P esamezne številke* Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din 2*—•
#TABOR* izhaja vsak dan, me*
nedelje ia prazoikor, oh 18. turi x datumom naslednjega J»e ter stane mesečno po pošti D 18*—, za inozemstvo D 26’—, dostavljen na dom D	na izkaznice D18*-%
tnnerati po dogovora. Naroča se pri opravi »TABORA*, MARIBOR, JorŽčeva »lica štev,-4
m
Pošt nirtapSačaria. v.ibf ovitii Cena ’ današnje šftev- 2 Din
TABOR
Posamezne Številke* Navadne Din lw ob nedeljah Din 2*—«
UREDNIŠTVO m	v “ -
Jurčičem nLicZ, itropio. Telefon mterarls. «. 270. UPRAVA ee nehaj, v JwSJe5 olici st. i, priUiSJ<v desno. Telo-Um it M. - SfIS pošInoSefanrS raEna Me« u.7«7.
Na ureoila hren daoazj. .aa m “>»•. — Rokopisi sc m MaTaji-
Naslov:
Tit.
,
Maribor, nedelja 18. maja 1924.
v	  '	—»4
Leto: V. — Številka: 114.
Knjižnica liceja Ljubljana
Na levo alf desno ?
Ato primerjamo volilne rezultate > 'Angliji, Franciji, Italija in Nemčiji, opa rzimo dejstvo, ki je značilno za razpolo-1 'ženje evropskih narodov. V Angliji in Franciji so ojačani levičarji. v Italij: in ' Nemčiji desničarji. Anglija, Francija in Italija so zmagovalske države, Nemčija • jo premaganka, Prve volitve po pre mir ju so.bile pred očitnum vplivom voj' nega rezultata; druge so že jasnejši iz raz mirovnega razpoloženja, 0 prvih ■volitvah so se v tzv. premaganih in mi' vohastalih državah ojačili levičarji, i , mnagovalskili pa desničarji. Sicer je Itn lija že 1, 1920- kazala nagel vzrast socialističnih in komunističnih vrst, a način 'kako si je čez nekaj časa pridobila nadvlado politična, struja izrazito desničarske smeri, nam priča, da se je povojna 'Italija nagibala k desnici. Bog na levo in sicer kar v skrajnost je v globoki psi haloški zvezi z vojno in njenimi: dogod ki. Dejstvo, da se je levica ko n cen tri ■rala predvsem- v tzv. premagani K deže lah, kaže zbeganost, razočaranje in res sentiment širokih mas. Nastala je posebna dispozicija za odpor, revoluci jo, destrukcijo. Ta dispozicija je slonela predvsem na ekonomskih razmerah: ljudje :,so dolgo trpeli in stradali, zdaj pa so morali prevzeti nase bremena izgubljeno vojne in trpeti in stradati nadalje. V novonastalih; državah je bilo razpolože nje prav tako nejasno in zbegano; Avstrija, Madžarska in Bolgarija so bile jprenstvarjene od temeljcV'do vrha in 'se nič kaj niso mogle sprijazniti z novo zunanjostjo; v .Jugoslaviji, na Češkoslovaškem1, na Poljskem! in v Romuniji pa sp se mase le V težavo zbliževale z novo državna idejo, zahtevajočo predvsem!
!konstrnktlvnega dola in patriotizma« Tajko sO Imeli: oznanjevalci socialnega ra'di-j kalizmta dokaj lahko delo: na eni strani so- so mase -vpraševalo, čemu je bilo' vse |trpljenje, ko jo vojna izgubljena; na Idcugi strani pa so se patriotizem, mllita-frižem! in podobna gesla med vojno tako - diskreditirala; da jih je brlo tudi v jjovih i;državah lahko-zanlkavatL V. Rusiji 'se /je,med tem. svetovna vojna nadaljevala, IsaS so, platneni socialno revolucijo bruhal i iz ognjenega žrela, ki ga je izdolbla [vojna, če ne bi bile ruske maso tako na-(: veličane vojno in1 ako ne In komunisti . nastopali kot odločni protiiinilitaristi, bi }ruska revolucija ,ibila dobila zmernejše (obSke. — Drugače je bilo v Franciji, in v /'Angliji, kjer je vojna zmaga okrepila f zaupanje v državo in ljubezen' do rn.oč-Ine dosnovihe in kjer šobite splošne eko-J-nomeke razmere neprimerno ugodnejše.
( y zadnjih dveh letih opažamo, da le-^ vlčarski ekstremi izgubljajo tla. Svetov-|na*.socialna revolucija*'je ostala omejena ((naiRusi. jo,;, drugod- sev premožni, -slo j i oja-iču jejo-in- svetovni kapitalizem zopet utr-Ijiuje jedva razmajane pozicije. V premaganih deželah je videti premik arnjo na desnico; ^socialistične vlade so razočarale. impostale »socialpat rioteke«; eni..so se [vsega naveličali in so šli v sredino, drugi I pa /so „>se tem- strastneje zarili, v komuni-izem1. Barlamcnti- se niso pokazali spo-fsobne za velike -nalogu povojnega gospo-tdarstva in 2)1 konsolidacijo političnega i ‘življh n ja. R ri z a: p ari amen ta r i zrn a je portala .splošen evropski, -simptom; z desni-j/w ih z levice jo čuti ostro kritiko demokracije, id asi- demokracija sploh-še ni nikjer našla-swioje končne-obliike.^Stabe go-sPoidarskc razmere v tzv. Premaganih državi. zdr,užeae. a.kri^jčnjai noeprgz-
G. Davidovič sondira.
Pismo Pašiču. — Konferenca z .Tovano vičem, —' Popoldne sestanek s Pašičem.
BEOGRAD, 17. -majnika. (Izv.) Ves ■dopoldan se jo bavil Davidovič s sestavo koncentracijske vlade. Takoj zjutraj je pričel v svojem1 klubu konference s svo-
katere lahko g. Davidovič računa, Davidovič na vprašanje, katera je osma, ni dal odgovora. Domnevajo, da bi bila to skupina Petroviča (?) ali pa socialisti.
BEOGRAD, 17. majnika. Da Vidoviču jo kralj- v včerajšnji večerni avdijen-
jirni prijatelji in voditelji opoziei jo.nab ci poveril mandat za sestavo koncentra-
nega bloka. Tekom1 dopoldneva je poslal Pašiču pismo, v katerem mu sporoča, da mu je bil poverjen mandat za sestavo vlade ter ga prosi, naj mu sporoči, kedaj bi se megla še danes sestati. Ob 11. uri je Davidovič v predsedstvu narodne skupščine obiskal skupščinskega predsednika Jovanoviča ter se ž njim) posvetoval o možnosti izvršitve poverjenega mu mandata. Po tej konferenci, ki je trajala nad 1 uro, se je podal Davidovič v klerikalni klub, kjer je zbranimi zastopnikom opozicij o nalil ega bloka ofici jelno sporočil, da mu je poverjen1 mandat za sestavo koncentracijske vlade
cij-ske vlade, ki jo naj tvori opozici jonal-ni blok z radikalci. Davidovič bo danes začel pogajanja z radikalnimi voditelji. Težko je reči, ali bodo ta pogajanja dovedla do uspeha. Nasprotno, izgloda celo, da bo radikalna stranka oficijelno odklonila. vsako sodelovanje z opozicijonal-nimi blokom-, dokler se ta opira na Radiču. V tem, slučaju pričakujejo opozicijo-nalci, da bo Davidovič poverjen s sestavo koalicijske vlade, pri čemur se bo o-sobito oziralo na delo v parlamentu, ki bo omejeno na sprejem najnujnejših zakonskih pi*edlogov.
Ako dobi Davidovič tak mandat, na-
ter jih pozval na sodelovanje, na kar so merava -sestaviti vlado opozicijonalnega ti brez ugovora pristali.
Na Davidovičevo pismo je Pašič odgovoril, da se bosta danes popoldne sestala. Vladni krogi sodijo zelo pesimistično. Prevladuje prepričanje, da Davidovič ne ho mogel sestaviti vlade.
Glede vlade opozicijonalnega bloka zatrjujejo opozicijonalci da razpolagajo s potrebno večino za verifikacijo ra-dičevs-kih mandatov, ker bi tako vlado pri verifikaciji podpirale vse skupine, ki; so-se v verifikacijskem odboru izrekle za stališče opozicijonalnega bloka. Med dru girni je baje izjavil socijalist Divac, da bo podpiral Davidovičevo vlado pri verifikaciji radičevskih mandatov. O akciji poslanca Petroviča se splošno sodi, da je doživela popolni fia-sko. Petrovič je ostal osamel in ga ne podpira noben radikalni poslanec. V gotovih krogih se zatrjuje, da ima Davidovičeva koncentracijska vlada globlji pomen in namen:
.ustvaritev sporazuma med vodilnimi političnimi skupinami. V kolikor ta vest
bloka, ki bo najprej verificirala radi-čevske mandate. Pri tej priliki naj bi prišlo do končne odločitve, ki je odvisna od tkzv. nevtralcev (11). Kljub temu pa jo dvomljivo, ali bo mogoče verificirati radičevske mandate, kajti brez dvoma je, da. bodo v tem slučaju tudi oni člani radikalnega kluba, ki načelno niso proti, v interesu strankine discipline glasovali z ostalo večino radikalnega kluba" proti" verifikaciji.
V krogih vladno koalicije se zatrjuje, da Davidovič ne bo dobil pričakovanega mandata za sestavo koalicijske vlade. Pa če bi tudi sestavil koalicijsko vlado, so radikalni krogi prepričani, da bi padla takoj v začetku o priliki, verifikacijskega glasovanja, kajti del nevtralcev in džemijetovcev bi po vsej priliki ostal nevtralen, tj. ne bo glasoval niti za niti proti.. Iz teh razlogov tudi bivša, vladna koalicija odklanja sodelovanje z Davidovičem, prepričana, da se bo položaj v kratkem izpremenil v nje-
ZA-GREB, 17. majnika. »Novosti« pi-šeja, da je energično stališče krone v razpletu krize v vseh meščanskih krogih vzbudilo splošno zadovoljstvo in optimistično razpoloženje.
odgovarja resnici, bodo pokazali dq^od- no korist,
ki prihodnjih dni.	-----
BEOGRAD, 17, maja. G. Davidovič je izjavil napraml novinarjem, da jo že od osmih skupin dobil soglasje za svoj koncentracijski kabinet. Ker je v celem: samo 7 sigurnih opozicijskih strank, na
Poslanik Balugdžič o razpletu krize.
Po njegovem mnenja je edini Izhod: izvenparlamentarna vlada.
BEOGRAD, 17. majnika. (Izvirno.) najine izjave berlinskega poslanika Ba-Današnja »Politika« objavlja senzacijo- luigdžiča o razpletu krize- Balugnižič pra-
vi med drugim, da je brona s simpatijo opazovala akcijo opoziciomalcev z& zbližan j c troimenega -naroda, zla-sti p% prihod Radičevcev v Beograd. Silno sla.
nplivall znani prvomajnišk-i manifest HRS-S, ki med diru-gim ugotavlja, da h-rv-atsk-i republikanci -ne marajo so delov-ati s Srbi Zato tu-di krona ni mogla poveriti vlade brezpogojno opozici jo nal--n-emu -blolku, ki se opira na rad-ičevce, visled česar se je kriza najbolj zavieklav Zato je po njegovem mnenju sedaj edini-izhod izvenparlamentarna vlada.
BEOGRAD, 17. majnika. Radičevska voditelja Predavec in dr. Maček sta z oizinom na izjave g. Balugdžiča v »-Politi-' ki« novinarjem izjav-ila, da nazi-ranje, kij ga zas-fccipa glede H-RSS g. Galitgdžič, ne odigo-v-a-rja de jamskemu položaju. Na--sprotno so radičevci vedno pripravljeni za -sodelovanje s Srbi in si tega i-skretnai žele.
KONFERENCE BENEŠA Z MUSSOLI.
NIJEM.	J
RIM, 16. maja. Danes sta ministrski, predsednik Mussolini in češkoslovaški! zunanji minister dr. Beneš nadaljevala posvetovanja. V poigoivorih sta se Mussolini in Beneš zedinila glede sodelovanja -obeh držav za dosego miru, za uresničenje stabilnih odmošaaev in gospodarske obnove evropskih držav,	,	i
RIM, 16. maja. V »Tribuni« piše čs-škostova-ški zunanji minister dr. Beneš,. da je prijateljska politika Češko-slovaškej ista, kakor jo je on -razložil že grofu' Sforzi. Temu- se je še pridružila italijan-sko-jtogoslovanska prijateljska pogodba in on bi bil srečen, če bi mogel izv-ršitii pristop Češkoslovaške k tej zvezi. Ra<z-( g-ovarjal se je z Mussolinijem o političnih in gospodarskih vprašanjih.. Polhič-j na vprašanja se tičejo I. ohranitve .miru*! 2- vzdrževanja reda v Srednji Evropi, 3.( če bi v bodoče nastali konflik-ti -v Srednji! Ev-ropi, bi se lahko Italija in Češkoslovaška zedinile o tem, kako bi poravnal?] konflikte in odstranili težave, ki bi gro~j zile -mo-titi mir in oibnoivo Evrope; 4. Češkoslovaška se naj pridii^iži itali.janisko-| jugoslovanski pogodbi s posebno ItaM-j jansko-češkoslova-ško pogodbo. Na- vprašanje. ali je možen sporazum med 2 ali 3 državami, je odgovoril Beneš; »Gotovo med 2, med' Italijo in Češkoslovaško, ker pogodba med Francijo in Češko&Io-l vaško Italije ne zanima, saj se tiče po-; vsem druge strani, nam-reč Nemčije. < . /i
BORZA.
OURIH, 17. maja. (Izv.) Pred borza.1 Pariz 32.45, Beograd 7, London ‘24.63, Praga 16.65, Milan 25JO, Newyork 564, Dunajj 0.007925.	*	t
morjemi med vrednostjo dela v- raznih t državah (valutne razlike), so prinesle! ostre socialne boje, ki so ojačevali — po zakonu pritiska in odpora — i levico i desnico. Vozelj evropske politike se je zapletal boljinbolj; prejšnje zveze so razrahljane in so postale pretesne, nove so izgubljajo v nejasnih kombinacijah o bodočnosti. Tako je tudi nacionalizem začel iznova oblačiti šovinističen plašč in trgati vezi med- narodi, ki -bi mogli le s skupnim' naporom svojih najboljših sinov likvidirati svetovno vojno. V ama-j govalskili državah je jelo prevladovati razočaranje: Italija se jo podvrgla novemu političnemu tipu, fašizmu, v Angliji je srlna brezposelnost obrnila delavsko -mase k auočnim socialnim geslom; v Franciji je Nemčija sicer držala mase v vojnem razpoloženju, a notranje raz-mere^so boljinbolj netile nezadovoljstvo.
Druge volitve im premirju so sliko že dokaj, izpromenile. Vojni vplivi stoje bolj v ozadji; do izraza prihaja pristnejše razpoloženje množic. Poteze ekonomske, socialne in nacionalno realnosti postajajo .vidnejše, V Angljji je.pri-
•“■***	‘A'?—*''*	•	  ■’	-	..	Vjtil'--	'•
šla na površje labouristična vlada, ki se naslanja na ši-roke delavske mase in zastopa ideologijo socialne preobrazbe. V Italiji so posebne razmere potrdile fa-šistovsko »revolucijo«, toda če bi ne bilo silnega pritiska, bi bil tudi tu rezultat^ podoben- onemu v Angliji. Francija sejo te dni odločila za levičarski kartel, ki združuje socialno progresivne in nacio-j nalno zmerno skupine. Nemčija je poda-! la najmanj, jasno sliko: v nji' je vojni duh še najbolj mobilen. Opaziti je pač j smer na desno, a tako, da sta so na lo-vemi in na desnem krilu ojačili dve skrajnosti, dočim- je demokratična, socialno -progresivna i n_ nacionalno zmerna sredina šibkejša kot je bila poprej. Od manjših držav, ki zmeraj gredo za večjimi, j« treba omeniti Jugoslavijo, Avstrijo, Bolgarijo in Grčijo. V Jugoslaviji se ojačuje zmerna konzervativna desnica, dasi razcepljena v dva plemenska tabora, v Avstriji jo zmagala zmerna desničarska smer; še bolj izrazita jo desničarska zmaga v Bolgariji, -ki je bila več let pod diktaturo levice; v Grčiji je P^odi-Td.e^ničarski ropublikanize.m, čigar
no-sitelja sla vojaški in meščanski sloj. Na Češkoslovaškem vlada koalicija zmernih socialističnih in nacionalističnih-strank, ina Poljskem se boljinbolj utrjujejo desničarske smeri, dasi se lahko* — vsled posebnih poljskih razmer — si-1 tuacija čez noč obrne.
Če zberemo ta dejstva in napravim* sklep, moramo ugotoviti:
Vojni vplivi se polagoma umikajo. VJ zmagovalskih državah prevladujejo smeri, ki so vnete za. gospodarski sporazuhl med narodi, za socialno evolucijo in za-zmeren nacionalizem. Poražene države še največ trpe pod pritiskom vojne nesreče, vendar pa se,.manjše (Avstrija, Bolgarija im Madžarska) boljinbolj vživ-Ijajo v nov položaj in opuščajo načrte* ki bi mogli vznemirjati druge narode ini države. V novonastalih nacionalnih ‘državah se še nadaljuje akomodaci jski' proces, a tudi tu — v razmerju s kulturno višino ljudskih plasti in z uspehi goi-spodarske politike — boljinbolj prevlad duje konstrukcija ihad destrukcijo.
Ali bo razvoj krenil na levo ali n* d osno? To. kar hočejo vsi narodi in vsi?
s«.
družabni razredi, j© v prvi vrsti nekaka normalizacija gospodarskih in političnih razmer. Normalizacija je v nasprotju revolucijo, pa najsibo slednja rdeča, bela ali kakšna drugačna; normalizacija znači odpočitek na rezultatih dosedanjega boja in' razvoja. Rezultati sk> dvoja-ki: nacionalno-politični in socialni. Prvi značijo: sedanje narodnostno stanje mora ostati trda podlaga. Kdor bi hotel to edino stabilno podlago razdreti, bi razimotal strahoten klopčič nasprotij in razvnel novo vojno z nedoglednim! kon cem. Normalizacija tedaj pomeni ustalitev sedanjega status (juo, razoroženje armad, mednarodno politiko v duhu Društva narodov in sporazumno sodelovanje med vsemi narodu To je pot k evropski rekonstrukciji. Macdonald je te dni po-vdaril posebno važnost malih narodov, rekoč, da, njim pripada njegovo srce. Izrekel se je za priznanje nacionalnih posebnosti in nacionalne samoodločbe, odklonil pa je bojeviti nacionalizem’ in vojaško politiko malih*držav. Razvoj bo nedvomno šel v to smer, ali Pa bodo normalizacijo razmer nadomestile revolucije in vojne s strašnimi posledicami.
Socialna normalizacija se bo ustavila na levici od manchesterskega liberalizma in gospodarskega individualizma. Macdonald, ideolog nove Evrope, je minule dni vzkliknil delavstvu; »Učite se sovražiti revolucijo in pospeševati evolucijo!« Nesporno je, da se ruski revoluciji ne bo vsaj za dogledno dobo posrečilo, da bi izzvala reprize na zapadu. Imela pa je dobro posledico, da je nosunila demokracijo za linijo višje, da oo vodila socialni razvoj k idealu socialne pravičnosti in odgovornosti. To znači v praksi omejitev kapitalističnega pridobivanja in sodelovanje delavskih slojev pri delitvi gospodarskih' dobrin'. Diktatura pro-letarijata je prav tako malo kot vojaška dikatura v skladu s splošno potrebo normalizacije in mirnega progresa, s pa-feifikacijo Evrope in z ozdravljenjem težkih ekonomskih kriz.
Tendentea, ki jo kaže razvoj političnih razmer v zapadnih deželah, je tedaj: 'Politična normalizacija, socialna evolucija, mednaroden mir in sporažnm. Z drugimi besedami:	nova	zlata	sredina
imed dvema skrajnosti ima.	Ignotus.
: Politične vesti.
-r * Klerikalna nesramnost. Na Kreme-nici pri Igu blizn Ljubljane se je te dni zgodil obžalovanja vreden slučaj, kakor-šnih je žal vse polno po naši pobožni (slovenski domovini, da je bil v prepiru fen pretepu z nožem zaboden neki fant Smole. »Slovenec« seveda ni vedel kaj boljšega, nego da je takoj zavpil in na vse grlo trdil, da je morilec Sokol in ■Slami »velesokolske« družine. Po dejanskem položaju pa je ugotovljeno, da niti oče morilca ni »velesokol«, ampak je bil Cerkveni ključar, niti ni bil morilec sam kedajkoli član kateregakoli sokolskega društva. Klerikalci pač po sili hočejo iz vseh svojih ubijalcev napraviti Sokole. Tako je bilo v slučaju umora gostilničarja Kranerja pri Sv. Barbari v Slov.
gor., kjer po zatrdilu »Straže« in »Slov. Gosp.« sploh ni drugega nego sam klerikalci. A morilci so morali biti naenkrat žrtve »soikolske vzgoje«. Tako je tudi sedaj. S tem pa še ne odvrnejo od sebe pečata Kajnov, ker klerikalna divja politična gonja je tista, ki ustvarja morilce. To drži — in nobeno izvijanje ne po-maga.
* Nemška stranka v mariborski oblasti je imela — kakor izvemo iz novosadskega * »Deutsches Volksblatt« — v nedeljo 11. tm. v Mariboru zbor zaupnikov, ki je odobril delovanje nemškega kluba v parlamentu. Da bodo naši posili-memci odobrili vso cincarsko politiko svojih’ poslancev in še zlasti »sijajno« delovanje svojega Sehauerja, nami ne bi trebalo še posebej poročati.
* Številčno razmerje v narodni skupščini med vladno skupino in skupino o pozicijskega bloka je trenutno sledeče: radikali 108, samostalni demokrati 15, demokratski disidenti 4, od džemijeta 4, srbska stranka 1, Radičevi disidenti 2, Rumun 1, skupaj 135; na strani opozicije: Davidovičevci 32, klerikalci 23 (radi smrti kler. poslanca Sudareviča, ki še nima namestnika, verificirani Rndičevoi 20, Spahovci 18, Nemci T (ker je eden odložil mandat, in še na njegovo mesto ni prišel drugi), od džemijeta 10, zemljoradniki 11, črnogorska federalista 2, Drinkovič 1, skupaj 124. 49 neverificiranih Radičev-cev še ne pride v poštev. Pogled na te številke kaže, da bi bila usoda Davidovi-čevega kabineta hitro zapečatena.
* Dva kraljeva pogoja. Kakor smo poročali, je kralj Davidoviču stavil za slučaj, da mu naj poveri mandat za sestavo vlade, dva jasna pogoja: 1. da mu poda jasno sliko o številčni moči poslancev, ki hi ga podpirali, 2. da dobi od vseh strank opozicije jamstva za popolno in točno izvedbo vidovdanske ustave. Precej go tovo je, da ne bo g. Davidovič niti glede prvega niti glede drugega pogoja mogel dati zadovoljivega odgovora.
* Eduard Herrlot V beograjski »Politiki« z dne 14. tm. je objavil dr. Dragutin Jankovič razmotrivanje o rezultatu francoskih volitev. V članku povdarja velike sposobnosti bodočega premierja1 Francije Edvarda Herriota in sklepa: »Treba je naglasiti, da naših odnosov srčnega zavezništva in globokega prija teljstva me bo rezultat francoskih volitev niti naijmanj izpromenil. Naj pride za predsednika vlade katerikoli od treh velikih šampijonov nove politične situacije v Franciji (Herriot-Painleve-Bri-and),-bomo mi v vsakemi izmed njih na šli dragocenega prijatelja, zvestega za veznika in močno oporo naše države in našega naroda. Ne pozabimo, da so to naši stari prijatelji, a naš narod ni nikoli pozabil svojih prijateljev. Posebno drago mi je, da moram izrecno podčrtati prijateljstvo, dragoceno pomoč in veliko ljubezen, ki jo je zmerom gojil do našega naroda Eduard Herriot.«
Kako se pri nas spoštujejo ministrske na redbe?
i.
I. z.
V družbi markantnih oseb.
Zašel sem med markacijski odsek KPD. Zgodilo se je to seveda na Pohor-iru in sicer one dni, ko so po nižin’ že piskale trobentice po tratah, ko so SČinkovei žvrgoleli svoj krepki čučugri-Su in ko je po gozdnih senčnih vrhovih IPohorja še ležala debela plast lanskega »nega.
Vstopil sem’ v toplo planinsko kočo rces prepihan od mrzle sape, ki je zunaj koče uničevala topli upliv že toliko za-Seljeutega pomladnega Solnca. Okrog prve mize so sedeli trije planinci pri jutranji kavi še vse odeti s posteljno gor-!poto in se menili o pomenu in potrebi dobrih markacij za planinska zavetišča. Ril je oddelek markacijskega odseka. Povabili so m«, naj prisedem1 in naj se jim pridružim’ popoldtne, ko bodo uadaljeva-3i prejšnji dan zapooeto markacijo. Razlagali eo mi, kako se pravilno mažejo trde® krogi z belimi pikami po drevesih jn kolih, po skalah’ in zidovih, natančno Ipo jrassodrHh-g. -Knafelca v »'Plan. .Vest-
ICAROčevlji
Maribor, Koroška c. 19.1
Odprto pismo obrtni oblasti v Ptuin.
Nekdaj veliko 'n še danes močno podjetje V. Reinhard v Ptuju, ekspert ja jo, perutnine, divjačine in rib je postalo s preobratom za nas tuje nemško podjetje, kojega lastnica je vdova gospa Rein-hart, avstrijska državljanka, ki ima v Avstriji in tudi pri nas še razna podjetja te stroke.
Do preobrata je bila centrala v Gross Florian pri Gradcu, ki se je potem preložila v Puntigam pri Gradcu, od koder sedaj lastnica s pomočjo svojega sina lažje vodi vse druge podružnice, kakor na pr. v Leibmitz, Radkersburg, Gross-Florian, Gornja Radgona, Ptuj in drugod.
Ko je bife. naša nacijonalna država ustvarjena, se je splošno pričakovalo, da bode, kakor veliko drugih uvidevnih velepodjetij, tudi gospa Reinhartova. sledila dobremu in edino zdravemu razumu. da se sprijazni z nrrvim državno-po-litičnim položajem1 in izvaja tozadevno vse potrebne konsekvence in to tembolj, ker ji je, kakor je to splošno znano, odvzela obrtna oblast pravioo izvrševati nadalje svojo obrt,'kar so odobrile tudi vse višje instance.
To je gospo Reinhart malo brigalo in' navzlic drugim odredbam oblasti je trgovala in trguje naprej.
Zatpkla se je enostavno v Zagreb in si priskrbela ime neke Alioo Gabrič, ki je prijavila enostavno svojo podružnico isto-imeuske obrti v prostorih Reimhar-ta v Ptuju.
Kako se ji je to posrečilo fe s kojot .pomočjo, naj bodi zaenkrat nedotaknjeno. —>
Vprašamo pa obrtno oblast, kdo je ta Aliče Gabrič, ali je njen obrtni list pravno veljaven in ali je pravilno prijavljena oziroma mogoča podružnica v P tu jul
Konštatiramo pa, da se še vedno blišči na zidovju V. Reinhart in se uporabljajo tudi vse prejšnje tiskovine in’ se pod tem' imenom1 razpošilja blago.
Ostali so tudi vsi prejšnji ultrager-manski naistavljenci na svojih mestih, njim na čelu kot vodja inozemec-Bava-rec, ki še nobeden noče poznati našega jezika.
Znano je, da Se vodi obrt sicer pod fingiranimi imenom Aliče Gabrič, v resnici pa naprej na račun V. Reinhart, kar nasprotuje ne le predpisom' obrtnega zakona, ampak v tem slučaju direktnim razsodbam obrtnih oblasti v največjo škodo naših narodnogospodarskih interesov.
Opozarjamo resno pristojno oblast na ta dejstva in vprašamo, jeli je politična oblast voljna, zadevo raziskati in po u-gotovitvi navedenih dejstev uvesti raj-energičnejše korake v obrambo svoje a stori tete in naših narodnogospodarskih interesov.
\V STaiubčru, dče' l'8.'ffiaja 1924
"    “ ■ ■<
Obče je znano, da imamo v Ptuju veČ tvrdk, kakor razniP. St. H itd. kojih lastniki niti niso naši državljani, vkljub temu pa mirno trgujejo naprej, pri tem pa uganjajo najhnjšo velenemško politiko.
Čemu so tozadevno zadnje naredbel ministrstva1?
Saj je menda samo v Ptuju mogoče, da izvršuje svojo prakso nemoteno zdravnik dr. B., o katerem je obče znano, da je optiral za Nemško Avstrijo, bil tudi tam sprejet in n'a našem magistratu; z ozirom na obvestilo iz Nemške Avstrija črtan,.imenika.naših meščanov, j •: če bi to ne zaMoetovaVo, pridemo prta
hodn jič si točne j simi podatki.
II.
Poglavje iz Ruš.
V 97. štev. Vašega cen j. lista smo ožta gosali razmere v tuk. tvornici za dušik, ker ščiti vodstvo tujerodce, Nemce, domačine pa zapostavlja. Toda kako je vodstvo sedaj odgovorilo na dotični dopis? Začelo je odpuščati domačine, Nemci so pa vsi lepo ostali na svojih mestih, Tudi se vodstvu ni zdelo vredno, da by znane »Čamgovce« za napad, izvršen nad narodno mislečimi delavstvom!, kaznovalo z odpustom, kakor smo sigurna pričakovali. Če ;je že vodstvo primorano vsi e d zmanjšanega obrata odpuščati delavce, zakaj morajo biti žrtve ravno nar ši ljudje, tujci naj pa bi uživali imuniteto? Znano nam1 je, da je minictrstvo trgovine in industrije ravnokar izdala novo narodbo, glasom! katere morajo industrijska, trgovska podjetja itd. čeipr prej inozemske delovfhe moči, razno strokovnjake itd zamenjati z domačimi d er lovnimi silami in da bodo ministrstva in podrejene oblasti odslej v temi pogledu rigorosno postopale ter da imajo trgovske In obrtne zbornice nalog, poročati o izvršitvi te naredbe. Radovedni smo, kako se bo ta pri tuk. tvornici izvedla. Če bodo iskalo oblasti informacije samo pri vodstvu tvornice, poteml bodo zopet vsi inozeimCi »nenadomestljivi« in brez <n.j4'h vsako obratovanje »npr mogoče«. Le energična, stroga izvedba nove naredbe bo zlomila trdovratnosti vodstva tvornice vrat, in v tem ozira limo naredbi ministrstva trgovine in industrije za zaščito domačih delovnih mo* ei več uspeha, kakor ga je imel do sedaj inšpektor dola.
□ □
niku, letnik ta in ta, etra/n' ta in fa, ter mi oljubili, da me sprejmejo v ta odsek za provizornega novinca, aspiranta mazača, če imam’ dovolj zanimanja za to umazano in’ vendar ne plačano službo. Kadar praktično dokažem, da ne delam več markacij samo po svoji obleki, a-vanziram’ za pravega markača, mrkača ali markerja. Kadar je markač že dobro izurjen, postane pravi član markacijskega, odseka in se zove potem markantna oseba. Nekaj hirarhije mora biti tudi v tem odseku, da se delo prav prouči in izvrši.
Kar se oglasi poredni glas starega planinca od sosedne mize, češ da stoji ta markacijski odsek na slabih nogah. Sa ma laž ga Skupaj drži. Ko smo mu hoteli pojasniti, da m je najbržo zmotil v svoji sodbi, menečdaemo kaki nedeljski lovci, jo izj —il, da se nič ni zamotil ter je šegavo pristavil: »Člani tega odseka so: Samoe, ki je pa vsak dan bolj oženjen, Debeljak, ki je siuh kakor trska in Starec, ki je pa še mladenič ali naraščaj. Fa novodošlee — tu je pokazal mame, ■ ki ga zovete novinca, pa že spada k starini in je najbrže skriven poslanec odbora podružcice SKD, -da -sas druge
VOLILNI IMENIKI
(za občinske Iri skupščinske volitve) z«) mesto Maribor so 7» pristaše Demokrat-’ ste »tranke oziroma član« p0I. In gosp« drnštev za IL in III.. I. in IV. in V. okraj na vpogled v pisarni oblastnega tajni«' štva JDS ▼ Mariboru, Cankarjeva n!. I dnevno razu n liedelje, med 9. In It. nr< dop. tor 3. fe 5. nro pop. Somišljenik}' imeniki so pomanjkljivi, zato naj vsak prepriča, če j« vpisan. r
coxoxinrrpn p 0 omnrommnii
nadzira.« Nismo vedeli še prav, ali waj bučimo v smeh ali naj prijavinto protest, ko nas oskrbnik koče narahlo in pravočasno opozori, da še nismo povedali, ali hočemo ostati tudi še pri kosilu ali obedu v koči, ali pa mislimo prej oditi in kositi med potom pri solncu in na vetru, kar hj znalo slabo vplivati na želodčno^ razpoloženje jn seveda tudi na markacije in sploh na planinstvo v ožjem in širjem obsegu kot vzgojno sredstvo za okrepitev mišičevja, in po-mirjenje živčevja poedinea. Tu smo bili naenkrat vsi edini, da dobrega kosila ali obeda o pravem! času ni zamotavati in da se rajši odrečemo nadaljevanju utemeljevanja dobrega kosila za planinstvo v obče in posebej.
Ko je bil obed tako zagotovljeni im še ne pojeden, so šli ali smo šli na priprave za markacijo. Odsek je bil prinesel dvajset kil rdeče barve ininija, spdček firneža, nebroj čopičev nekaj sekiric, predpasnikov itd., to se pravi vsake stvari je bilo v rosnici polovica ali dve tretjini manj. Dva sta mešala harVo in firnež, tretji je brusil sekirico, četrti pa je hodil sem in tje in delal napotje dru-gijn, Gotovo £te že uganili, kdo je bil ta.
To je opazil tudi oskrbnik koče, zato mo je nnjno odpoklical od markačev alu markantnih oseb in mi začel razkazoval ti kočo, kako je letos prezimila in' kolti ko krožnikov, Skodelic, steklenic in ko-’ z are e v se je letos porabilo, to se pravi,, koliko so jih nerodneži in meturisti po-, trli ali morda odnesli. V razgovoru svt prišla v veži do ročne varnostne prlpra-j ve zoper požar, do nrtnimaksa. Odkrit mi je tajnost, da ta ročna priprava sicei ne deluje, ker je prazna, da je pa dobro, če visi v veži, ker se Čutijo prei noče valoi dosti bolj varne pret} po$a. rom. Nasmehnil se je, češ Podružnični odbor bi bil že lahko priskrbel nov apal rnt. Jaz pa sem' SC spomnil na požnmO pripravo, ki j« bila svoj čas na vseučil lišču na Dunaju. Ali je (,am sejaj dru-i ga ali je se^ tista, mi p« znmo. Na zidu v h< dniku je bila stsklena onfaripa iii v njej dolga ognjegasni cev zvita v kol lebar fn razne p|pe. p0|J!? ?c .ci3fe Gik* apaista in vsak predmet je bi1 oznj.čtp z 1avfl.n0 črko v oklepaju in poleg je bife nav, dilo, ha j je treba vse ukreniti, dr. rUteče po cevi voda in pogasi ogenj-Na besedilo se-..ne spominjam več natanko, pač .pa jet bil ^piisel nekako tal®* J-
7 Matf®, cine 'IS' Sfaja 19?4J,
»TABO E«.
£>traji a.
Dnevna kronika.
i — Smrtna kosa- Včeraj din-e 6. tm. jc promimii železničar g. Franc Škcrbinc, posestnik na Pragerskem, v starosti 52 let. Pogreb ranjtoega se vrSl dne 18. im. popoldan ob 16. uri. G. Škeirbinc je bole-itaJ že dolgo časa na tuberkulozi, ki. ga jje iztrgala iz kroga družine. Zapušča že-bo iit 10 nepresikrbljcanh otrok. Blag mu spomin! Žalujoči ženi in njegovim otrokom naše sožalje!
— Ministri bodo potovali incogniio. Mrnistrstvio saiobračaja je izdalo .prometnemu .osoibju naredbo, da sc imena oseb, %{ jso najvišji državni funkcijonarji, naj-istnožfje držijo v tajnosti Ob priliki njiho-igaega .potovanja.
•	_ 'Obmejni promet na postaji Cm n
irek. Pri. mariborskem! velikem županu Ipe je pred kratkim vršila konferenca ^glede dostopa postaje Cmurek na progi fiŠpflje-Kadgona za imetnike obmejne iprolaznice. Na podlagi konvencije z Avstrijo so 'dobili oni, ki iimajo propustni' ,co iz našega obmejnega pasu dovoljenje, ^štopati iu izstopati na postaji Čmurok ;bar jo za tamošnje prebivalstvo velike ^koristi:
\ —. Bolniški zdravniki imajo pravico privatne prakse. Ministrstvo za na rodno zdiravje je odločilo, da imajo 'pravnika: v državnih1 bolnicah pravico do
izvršbvanja' zasebnc prakse. Tem zdravnikom je ministrstvo ob enem določilo jfctidS' ptrtetojbine za'ordinacije.
>	—Omejitev vožnje splavov po Dravi,
(Vozniki sptevov se opozarjajo, da so do ,fconca oktobra v .času od 6. do 11. in od .Jk-dotT. uro ob delavnikih vršijo na .(Dravi v »Ptuju vojaške vaje 4. pontonir-•skega bataljona ter je med tem1 časomi vmžtSja splavovna mesto vajo prepove .daaa.
— Izseljevanji© iz naše kraljevine mesecu marcu tl. Izsclj. kom- vi Zagrebu Savto: V mescctt marcu se je izselilo iz rraišo -'kral!e vrne (Vsega 1700 oseb in to i»67 'moških in 533 žensk. Po pokra ji tnalhy;ddlkcxler se selijo, bdlpada -največ na ^VofJvpiiSooi (979),, na Hrvatsko fn S:ta-.
; <*o!n$jb <345).. —• foseljorrcmo večinoma krnele'. -. MlS-po .številu, ter delavci
Največ Izseljencev se je preselilo vBjaziEjo iV-M), Kanada (352) in Zedi-njene-diržavio (146). V‘ Brazilijo, Kanado tto-Artgentini jo se selijo navadno skupine sezJon&Idli ..-delaivceVj (poljedelskih in go-
,.-v «:ftprem«mlio ^civilnem pravdnem
Naredba (ministra pravde, to-dr#'izšla v'»Službenih Novinah faMjibemieljat čl. 87. finančnega zakona za ;3anBUjuje In. povišuje z ve 1 javo jcjd^l^SntejadiT!. denarno, postavko, po kate-jr8jks©.;ja«na stvarna podsodnost sodišč v išfvSlmh: - prav«] ah. Najvažnejše določbe 6oc-' -"L, Prod' okrajna sodišča spadajo tprando-^- denarjn ali 'Menami > vrednosti ^,j!v«tet5h -6250.iDin. (25.000 K), 2. pri okrožnih sodile in pri deželnem! sodišču VdŠjnbl jani: sodi v pravdah -isto vrste do vštofeiji 125.000 Din (500.000 K) sodnik po editneri.^ 'Vtopomtegevalneml postopanju 'ge 'Smejo izdajati plačilna po.vel.ia do -vštetih! 6250 -Dim -4. Stari propisi o pod 'SodonKf.r 'vel^ijt> samo za pravde, v kate-' -pflii.se-je do konča maja po prvem. na-
Kazbij stekleni: pokrov (p), Primi za konec cevi (o> 5n odvjj Col kolobar (k), na-topritisni-na gumb (g), zasukaj spod jo pipo- («p> navzgor in zgornjo (zg) navzdol br pojdi' s koncenj cevi proti krajan požara in voda začne teči in gasiti
1 'N/čki vasokošolec je navodilo prebral d« koničav -pa si je masi ib prodno človek razume in izvrši to dolgo navodilo, lah ko že vsa hiša pogori, zato je pripisal: jV-rri -celo pripravo (p) med staro šaro (S>- alt! k vragu (v) im! vzemi škaf vodo (šk),bo več pomagalo. — Ravnanje z mj. ■pimiaksom: -je-tkak-or znano še hitrejše, če •tuj. —■ prazen..
Mod! temi to'bile priprave za markacijo končane in na kosilo ali obed nas Ui bilo, troha še posebej klicati. Vodja odseka: je določil, da odrinemo takoj, ko ®ii podpremo želode© in poravnamo o-»kr.bniku dolg. In res smo bili ob eni 1‘Ofpoldne že na licu mesta, to je tani,
- -i o r	odcepi (ali v n as pr et n i smeri ž
Bo strne) naša pot od navadne. Upam, a jo kraj s tem natančno določen, tako
stode koče, kakor glodo smeri potov. ______
Vprašal sem, čemu je treba tukaj novih
tof‘Wbn-b. ko sto,obe,poti. žp^ zaznamo va:
roku že pričela ustna sporna razprava.! _ Stavka častnikov v finski vojski.
S L junijem tl. bodo tora j okrožna sodišča in Ijublj. deželno sodišče oddala vse pri njih že vložene tožbe do vrednosti 25,000 Iv, o katerih do konca maja niso sporno razpravljala v stvari sami, pristojnim: okrajnimi sodiščem. Tako se smemo nadejati, da naša sodišča v doglednem! času- odpravijo zaštahhe, s katerimi so so zadnji dve leti borila v občutno škodo strank, in da si zopet pribore sloves, da ne sodijo samo dobro, nego tudi hitro. Bati pa se niti ni, da bodo poslej preobremenjena okr. sodišča, ker so bodo zastatnlki zbornih sodišč porazdelili med vsa, tako da posamezno ne bo preveč prizadeto.
— Redek plen. V poplavljeni vasi Soljaina vi Slavoniji se je te dni pojavi! ogromen som, dolg nad 5 metrov. Seljaki so to redko prikazen v tamošnjih vMdah fcratk-oim-ailo zabarikadirali ter čakajo, da voda upade, nakar ga bodo »obsodili na smrt«. Računajo, da telila najmanj 300 kg.
— Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čnvetvo kreposti prinese pravi Feller-jev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo 'lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosm-etjkunt za nego kože, las in' ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino S dvojnatc ali 1 š-pecijalna steklenica 24 dinarjev:	56
dvojnatih ali 32 špeeijalnih steklenic 214 dinarjev in' 10% d bp la tka razpošilja: le kamar Eugen' v. Feller, Stubica do-nja, Hrvatsko.	201
— Legijonarski otroci na grobu Ma šarykove žene. Dne 13. maja je pretekla prva obletnica smrti žene prezidenta Masaryka, njegove zveste tovarišice v življenskem boju, Charlie G. Massaryko-ve. Ker je pokojnica izrecno želela, da ji nihče ne izkazuje posmrtnih časti, ni bilo na dan prve obletnice njene smrti nlkakili žalnih proslav. Njem skromni grob v Lani, kjer počiva med siromašnimi delavci in kmeti, pa je obiskalo tega dne 600 leg-ijonarskib otrok. Otroci so na grobu zapeli angleško pesem iz ameriških vojn za svobodo kot spomin na pokojničin! rod, nato pa češko narodno pesem1. Nagrobni govor je imel socialni demokrat Vojta Beneš. Slavnosti se je udeležilo mnogo preprostega sveta iz ce lo okolice.
Papež zbolel. Iz Rima javljajo, da je-papež zbolel na težkem vnetju ledvic,
— Slina vročina v Franciji in Angliji.
Hladnimi dnem prvo polovice anaja je "-sledil nagel-skok v najhujšo poletno vročino. Dočhnl je pri nas temi>eratura kolikor toliko zmerna, imajo v Parizu in Londonu tropično vročino. Dne 15. tm. je iznašala pariška temperatura v senci 85 stopinj Fahrenheita, kar pomeni najvišjo pariško temperaturo v juliju to avgustu,
— Odvetnik — razbojnik. Iz Čern-o-vfc (Bukovina) poročajo^ da je tamošnji odviolinik dr. Anton Tabatin počakal v nekem goz-du kmeta Mrhailovicza, o katerem je vedel, da ima -pri sebi večjo vsoto dolarjev, ga ubil s sekiro ter ga -nato oropal in pobegnil.
ni, toda vodja mo je poučil, da se je že več planiincev pritoževalo, da so po tej drugi poti zgrešili pravo smer (parkrat tudi on sam) in -so vendar prišli prav do koče ali v dolino in da je treba takim Pritožbam napraviti konec, da se -na tej poti ne bo mogol nihče več izgubiti.
Razdelili smo si delo. Dva sta vzela V roke pkskričke z barvo in čopiče, oba S predpasnikoma, tretji je i-zcl sekirico za obrezovanje vejic, ki bi utegnile zakrivati nova znamenja. Jaz kot Četrti sem bil bolj za peto kolo ekspedicije. Mešal šemi novo- barvo, kadar je stare zmanjkalo in moral sem- tekati navzdol in nazaj navzgor, kako daleč se vidijo nova znamenja, ker sem! -res dalekovi-4en, in če no leže znamenja previsoko ali Prenizko. Visoka znamenja so bila namenjena za zimske ture, ko j© obilo sitega <na gori in zn planince z veliko poteznim pogledom. Znamenja v nizkih legah na skalah in koreninah ob potu pa so za potnike ozkega duševnega obzorja in za tiste kratkovidinežo, ki markacije drugače ne vidijo, kakor da se spodtok-nejo ob njo, m pa tudi za sprem '	1
RSftuZajj?$sJije -P#i^kj>,,ki togemu...
Finska država jc doživela te dni nenavadno sta-vko, kakoršnje dandanes, ko so vse mogoče stavke na dnevnem redu, -ne beleži še nobena druga država. V finskem častniškem zboru vlada že dalje časa veliko nezadovoljstvo, ki je prišlo nedavno do vrhunca. Del častnikov je podal ostavko, ostali pa so vpri-zorilli dob-ro organizirano stavko. - Najboljše se pri tem počutijo vojaki, ki sedaj nimajo nobenih vaj in počivajo po vojašnicah.
— Gradnja predilske železnico- Italija namerava še letos pričeti z gradnjo predilske proge, ki bo vezala Trbiž s Trstom. Ob enem bodo gradili progo Čedad-—Kred—Trbiž. Proga od Udin do Hemnina bo elektrificirana.
— Mrliča oropali. Pred dvema mesecema jc umrl v Mostaru nek veleposestnik. Pred par dnevi pa je njegova žena, ki jc često -p-rihaijala na grob, opazila, da je grob razkopan. Prijavila le zadevo o-■blasti, ki je odredila preiskavo. Ko so grob odkopali, s-o našli mrtveca popolnoma oropanega. Poleg drugih stvari je manjkala tudi vsa obleka. Kmalu na to so izsledili nekega moža, ki je nosil obleko 'umrlega. Izjavil je, da jo je kupil od neznanca. Pri konfrontaciji je prepoznal neznanca v grobarju, katerega so nato izročili sodišču.
— Drage črešnje. V južnih krajih so se na trgih pojavile prve črešnje. Toda cene so tako visoke, da' so za navadmej-še smrtnike nedosegljive. Kilogram je namreč stal prvi dan l<X)Dddčiini je cena polagoma padla na 20 Din.
— Rusija sprejema priseljence. Ruski tisk poroča, da je dospelo v Moskvo nekaj priseljencev iz Amerike, Kanade in Švice. Ti priseljenci so liočoj-o naseliti v južni Rusiji. V kratkem: času se namerava priseliti še ‘Ifl.OoO duhoborcev (religi-jozna ruska sekta) iz Kanade, ki razpolagajo s kapitalom' dveh milijonov zlatih rubljev. Osnovati nameravajo vzorne ekonomije. - -	„
TELITOHH MHPE1HH
SOKOLA STUDENCI 17. V. 1924, ob 20. url.
izpred sodišča.
Če brusač slavi svoj god...
31 let ni brusač Filip Čep v Pobrežju pri Mariboru, jc praznoval dne 1. maja v gostilni' Matjaža Domajnko na Janini okraj Gornja Radgona, svoj god v družbi drugih znanih brusačev. Med temi so bilo tudi žene brusačev. Pri tej priliki se je veliko popilo im prišlo med Čepom ter brusačevo ženo Elizabeto Horvat do prerekanj. Čep, ki jo že 19krat predkaz-novan in kot pijanec znan naisilncž, je naenkrat zagrozil Elizabeti Horvat, da jo bode ustrelil. Vsled toga se je imien-o vana zbala im poklicani so bili orožniki postaje Sv. Jurij ob Ščavnici. Prišla sta dva orožnika v gostilno ter stavila nasilneža na odgovor. Ta pa je začel crož
gube, so namreč take rdeče packe ob poti -sami kamni s-podtiko, da se ustavijo tam, pogledajo na vreme proti nebu in proti gospodarju in' se tako ne morejo izgubiti v gozdu. Drugače bi jih bilo treba imeti vedno na -vrvici.
Za pot, ki je sicer dolga pičlo uro Tin da, smo rabili pri markaciji šest ur. Jaz sem' tisti dan preletel kot tekač to pot gotovo trikrat. Mazanje sicer ni šlo povsod gladko izpod rok; hrapavo skorjo droves je bilo treba ugladiti, skale očistiti lišajev in mahu, pri hišah pa se jo bilo treba šele s posestnikom pogajati, kateri ogel hiše bi se dat najlepše okrasiti. Tu pa tani' so nastale tudi male ne-prilikc. Eden je zagrabil za trnjevo vejo, ko -se je hotel vzpeti na breg do drevesa, drugi je zagazil v mehko ilovico, -tretji pa jo nerodno odskočil r, brega, ko jc zlomil suho mejo, o kateri je menil, da je trdna živa in jo pri temi prevrnil svoj piskrček z barvo, na kar ga je vodja pokaral, češ da nima toliko barvila, da bi lahko celo pot rdeče tlakovali. Tako »mo premarkavali pot. zdaj resno, zeh :	-	to.	zde!	••••: ’ej, zdaj nazaj, vo-
Jiii.1:	.	:	el	pa.	ec \ da bp.bidsiej’ tod
nike zmerjati z besedami: »Prokleti žan-] darji, verfluchten Schweine, Schuftetf«. •“ Radi tega sta ga. hotela orožnika ukleni-ti, toda razgrajač se jima je zoperstavil, Začel je mahati z rokami okrog sebe iu! se ni pustil ukloniti. Šele po dolgem časuj se je orožnikom posrečilo ukrotiti zbesnelega človeka. Čep se je izgovarjal s pijanostjo. Okrožno sodišče ga je obsodilo radi pregreška po ^ 93. in 104. srb. k. z. na 3 mesece zapora.
--»J
Ne psujte finančnih nrgariov!
Financer Franc Fras od Sv. Jur ja na'] Ščavnici, okraj Gornja Radgona, je imel službeno dne 26. marca po-setiti več kmetov., Večina je bila na opravkih zunaj stanovanj. Ko je prišel financar k po-i sestniku Francu Svetonja v Blagušu, kateri je ravno s kopači kopal v svojih goricah v Sovjaku, in šel čez vinograd naravnost k njemu, mu je ta kar brez vsakega povoda zakričal v obraz: »Kaj pa ti hočeš, prokleti financ, tukaj, tukaj sem jaz posestnik in jaz plačam dače, poberi se od tod, drugače vzamem kol in te nabijem kak vraga po hrbtu.« Ker so se tudi kopači oglašali in zbijali svoje šale o financu, je te odšel. Svetonja je bil kljub, tajen ju. obsojan radi pregreška po § 104. srb. k. z. na 100o Din. denarne kazni.	,
Zopet sirov sin.	]
Posestniški sin Alojz Toplak v Zgornji \ elki, okraj Sv. Lenart, ki je že 9krait predkazifovan, je bil v noči na 23. julija 3923 nekoliko vinjen ter začel razgrajati' v domači hiši. Brata Ivana, ki' ga je svaril, je razgrajač začel tepsti s pestjo po glavi in obrazu. Nato je pograbil stol in ga udaril z istim- po levi roki ter ga ko nečno ugriznil- v sredinec leve roke. Ko je stopil oče Ignac, v sobo ter poskušal’ pomiriti sina, ga je sin vrgel na tla, tako, da je zadobil na levi roki in na levi strani vratu, kjer je zadel ob zid, lahke telesne poškodbe. Toplak prizna, da je pretepel svojega brata, zanika pa, da bi-vrgel nalašč svojega očeta na tla im pravi, da je le on, ali pa brat Ivan zadeli ob očeta, tako, da je ta padel in se poškodoval. Okrožno sodišče je obsodilo surovega sina na 3 mesece joče.
Mlad hudodelec.
Dne 5. aprila j© šla 281etna omoženai delavka Ivana Bozik iz Dol j noga Lakošal v Sebeboroe, okraj Lendava. Na potu j« prišel za njo 17letni delavec Jožef Ra-ščan v Nedeliei in jo prehitel. Ne dolgo potem, ko je ona začela bežati, ker segal je bala, je pritekel za njo, jo zgrabil zal vrat, rekoč »daj denar«. Napadena je začela kričati in uapadalec jo je vrgel na tla ter jo hotel posiliti. Vendar pa ni prišlo do nič hujšega, ker je nasilnež opazil nedaleč proč moško osebo. Raščan, ki! svoje dejanje prizna, je bil obsojen radi omejitve osebne svobode na 1 mesec ječe.
□□□□□□□□□□CD O □ □nnrni im mnm
Naročajte
Jadransko Stražo!*
1 OuuuuunLkjuu □ □ f1 n1 rmnn'i n1 n
samo še tisti zašel, kdor bo hotel zaiti, - i Bila je že sedma ura zvečer, ko smiocpre-nchali z delom. Polagoma j© začel rositi dežehv tema in hlad sta legla na pokrajino. Pri studencu smo si umili roke, pospravili reči v nahrbtnike, ogrnili pte* šče in krenili proti domu. Ko pridemov\ dolino, predlaga eden neko novo bližnjico čez temni gozd, kjer smo že v trdi' noči tavali s slabo brlečo lučjo i n! prišli’ srečno v mesto, že zadosti premočeni ijJ nekoliko kasnej© kakor po navadni, «■ znamovani poti čez polje. Bila je torej bližnjica.
Pri razhodu so mi tovariši zab-ičavali, da ne smem, če mislim) zagrešiti kak ela* nek o tej turi, zapisati, da smo »ga« dobro markirali, ceš da. sean' ga- samo jaa hotel markirati, ker nišam napravil nobene rdečo lise. niti po poti, niti po -svojih novih planinskih hlačah. Ce tudiseni si tisti dan! zbrusil pete in podplate, seml propadel pri sprejemnem' izpitu, zato me niso sprejeli v odsek niti' za pravega mazača, niti za. markača, kaj šel© sa -markantno osebo. Ostal sereMŠe nadalje' provizorni aspirant — novinec, i -O-*
/’SEf&3 l'
'*T A 15 U Kc
pnrrinrcmnna □ □
Nai nov roman.
T Zadnjič smo napovedali: roman M. lArcibaševa: »Laudejeva smrt«. Iz rajnih (razlogov pa smo ta romati odložili in pričnemo v prihodnjih dneh objavljati prevod velezaniniivega romana francoskega. pisatelja Louisa Couperusa:
»Zaljubljeni osel“.
Roman se dogaja v stari Tesaliji in opisuje čudovite zgodbe zaljubljenega Charmidesa, ki so ga čarovnice pretvorile v osla, dokler ga ni zvestoba do njegove izvoljenke rešila. Roman je pisan tako napeto, da je doživel pri izbirčni in razvajeni francoski publiki veliko Izdaj in je preložen v številne jezike.
pmnnmnnnnn □ □ DULiLItJtlllJUULi-O
Dopisi.
Rog. Slatina. Sezona se lepo razvija. Naš sicer tihi kotiček postaja mravljišče, kjer se zbirajo gostje od vseh strani. Danes 17. tm. se je izvršila otvoritev zdraviliške restavracije in kavarne, ka tero že več let sem v splošno zadovoljstvo vodi g. Martinovič iz Celja. Njegova solidnost nam je jamstvo, da bodo tudi letos gostje pri njem pran’, udobno ped streho.
Celjske vesti.
Ia državne službo v Celju. Okrajnemu hidrotehnionem/u oddelku v Celju sta dodeljena inž. Oskar Juran in inž. Viktor Piletič. Obsega okraje Celje, Konji ce, Gornji grad in Šmarje, Rogatec Kozje.
Celjsko mestno gledališče. Ker bo sanitetna oblast skoraj gotovo s prihod njim tednom prepoved gledaliških predelav ukinila, se vrši v torek, dne 20. tm. repriza angleške veseloigre »Nioba« za red A. Iz zdravstvenih ozirov je pa mladini pod 10. letom1 doatop k gledališki predstavi zabranjen. V petek, dne 2-k tm. je premiera operete »Pri treh mladenkah« z gostovanjem gdč. Lubejeve, priljubljen® auibretke mariborskega Narodnega gledališča. V nedeljo se ponovi o-pereta še tudi izven abonementa, nato pa se vprizori za abonente.
Volitve v celjski okoliški občini So Se v popolnem teku. Kandidatnih list je bilo vloženih, kakor »mo že poročali, pet, in sicer klerikalna, Korenova socialistična, Bernotova socialistična, nepolitična gospodarska (nemška) in narodno gospodarska lista. Na zadruge so so združili JDS, SKS in NSS ter kandidi-
rajo na prvih mestih Vinko Kukovca, stavbenika na Savi, Ant. Fazarinca, posestnika. na Ostrožnem1, Jakoba Omladiča, posestnika v Gaberjih, Joška Božiča, gostilničarja na Bregu. Ig. Založnika, zadr. nadzornika na Lavi- i dr. Nosilec klerikalne liste je Glimšek na, Zg. Ložnici, dolgoletnega obč. odb. Miloša Levstika pa ni več na listi. Nemškutarska lista obsega pristna slovenska imena, ki si jih bo treba še natanko ogledati
Izpremomba posesti. Za mestno osnovno šolo in dr. Kalanovo hišo so se začele jeseni pret leta graditi tri lične vile. Ena last g. trgovca Drofenika, bo kmalu dogotovljena, drugi pa sta obtičali v splošni denarni krizi. Eno je te dni kupil g. Wagner, trgovec iz Šmarja ter bo z zgradbo nadaljeval, druga pa še čaka na odrešenika.
Porotno zasedanje v Celju. Letno porotno zasedanje se prične dne 2. jun. ter bo trajalo vsled več obsežnih slučajev okoli dvajset dni. Predsedniki porote bodo dvorni svetnik dr. Kotnik, nadsvet-nika dr. Bračič in dr. Premšak ter sodni svetnik dr. Levičnih.
Radi vlačugarstva in suma tajne prostitucije sta bili aretirani te dni v Celje dve darežljivi Evini hčeri ter oddani v zapor celjskega okrožnega sodišča. Zadnji čas prav pridno frfotajo okrog te ponočne ptičkes ki spadajo v prisilno delavnico. ,
Tatvina. Ivan Valek, delavec iz Pregrada, je ukradel pred trgovino Raku-šek v Celju kolo g. Jos. Kovača ter se odpeljal ž njim- proti Zavodni, kjer pa ga je pa že zasačila roka pravice.
zdravnika rešilne postaje. Ta je pa mogel samo ugotoviti, da je neznanka mrtva. Pozneje se ,ie pedala na lice mesta sodna komisija, ki je dognala, da gre za samomor. Truplo so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnice. Drugi dan so spoznali samomorilko za 1 S-letno prodajalko Lucijo Požar iz Trsta.
□ a uuuucitcmncD
Darujte za,Sklad otroške bolnice* v Mariboru.
a a rrn i-mmm
Primorske vesti.
Komisarlzaclja gorlških občin. Ena
za drugo padajo naše občine v roke vladnim komisarjem. Pred nekaj dnevi smo poročali o razpustu občinskih svetov v Tolminu, Kobaridu in Sv. Križu. Ista usoda je zadela sedaj občinski svet vi zavednem Cerknem. Z odlokom, objavljenem v »Gazetta Uffidiale« od 13. maja 1924, je bil razpuščen tamošnji občinski svet in imenovan na njegovo mesto za komisarja 5?. dir. Oskar Jeraibek.
Samomor mlade žene. Dne 15. maja zjutraj je nek finančni podčastnik za;pa zil na železniškem tiru med Barkovdjami in Miramarom žensko truplo, ki je bilo grozno razmesarjeno- Nogi sta bili odtrgani od života tik pod trebuhom in tla vsenaokrog oškropljena s krvjo. Podčastnik je takoj obvestil o dogodku o-rožnlke, ki so poklicali rta lice mesta
Kultura in umetnost
x Koncert Slovenskega kvarteta. ■— Prav lep in zanimiv večer je pripravil Mariborčanom ljubljanski Slovenski kvartet v sredo v veliki kazinski dvorani. Člani omenjene odlične pevske združitve so gg. Sv. Banovec (1. ten.), S. Pečenko (2. ten), I. Završan (1. bas) in D. Zupan (’2. bas). V bogatem vzporedu, ki jo vseboval 14 toek, so bili zastopani skladatelji: A. Foerster, E Adamič, R. Savin, J. Prohazka, O. Dev, J. Ravnik, J. MicM in V. Mirk ter F. Marolt kot prireditelj in harmonizator slovenskih narodnih pesmi. Prvi nastop tukaj vMa-riboru je povsem potrdil veliki, ^sloves, katerega si je doslej priboril ta pevski ansambl in reči iPoraiUo, da smo si želeli, slišati enkrat ono naravno deklamacijo, ki je bistvo in duša vsakega petja. Im v temi oziru so ti ljubljanski pevci uprav mojstri. Pri njih ni bilo prav nobenih prisilejmh in neutemeljenih dinamskih in aigogiških izpremen jav v razvoju me-lodiške linije, ki razsekajo celoto na posamezne kese in koščke ter hočejo s ta-kitni sredstvi doseči efekte tam. kjer so navadno najmanj umestni. Pevec, kakor tudi nepoučen poslušalec, obračata po tem' svojo pažnjo sredstvu, ne pa vsebini; im tako podavanje je neanhizikalno in če še sloni na taki tehniški dovršenosti in skrajnem drilu. Vodilni moment predavanja ljubljanskih pevcev je bilo resnično m iskreno vsebinsko razumevanje in teniu principu so se podrejala vsa izraževalna sredstva. Učinek je bil vsled tega tudi popolert in se je javljal takoj po odpeti prvi pesmi. Ker je prišlo iz srca, je našlo tudi pot k srcem'. Početni burni aplavz se je ponavljal in ponavljal ter konečno stopnjeval do frenetskih ovacij. In tomu zmagovitemu uspehu enorlušnega predavanja tudi nikakor ni moglo biti toliko v kvar dejstvoi, da intonacija ni bila vseskozi brezhibna ,in da kvartet v svoji celoti glede jakosti in barven osti posameznih glasov ni docela Eamogenski, kaji nekako dominujočo prikazen je tvarjal glas opernega pevca g. Zupana (2 bas). Uprav v zadnji točki (Oj, ta soldaški boben), ki j® paradna točka za drugi ibas, sm’o imeli priliko, posebej še spoznavati vrline tega glasovnega materijala. — Slovenski kvartet pa bo gotovo odslej naš vsakoletni gost in našol bo vselej isto hvaležno in številno publiko, ko tokrat.	II.	D.
M. Kovačič:
Jugoslovani ali IHf!
(Dalje). f
r Najglavnejiši kriterij za prfšojanje Človeka kakemu narodu je jezik. Že nem gki pisatelj Herder se je ob priliki izrazil: »Die waihre Heimat iet die Sprache« (Prava domovina je jezik). Odgovarjaje mi na gornje vprašanje se je tedaj treba . ogledati i po jeziku, ki ga govori naše ljudstvo: ali nas jezik res deli v tri narode ali nas druži v enega! Oglejmo si najprej jezik Srbov in Hrvatov! Ako se ozremo v stare jezikovno spomenike, v literaturo prejšnjih stoletij, potem najdemo v njih res neke jezikovne razlike. 'A zakaj! Zato, ker je vsak pisatelj pisal več ali manj v svojem! domačem naročju, v narečju, čigar potomec živi še danes. Tako so pisali po svoj® Dubrov-čarni, različno od njih Bosanci, precej drugače tkzv. Hrvati- kajkavci; Srbi pa . no imeli knjige pisano v jeziku, ki ga sploh ni bilo nikjer drugje nego v njihovih knjigah, t. j. v takozvani slaveno-serhščini, mešanici elementov narodnega jezika z. elementi cerkvenoslovanskega jezika, zabeljeno še z veliko množico ru-
fflZ/UiOV.
Prvi, ki eo ustvarili nekak »hrvatski književni jezik«, so bili možje, ki jim je bilo pri srcu vse kaj drugega nego morda jezikovno ujodinjenje vseh »hrvat-skih* narečij: bili so to jezuiti-, ki so
dobi protireformacije uvedli v svoje knjige štokavsko narečje z jekavsko izreko. Za to dejanje je bilo za njih mero dajmo dejstvo, da je to narečje najbolj razširjeno in z malimi izpremembami razumljivo tudi ljudem; ki govore drugo narečje. L. 1605. je Hrvatom takorekoč oktroiral Bartel Kašič to narečje — seveda »v večjo slavo božjo« (in za večji jezuitski profit). In res je dosegel, da so se v sledečih dobah leksikografi, tudi čo so sestavljali besednjake na podlagi svojega lastnega domačega narečja, ved no ozirali na sosedna narečja, posebno na jekavsko štokavščino. Tako 66 je to narečje vedno bolj in bolj udomačevalo in če so »Iliri« (Ljud. Gaj, Stanko Vraz itd.) opustili kot, kajkavci kajkavšoino in' vzeli kot temelj »brvatskemu« literarnemu jeziku hercegovski dialekt, 60 po
1 ožili le krono na vrh zgradbe, ki so jo »motreno počeli graditi — kakor omenjeno — jezu it je.
Pri Srbih nastopi kot prvi proti sla-venoserbščini prosvitljenec Dositej Obradovič, a ne toliko iz uacijonalnih kolikor iz racijonalistično - praktičnih
razlogov. Ta jezikovna mešanica, ki je bila vrh vsega še simbol okostenelega pravoslavnega klerikalizma, enostavno ni bila razumljiva. Ako je hotel tedaj Dositelj utreti svojim idejam' pot med rojake, se je mtoral posluževati njihovega, t. j. narodnega jezik*., četudi najdemo še i ▼ jeziku njegovih knjig polno sledov, fljogov®. laefrjška. ivzgp je in iz-
;(V iYJ.arj.uuru, uue 10. ouaju, jv-i,
- ||ir- - , , , .^^,,^-,,^»^,^,,.111,1. n „„ ,—fl '
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
Sobota, 7. maja »Čardaška kneginja«, Abon. B.
Nedelja, 18. maja »Čardaška kneginja«. Ab. E.
Pondeljek, 19. maja zaprto.
Torek, 20. maja. »Kamela skozi uho Šivanke«. Ab. O (premijera).
»Kamela skozi uho šivanke«. V torek dne 20. maja se vprizori v režiji g. Koviča v zadnjem času zelo znana komedija češkega pisatelja Langerja »Kamela skozi uho šivanke«. Dramatik nam! na drastičen način pokazuje dva pota! puhlo, degenerirano aristokracijo, ter neumorno delavne, pretkane »plebejce«. — Prvimi je cilj življenjskega udejstvovanja — rod, ime, poslednjimi pa: pamet in delavne roke. Končno se doseže kompromis med obema »kastama« in — »Kamela je le zlezla skozi uho šivaiihe«. Lopo se gleda in' neprisiljeno zabava ob1 tej komediji, ki razgrinja gledalcu najrazličnejše duševne in »neduševno« kr*-aturce, bledolične tipe na duši im folesa ter okrogle in) zdrave nature, včasih gnalo pretkane, da se lahko »lepše živk. —* Nedavno so igraM to komedijo v Pragi petdesetkrat zaporedoma pr} vedno razprodani hiši. — Pri nas Igrajo gdč. Petkova, gdč. Kogejeva, gdč. Kraljeva In gdč. Savinov« ter gg. Rasberger, Kovič, Tepavec, Železnik, Kokot irf Tovornik,
Za Hudožestvenik© rezervirane vstop*
ttlce naj 'se dvignejo v gledališki blagajni (odprta vsak dami od 9. do 12. tm od 15. do 17. ure) najkasneje do pondeljk« ISt maja. — Ker zanimanje za odlične n-metnike od dne do dne narašča im je že sedaj zelo veliko, opozarjamo, maj si) vsakdo čfmpreje preskrbi vstopnice.
r.:>
DRUŽABNI VEČER priredi »Gosp. in politično društvo za magdalenskl okraj« v soboto 17. tm. ob 20. url v pro, štorih’ gostilSe Balon na Pobrežja. — Vstopnine ni. Mariborski somišljeniki g« uljudno vabljeni, <ja se v velikem-številu udeleže, vi >*|	>k!4l#||g&i
obrazbe. Smotreno in radi jezika samega je stopil v boj proti slavonoserbščini šele Vuk Stefanovič Karadžič in ga je tudi zmagovito dobojeval. On pa je postavil tako v svoji slovnici kakor v svojih izdajah narodnih pesmi ter v rečniku kot temelj »srbskemu« književnemu jeziku — tudi štokavščino (z jekavsko izreko) ter je s tem’ prodrl. Sicer je res, da je bil to le gol slučaj, kajti doma je bil iz Mačve, iz krajev, kjer se govori ekav-ski. Ker pa je po rodu Hercegovec, (n jegovi predniki so se turškemu nasilju iz Hercegovine umaknili v Mačvo, s seboj prinesli svoje narečje in ga v domači hiši tudi ohranili!) se temu ne smemo čuditi. Faktično je bilo tedaj jezikovno edinstvo Srbohrvatov ustvarjeno!(če so pozneje Srbijanei začeli pisati ekavski, je vzrok temu iskati v fanatičnem separatizmu).
In sedaj si še oglejmo književno slovenščino! Reg je, da je od književne srbohrvaščine različna, in1 čudno bi bilo, ako bi ne bila različna. Saj temelji na jeziku naših protestantov, Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina, torej na po-lenjščimS. Na tej podlagi jo nastala, na njej se je razvijala in dosegla današnji višek. Dozdevno smo od Srbohrvatov Slovenci tedaj ločeni; ali — le dozdevno Kajti jezik, ki ga pišemo in rabimo y knjigah, se resnici nikjer ne govori, niti tam', odkoder bi pričakovali najbolj pravilno izreko: na odru- Književni jezik j.e je peka k kojKProsits, j e le pr aksi du-
še pri posebnih prilikah prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru Mirilni z darovi za novi Ivjllul I
žeče občevalno sredstvo, kakor številke, pisava itd. Za presojo narodnostne pri-) padmosti knjižni jezik ne more priti v} poštev, nego le živi, govorjeni jezik, kakor ga rabi prosto ljudstvo. Če pa pref miotrivarno tega .potenj! pač moremo ih) moramo ugotoviti narečja, prehajajoča) polagoma drugo v drugo, ne moremo pa določiti med njimi ostre meje, kakor tm1 di ne moremo reči decidirane, kje končuje »slovenski« jezik in kje začenja. vatski« (o meji med »hrvaščino« in »srh-ščino« seveda niti govora ne more biti), O različnih narečjih se da torej govorit} šele, če primerjamo govorico dveh krajev, ki sta teritorjalno dovolj oddaljena! drug od drugega. Tako se tudi razuma različnost srbohrvatsjtega in slovenske* ga knjižnega jezika, ker imata za teme* lje teritorjalno daleč vsaksebi ležeč« narečja. Vendar to za presojo narodnosti —■ kakor omenjeno ne pride v poštev, živi, govorjeni jezik pa stoji ravno ostro proti avtonomizmu in dokazuje, da go« vori na r«l od S pil ja do Soluna kontinu* cino, Jokalnomajhnini spremembam pod*
vrženo jezikovno eoloto, od katere je celo bolgarska narečja težko ločitfi, in jo treba v to svrh0 finega jezikovnega čuta in temeljitega jezikoslovnega znanja. —' Vice verso tveri tedaj tudi narod, ki go* vori ta enotni jezik, narodnostno celoto, ki jo najbolje uazivamo Jugoslovene.
(Kopec prihodnjič.)’ i
Mariborske vesti
Maiibar, 17. maja 1954.
m Smrtna kosa* V Mariboru so umrli: 14. maja: Šileč Karl, 74 let sifeair, ob črnski revež, Slovenska ulica 40: Pernat Antonija, 54 let stara, posestnica, bol nišnica; 15. maja: Turk Terezija, 80 let posestnica, Pobrcžlka cesta 7: 16. maja Pesek Veronika, Gosposka ulica 4.
mi Društvo »Jadran« priredi v nede Ijo, dne 18. tm. poldnevni izlet na Sv. Urbana in Sp. Kungoto. Zbirališče ob pol 12. uri v restavraciji »Kosovo«, Graj ski trg 1.; odhod ločno ob 12. uri. Prijatelji društva dobrodošli! Prosi se, malih otrok ne s seboj jemati!
m Ljudska univerzi.*. V p on del jek 19 'trn. predava jr. prof. Janko Gl as er romantiki. Ta struja, ki se jo prvotu pojavila kot miselno pribanje in je šolo v drugi, svoji fazi dobila tisti širši enačaj, ki je zelo vplival tudi na naše raz mere, je eden najzanimivejših pojavov v zadnjem stoletju. Razpoloženje naše ga časa je v marsikaterem oziru podob no razpoloženju za časa romantike, zal bo predavanje o tej temi zanimalo slo hernega mislečega človeka.
m Gospodarsko in politično društvo za kolodvorski okraj priredi v sredo 21 maja tl. ob 8. uri zvečer v gostilni* pri Vlahoviču na Aleksandrovi cesti družabni večer. Na? vzporedu je kratek rc ferait o političnem položaju, prof. dr,' PiV' Iko bo* poročal o politiki jugoslovanskih ' emigrantov za časa svetovne vojne. Zabavni Klel pa obsegajo glasbene in pevske točke. Vabimo prijatelje in somišljenike društva, da pridejo v> čim večjem številu.
m Nepotrebni strahovi v mariborski
okolici. Ljubljanski »Narodni dnevnik« je objavil v petkovi številki uvodnik naši severni meji, ki se začenja takole: »V Razvanju pri Mariboru ustanavlja »Schulverein« svojo bojno šolo. Kakor -je že pri nas navada, gre naša javnost z molkom preko tega žalostnega dejstva« itd. Ljubljanski -list naj bo uveden,, da mariborsa narodna javnost ne bi šla molče preko takega dejstva, če bi le bilo resnično. K sreči se je »Narodni dnevnik« nazpisat po nepotrebnem. Vsaj za sedaj »Dnevnikovih« strahov ni in jih, kakor trdno upamo, tudi ne bo- V Razvanju pri Mariboru ni ne duha ne sluha o ustanovitvi »Schulvereinske« šole. »Šciiuil-ivereim« pri nas sploh ne obstoji in je samoobisebi umevno, da ne m-ore zidati novih šol. Iz notice pod »Dnevnimi vestmi« pa povzamemo, da se snu je Seli ul vereins-ka šola v Radvanju pri Loncu. 'Looč je nemško ime za Lučane, ki pa leže onstran 'državne meje na avstrijskih tloh. »Schulverein« tedaj ustanavlja novo nemško šolo na avstrijskih tleli, ne pa v _ Razvanju. pri Mariboru, tričetrt ure od našega mesta.
m Aškerc na mrtvaškem odru. Mariborski muzej je pridobil za svojo zbirko Sli-k novo delo: »Aškerc na mrtvaškem ;odru«. Po prizadevanju g. dr. LipoMa hi njegove gospa so za nakup slike in o-^ vtira darovali prostovoljne prispevke naskdnfii p. n* SSK*, dr. Boštjančič 150 D, 'Pinte,r &' Ueinand 150 D, Toman 50 D, n^vautteij Herman 100 D, Slavonska bao-Hi 1w D, ravnatelj Klobučar 50 D, I. 'Kravos 86 D, dr. Koderman 300 D, 'dr. Ltpold 300 D. Tako je muzej debil sliko V- dar. Stala je z okvirom 1286 D. Nabi-rateljema Jrt vsem darovalcem izreka najidkrenejšo zahvalo Muzejsko dirnštvo.
m Promenadni koncert v Magdaleu-Skem parku. V nedeljo ob 11. uri je koncert vojaške godbe s -sledečim sporedom:	1.	FuČik,	Triglav,	koračnica.	2.
Plotov, Straddla. ouvertura. 3. Nedbal, Valček Iz »Poiljska kri«. 4. Gounod, Fantazija iz »Faust«* 5. Parana, Tntermezzo I* »Ksenija*'*. 6. Zajc, Večer na Savi. 7. t Urban* Sa-is*oka. S. Pokw-ny, Moskva, koračnica.	r‘
m Prve čreŠnje na mariborskem trgu.
Danes so se pojavile na mariborskem trgu prve čreSnje, očividtrro namenjene le premožnejšim. Kg stane namreč samo 25 D ali 1 čpešrija 1 krono.
m1 Zborovanje Industrijeev v Mariboru. V -pon del jok dne 19. maja 1924 ofb 15. uri so vrši v mali dvornui pivovarne Gotz v Mariboru shod mariborske skupine Zveze industrijalcev. Na- njem Ivo d e vodstvo poročalo o dosedanjem, delovanju in obravnavalo se bode vprašanje enotnega postopanja pri praznovanju Praznikov in sklepalo o .predlogu upra-
ve osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu na osnovanje posebnega okrožnega urada za mariborsko pokrajino. Dalje se bo zavzelo primerno odločno stališče naprsni* zlorabi, ki tiči v nazivu letos nameravane-mariborske raz stavo kot »lndustrijsko«-obrtne razstavo Tudi morebitni drugi predlogi lahko pridejo na razgovor. — Ker gre za zelo važna vprašanja, vljudno poživljam člane, da se zanesljivo udeležite shoda. — Predsednik: Dr. Pipuš.
m Redno glavno cepljenje proti kozam. Obligatoricno brezplačno cepljenje proti kozam za vse one prebivalce mesta Maribor, ki še niso bili cepljeni in so stari nad 6 mesecev, se vrši v času od 19. do 24. maja tl. vsak dan od 9. do 12. ure na mestuem fizikatu (Rotovž) soba št. 7. Spored za poedine okraje je sledeči: T. okraj 19., maja, TI. okraj 20. maja, ITI. okraj 21. maja, IV. okraj 22. maja, V. okraj 23. maja tl.
m Tujci v Mariboru. Dne 17. majnika je bilo prijavljenih v Mariboru 52 tujcev in sicer: Meram 15, Prrvathotcl 4, Za-m-orc 4, Črni orel 7, Zlati konj 6, Kosovo 5, Holzkueclit 4, Halbwkil 2, Rri jelenu 2, Pri grozdu 2 ju Zokaly 1.
m Smrtna nesreča vojaka. Dne 13. t. m., je jahal podmarc-dmik Josip Štingl iz Št- lija proti Betnavi ;po -opravkih. Proti večeru je pridirjal konj brez jezdeca d-ornov v kasarno. Štimgla so našli p-o z-neje blizu Bctnave z razbito gla-vo im nezavestnega. Prepeljali so ga v ,vioja~ ško bolnišnico, kijer je kmalu nato umrl. Doslej še ni dognano, kako se je nesreča pripetila!.
mi S pl aš eni vojaški konji. Vee.raj je prijavil nek Prah Štefan, delavec južne železnice na stražnici, da se je pripetila na Meljski cesti pod mostom nesreča veleči nepazljivosti. Splašila sta se dva vojaška konja in zdirjala z vozom, naprej. Pri tem. je padel z voza nek vojak, ki pa je k sreči zadobil le majhne poškodbe.
ml Rabijafen vlomilec. Včeraj je bil n-retiran nek Franc K« pekovski pomočnik, ker je dne 16. tm. ob 7 uri vdrl v stanovanje Frančiško Iv., v času, ko je bila ona v drvarnici, ter ukradel neko kuhinjsko omarico, vredno .1000 kron. — Pri tej priliki je nastal pretep, med katerim je Franc K. udaril Frančiško par-krat po glavi. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
m Ovadbe pri policiji. Preteklo noč je dobila policija 18 ovadb in sicer: kaljenja nočnega miru 5, potepu š tv a. 2, tatvine 3, razgrajanja v kavarni 2, splaše-nja konj 1, osebne žalitve 2, nagle vož njo 3.
m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zaseb-hem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija tl. in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon ICO.
m Uradniška menza priredi v soboto 17. maja ob 20. uri v kazinskem poslopju družabni večer za svoje člane in po njih upeljane goste.
m Društvo »Bratstvo« priredi v soboto, dne 17. maja, v gostilni Orovics vrtni ta-mbu-raški (koncert, na katerega se vabi vse članstvo. Podaljšana policijska ura.	999
m Kavarna »Mestni park«. Vsak večer svira marib. sailom-siki orkester o-d do 1. ure. Pri lepem vremenu tudi popoldne od 5. do 7. ure. Danes', v nedeljo dopoldne od po-I 11. do pol 1. ure koncert.	1067
m V gostilni Kerenčič na Pesnici se
vrši v nedeljo velika vrtna veselica z mlajem in igro. Začetek ob 15. uri. Vstop 'prost.	K)74
m V kavarni »Jadran» se dobi od danes naprej sladoled in ledena kava. 1071 mi Hugo Hugo, najpopularnejši hr-vatski "koniikar, od 16. mnja naprej v klub'-baru.	1771
tn Trgovina s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat se ne preseli! Vsl«d mnogoštevilnih vprašanj in da ne ho* zamenjave, naznanja tvrdka Ant. Rud. Legat, ■h-va _ specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ul. 7, da *se ne prese-1 i, terrrveč ostane kakor doslej v Slovenski ulici .7- Natančneje y inseratnem c(eju.
Sokolstvo. •
Bratje S Sestre! Jugosioveni!
Letos poteka 19 let, odkar so počili v Sarajevu usodepolni sivcll, ki so pomenili začetek odločilnega boja za našo svobodo. Ta dogodek je zatekel Sokolstvo na severni meji naše države ob slavnostni priliki, ko se je razvil v sta*
skimi četami, stoječimi kakor živ zid na mejnem braniku, se je moral zopet zaviti in odit« v projnonstvo. Iskali to svetinjo, a goreče sokolsko srce jo je čuvalo krempljev dvoglavega orla, dokler ni zalepršala zopet 15. decembra
roslavnih Rušah prapor našega društva, [ 1 »18 ob praznovanju ujedin jen ja na:*
obenem župni prapor mariborske Zupe* Tedanji oficiiielni krogi so zaslutili meti obema dogodkoma notranjo zvezo in začela so se zasledovanja, ki jih mora-
naroda. Spomin
ga svečanih
troiin enc-ga
trenotkov v Rušah obhaja ob desetletnici naše društvo s svojo slavnostjo L junija, klanjajoč se obenem trpljenju
s prisego večne
mo šteti sicer med najbolj črne spomine j narodnih mučenikov ter v zgodovini našega naroda, a med naj-j zvestobe do sokolskih idealov, ki jih svetlejše dokaze za sokolske kreposti., simbolizira naš prapor. Ob tej svečani Tedanji narodni prvoboritelji, predi sem' priliki se obračamo do vas, bratje in se-oolični sokolski borci, so zamenjali soln- j stre, kakor tudi do vseh iskrenih roja. čne dneve za mrke, vlažne ječe; marši- j kov Jugoslovenov, da se s polnim razti-kateri med njimi si je nakopal tedaj bo-jmevanjem priključite naši proslavi in se lezen, ki ga še vedno tare, v drugih je (z nami poklonite geniju Sokolstva, ki vzrastla kal smrti, tako da jih nemalo j nas je osvobodil suženjskih verig in nas danes krije že zemlja. Tudi naš prapor, i vodi v še lepšo bodočnost, komaj razvit, da zaplapola nad sokol-1
V Mariboru, 17. maja 1924.	i
ODBOR
Franjo Čiček;
Problemi sokolske vzgoje.
(Daljo.)	+*■:
5. Dober(ra) vzgojiteljica) mori* poznati tudi vsa vzgojna sredstva, ki uspešno vodijo k stavljenemu cilju. Najnčia-kovitejše vzgojno sredstvo je dober vzgled, Ako hočemo, da bo naša vzgoja imela uspeh, da bouno vzgajali v gojencu voljo, si moramo znati ustvariti pri članstvu in deci zaupanje. Le-to pa lahko dosežemo z doslednostjo in dobrim vzgledom.
»SOKOLSKEGA DRUŠTVA«.
Vele važno za vzgojo in utrditev sokolsko ideje je, da so predvsem predstavi tel ji Sokolstva ljudje čiste preteklosti v vsakem oziru. Tu je treba značajev, kremenitih značajev, ki bodo temeljni stebri, na katerih se vrši preosnova in duševna revolucija. Sami bodo črpali sok. duh in ga dajali piti tudi drugim. Bolje je, da društva sploh ni, kakor pa da ga vodijo ljudje, ki niso za to sposobni ali moralno slabo kvalificirani. Tudi je bolje, da je v društvu mogoče [
vzgo.ia prava vzgoja, ker jo ahsolvira le oni, ki hoče dobro — in zna misliti!
Sokoli(ice), ako hočemo krepkega razmaha na sokolskem polju, moramo iti % dobrim in lepim vzgledom' naprej! S tem jačimo sebe in delamo drugim trdna tla.
6. Moderni pedagogi nosijo v zatohle učilnice nov duh — delovno-produktivno šolo. Če že v drugem ne, ima ta šola to dobro stran, da vzbuja v učencih v največji meri miselnost in veselje do dela; do dela, ki ga ustvarja glava in izvrše roke. Vzrok dandanašnjemu moralnemu razkroju, telesni oslabelosti in propadajoči energiji leži samo v delamržnosti, oziroma v patologični ravnodušnosti do dola in izvrševanja. Ravno produkt, bodisi ročni, ibodisi duševni ustvarja na temi polju novo vero, novo nado, novo življenje, življenje individua, ki razume njegov smisel.
Sokolstvo z veseljem' pozdravlja ta korak naših vzgojiteljev, kajti mladina i dobiva s tem bazo k poletu, ki je potreben za ideal sokolskega bistva.
Namen sok. vzgojitelja torej bodi, da
' pet pravih Sokolov, kakor pa petdeseti zna vcei>iti gojencem veselje do dela, ne laži-Sokolov. Gledati je treba na kakJsaai° »majočega, temveč tudi do
vost članstva, ne na količino. Vse pa, kar učiš in delaš, veruj sarm in se ravnaj po
i lastno-ustvarjajočega-produktivnega. To < je vežbanje duha in roke. Sokolstvo ima
tem! Gojencem dajati lep vzgled je več J
, nalogo,
Pa kopa lepih besedi brez de. | Jjer končuje osnovna šola, r.im.2	rmtvnm.n	tiimas	teorija se mora izpopolniti v
da eminentno nadaljuj« tam, da, še več; v praksi, učence naj zna to uporabiti, kar je prinesel
vredno kot
janja. Ako nimaš tega poguma, nimaš, jako volje, pusti raje in ne laži! Vzgoji prej sebe, in ko čutiš, da si dovolj mo-! s sa
ča,U, stopi pred druge! Uči najprej sebe* fPokha nas^a do^a'pa' in potem še le druge pravice in resnice! • katenko.ll> ^nemarna vec ali manj teles-
i no vzgojo. Temu opomore sokolska telo-
Sokolska vzgoja je dvojna: neposredna in posredna. Neposredno vzgajamo in vežbamo članstvo in naraščaj, posredno množico zunaj društva. Eni srkajo sok. duh v telovadbi, predavanjih, knjigah itd. ter uravnavajo svoje življenje po sotk. načelih, drugi jih opazujejo, premišljajo, posnemajo. Eni nosijo znake in kroje, drugi nimajo teh, a mnogokatere-mu bije tudi sok. srce. Brat ali sestra, ki te j« mogoče usoda zanesla v kraje, kjer
vadba, ki poleg telesa vzgaja irfi neguje tudi duha, kar je velikega pomena za razvoj in silo našega naroda. Telovadba izpopolnjuje tam; kjer greši ali zanemarja poklicno delo. Enostransko vežba-nje se zlije tu v harmonično, simetrično* celoto, ki ustvarja estetičnega in po delu etičnega človeka.
Delo in utrditev telesa je različno in tudi telovadba ne more biti vsemu članstvu enako odmerjena. Tu je treba, da
t
ni «ok. društva, ne obupaj, ampak delaj,' porazdelo metodično in’ naravnim zado-delaj posredno! Uči ljudi misliti, da jaj j stitvam ugodno telovadne načrte, pri če-jinv dober vzgled, dohil(a) boš zaupanje j iniir se je ozirati vedno le na harmo-in beseda bo meso postala. Kot kulturni j nično razvijanje telesa, ki naj gre stop-pionir si prišel med mladino, med na-i njemu, navzgor. To stopnjevanje bodi rod, začni vzgajati, kajti,dobra vzgoja—) počasno in razmerami prilagodivo. Reden
je sokolska vzgoja. Tiha, neutrudljiva mravlja je naredila in ugladila pot Tyr-ševi ideji; ljudje so sposobni, da sprejmejo direktno sok. evangelij, ker so razpoznali luč od teme, dobro od zla po vzgledu, besedi in z lastnimi možgani,
1 ^
* vežbač(ica) naj ne pride nikoli utrujen! I od telovadbe, posebno ako je i»po«tav-i ljen težkemu telesnemu delu. Saj ne t-e-j lovadimo za zlete In tekme, temveč za j lastno vzgojo. Da tuiritain' napravimo zlet, ima za namen spoznavanje domovi-
ker jo vpliv jake volje dosegel proo- ne oziroma slovanske zemlje, bratov ia brat v njihovem mišljenju im hotenju. - sester, spoznanje uspeha sokolske vzgo-
Na gojenca je treba vplivati v dobrem smislu; njegova dobra nrav dobi premoč in vzgoja pušča naravnost vidne sledove. Znano je, da mora imeti ljudstvo kakega kraja že dokajšnjo stopnjo izobrazbe im kulture, da je sprejemljivo za sokokk^ nauke. In to j« zopet dokaz
je in širšim slojem dokaz dob rob ita sokolske stvari. Sokolstvo mora na zletihl jasno pokazati, da je res vzgjona institucija. In ta vzgoja se mora videti! Zato bodi vsako zlorabljanje zletov strogo zabranjenjo. Bolje je malo dobrih, kakor pa veliko slabih zlotov. Zlet bodi'
.več..da jo le telesno-duševna altjepkokka ( članstvu in naraščaju nagrada! Sokol
Stran CL
B O fiV;
y Marilfoču, 'dne 18. mana 19?4
, bodi »elita« v naši družbi! Tega -se mo-[raimb zavedati, tega se moramo držati ■Sokol ,ie žarna plamenica, ki vodi k vi I sokim idealom1, k cilju, ki je više od po ; vprečnosti. Brat ali sestra, da boš takta) bodi — človek dela!	>	ji.	w	^
(Dalje prihodnjiČJ
HD-
/ o Bratje telovadci! 'Vaditeljski zbor j opozarja vse telovadce, da so- telovadne ure za člane vsaik pondeljek, sredo in i petek od 20. do 22. ure v realen i telo (vadnici, vbod iz Krekove ulice št. 1. Ker fje prvi javni telovadni nastop že prdc vrati, se bratje telovadci nujno poživlja-jo, da se do nastopa redno udeležujejo ^telovadbe, da čim dostojinejše in sijaj nejše proslavimo 10-letnioo razvitja na j Sega prapora. — Odbor. — Uradne ure S sokolskega društva v Mariboru so vsa jko nedeljo od pol 11. do pol 12. ure in [sredo od 18. do 19. ure v društveni sobi |y Nared. domu. Članstvo se poživlja, da ! ob navedenih urah poravna zaostalo članarino. Zdravo!
h o Svoji k svojim! Dogodilo se je | zadnjem času nekoliko obžalovanja |(vrednih slučajev, da so Sokoli pozabili na gornje geslo. Opazilo se je to, četudi so morda menili, da jim -ne bo štet v zlo 'ta narodni greh. Ker Sokolstvo ne po-i»nsa popuščanja v naeijonalnih zadevah zato ponovno opominjamo: Bratje! Se stre! Direktno prestopite prag trgovine ali delavnice kakega tujerodea, premisli te petkrat, ali je morebitna minimalna irazJika med ceno tuje-rodca in Slovana res tolika, da,se da opravičiti prestopek ^principa pred" sokolsko vestjo. Ako ne :bodit-e dosledni v izvajanju gornjega gesla. Zdravo! — Sok. društvo v Mariboru o Poslovilni večer, ki ga je priredilo Kolo jahačev puikovniku g. Rogojeviču :in ■ majorju;br. Anniču, je najlepše uspel , Večer so sisvlojo navzočnostjo počastili tmed- drugim brigadir polkovnik g. Niko-tlič .s gosrvorfsoprotgo, komandant II. art. podof. šole^pukovnik g. Atamackovič in v (znstopstvu-ikomaridainita mesta major g. [Zafca Radtovič. Izvršujoči člani Kola ja-'hačev so se polnoštevilno odzvali, da Itako izkažejo svojo hvaležnost na-p ra m jodhaijalijočima oficSnjcma. Načelnik br. INovuk • se je z iskrenimi besedami za hvalil pMkoviniku g. 'Rogojeviču, ki je bi! ves čas i s-vlojega bivanja izredno naklo-jnjeiri&Koffiu jahačev in dobro-umeval vaz-;nost sokolskega dela, major br. Arrirač pa. je bil-od ustanovitve Kola njegov u-ičitelj in njegova zasluga je, da se je iz itežkih podatkov, razvil, jezdni odsek ma-jriborskega Sokiola do prvega jezdnega jmdšeka v jugosfoveiniskem Sokolstvu. [Oovonuik povdarja še potrebo vzajemnega sodb lov a-n ja med vojsko in sokol-istvom in želi g. ipukoivmiku Rogojeviču pl majorju Anuiču na novih službenih jmestih- naljiboiljše, mariborski Sokol ju 'ohrani v hvaležnem - sp-nun inu in kliče ji jna isokodški Zdtavo!, čemur so se vsi paMzoči '-navdušeno odzvali. Na zdravici Ise • je majprvd zahvalil zlepim govorom ijvnkovnik g. B ognjev id in za njim ma-jfor bc Armič, želeč Kolu jahačev ftaj-llepših ' uspehov. Z zanimanjem so ua-Mzbčfpstedffi govoru brigadirja pukovni-jlka. g.^Nikdliča, ki je žel za svoja izvaja-lnja; odiuševljeno priznanje. Za razvedrilo tie . sfcnbe! snkdski orkester pod vod-pifeom br. ŠutšerŠiča, pevci Glasbene {.Matice par so z ubranim predinašanjem jv&č.rodblijubnih pesmi pripomogli veče-Inj -tud^do prijetne >zabave. Tako se je )ff>oslov#nr večer najlepše izvršil in p'o-[niovfno '-dokazal, kako prisrčno razmerje ^lada-tned vojsko -in Sokolstvom.
- n /Niačelstvo Kola jahačev obvešča vse [hirate, i rta. se vrši vežba v jahanju v so-I befto,17. tmV oh 18. uri'popoldne, prihorl-otjaipav nedelja olj 8. uri zjutraj. Bratje, ki,-ste določeni',za javni' nastop, posečaj-to .marljivo-in rodno vežbanje. Zdravo!
'c AkadorhiijarSok. društva v Studeu-«®h',naj'pokaže,;da\znajo tudi Mariborea-j-«i^oenith;pož’rtvoiValno delo tnale sokol->'skoftpešcioe,-ki pa stoji trdno in 7, žilavim Idejam? 'stremi. za. dosego sokolskih .ciljev. KMaribo-rčani; vUdelčzite se-je v čimi več-f/jentiStevilu! — Marib,' Sokolska župa.
| o Sokolsko društvo v Studenci pri-iredi - v,'soboto dne 17. maja ob’ 20. uri > zve čer.'telovadno akademijo v prostorih ( »Jskegavdoma^v Studencih. Po aka-
dmrjihprostazabava in ples. Pred-
tproBalje vgtopnice^ri itvudikisA. EJ1 i^ger, iKraljaTetratvg. '	-
,o[Za .Sokolski dom leži-v naši redak-
simo blagajnika, da denar dvigne v do-ipOldaniskih urah.
o Sokol Pragersko poziva vse člane pevskega zbora, da se udeleže pogreba -.g. Franca Škerbinca.	-	.
Orjuna.
Orjuna' Studenci-Maribor. Članstvu se naznanjaj da posluje tajništvo odslej vsak pondeljek in vsako sredo iirT soboto od 19. ure' naprej v Narodnem1 domu. Tam se dobe od tajnika vsa potrebna pojasnila, 'se sprejema pri trla se in dr., ne pa v času, ko je tajnik zaposlen v priv. službi tekom' dneva. Zdravo!
Orjuna Studenci poziva svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži odkritja Malgajevega spomenika v Gu-š tam ju dne 29. tm. Za članstvo v kroju jo udeležba obvezna. Prijaviti se je v tajništvu ob navadnih uradnih urah.
Ekonomska Orjuna. Dospeli so prospekti in subskripcijski listi in se dobe istota.ko v tajništvu, kjer se obenem sprejema iri odpošilja tudi denar. Nacionalisti, podpirajte lastno osrednjo gospodarsko zadrugo! Kdor podpiše delež, ne podpre le naše organizacije, ampak absolutno varno in plodcuosno naloži svoj denar. Zdravo!
Orjuna Pragersko. Vsi člani čet-niške 'sekcije se pozivajo, da se udeleže pogreba g. Frenca Škcrhina. Udeležba z znaki! — Vodnik.
Soort
: M. O. V nedeljo 18. tm. mednarodna tekma KAC Klagenfurt: SV Rapid, Maribor. Sodnik g. Franki. Športno nadzor stvo: g. Hofer. Tajnik.
: ISSK Maribor : VŠIv Varaždin. —
Jutri v nedeljo dhe 18. tm. nastopi naš mariborski prvak v prijateljski tekmi proti navedenemu klubu v Varaždinu. Poživljamo predsedstvo nogometne sekcijo »Maribora«, da postavi k tej tekmi res svoje najboljše moštvo, kajti igra s prvakom zagrebške provincijo je sila važna za naše igralce, kateri bodo morali gledati na to, da se igra dovrši s častnim uspehom. — K temu bi imeli dodati to, da se konečno določi prvo moštvo, ker je za to žc zadnji čas, — oziraje se na bodoče tekme, katere bode imel odigrati ISSK Maribor.
Film,
Grajski kino igra v pondeljek, torek in sredo 6-dejansko dramo »Maria Tudor«, z znamenito igralko Ellen Richter r glavni vlogi-
Mestni kino. Poleg krasne drame Don Juan in Faust« se predvaja v soboto, nedeljo in pondeljek tudi I. del češkoslovaških manevrov z vsemi modernimi vojnimi sredstvi, ki so se v svetovni vojni uporabljala in z novimi iz-jimi; II. del pa se predvaja v torek, sredo in četrtek.
Objave.
§ 18. maj je tu, dan majniške proslave, katero priredi Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje v krasnem vrtu gostilne Krame pd. Stamitz v Radvanju. Zabava imenitna. Pot od drž. mostu je rudeče markirana. Na Kralja Petra trgu čaka avto. Dopoldne od 11-do pol 15. ure v Magdalenskem parku koncert vojaško godbe.
§ Rodni občni zbar društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru se vrši v pondeljek dne 19. maja 1924. ob 19. uri v Gotzovi: mali dvorani, Aleksandrova cesta 3. Dnevni red: 1. Poročilo o dejanju odbora v društvenem letu 1923. 2. Odobrenje računskega poročila za leto 1923. 3. Volitev odbornikov.
Volitev treh pregled a lcev računov. 5. Določitev čRurarineiza leto 1924. 6. Sedanji položaj hišnih 'posestnikov. 7. Poročilo gosp. Ivana Freliha iz Ljubljane o raznih davkih. S. Poročijo g. dra, Živo-jina Moskovljeviča iz Beograda o dnevnih vprašanjih in o Beogradskem kongresu. 9. Predlogi in slučajnosti. Vabimo vse hišne posestnike, *la pridejo v Polnem- številu,-ker sc gre.za-Važne reči--AOdbor.' "	^
Rentabilnost naših vinogradov — in dohodninska napoved.
vedno vladajo jako
o rentabilnosti našega! da so mu bo verjelo, naj mi bo dovoljeno
Ker še ni pojmi
vinogradništva zlasti v krogih konzu rnentov in davčnega uradništva in ker si tudi vinogradnik sam večkrat ni na jasnem1, koliko pri vinogradu zasluži, odnosno doplača,-zlasti pa, ker vinogradnik navadila ne ve, kako mu je sestaviti prar
čud-j vilno napoved o dohodkih iz vinograda.
v naslednjem položiti javen obračun’ o stroških in dohodkih svojega lastnega vinograda v zadnjih dveh letih, za kar so mi na razpolago tozadevne faktično številke.
S8rošSc§ in dohodki
enega približno tri orale (1*80 ha) velikega vinograda v ljutomerskem vinogorja
v letih 1922 in 1923.
14
15
16
26
27
28
29
30
31 3-2
37
PREDMET
Leto
1922
Število
delav-
cev
I. SfiroSki.
A) Obdelovalni stroški: a) v mezdah:
Rez in spravljanje rožja, snaženje trsja . . .
Orobanje vlačenk  ....................
Prva kop..............................
Stavljenje kolja in vez šparonov ......
Pletev, vez in rezanje vrhov..........
Drugi kop.............................
Škropljenje ................
Žvcplanje ................
Tretji kop ................
Trgatev, prešanje, razsluzenje mošta..
Gnojenje..............................
Razna opravila........................
Pretok vina in druga kletna opravila . . . .
Skupaj delavcev in mezd ■ ■
b) v hrani in pijači:
Nabava kruha in drugih živil..........
Jabolčnik in vino za delavce: 9001 jabolčnika in vina 300 1 na leto.................
Skupaj priboljška delavcem . .
Delavci stanejo torej
43 V* 13 118 50
119*/.
81
6IV,
24'/:
75'/,
78 V.
33
23'/,
15
736-V,
Znesek
K
1.184 312 2.955 932 2.934 2.050 1.788 768 2.260 3.2 f5 792 662 450
liter a 8 K a 18 K
delavec 46 K
c) v nagradah:
Nagrada viničarjev.................................
d) v m a t e r i j a 1 a h:
Nabava galice, ozir. bosna paste . .	.
„	žvepla in žveplovo-apnene brozge .	.
„	umetnega gnoja............................
.	sladkoria za sladkanje 19Ž2ščaka .	.
„	apna, ličja, slame za vez in drugo .	.
,	kletarskih potrebščin (loj, žvepleni vžig
in drugo)...............................
 Skupaj za mater!jnlffe .
B) Vzdrževanje poslopij 111 inventarja:
Poprava poslopij (strehe in zidovja od zunaj) . Inventar (poprava in malenkostne nabave) . . Najemnina za klet...............................
Skupaj za poslopje in inventar . .
C) Drugi Izdatki:
Vozniki in drugi transportni stroški ....
Nadzorovanje delavcev (lonar)....................
Lastni potni stroški............................
Zemljiška dača............................  .	.	.
Zavarovalnine za poslopje.......................
Obresti od izposojenega obratnega kapitala Dohodnina........................................
Skupaj drugih izdatkov .
Skupni stroški obdelovanja znašajo torej .
5 %
D) Amortizacije: amortizacija nasaditvene glavnice a za oral 1000 predvojnih K = 3000 K .
1 % amortizacija stavbene glavnice od viničarlje,
preše in gospodarskega poslopja v predvojni vrednosti 3000 K . . - ■
2 % amortizacija za stiskalnico in kletno posodo
v predvojni vrednosti 2000 K . . . Za nabavo '/, od 12.000 komadov vinograd-: 2.400 komadov . .
niškega kolja
Skupaj odbitkov
Celotni stroški za tri orale vindRfada
Kar znaša za oral stroškov .
II. dohodki.
Vina se je pridelalo 1922: 4.5001; 1923: 2.1001 v vrednosti...........................
Deficit znaša tedaj
19.292
1.809
7.2C0
5.400
14.409
83.701
1.040
4.785
2.060
7.399
9.010
457
107
50
50
23.749
736»/,
komad a 5 K
736»/t
245'/,
liter i 20 K
1.050
1.600
740
3.890
4.294
2.000
1.568
620
484
6.075
15.042
76.9J3
7.500
1.500 2.000
J2.000
28
1923
Število
delav-
cev
40»/,
15«/,
26
93
96‘/.
42
21«/,
106»/,
08
109
30
13«/,
Znesek
K
788
liter a 10 K a 20 K
delavec 60 K
1.579
5.772
800
3.405
3.765
1.555
810
3.780
2.466
3.046
1.095
392
28.655
2.700
9.000
6.000
17.700
46.355
60
«0
45
85
13
53.000
99.923
33.307
i-
90.000
9.923
66
87
66
788
5.570
8.850
510
6.919
1.785
80
h
60
18.144
714
510
460
60
komad 4 6 K
M'
788
262»/,
liter a 30 K
2.184
6.914
2.400
2.280
2.360
1.949
1.660
1.583
19.097
•1.340
10.500
1100
1800
14.400
29.800
121.140
'40,380
63.000
60
60
SO
68.140
60
ti, še tega let,a mogoče riii urieJ: zgube. Ij 1923 pa je bilo v 'kvantitativnem! ' ozirv| splošna tako slabo, da je sigurne pretež4 1 ma večina vinogradnikov bila mjočno pav, i 1 sivna.	'	!	:b,'	$&■'	.	|
1 1 ir <-a	rln.Ii/rrlnf___1'________ *•%#*'
Kakor je razvidno iz gornjega izkaza stroskov in dohodkov, so znašali skupni stroški za moj vinograd Ihta 1922 99.923.66 K, leta 1923 pa 121.140.60 K, ali za oral 33.307.87, ozir. 40.380.20 K. Temu nasproti stoje dohodki in sicer za leto 19(22 4.500 l] Kar se Uče dohodninske riaponedl,' sl vina v |redmosti po 20 K liber = 90.0(10 K,, moramo predvsem biti na jasnem, kal za leta 1923 pa 2.100 1 v vrednosti po 30. se sme postaviti med pridelovalne'st,roš»| K liter = 63.000 K. Vinograd je bil tedaj, ke in kaj no. Davčna oblast razločuj«’ pasiven leta 1922 z 9.923.66 K, leta 1923 pa redne In izredne stroške. K prvim je prl-i z 58 140.60 K.	|	števati vse izdatke m vsakoletna redna)
Kdor je imel leta 1923 obilnejšo trga-5 opravila v vinogradu, ki so potrebna uti te-v (moj vinograd je bit namreč leta)- zasiguranje vinske trgatve, kakor so na-! 1923 deloma močno prizadet po toči) 'n_ vedena v poglavju A a pod tek. štev. fl! Utfkggfflg- SS. je- posrečilo vino -dražje. prodgr do 13 gornjega stroškoviii’kat -tft-j« .ga«j
>■
vsakim,
me odgovornosti.
k Sokolski Matici!
 ;   ■—
delavske mezd©; nadalje vrednost hrane
!5n pijače (A h 14—15); nagrade viničarja [in njegovih pomočnikov ('A c 16); rtmdat-jilje izdatke za nabavo raznih niaterijalij, ,nmetnega gnoja (hlevski gnoj se sme 'zaračunavati le, ©e se je niaikiipil), gali)-ttee, žvepla, apna itd. za pokončava njef !trtnih škodljivcev itd. <A d 17—22); iz-pdatke ža vsakoletno popravo streh in jsten, ki je za vzdržitev poslopij potreb-!nia in izdatke za popravo. .inventarja in !za majhne nabave inventarja, ki so mo-W*a vsako loto nadomestiti, kakor motiko, [krevlje itd. (B 23—24). NajeminSna za bklet so sme zaračunati le, če se faktično I plačuj e (B 25). Potne stroške (C28) pri-Lpozria davčna oblast le za vožnje P<> že-fHoznici oddaljeno od svojega vinograda
‘»tauijjočim! posestnikom- .Obresti za is-'posojeni i obratni kia.pital (C 31) se smejo ifflaraouniti' le, če se je denar faktično ia-aposodil. Vsi ti rodni stroški se smejo v ■(celotni kvoti odbiti od letnih dohodkov!
I Drugače je z izrednimi stroški, kamor simdajor izdatki za napravo novih nasa-idov {rigolanje in planiranje zemlje, nar jliava ki Tiasadiitev trs j a, nabava vino-jjgradskega kolja, ozir. postavitev žičnih [tali lesenih brajd), za melioracije zemlje {drenažo itd.), za zgradbo in večjo poprave poslopij (viničarij, preše, kleti), stta nabavo stiskal ifice, vinske posode, Sploh inventarja, ki se rabi skozi celo {vrsto. let. Vsi ti stroški sa ne smejo v ..(celoti odbiti1 od letnih dohodkov, temveč •postopno, vsako leto le en gotov del, ki ■odgovarja odloku dobe, za katero se
je oelo kupna svota investirala. To so takozvane amortizacije (glej D 33—36), ki spadajo tudi k stroškom! vinogradniškega obrata, r ■ Računa se, da se mora nmerikan izbran vinograd po preteku 25—SO let znova -zasaditi. Nasad‘itveni stroški se morajo tedaj amortizirati v 25—30 letih, vsled česar odpade na leto 1/25—1/30, — odnosno amortizacija znaša 3.3 — 5% od nasa-d it vene glavnice (D 33). Pri poslopjih se računa navadno, da trajajo pri rednem! popravilu 100 let; amortizacija znaša torej 1% (D 34). Z stiskalnico in kletno posodo so računa 2% (D 35)\ za transportne sode 10%, za škropilnice in žveplalni-ke 10% amortizacije. Mavadmo .goriško kolje (D 36 iz mehkega lesa traja 5 let; lahke se ga tedaj zaračuna letno 1/5 ali 20% od celotne množine. Hrastovo, kostanjevo ali akaoijirto kolje traja 10—15 let; sme se ga tedaj zaračuniti letno deseti do petnajsti del od celotne potrebe.
Amortizacija sc izračuni ali na podlagi svoječasmli. faktičnih stroškov (kdor ima tozadevne notice) ali pa na podlagi ocenitve tozadevne investicije Po predvojnih cenah in sicer je pomnožiti dotičn© svode z razliko (s koeficientom) med predvojno im1 današnjo denar-■no vrednostjo. Ta koeficient, ki se posname iz povTprečnih kurznih poročil, je bil na pr. za leto 1922 približno “50«, za leto 1923 približno »70«, — to se pravi, ena predirna krona je bila leta 1982 vredna toliko, kakor 50 današnjih kron, leta 1923 pa toliko, kakor 70 današnjih
:
kron, oziroma 1000 predvojnih kron se je moralo ceniti leta 1922 na 50.000, leta 1923 pa na 70.000 današnjih kron. Danes je kurz v Curihu za 100 Din = 7 švic. frankov. Koeficient bi trenutno (8. maja 1924) tedaj znašal; 400 ; 7 = 57. Na tej podlagi se dobe lahko vsak čas vrednosti, od katerih je izračunati amortizacije za dohodninsko napoved.
Končno se priporoča vsakemu vinogradniku, ki je že enkrat plačal dohodnino od svojega vinograda, da si koncem1 leta sestavi natančen seznami dohodkov in' stroškov za svoj vinograd za preteklo leto in ga vpošlje davčni oblasti, ker drugače se mu lahko zgodi, da se bo od njega zahtevalo dohodnino za dohodke iz pasivmeg’a vinogradništva.
iViri. ravnatelj Puklavec.
ŠAH." RS
Naznanilo preselitve.
P. n. občinstvu sl- usojam s tem naznaniti, da sem svojo
speci Jalno delavnico
' za pisalne in druge pisarniške stroje iz Vrazove ulice 4 i	,	preselil	v	poslopje	kavarne	Žlgart,
v	Vetrlnsfca	uUca	itev.	30.
Istočasno- naznanim p. n. občinstvu, da nisem več svojemu , sinu Ant. Rud. Legat, Slovenska ultca 7, kot strokovnjak in spedjallst na razpolago ter tedaj ne jamčim več za stroje, katfcri sc njemu izroče.
Vljudno prosim p. n. občinstvo, da se nadalje zaupno obrača naravnost na mene ter beležim
z odličnim spoštovanjem
IVAN LEGAT,
prva specljalna popravl/alnica za„pisarniške stroje, Maribor,
vetrinjska ulica 30, (kavarna Zigart). Telefon int. 434.
; Mariborski šahovski klub. B-iurnir, katerega se je udeležilo 9 igralcev, je končal s sledečim uspehom: Ostapovič 11% točk, Lukeš 10%, Favai 9%, Šaren-bek 9, drugi niso dosegli 50% od 16 dosegljivih točk; vsak igralec je igral po 2 partiji z vsakim. — Temu fnruiru filnrii C-turnir_t. j. za prvenstvo Ilarib.
udeleže se ga poleg imenova-jačji igralci. Prvo kolo začne v pon del jek 19. tm. ob 5. uri pop. Vsak
igralec igra po 2 partiji z  vr_
grade so šele določijo.
.MESTO TBSI“
Tržaška cesta 8 nedeljo, dne 18. maja
...-	—	•	i
Gospodarstvo.
g Važno ra lastnike kotlov za žganjekuho. Svojeoasno je bil izdan1 prarvilnik! • k zakonu, da morajo kmetje in obrtniki, ki so pečajo z žganjekuho, od 20. maja naprej uporabljati fabriške kontrolne kotle; torej ne smejo več uporabljati navadnih dosedanjih kotlov, ker bi jim sicer bila obrt ustavljena. Ministrstvo financ je zgorajšnjo odločbo v toliko spremenilo, da je z odredbo od 2. maja 1924, ■ št. 18.521 dovolilo kuho, in to glede na visoko nabavne stroške fabriških kotlov, da se smejo še nadalje rabiti stari kotli, in to pod strogo kontrolo finančnih oblasti. Za prosto žganjekuho so stari kotli sploh še dovoljeni.
Poslano.*
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da izstopanj iz Slovenske ljudske stranke, ker uvide-vam, da je njena politika Samo krinka, pod katero gg. »voditelji« vodijo narod za nos, dohrobit ljudstva pa jim je deveta briga. Dokaz temu je dejstvo, da uničujejo lastne pristaše, kojih dobrobit bi jim1 moral biti najbolj pri srcu. Nisem] sam, ki to uvidevam in prihodnje volitve bodo dale o tem jasnejšo Sodbo.
Jakob Kelc, krojaški mojster in trgovec Stolna ulica 5, Maribor. . ,w_
*) Za vsebino uredjtišivo ne prevza-
koncert.
Svira godba „D r a v a“.
Ne vsaklo
temveč le, kdor hoče imeti lepe in zdrave zobe, uporablja
ITO
zobno kremo. Dobi se povsod!
Urška, al’ že veš
gumijeve pete in podplate
W Siriti povsod naš
4* dobi!
A. VIC EL, MARIBOR
Glavni trg 1L 5
j emajlirano težko posado znamke j ,Goliatb* i* lažje vrsta, čeiko-sloTaškega proizvoda, pieievi-aaslo in lite posodo, parcaiMa-sto, kamvninasto ia stekleno ro- ‘ bo najbolj«« vrat«. Vse kopuje ! I lISlODSMl© pri njam; zato hiti, da n* ia- j	I	a
#14	mudi«.	40—4	I
Vam mora VaS čevljar pribiti na VaSe čevlje, ker s tem si ne samo, da si prihranite denar, si očnvate tndi noge ia .J obuvalo.	706
h. Kravos. Maribor
I Aleksandrova 13 Telefon 207 SlomSkov trg % \
J Usnjata torbice,- in fcovčeke za potovanje v vseh veli&inah l kakor tudi sphne in damske torbice, listnice, tobačnice itd I Nahrbtniki za Solarje, planince itd. Usnjate gamaSe, Ovrat-j uiki, »»fobčniki, biči i« vrvice za pse, pobe, kožice in Soet-I ke za kočije prati. Delna ponjava (plahte), z* vozove in I konje v vseh velikostih. Razni okovi ža' konjske opreme v | nikelnu, medi, poniklovano ali črno lakevano. Gonilni jermeni iz la usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni.
Vsa v iermenar., sedlar. In torbarsko stroko S spadajoča popravila se sprejmejo in po mož- S nosti hitro izvršijo.	H
ja	*	■
20 vagona 7 kg tračnica 30 vagona 9.5 kg tračnica 15 vagona 12 kg tračnica
sa spojnicama sa spojnicama sa spojnicama
AKCIONARSKO DRUŠTVO
sa saobračajne i Saljesn. potrebe. Zagreb, Draškovitava ulica itev. 23. Telefon 5-81.	1075	Brzojavi: „APEB“
Skladišče: Zagreb-Cernomerec.
Pozor!	Pozor!
DALMATINSKO VINO
pristno In poceni najdete samo pri
Izidorju Copettiju, 1032
Vojašniška ulica štev. S
Črno vino saino Din. 10, preko ulice Din. 9 Refoško Din. 14, preko ulice Din. 13.
Nezamudite te ugodne prilike in ne pozabite na Vojašniško ulico S.
Podpirajte slovenske tvrdke!
L03OTDLOJULUJIJLILJU
Znižane cene!	Znižane	cene!
Traverze, cement, železo, žilno ograjo, kovanje, kuhinjsko
posodo in vse drugo nudi	s«o
veletrgovina z železnino
Pinter & Lenard-Maribor
po nalnižjih dnevnih cenah. Solidna In točna postrežba!
aaxmjrm:mjTrp
□OCDDDDDnDODOCjaDaO
Maribor
«>!<,' miTlanž
»tab o k«.
V SfariSriru, driS lčf.
Mala oznanila.
Pohištvo
lastnih izAalkov za apalne in je-jaila« aabe Bojceoaje v zalogi 1Š ero«r in drag, Maribor, Y#trinj*kai«]ica štev. 2.	106
Kontoristinja, režča slovanskega in nemškega jezika, ter sa-■ mostalna v knjigovodstva in korespondenci, se sprejme v stalno; službo. Pissaene ponudbe je ‘ nasloviti priporočeno • na P. J.’; Klefisch,. izvoz jajc,
. Ptuj.	1042	3—3
lnteligentne\ mlade pomožne delavke za Čiste in mir-; no delo iščeta takoj „Yolta“ j ' d. d., Maribor.'	972	i
Postrežnica poštena, močna in snažna, se išče za popoldan. Plača (Cl Kron in hrana. Vprašati v pondeljek, larčiče-va ulica št, 8, II. nadstropje. Stoječ.	1065
Moderno in hlgijensko ure
jeni brivski salon Fr. Novak. Aleksandrova cesta 22, se cen j, občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abe-\nentom na razpolago predalniki \ za lastna brivno orodje. Uradnikom in podnvadnikom v - predplačilu popast. 2622 50-47
Amaterji! Sveže foto-potreh-ščino prvovrstnih znamk V, Vlašič, Maribor, Gosposka uli-
J SUlE90ei&;BQnBCaDBBBDBBIBBIBaB9HaBaBHlfl0HHBBMB
i y............. —	■—'	—	  —
ii*
i
m
ca št. 93.
818 10-8
Dobro ohranjen'OtroSkS vozi- J _	.
ček „Brenabor“ na prodaj. ^elenjaeme Naslov : Pihlar, Krčevina. Pra-i- protnikova. ulica 130.	1055
Nova kuhinjska,oprema be
!o pobarvana ceno na prodaj Tkalska ulica št. 9.'	1061’
sadike kakor
zgodnji karfijol, zelje, ohrovt,, kolerabe, paradižniki i. t.d. se! , dobijo vsak Sas pri vrtnarstvu *i IV. JEMEC, Razlagova ulica St. 11.	867	10—10
Kupim sesalko- za vino z gumijastimi cevmi. Ponudbe na upravo /Tabora* pod „Sesa!-1049 4—2
Na prodaj nove mehke spalnice, hrastovo pobarvane ali emajlirane, kompletno ' Dinar.	ka“.
2.500—, 4 mizarske klopi)
(HobelhSnke). Alekeamirova c.:i 23 m3 rezanega lesa, 5-70. št 203,.mizarstvo. 1059 2— 1 j,	dolg,	20do	35	mm debel,zelo?
j H,	*epo	blago,	se	ugodno proda. !
Na hrano se sprejmeta dvad	Izve	se v	Aleksandrovi cesti
1047 2-2 i
..SANATORIJ"
MARIBORU
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami na polju zdravstva. Sprejmejo se vsi bolniki razven umnobol-nih in takih z nalezljivimi boleznimi
Prosta izbira zdravnikov
Cene: I. razred Din 160.—, II. razred Din 120.—, III, razred Din 85.—.
Državni nameščenci v I. in II. razredu znaten popust. Prospekti na zahtevo.
1039 2-5
(z dvojnim podplatom) Majice, perilo, palice, dežnike, plašče i. t. d. nudi po konkurenčni ceni
Jakob Lah, Maribor, Glavni tr* št 2.
 _______________________________________ 2165
fv. Kovačič, Maribor
koroška cesta štev. 10 — Nasproti Cirilove tiskarne
TRGOVINA STEKLA IN PORCELANA STEKLARSKA DELAVNICA
IH »Hlli lllpillPHPHpHulH"^
Velika zaloga stekla, porcelana, šipe za okua, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. — Vse po *ajni*ji ceni.
!• gospoda. .Koroška, cesta 50/1.14'. Ato ČMl. 1058	5	’■
Hiša z gostilno in: 4 orale
] zemlje za 100:000 Dinarjev,; vinogradrto posestvo z 11 oralov, zemlje za 110.000 j Din. prodaja:K. Troha, Maribor, .Slovenska^ ulca 2.	1064^
Prodam ! novo spalno sobo
i'. iz trdega lesa, ter kuhinjsko ' opravo.Puniš, Zrkovska cesta št. 38.	1063
[popravilo čevljev brez izjeme ; kakor tudi vsa narečila po ';i meri sprejema čevljarska de-, ' lavnica R.. Monjac, .lurčičeva j . ul. 9. Cenejzraeme! Postrež-1 tj ba točna !	1045	10	-	3	;
k
Stanovanje 2 ali 3 sob s pri-j ! tiklinami v novozgradbi išče j z\ zaseben uradnik. Ponudbe pa > upravo lista pod „Vi*oka *a
/ jemnina"
5—4i
V sredo,, dne 21. maja ob 9 uri j 2 postelji, z omaricami in vlož-
o .s včl v I' PllVi O l*lo_	IT 1 DOftAiDAm S TtOUl APok aw lee
dopoldne se vrši v Trubarjevi ulici’ št. 1 licitacija staro nemške spalne sobe, oblek, perila,-,čevljev in. 'drugih stvari.
1069
Kupi se ognjevarna,'Mnajhna, sta-ra .blagajna. Ponudbe pod v	na	upravo	lista.
ki popolnoma novi orehov les,. % p« ceni, na prodaj. Naslov v j
upravi.
1052
Lepafc,trinadstropna hiša.
sredini,,mesta Maribora s-pro- l stim stanovanjem, radi selitve! zelo «enb\na prodaj- Naslov r    N 105*4- 2-1
.Zamenja se lepo stanovanje
(5 sob, kuhinj«, kopalnica in predsoba ter ostale pritiklin«) sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod -Zamena" na ..opravo ,Tabora".	,
t. P' j k v ,tr
▼ upravi.
iUgodno kupite
-K boljši družini s« .odda -v po---,	—-	*
- polno-,oskrbo 2!eil stara*kravate> srajce, klobuke, če nunžko. Ponudbe pod -št.	J	’	,
1068“ na npravmštveri, lista./ !1’ ro ce’ nogavice, palice, >
1068 2—1	riin parfumerijo v modni trgo-:
p..	-j,	-	f'	vini
alineuir & Sfffl
Lopa moderna vila s stano-, "• WWCHIIBwIl u fflui,
vanjem K 9604M)0.V®čja7fflar;bor> Gosposko ulica 28
' posestva v najem. Realitet-«
- na pisarna „RAPID“, M«rihor^L= Naj lepše novosti = Gosposka ulica 28.	1066	*	1	K	128
Pristopajmo j, k Jugoslo venski Matici,
ToAia In solidna postrežba Poskusile In prepričajte se
! Edina slovenska Ma te stroke v Marilioro
muh
IHHHHHHHHHHHHH
Dame! Pozori
Po zelo znižanih cenah dobite pri	1056'2-t
Mariji Repeš, Maribor, Slovenska ulica 16/11.
po najnovejših dunajskih in pariških vzorcih izdelane
steznike ...	   od	250	Din	naprej
bportne steznike (posebno sposobne za kolesarenje) . „ 150 „ Elastične steznike (Gummischlupfer)	300	„
Bočne pasove	s>............. . . . .v.:,. . „ 100 ”
Oprsmke (Bflstenhalter)	”	30	”	”
kakor tudi steznike za noseče, pasove za podveznice (Strumpfbandgdrtel) itd, iininiinnii
Podpirajte sokolski tisk!
»■■■■■■■HHHHHHHHHHHaHMmHHHHHHHHHaHHHHHHHHHHHOMHHHHHHHHHHI
1 Pozor! AVTO Pozor!
Oglejte si našo izložbo Maribor, Aleksandrova cesto 19,
kjer so stalno razstavljeni novi In starf avtomobili svetovnih znamk. Isto-tam so na prodaj tudi motorna kolesa, radioaparati, pisalni stroji 1.1. d.
Teoretičen In praktičen pouk v vožnji z avtomobili.
Izvoženi, toda dobro ohranjeni avtomobili se prevzamejo v komisijonetao prodajo. Strogo reelna, solidna In točna postrežba.
A. STOINSCHEGG, R. PELIKAN
Maribor Aleksandrova cesta 19
■■■■HHHHHHHHZHHZHHHHZZH*
Trgovina	s pisalnimi	stroji	ANT.	RUD.	   /
Vsled mnogoštevilnih vprašanj in da ne bo zamenjave, naznanja tvrdka ANT. RUD. Legat, Prva i.specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ul 7 da se NE PRESELI, temveč ostane kakor doslej v Slovenski ulici 7.
Velika zaloga novih in rabljenih pisalnih strojev najboljših znamk, kakor »Continental' Under- \ \™°.° ' ^rnmgton';, »Adler" itd. Šapirografov, opalografov, tiskarskih strojev (Typenflachdrucker')
..j listovzahektograf, kopirni h strojev, strojev za ostrenje svinčnikov, luknjačev (Massenlocher) bar-Vnli akoY JP- blazinic za pisalne stroje vseh sistemov, karbonpapirja prebojnega napiria fDurch-tschlagpapier), voščenega papirja,	barv	za	voščeni	papir,	barv	rta	štampiljke,	blazinic	za štampiljke	kakor tudi	vseh	pripadkov	za	pisarniške	stroje.
Prevzemanje popravil in snaženje vseh pisarniških strojev, vgradba slovenskih znakov
izmenjava tipk.''	\	“*'i	.	r:r
Solidna postrežba, najnižje cene.
ANT. RUD. LEGAT,
potrebščinami, MARIBOR, SAMO
. ; ■?' ;jS~. ’■	'
• -r.j	a.	,
m
Prva
— • ^ ^ x >
specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinar
SLOVENSKA ULICA 7, TELEFON 100.
v»i v krasen, sredi mesta ležeč	iu/u
vrt kavarne Žigart
kjer se v lepih majniških večerih ob zvokih priljubljene godbe najboljše zabavate! Že danes opozarjam vse cenjene goste, da dam vse lokale najmodernejše preurediti, nakar se bo vršila otvoritev z vrtno veselico, o čemur bom sl. očlnstvo obvestil.
£*#tjw£ia liidajiiNdj. Konaorpij »fakojp«, Glavni i« oisovjaraJSpifidler. —	Mariborska	tiskan«	d,	d.
/