Miklošičevega imena, Ljutomer pa odkrije svojemu rojaku spomenik, ki bo spominjal na slavo učenjaka Slovenca iz kmečke hiše. Vsi Slovani zro s ponosom na Miklošiča, učenjaka, kakršnih pozna malo kulturna zgodovina. Zlasti pa se ponašamo ž njim Slovenci, najmanjši in najmanj znani rod slovanski. Malo nas je, a imeli smo vendar velike može svoje
krvi in svetovne slave. Juri Vega, Prešeren, Čop, Slomšek, Miklošič, Levstik, Gregorčič, ter še toliko drugih pesnikov, Stritar, Aškerc, dr. Iv. Tavčar pisateljev, učenjakov in izumiteljev se je narodilo iz slovenske kmetiške hiše. Vsi so imeli inteligentne starše, ki so daH otrokom najboljše: natorne talente in šolo. Zlasti zelena Štajerska je bila vedno vzgledu a v ljubezni staršev do šole in šolanja.
Ko se odkrije v Ljutomera Miklošičev spomenik, bo prisotna vsa Slovenija, ponosna na zemljo, ki je rodila velikega moža. Narod se bo torej gotovo rad odzval pozivu odbora in radevolje prispeval za spo-ajo postaviti Miklošičev spomenik, meuik slavnega Miklošiča.
Profesor Ferdinand Seidl je 11. t. m. v Novem mestu, svojem rojstnem kraju, praznoval sedemdesetletnico. Ta učenjak je prekrasno opisa] naše planine, iz kakšnega k anion ja so sestavljene jn kakšne rastline rastejo na njih.
SosStfiski pror'o5f«li orecr-
t Ivan Velka v rti, aktivni nadporočmik v Bosni lota 1878., pozneje pa mnogo let Oibčinski svetovalec v Ljubljani, je dne 5. t. m. umrl v svojem 83. letu. V dobrcdielne namene je zapustil 50.000 dinarjev in v oporoki je s 1500 dinarji obdaril celo vse vojaike, k; so ga spremili na zadnji poti.
Semenj v okoi.ci zagre
n n ;-" i!i, ftaij-fi
u. ma.
, . - * ■
-
Tri kilometre dolgi jez na Nilu v Egiptu. Zajezena voda bo iz»yreane-nila veliko puščavo v rodovitno poiif
Model letečega avtomobila. Brata Radoševič iz Sarajeva sta izumila letalo, s katerim je mogoče letati po zraku kot z aeroiplanom in so voziti po zemlji kot z avtomobilom, kar je posebno važno, če se pri krilih letala kaj pokvari in se mora spustiti na zemljo, kjer lahko hitro nadaljuje svojo pot kot avtomobil ali se pa pelje do prve delavnice, kjer pripravo za letanje zopet popravijo. Slika nam kaže izumitelja Anto Radoševiča pri razkazovanju svojega aparata v iieogradu, kjer se posebno vojna uprava zelo zanima za ta važni,
domači izum
Najmanjša konjska pasma na svetu se v velikem številu goji na Angleškem v Šetlendu, zato so ti le okroglo 1 meter visoki, a zelo hitri in vstrajni konjički, poznani po imenu šetlendski poniji. Posebno so priljubljeni pri otrocih, ki ne poznajo lepše zabave kot je vožnja s takim malim konjičkom, ki svojega malega gospodarja uboga in je tudi v resnici živa igrača.
Burbonska palača v Parizu, kjer zboruje francoski državni zbor. To slavno zastopstvo francoskega naroda ravno sedaj praznuje petdesetletnico, odkar so se po padcu zadnjega cesarja Napoleona IU. prvič sestali novoizvoljeni poslanci republike. Od takrat izvoljenih narodnih zastopnikov sedj v parlamentu samo še 89 let stari poslanec S. Rioto, ki opravlja častno službo starostnega predsednika.
Oven iz Avstralije, ki je dal naenkrat 5 kil volne. Ta koristni koštrun je dobil na živinorejski razstav; v Sidneju prvo nagrado.
Avtomobil s šestimi kolesi in z udobno urejeno spalnico in kuhinjo za popotovanje po puščavi Sahari. Kakor po obljudenih krajih konje, bo v pyščavi izpodrinil avtomobil kamele.
Promet na ulicah r Llpskem v Nemčiji, kjer se ravno vrši vsako-letni semenj, kamor pridejo trgovci z vsega sveta in pripeljejo s seboj blago iz najbolj oddaljenih krajev.
Japonski minister pri podpisovanju odlokov.
Francoska družina, ki je bila radi svoje številnosti odlikovana z
bogato nagrado.
Boj slonov, kakršne prirejajo ob slavnostih v Indiji
.............
■ • ■pm
. ." '	- , . s - v K !
i
Francoski prestol, star 1300 let, na katerem so bili kronani francoski kralji, ko so prisegli na starodavno, v staroslovenskem jeziku pisano sveto pismo.
Svetilnik pri rtu Finisteri v Franciji, na katerem sta bila dva čuvaja vsled viharjev na morju skoraj tri mesece odrezana od sveta.
Največja podmornica na svetu, katera je Angleže veljala 225 milijonov dinarjev.

mmm i

i
Avtomobil med divjaki. Slika nam kaže poglavarja rodu Masaj v Afriki, ki si je avtomobil nabavil za svojo zabavo.	Pariška piesalca, ki tehtata skupaj 300 Idi«