Leto LUlVn št.   ,,
LJubljana, sobota 22. tibm»rja I04I
Cena Din t-
SLOVENS
Izhaja vsak dan popoldn* hrrsemJI nedeljo ta
Trst 4 Din 2, do 100 Trst 4 Dtn 3 50, od 100 do 800 vrst m, Dta *. v»Cj|
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratnl da rek posebej. _
velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14-—, sa Innioiniliu Din
Narode
OTEEDN1STVO Df UTHAVNIATVO LJUBLJANA. Kaafljeva uiV* tt. 6
Podrstnles: MARIBOR. Grajski trg St. T — IfOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it- OS} podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slončkov trg &. — Postna hranilnica ▼ LJubljani it. 10.351.
Ankarska pogodba je ustvari nov položaj v vzhodnem Sredozem
V Rimu zasledujejo z vso pozornostjo Edenovo in Dillovo bivanje na Bližnjem vzhodu ter pričakujejo v vzhodnem
delu Sredozemskega morja pomembne politične in vojaške dogodke
Rim, 22. febr. e. Glede albanskega bo-£§ča v Rimu nikakor ne prikrivajo težkega položaja, obenem pa poudarjajo, da grški uspehi Se zdaleka niso taki, kakor so jih pričakovali v Londonu. O položaju na Dodekanezu pravijo v Rimu. da je tamošnje stanje težko, toda kljub temu ni bilo večjih sprememb.
V rimskih diplomatskih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo Edenovo potovanje v Kairo. To potovanje spravljajo v zvezo z bolgarsko turškim paktom, ki je ustvaril nov položaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
V diplomatskih krogih Italijanske prestolnice poudarjajo, da bi tudi nadaljnje napredovanje Grkov v Albaniji ne prineslo nikake praktične rešitve grške situacije. Zato menijo, da bi moglo tudi v Grčiji podi vplivom od zunaj priti do spremembe v stališču do držav osi. kakor je prišlo do tega v Turčiji. V primeru, da Grčija uvidi nesmiselnost nadaljnje vojne v Albaniji
in cdmst.opi neke strateške točke na svojih obalah državami osi. bi bile resno ogrožene angleške pozicije v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Edenova misija v Eguptu naj bi preprečila tako solucijo.
V vsakem primeru je treba v vzhodnem delu Sre.losemskegra morja v kratkem pričakovati  pomembne  politične  in vojaške
dogoioke.
Eđenova posvetovanja
Kairo, 21. februarja. AA. (Reuter) Zunanji minister Eden se je včeraj ves dan razgovarjal z vojaškimi strokovnjaki. Imel je tudi sestanek z generalom Catrouxom, poveljnikom generala de Gaulla na Bližnjem vzhodu.
N©w Vork, 22. febr. e- (CBS) Associated Press javlja iz Kaira, da so v tamošnjih dobro poučenih krogih zvedeli, da bo angleški vojni minister Eden z generalom Diilom takoj po končani konferenci v Kairu odpotoval v Turčijo.
Eden je obiskal tudi Malto
Kairo, 22. febr. s. (Reuter) Snoči je bilo objavljeno, da je zunanji minister Eden na poti v Egipt posetil tudi Malto. Ob tej
»h
CđPđJPBOJ?    f A'
ji  t- LT
priliki je naslovil B'en posebno pcslanico prebivalstvu Malte, ki se glasi:
Vsi narodi sveta, ki ljubijo svobodo, opazujejo z zaupanjem in občudovanjem v sijajno obrambo Malte nemškim in italijanskim letalskim napadom. Kakorkoli bodo hude preizkušnje, ki jih boste morali še prestati, nam naša naraščajoča moč in pravičnost stvari, za katero se borimo, vzbujata nezlomljivo zaupanje v končno zmago v vojni. Skupaj bomo zmagali.
Poročila o premikanju nemške vojske
Carigrad, 22. febr- f. (Reuter) Po turških informacijah so v Rumunijo dospele te dni nove oklopne nemške divizije, kakor tudi mnogo nemških letal. Dve oklopni diviziji nemške vojske sta po teh informacijah v Konstanci, kjer imata tudi svoj začasni glavni stan. Nemške čete so imele ob
Dunavu vaje ter so baje na nekem mestu postavile pontonski most preko Dunave v Bolgarijo. V zvezi s temi vajami so se razširile govorice, da so nemške čete že prestopile Dunav ter prispele v Bolgarijo.
New York. 22. febr. s. (Columbia B. S.) Poročila, ki so prispela ponoči iz neke balkanske prestolnice, javljajo ,da je baje včeraj ob 16. prvi oddelek nemške vojske pri Ruščuku prekoračil Dunav. Ta vest uradno še ni nikjer potrjena.
. • 11     ?    f« f  r *• » v    i/ r v 9 *
V 'i ■■,       * - *■
\ k      r a -
*    i ■» n       ▼     or .    k       .  ?    p rt
>' *    - rS.     .i.      £        J6    ff     jtt    t     Jb     ^   f  J 4 f>  1    k> *   ~>   * .k    W   k '  . *     ' £", ' k'
London, 22. febr. s. Reuter poroča iz Sofije, da so odredile oblasti strogo racioni-ranje za nakup usnjenih izdelkov in oblek. Smatrajo, da je ta ukrep v zvezi s priprava miza prihod nemške vojske v Bolgarijo.
V Sofiji zanikajo
Sofija, 22. febr. e. V zvezi s predvčerajšnjo sejo vladne parlamentarne večine, na kateri se je narodni poslanec dr. Ivan Ba-temberski dotaknil tudi vprašanja more-bitskega prehoda nemških čet preko Dunava v Bolgarijo, izjavljajo v tukajšnjih političnih krogih, ta izjava, podana v senzacionalni formi, ni bila točna.
Prav tako zanikajo, da bi bili postavljeni pontonski mostovi na Dunavu pri Ruščuku in drugod, kakor so to trdili nekateri poslanci vladne večine v sobranju. Vsa ta vprašanja so bila včeraj v bolgarski prestolnici predmet naj živahnejšega zanimanja.
„Turska vrsta ostanejo zaprta44
Washington, 20. febr. i. United Press je objavila včeraj članek turškega usta »Tan«, ki se bavi s turški-bolgarskimi odnosi. Članek med drugi mnavaja: Tursko-bolgarski
sporazum pomeni, da se Bolgarija ne bo pridružila osi in da je s tem eventuelnemu nemškemu prodiranju Čez Bolcrnrijo v Grčijo postavljena velik azapreka. Bolgarija je jasno pokazala svoje nerazpoloženje proti morebitnim takim nnčrtom. toda na drugi strani je preslaba, da tako akcijo ustavi z lastnimi silami. >» b if ID XX
' H . ) r l i v i M 1 i \ . a i j j ki \ i j . \ i . . * ' i > »Tnn« dalje navaja, dalje navaja, da je prav tako pretirana trditev Anglije, da je ta sporazum zid pro*i vsakemu poizkusu nemškega prodiranja-
List »rkibia« piše: Čeprav smo podpisali dekteracijo z Bolgarijo, so naša vrata na vsak :iačin zaprta in mi bomo izpolnili svoje obveze do Grčije in Antrlije.
Aiagleško stališče
London. 22. febr. s. (Reuter). Razne tuje agencije so te dni razširile vesti o prihodu angioškega vojaStva na razne točke na Balkanu, dru^a poročila pa so javljala
o pokretih nemsice vojske na Balkanu.
V angleških krogih smatrajo, da so vse te vesti najbrž razširjene iz nemških virov in sicer z dvojnim namenom, da bi povzročile zmedo na Balkanu, obenem pa ugotovile angleško reakcijo na take vesti. Kljub temu pa o priliki poročil o prihodu novih oddelkov nemškega vojaštva v Rumunijo ali Bolagrijo. poudarjajo v anprleških uradnih krogih, da je Anglija enako kakor sta to že objavili zase Turčija in Grčija, tudi sima odločena izpolniti vse svoje obveznosti pogodb s Turčijo in Grčijo.
Čeprav angleška vlada želi, da ne bi na Balkanu nastalo novo vznemirjenje, vendar bo Anglija v primeru potrebe nudila vso svojo pomoč za obrambo proti napadom.
London, 22. febr. s .(Ass. Preso). V angleških uradnih krogih izjavljajo davi, da poročajo zadnje informacije znova o neprikritih pripravah za v korakanje nemške vojske v Bolgarijo. Pri tem ne izključujejo angleški krogi možnosti, da gre v tem primeru samo za »živčno vojno« ter da hočejo na ta način Nemci prisiliti Grčijo, da bi prenehala z vojno ln sklenila mir z Italijo.
Angleži napovedujejo novo ofenzivo
na afriški fronti
Akcija angleških čet na vseh področjih Eritreje in Abesinije — Utr je van je zavzetih postojank — Pomen Kismaje za operacije v Soma liji — Cestna zveza med Gondarom in Addis Abebo pretrgana
Kirthura. 22. febr. AA. (Reuter) Uradno poročilo pravi, da se je delovanje angleških čet nadaljevalo na vseh področjih Eritreje in Abesinije in da so bile še bolj utrjene zavzete postojanke, s katerih se bo začela nova ofenziva.
Kairo, 22. febr. AA. (Reuter) Glavni stan angleških čet na Srednjem Vzhodu poroča:
Pri bitki južno od Bengazija je bOo zaplenjenih oziroma uničenih mnogo srednjih italijanskih tankov. Kategoriziranje in preštevanje ostalega vojnega materiala, ki je bil zaplenjen v tem prostranem področju vojnih operacij se nadaljuje-
Na bojišču v Eritreji je bilo med 20. in 21. januarjem ujetih več italijanskih častnikov, med njimi rudi poveljnik brigade, 698 italijanskih podčastnikov in vojakov in 5.576 vojakov italijanskih kolorualruh čet. Razen tega je bilo mnogo vojakov ujetih v predelu Modrega in Zgornjega Nila in v Godžamu.
Naše čete so ponovno nasilno prestopile reko Džubo severno od kraja, kjer je bil čez to reko izveden prehod. Operacije na obeh mostobranih se razvijajo na zadovoljiv način.
Dva otoka pred Ki&majo
Kairo, 22. febr. s. (Reuter) Iz Nairobija je bilo snoči javljeno, da so afriški strelci angleške vojske na malih čolnih^ zasedli dva manjša otoka prekid pristaniščem Ki-smaju v Italijanski Somaliji. Italijani so oba otoka že preje izpraznili.
V angleških krogih poudarjajo važnost zasedbe Kismaja za razvoj nadaljnjih operacij v Somaliji Dočim je bilo treba doslej devažati angleškim četam na bojišču ob reki Džubi zaloge in vojni material po skoraj 1000 km dolgih slabih cestah, bo odslej mogoče zalagati angleško vojsko po morski poti iz kenijskega pristanišča Motnbasa,
letalskega poveljstva
Kairo 22. febr. AA. (Reuter) Poveljstvo angleških letalskih sil na Srednjem vzhodu sporoča:
V Italijanski Vzhodni Afriki je angleško letalstvo podpiralo delovanje kopenskih sil na raznih bojiščih. Na letališču v Masavi je bilo poškodovanih več sovražnikovih letal, zažgano pa skladišče bencina. V četrtek so sovražnikova letala izvedla napad na Bengazi Žrtev sploh ni bilo. Povzročena škoda pa je neznatna. Naša lovska letala so zbila eno sovražnikovo letalo, ki je goreče padlo. Vsa posadka letala se je ubila. Eno naše lovsko letalo se ni vrnilo domov, toda pilot se je resiL
Z abesinskega bojišča
Kairo, 22. febr. s. (Reuter) Z bojišča v Abesiniji poročajo, da so oddelki abesin-skih patriotov pretrgali Italijanom cestno zvezo med Gondarom in Addis Abebo. O priliki zavzetja naselbine Endžebara vso
Abesinci zajeli oziroma pognali v beg 3000 italijanskih vojakov.
Položaj posadke v Džarabulra
Kairo, 22. febr. AA. (Reuter) Angleški pristojni krogi izjavi jao o bojih pri Dža-rabubu. da angleške vojaške oblasti menijo, da bi lahko to mesto že poprej zavzeli, toda zaradi verskega pomena, ki ga ima ta zelenica, napad ni bil izveden, ker domnevajo, da se bo od vseh strani obkoljena posadka morala kmalu sama predati.
Italijanski protinapadi pri Kufri
Brazzaville. 22. febr. s. (Reuter) Uradno poročilo svobodnih francoskih oblasti je javilo snoči, da so na ozemlju oaz Kufra izvedli Italijani več protinapadov proti svobodnim francoskim čeiam, ki pa so bili odbiti. Francoz so zaplenili dve italijanski letali in več oklopnih voziL
Albansko bojišče
Hodi boji na osrednjem sektorju fronte —
odpor Italijanskih čet
Atene, 22. febr. s. (At. mg.) Grfflci generalni štab javlja v svojem snočnjem 118. vojnem poročilu :
Omejena aktivnost patrulj na raznih točkah fronte. Ponekcd je pri Slo do streljanja mod oddelki topništva in pehote.
Grško notranje ministrstvo javlja, da so sovražna letala včeraj bombardirala nekaj otokov v EgejiJcem morju. Napadi niao povzročili nrbene ske^de.
Atene, 22. febr. A A. (Reuter) Atenski radio je sneti objavil
nistrsrva za, tisk. v katerem pravi, da wo *9 grške čete včeraj »pet mmaknile na srednjem dela bojišČ£ nekoliko naprej,
Atene, 22. febr s (Asa. Press) Po gršcih informacijah so se včeraf po kratkem presledku, ki ga je povzročilo slabo vreme, boji na bojišču v Albaniji zopet obnoviti Zlasti hude so bile borbe na srednjem sektor f u bofiiča. Tu so Grki napadli neko važno italijansko gorsko postojanko, [tali lani so nudili ogorčen odpor v večurni k, pri tam mulo huda Žrtve,
mod drugim je padlo 20 casHiuuov. Končno so Grki v bajonetnem napadu zavzeli postojanko  Gr^ke izgube so bile majhne.
Nekaj podrobnosti javljajo o velikih letalskih bitkah nad Albanijo v četrtek. O priliki napada angleških bombnikov na Berat se je razvile bitka med manjšo skupino angleških lovcev Hurricane, ki so spremljal' angleške bombnike, ter med 50 italijanskimi lovci. Štiri italijanska letala so bila že po neka i minutah sestreljena, nakar so se osttiia umaknila. Do druge bitke je prišlo nad Tepelenijem Tam so an-g!e:'ki lovci sestrelili tri italijanska letala in poškodovali eno nadaljnje letalo. Angleži niso utrpeli izgub. Skupino grških bombnikov, k; sc prav tako bombardirali Berat je napadlo 30 ita7ijanskih lovcev tipa Fiat. V letalski bitki, ki je trajala eno uro, so Italijani zgubili pet aparatov, dve nadaljnji letali pa sta bili tako poškodovani, da se najbrž nista mogli vrniti na svoja oporišča.
Atene, 22. febr. e Razen krajevnih bojev manjšega pomena na posameznih odsekih, je včeraj skoraj na vsej fronti v Albaniji vladalo »zatišje«.
Okrog Tepelenija in severno od Klisure so bili boji med izvidr'cami, toda nobena stran ni zabeležka kakega uspeha.
Na \*sej osrednti fronti o»b Devoli je bil nekoliko močnejši topniški ogenj, ki je z majhnimi presledki trajal skeraj ves dan. Spopadle so se tudi manjše pehotne edi-nice.
Na severni fronti ob izviru Škumbe j« dan potekel brez pomembnih dogodkov, prav tako rudi na odseku pri Podgradca.
Zaradi nizkih oblakov in dežja je bilo delovanje lotalstva omejeno- le na izvidni-štke polete.
Po vesteh s fronte se Italijani pospešeno pripravljajo za veliko bitko. Iz Brindisija so prispela nova ojačenja.
Na bojišjhs 11. italijanske divizije
Grftko albansko bojišče, 22. febr. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: V teku včerajšnjega dne so bile akcije na bojišču 11. divizije zelo učinkovite. Na tem bojišču se je živahno udejstvovalo italijansko letalstvo. Hudo so bile bombardirane sovražnikove postojanke, zbirališča sovražnikovih čet, ceste in transporti.
Na odseku pri Klisuri so italijanski letalci opazili 30 sovražnikovih letal vrste >Crloucest«r«, pa tudi bombnike, m so se s njtaai takoj spoprijeli. Pri toj priliki so
italijanska lovska letala sestrelila deset sovražnikovih aparatov, poleg tega pa so poškodovala še drugih osem.
Včeraj dopoldne je velika skupina sovražnikovih letal — bilo jih je najmanj 22, med njimi 16 bombnikov — poskušala napasti neko itaJijansko letalsko oporišče. Italijanska lovska letala so takoj nastopila in prisilila sovražnika, da je spremenil smer in moral odvreči vse bombe, samo da bi čim prej ušel. Italijanska lovska letala so sovražnika potem zasledovala in so v teh spopadih sestrelila dve sovražnikovi letali, en »Bleinheim« in en >Gloucester«, prav gotovo pa so poškodovala še štiri druga letala.
Ista skupina sovražnikovih letal je naletela nekoliko pozneje pri vrhu Tom ori na italiajnsko letalsko skupino, ki se ji je kljub temu, da je bila številnejše slab* . posrečilo sovražniku preprečiti njegove načrte,
Grški demanti
Atene, 22. febr. e. Atenska agencija demantira vesti, ki jih je razširila neka radijska postaja, češ da so se angleške čete izkrcale na Lem nosu m spremenile otok v utrjeno pomorsko in letalsko oporišče. Hkrati najbolj kategorično demantira vesti iz istega vira, po katerih naj bi bilo čete generala VVavella na poti v Grčijo.
Grčija prosi za ameriška letala
Washington, 22. febr. & (Ass. Press) Podtajnik zta zunanje zadeve Sumner \Velles je sporočil včeraj, da je grška vlada naslovila na ameriško vlado novo prc«šnjo za ameriška letak. VVellea je dejal, da ameriška vlada prošnjo proučuje.
Sovjetski gospodarski načrt za petnajst let
Moskva, 22. febr. AA. (Tass). Včeraj je imel plenarno sejo osrednji odbor komunistične stranke ln je v zvezi s poročilom Palenkova sprejel resolucijo 18. kongresa komunistične stranke. Nato je odbor imel sejo, katere so se udeležili ljudski komisarji ln je razpravljal o tem, kaj je sklenil 18. kongres stranke. S tem v zvezi je naročil komisiji za državne nacrte, naj izdela splošni gospodarski načrt za Sovjetsko zvezo ln sicer za dobo 15 let. Na ta način bodo urejena vsa sodobna vprašanja ln to na način, ki bo presegel uspehe, ki so jih (IrtoncH v posameznih tujih državah.
»SLOVENSKI lf A BOD«,
Tretji bombni napad
na mesto Svvansea
*   Tudi preteklo noč so —Mm letala vrela na f   mnogo eksplozivnih in raflgalnih bomb — Veliko
število človeških žrtev
Zasedanje baltskega sveta
Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka na
London, 22. febr. m. (Reuter). Letalsko tn notranje ministrstvo javljata v današnjem jutranjem komunikeju:
Neko mesto v južnem Walesu je bilo preteklo noč zopet predmet glavnega napada sovražnih letal. Napad je bil omejen na prvi del noči ter je trajal približno tri tn pol ure. Sovražna letala so vrgla na mesto mnogo eksplozivnih In ražiiralnih bomb, ki so povzročile več požarov ter škodo na hišah in trgovinskih poslopjih. Število človeških žrtev je veliko ter je bilo tudi več oseb ubitih.
Sovražna letala so ponoči izvedla kratek napad tudi na vzhodno Anglijo. Bilo je vrženih nekaj bomb, med drugim tudi na London. Ti napadi niso povzročili mnogo škode. Človeških žrtev je malo.
London, 22. febr. s. (Reuter). Preteklo noč je bilo zopet neko mesto v južnem Walesu glavni cilj sovražnih letalskih napadov. (Kakor poroča Columbla BS je bilo zopet že tretjo noč zaporedoma napadeno mesto S\vansea). Prva letala, ki so prispela nad mesto, so snoči odvrgla večje število zaiigalnih bomb, ne da bi Izbirala cilj. Ko so oddelki pomožne gasilske službe stopili v akcijo, da bi preprečili požare, so se pojavila nova letala, ki so metala tudi eksplozivne  bombe.     Napad je povzročil
London, 22. febr. s. (BBC). Oiliver Ste-ward pravi v svojem tedenskem pregledu razvoja letalske vojne, da je po angleških cenitvah trenutno v Siciliji, Južni Italiji in na Dodekanezu skupno okoli 400 nemških letal.
To je prvič, da omenja angleško poročile tudi prisotnost nemških letal na Dodekanezu. Mod nemškimi letali, ki so bila opažena v Sredozemlju, so strmoglave! tipa Junkcrs 87 in Junkers 88 ter dvosedežna lovska letala tipa Messerschmitt 110. Po nepotrjenih informacijah je bilo opaženo, da pilotirajo nemška strmoglavna letala tudi italijanski piloti, medtem ko so bili na hitrejših aparatih opaženi samo nemški piloti.
Steward pravi, da so bila tudi angleSka letalska ojačenja poslana v Sredozemlje. .Angleško letalstvo mora tu izvrševati ogromno nalogo: braniti Bengazi pred nem škimi letalskimi napadi, braniti Malto, napadali Dodekanez in Sicilijo ter podpirati £Tške vojaške operacije z bombnimi napadi in zaščito lovskih letal grškim vojaškim oddelkom.
Glede položaja v letalski vojni na zapadu pravi, da morajo Angleži vedno pred vsem paziti na nem&ke letalske sile ob Kanalu in na Severnem morju. Ugotovljeno je, da imajo Nemci še vedno največ svojih letal koncentriranih v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. S tem mora računati tudi angleška obramba. Obenem pa je treba vedno računati še z možnostjo, da bi sovražnik večje letalske skupine nenadoma poslali na druge fronte. Zato morajo Angleži povsod čim bolj ojačevati svoje letalstvo. V premeščanju letal z enega bojišča na drugo, pa Imajo Angleži prednost, da lahko pošiljajo letala po morski poti, d očim se Nemci lahko poslužujejo samo preobremenjenih zeleziiiških prog na evropski celini. Stevvard pravi, da hitri prevozi večje množine letal po zraku iz enega bojišča na drugo ne prihajajo v pošte v, ker rabijo zlasti bombniki pri pristanku preveč priprav in osebja.
TVashington, 22. sebr. A A. (Havas.) V zvezi z japonskimi izjavami, v katerih je bila poudarjena odločnost Tokia, da za vsako ceno in če treba tudi s silo dobi vplivno področje na južnem delu Tihega oceana, so ameriški uradni krogi zelo molčeči. Ta molčečnost traja od tistega trenutka, ko je predsednik Roosevelt povedal, da bi se Zedinjene države mogle vojskovati z Japonsko, ne da bi pri tem zmanjšale svojo pomoč Angliji. Vsi politični kroci se sprašujejo, ali se bodo Zedinjene države združile z Anglijo zaradi odpora, fe se ho Japonska poslužila sile.
Vladni krosi še niso dali nobene točne napovedi dšt&cn, kakšen bi bil odgovor vlade, ko ^se takšno vprašanje postavilo. Javnost pa je zelo vznemirjena zaradi razvofa položaja na Daljnem vzhodu. Ameriki "radio je oddajal poročila iz Črung-kinea. da so Japonci po izjavi kitajskega zastopnika poslali na stotine tisočev vojakov na strateško važne točke, kar naj bi jim omogočilo >voiskovati se v južnem delu Tihega oceana«. Po Istem uradnem poročilu je Anerlija začela v Zeiinjcnih državah pripravljati teren za skupne ukrepe, s katerimi bi se Japonski onemogočilo, da si ustvari nove zaloge vojnega materiala. London paudaria. da nikakor nima namena izzivati Japonske, da pa smatra za potrebno. Jaoonski preprečiti, da bi se va-jasko okrepila, kar bi ji pomagalo pri njenem vojskovanju z demokratskimi državami.
Simjapor, 22. febr. s. (Reuter.) Avstralske čete. ki so pred nekaj dnevi dospele na Malalski polotok, so že pričele z manevri večjega obsega. Njihov poveljnik ge-nere.1 Bennett je Izjavil, da se morajo avstralske čete privaditi na neobičajno ozem-" Ije džungl in močvirij.
mnogo Škode na hišah, trgovinah in tudi na šolskih poslopjih. Bati se je, da je število človeških žrtev veliko.
London je imel snoči pred pomočjo prav tako kratek letalski alarm. Letala so se pojavila nad mestom. Se preden je bil dan alarm ln proti!nilsko topništvo je stopilo v akcijo.
Nemško poročilo
Berlin, 22 febr. AA. (DNB) O napadu na Swansea v noči od 20. na 21 februar je nem>Jci poročevalski urad izvedel naslednje podicbno&ti: Opaziti je bilo več močnih eksplozij ko so » razširili požari, ki sc jih zanetile bombe, Velika plinarn* je bila neposredno zadeta. Poleg tega je bila opažena znatna škoda na priManiSkib napravah in na železniški postaji. Nemška letala niso imela nobenih izgub. Protiletalska obramba ie biLa slaba.
Angleški bombniki nad zapadno Nemčijo
London, 22. febr. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so bombniki vojnega letalstva preteklo noč napadli objekte v zapadni in severnozapadni Nemčiji, kakor tudi nemške invazijske luke ln letališča v zasedenih pokrajinah.
Glede razmerja v številčni moči med ner škim in angleškim letalstvom citira Stevvard mnenje angleškega letalskega čast nika, ki pravi, da je po njegovem mnenju neprimerno važne je, če imajo Angleži premoč v kakovosti letal nego v številu. Z boljšimi letali se je mogoče uspešno boriti celo proti petkratni premoči. Stevvard pripominja, da bo angleško letalstvo razen premoči v kakovosti lahko s pomočjo Zedi-njenih držav lahko doseglo tudi premoč v številu.
Stevvard je prepričan, da bodo v sedanji vojni odločilne pomorske in letalske sile. Nemška kopna vojska je dosegla velike uspehe ter prodrla v razne dele Evrope, toda povsod se je morala ustaviti ob morskih obalah. Vpada čez morje v Anglijo Nemci doslej niso poskusili ln ga tudi ne
morejo brez rizika, dokler nimajo odločilne premoči v zraku. Angleške kopne vojske razen v Afriki doslej niso v večjem obsegu stopile v akcijo. V teku stoletij se je Anglija v svoji obrambi naslanjala samo na pomorsko silo. Sedaj se je naglo preuredila S pomorskimi silami sodeluje tudi letalstvo. Stevvard misli, da mora ta kombinacija vojno odločiti.
Angleška letala nad Sicilijo
Kairo, 22. tebr a (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je javilo sneči v posebnem komunikeju:
V noči od 20. ns 2 t. m. so bombniki vojnega letalstva napadli sovražni letališči v Coni isu in Karan ji na Siciliji. Mnogo eksplozivnih in zažigalnib bomb je bilo vrženih na obe letališči. Povzročene je b?lo mnogo škode in več velikih požarov ter so se še 30 mlij (48 km) daleč videli stebri gostega črnega dima, ki so izvirali najbrž od gorečih sovražnih letal v hangarjih ali poleg njih. Znatno škodo sc povzročile bombe tudi na vzletiščih ter glavnih cestah in železniških progah v bližini letališč. Z vseh teh nad vse uspešnih napadov sc se vrnila vsa angleška letala.
Japonska lajava
Tokio, 22. febr. AA. (Havas.) V odgovoru na neko vprašanje v zvezi s obvestili iz ameriškega vira, po katerih je angleška admiraliteta pripravljena nastopiti v primeru, če bi Japonska napadla Singapor, je zastopnik japonske vi ade Kohiši Izjavil: Japonska ne pričakuje nobenega opozorila s strani angleške admirali tete.
Glede na izjave nekaterih članov ameriškega kongresa, ki so trdili, da bi Zedinjene države nastopile, če bi bil izveden napad na Singapor. omenjeni japonski zastopnik m hotel nič odgovoriti, pač po je še sam zastavil vprašanje, ali bi mogel kdo misliti, da si bo Japonska »sodila fes-vesti napad na Singapor. Končno je poudaril da so govorice o vojni na področju Tihega oceana nestvarne.
Tokio, 22. febr. s. (Cohimbia B. S.) Današnji japonski listi zopet ostro kritizirajo angleške obrambne ukrepe v Singaporu in pravijo, da zasleduje Anglija napadalne namene. Listi izražajo mnenje, da so Anglija. Zedinjene države. Avstralija in Ni-sosemska Vzhodne Indija sovražniki Japonske v >južnih morjihc.
Vprašanje angleško
London. 22. febr. s. (Ass. Press.) Bi vsi angleški gospodarski odposlanec na Kitajskem sir Frederic White je izjavil včeraj v angleškem radiu, naj bi Anglija in ZevM-njene države pod vzele skupno gospodars j blok?do proti Japonski ter da bi na ta način lahko obvladale Japonsko, ne da bi bilo treba izstreliti en sam strel.
V toj Whitejevi izjavi vidijo potrdilo ameriških poročil, da se res v teko an-glesko-asneriflca pogajanja sa skupno blokado Japonske.
LJubljana, 22, februarja Po zaključeni debati o poročilu oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje je včeraj popoldne ban izjavil, da načelnik finančnega oddelka dr. Orel ne bo podrobno poroča! o svojem oddelku, da pa glede finančnega oddelka velja vse to, kar je bile v banovom ekspozeju. K debati o tem poglavju se ni nihče javil, zato je takoj nato poroča* načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Trstenjak. Proračun oddelka znaša 3767.810 din.
Gospodarstvo je skušalo premagati vse težkoče, ki jih je povzročila vojna Z vstopom Italije v vojno se je tudi pri nas položaj popolnoma Npremenil. Nastale so nove težkoče in prenehale so koristi ki ph je nekaterim panogam prinesla vojna Največje težave je povzročilo dejstvo, da je postalo Sredozemsko morje hi nato Je Jadransko morje prostor vojnih operacij. Nase gospodarstvo se men pHlap*>diti uravnava nem gr«^odsirsrvn sosednih držav. Tudi naša država je morala opustiti načelo svobode v gospodarstvu PoAee deviznega, UrrinSkefa in kontrngentnega sistema
pri izmenjavi blaga je morala b:ti uvedena  rudi strožja kontrola  uvoza  in izvoza
PriT>rstvliiaio se prisilne organizacije uvoznikov in izvoznikov. Potrebna je bila tudi delno uravnana izmen java blaga na notranjem tržišču. Preusmeritev nagega gospodarstva na ura vrtava no gosravdarstvo ie tem težja, ker ni bilo niti načrta, niti statističnih podatkov in znanstvenih raz'skav za tak načrt. NTa5e gospodarstvo ni izvedlo v prejšnji dobi racionalizacije or>rwtov in normalizacije proizvodnje m ie bilo v večini brez zalog blara in surovin. Tudi
se ni priora vido za uporabo surovinskih n a doroe«rleov
Industrija, obrt in trgovina v Sloveniji so zaposlovale ned 134.000 delojemalcev. Narod no gospodarstvo Slov eni ie mora iz narodnih in socialnih razlogov stremeti za novimi pridobitnimi možnostmi v panogah industrije, obrti in trgovine, da bo moglo prehraniti naravni prirastek prebivalstva in dvigniti življenjsko raven naroda in odpraviti stalno in sezonsko izseljenstvo, ki ie za  mali narod usodno.
Gibanje obrti kaže neznaten porast izdanih dovolil. Osnovane so bile 4 nove defloiske družbe, ki pa niso bile novi obrati, temveč je na mesto posameznih lastnikov stopila delniška družba.
Tri delniške družbe so povečale g!«vni-ski kapital za skupno 36 milijonov din. Vojni dogodki niso imeli posledic v poslovanju denarnih za voden-. Finančni trg je zdržal \-znerairjenje in zaupanje v denarne zavode ni splahnelo. Občinskih hranilnic je še 14 nod zaščito. Hranilne vloge pri občinskih hranilnicah srj nairasle nad   eno  milijardo dinarjev.
Za pospeševanje obrti je banska uprava izdala 503.600 din. Priredila je številne obrtne tečaie za mojstre in pomočnike. V tem  šolskem  letu deluje 89 strokovnih 1
Koncert na dveh klavirjih
Ljubljana, 22. februarja
Koncerti na dveh klavirjih stavijo izvajalcem dokaj drugačne zahteve kot v solistični obliki ter se morajo podrejati v splošnem zakonom komorne glasbe- To velja glede prilagoditve dinamikei intenzitete, pravilnega izstopanja vodilnih motivov, uravnoteženega vsebinskega ln formalnega izraza ter končno prav tako glede izbire prostora, v katerem se koncertira. Vse to so pogoji, ki zahtevajo popolnega vživetja in jim ni prav lahko zadostiti.
Koncert, ki sta ga na dveh klavirjih včeraj izvajali pianistki O^rčeva in Hra-šovčeva, je v bistvu naletel na pravkar omenjene probleme. Mala filharmonična dvorana, v kateri se je vršil, gotevo ni bila izbrana, ker ne more nuditi dovoljnih pogojev za polno uverjavljenje zvočne koncentracije in zlitosti. Vsaka zase razpolagata pianistki, kakor je pokazal včerajšnji koncert, z lepo tehniko in potrebnim smislom za interpretacijo; zlasti se to izraža pri Osterčevi, katere odlične sposobnosti že poznamo po njenem dosedanjem koncertnem udejstvovanju- Tudi Hrašovčeva pa je prikazala prav lepo tehnično dospelost, v kolikor se to more sklepati na temelju omenjene oblike koncertiranja, prav zaradi katere pa se ni mogoče spuščati v podrobnosti ocenjevanja kot pri solističnem nastopu. Poleg že zgoraj omenjenih činiteljev koncertiranja na dveh klavirjih je nedvomno zelo važen tudi ritmični, ki je pri obeh izvajalkah našel v splošnem pravilnega in učinkovitega soglasja, zlasti v Mozartovi > Sonati v d-du-ru«, Cfcbopinovem »Rondoju v c-<duru, op. 73« tn v prvih treh stavkih Roh mani nova druge suite, op. 17 (Introdukcija, Valček, Romanca); nekoliko manj je bila dosežena ta skladnost v Rrahmsovih >Varijacijah na Havdnov tema, op. 56 b in v zadnjem stavku Rahmanmovljeve skladbe (v Taranteli), kar pa je zaradi tež koč, ki jih stavita obe skladbi, in pa zaradi postavitve obeh klavirjev, ki ni dopuščala popolnega sodelovanja, umljivo in opravičljivo. Intenziteti obeh pianistk sta si v glavnem odgovarjali ter izpopolnjevali, če gledam iz njenega vidika. Tudi v učinku pa nista bili premočni, razen morda na nekaterih mestih (posebno proti koncu Tarantele). Dinamično sta se pravilno dopolnjevali, tempi pa so bih* pri nekaterih skladbah gotovo prehitri, tako v prvem in tretjem stavku Mozartove Sonate, v Chopinov em Roiučoju in v Rahmaninovljevi Taranteli. Ne glede na omenjene pripombe pa sta obe nudili tehnično zelo lepo m vestno izdelan program, ki je kljub mnogim težko-čam dosegel v tem pogledu ugodno ter učinkovito sintezo. Tudi vsebinski moment je našel v njuni izvedbi dovoljni izraz, čeprav ne takšen, da bi nudil enotno, izravnano zaključene«t formalnega in vsebinskega. Deloma je to razumljivo iz zgoraj omenjenih razlogov, ki so hkratu povzročili, da sta se morali pianistki posvetiti predvsem tehnično važnim problemom, deloma pa je iskati vzroka tudi v Individualno pojmovanl interpretaciji, W je bila n. pr. v Variacijah in vT>rugi suiti sami-sH zelo odgovarjajoča, d očim je v Sonati hi Roodoju skupno a formalno izvedbo preveč   izrazita   plastičnost   in tezkoet
nadaljevtthrih sol s skupno 294 razredi, ki jih poseda 8223 učencev tn učenk (učenk 2161). Število strokovnih nadaljevalnih šol se je zvišalo za 7, število učencev in učenk pa za 871. Prispevek banske uprave k vzdrževalnim stro&crm je znašal 457.123 drp, torej eno četrtino vseh vzdrževalnih stroškov. Zgradba nove tehnične tekstilne šoie v K ran tu bo že letos pod streho V banovinski poklicni svetovalnici m posredovalnici je število psiho-tehniških preizkušenj  naraslo za skerai 300*V
Padec v tujskem prrmeru je znašal 25.8 odsto'ka v prenočninah in 18.5°/o v številu tujcev Domač' turzem je pripomogel do še vedno zadovoljivega uspeha tujsko-prometne sezone Turistične občine so izkazale 300.0>0 335 din skupnega dolga. Potrebna bodo zaradi tega izredna sredstva za ureditev turističn;b krajev, za amortizacijo s turizmom povezanih dolgov n za sanacijo gostinstva v turističnih kiaeiih. Tu-rist;eni kraji v Sloveniii imafo 10 TT7 r&Z-polož-l iiv^h *ni<tkih sob in 17.811 tujskih postelj. Te Številke predstav'iaio turistično nastanitveno moč banovine, ki pa ni zadostno izrabiiena Povprečna zasedba vsake postelje je maSsla krni povprečno samo 44 dni a?;  12*"»' na leto.
Dopoldansko zasedanje
Po razpravi o poročilu načelnika za trgovino, obrt m mdu«triio je bilo prečita-no 9 poglavje proračuna o prispevkih banovinskim zavodom in ustanovam Za kmetijske zavode je določenih 2.51<V°sn din. T» t>rov»*etne zavode 1.224.110 d'n in Zfl   skrbstvene   ter  zdravsN-ene  zavode 0
milijonov 869.560 din.    skupaj 13.610.fo0
din
Splošni rezervni kredit z« nezadostnr a'Ti nepredvidene   irdaflce  znaša   5 milijonov.
Proračun bednostnega sklada dravske banovine izkazu ie 9 mil ionov din dohodkov in izdatkov. Med izdatki ie največja postavka 5.810.000 din kot prispevki in poH-pore za izvrševanje javnih del. Dohorlki so izredna davščina delojemalcev in služ-bodavcev.
Poročilo finančne^ odseka, ki včeraj ni bilo preči t a no, navaja, d\ ie novi prornom višji od tekočesa za 18.915.330 din To zvijanje izvira največ izdejstva. da se potrebe javnega gospod a rst va ne dajo u tesniti v časovne računske ulomke, temveč jim mora biti zadoščeno takrat, ko je primeren čas, za javna dela morajo biti na primer na razpolago krediti v polnem, to je celoletnem znesku. Izredna draginiska doki ada zahteva okroglo 3 milijone din zvišanja, čeprav je skromna. Nadalje navaja poročilo, kako bodo kriti višji izdat ki.
Na popoldanskera zasedanju se bodo obravnavali dohodki, kakor so predvideni v novem proračunu, nato pa bo debata o osnutku uredbe o starostnem zavarovanju javnih nameščencev. Letošnje 13. bansko zasedanje bc proti večeru zaključena
skladb, ki sicer zahtevata (zlasti Mozartove) lahkotnosti in kristalno čiste preglednosti. V celoti pa moram ugotoviti, da sta ves program oblikovali do dostojne estetske višine in sta prikazali zanimiv, skrbno pripravljen in kvalitetni koncert, ki je imel že po svojevrstni obliki pozitivno vrednost ter sta z njim dosegli spontano priznanje. Umestno bi bilo, da bi svoje delo v tej smeri nadaljevali, s čimer bi mogli zbliževati svoje izvajanje k vedno popolnejša vsestranski sintezi m s čimer bi dali možnost, da se čim bolje seznanimo tudi s to obliko koncertiranja ter s tovrstno klavirsko literaturo. cd,—
ŠAH
Brzo turnir C&K
Centralni šahovski klub je imel v četrtek svoj vsakomesečni brzopotezni turnir ob veliki udeležbi 18 igralcev. Prvo mesto in s tem prvenstvo v februarju je odnesel Jože Šiška s 16 in pol točkami (od 17 dosegljivih). Drugo mesto je zasedel Jože fiorli s 15 in pol, tretje Stojan Puc 14 in pol, IV.-V. Arrigler in Kavečič 12, VI. Herman 11 m pol, VIL Samobor 10, VUJ. Jeršln 9, Cobal 8 in pol, nadalje sledijo Berčič 8, Ribičič 7, Bajžetj, Gvardijančič, Klemen 6 itd. Turnir je Izpričal veliko zanimanje za brzo igro med članstvom Čsk-a.
Tretje moštvo Centralnega šahovskega kluba je 18. t. m. odigralo medklubsko tekmo s tretjim moštvom Ljubljanskega šah. kluba In zmagalo z rezultatom 5:3.
Mate h Cšk I : Lšk I bo v četrtek 27. t. m. ob 20. v Zvezdi in bo odločil po vsej verjetnosti, kdo bo prvak ljubljanske skupine v med klubski h tekmah Slovenske šahovske zveze. Isti večer bo sprejemala T. E. Centralnega šah. kluba prijave za klubov glavni prvenstveni turnir.
Krvav spopad s kokošjim tatom
Krško. 22. februarja Ze ured kratkim, ko smo poročali o aretaciji petčlanske vlomilske družbe, ki je v lam! jala v zidanice okrog Sv. Duha nad Krškim, smo omenili, da je na delu še druga v bližji okolici Krškega, ki poleg vina prav pridno posega tudi no kokoših. Varnostni organi so napeli vse sile. da bi izsledili tatove, vendar so se ti znali vedno spretno izmakniti. Kmetje pa so postajali vedno boli čuječi. sai skeraj ni minil dan, da ni bil kdo okraden. V nedeljo okrog polnoči pa je prišlo le do nesreč-', vsaj za tatinsko družbo, ter je tako prišlo do odkritja tudi te tatinske družbe. Sicer oblast noče izdati imen soudeležencev, ker še niso vsi aretirani, vendar upamo, da bo v najkrajšem času vsa stvar pojasnjena.
Kakor sem že omenil, so krr.etie tudi sami pomagali izslediti tatove Tako je posestnik iz Lesk ovca Salmič Alojzij, v nedeljo ponoči slišal nekak šum okrog ko-košnjaka. Ker so obenem splašene koVoši začele kokodakatl ie skočil iz postelie in stekel na dvorišče, kjer 1e takoj za vogalom naletel na markiranega moškega, ki je držal zadavi fetto kokof v roki Tat je takoi spustil svoi plen in naskočil Sa--miča, ki se je začel braniti. Na klice obeh
BleV.
je priskočil drugi pajdaš tatu. ki ie stal na straži ter oddal proti Salmiču uri strele, pa ga k sreči ni zadel. Tedaj je pograbil Salmič s prosto roko na zid nas oni eno sekiro, in večkrat udaril prvega tatu po glavi. Tat se ie pognal v beg. dru d pa za njim
Salmič je napad takoi pri ji vil ob'a-stem. ki so uvedle preiskavo. Ran^ene^a tatu v osebi 35 etnega delavca Strgirja Martina so izsledili pri nekem posostniku, a so ga morali varnostni orgnni takoi po aretaciii oddati v bolnico v Krškem kier so ga takoi c*oerirali Na glavi ima ve? ran zadanih s sekiro, in je niegovo tani~ kljub operacni še vedno kritično. Str~ar si je glavo obveza1 ?e iste no?i pri nekem posestniku v 2ad ovinku ki ie bai^ tudi sodeloval pri tel tavim in ie bil aretiran.
Aretiranih ie bilo se ne^-ai osumMencev in upamo, da bo ori I a vsn tilna soda v roke pmvire. ^n.^ vino rpd^:,i pa s: bo iahko spet oddahnil ko mu ne bo treba mziti na vino. v kolikor mu ga že niso pokradli.
3%e(eitt*ca
KOLEDAR
DANES: Sobota. 22. februarja: Marje*» Kortonska. Petrov stol v Antnohlii
JUTRI: Nedelja, 23. februarja: Peter Damjan
r>ANA8XJK PRIBEDITTI
KINO MOSTE: Melodija noči in Vizija Ori en ta
KINO SIftKA: Sere nada ljubezni M A £K ARADA   SOKOLA.   I   na Taboru ob 20.
AKADEMSKA SKUPINA SPD planinski ples ob 20. v Kazini
H. ELITNI PLES ABITTJRUENTOV ob 20. v Trgovskem domu
SOKOL VIC smaragdna noč ob 20. v sokolski dvorani
OTVORITEV     RAZSTAVE SLIKARJEV
FRANA GODCA. FRANCETA KRALJA IN VLADIMIRJA LAKOVICA ob 17.30 v Obersnelovi galeriji PREDAVANJE PROF. JOŽETA JE RASA o >Albanski Golgotic ob 20. v glas. dvorani Sloge
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: >GoJ*pa ministrica« ob 20.15. Stoti nastop g. Marjana Lombarja
KONDORJEVA RAZSTAVA KARIKATUR v Bat*ovi palači, odprta od 10. do 12. tn od 16. do 18.
SLAVCEVA MAŠKARADA OB 20. HOTEL MTKie
VELIKA PREDPUSTNA ZABAVA GRAFI CARJEV ob 20. v Delavski zbornici
MAŠKARADA SOKOLA n V TRNOVEM
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFA NESPREMENJENO OTROŠKI RING ARA JA OB 15.30 V KAZINI
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE ob 15 15 -»Visoka pesem«, ob 20.15 »Gospa ministrica«
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JTJTRI: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20   Murmaver. Sv. Petra cesta 78
MESTNO DE2URNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. G vido Debelak, Tvrševa cesta 62/1., telefon št. 27-29.
Sivod s'ta
Gospod urednik! V četrtek smo brali, da se je zmanjšala v Ljubljani prodaja kruha za 75*1: Se\-eda ne smemo misliti, da ljudje v Ljubljani kruha ne jedo več, da so se za toliko skrčili njihovi želodci. Želodec je želodec in se žal ne da skrčiti. Marsikdo bi ga rad zadrgnil vsaj za nekaj mesecev, da bi ne zahle\'al sleherni dan kruha, pa se ne da. Kruli kar naprej, če je prazen in nič ne vpraša, od kod boš vzel, da ga boš nasitit.
Peki te pa pritožujejo, da kupujejo ljudje premalo kruha in da bi bilo dobro, če bi jim odvzeli polovico enotne moke, da bi ne mogli peči kruha doma. Razumemo peke. in hi njihovega vidika je ta pritožba upra\'ičena. Toda ljudje, ki peko kruh doma, so tudi ljudje in sicer prav tisti, ki jim je vsakdanji kruh najvažnejša hrana. Kruh domače peke Je najmanj tako dober, kakor v pekarni kupljeni, če ne še boljši. Sicer so pa mnogi zdaj prisiljeni peči kruh doma, ker nimajo krušnih kart. V tako izjemnih razmerah je zmanjšanje prodaje kruha neizogibno Kakor so nam pri srcu interesi vsakega stanu, tudi pekovskega, moramo na drugi strani zagovarjati koristi gospodarsko šibkejših slojev. A ti si morajo v sedanjih časih pomagati, kakor vedo in znajo. Če pri tem trpe koristi tega ali onega stanu, ne smemo takoj udariti po ljudeh, ki se bore za svoj obstoj.
Iz Semiča
_ Valentinov sejem. V ponedeljek 17.
t. m. je bil Valentinov aejem, na katerega je bilo prignanih 150 junic, 612 volov in 156 krav. Prodanih je bilo 79 volov ln 30 krav. Kupčija bi bila še živahnejša, a je dež razgnal prodajalce in kupce. Težka živina je bila po 11 do 12 din kg, krave pa od 6 do 8 din. Bilo je mnogo tudi kramarjev, ki pa niso bili nič kaj založeni z blagom. Kar pa so imeli, so bile cene zelo pretirane, tako da. vse kaže. da siromašni ljudje v doglednem času sploh ne bodo prišli do jbleke.
— Pomanjk^nie kruha. Kakor drugod, je tudi v občini Semič mnogo družin br**z moke in krompirja. Vsak dan nadleguiejo trgovce in občinski urad za moko. SIcer imamo občinski prehranjevalni urad, ki nas pa tolaži samo s kartami. Imamo tudi sreski prehranjevalni urad v Črnomlju, ki pa Ima menda tudi polne roke dela. Ze trikrat se ie primerilo, da je občinski prehranjevalni urad dobil obvestilo, naj pošlje po moko. ko pa je voznik prispel, moke ni dobil in se je vrnil prazen brez moke. Nastali so le stroški, ki jih morajo trpeti konzumenti, t. j. da bodo morali že tako drago moko plačevati še dražje. V teh hudih časih bi pač pričakovali, da bi Sla preskrba prebivalstva z moko hitreje od rok. Vemo, da prehranjevalni urad tega sam ni kriv, moral bi pa ljudi vsaj pravočasno obvestiti, da moka le m prišla, da bi ne imeli nepotrebnih stroškov to potov.
Aff sem prispeval %a
soHolsM dom v Trnovem?,
Vloga pomorskih in letalskih sil v sedanji vojni
Angleški letalski strokovnjak Steward o položaju v le* talski vo|ni v Sredozemlju in na zapadu
Amerika in napetost
na Daljnem vzhodu
AraeriSka javnost vznemirjena zaradi kritičnega položaja — Anglija hode preprečiti, da bi se Japonska
vojaško okrepila
Nismo varni pred epidemij
Mestni fizik a t op c zarja v svojem poročilu bolezni v Ljubljani
ljami
nevarnost epidemij nalezljivih
Ljubljana, 22. februarja Ljubljana je sicer v splošnem zdravo mesto in v poročilu mestnega flz kata je celo ugotovljeno, da jo je treba prištevati med najbolj zdrava mesta na svetu glede na nizek odstotek umrljivosti za tuberkulozo: a zaradi tega ne smemo postati brezskrbni in zlasti moramo opozoriti na ve! -ko nevarnost, k' preti zdravju na ih meščanov, ker mesto še ni primerno zašC.'cnv> pred nalezljivimi boleznimi.
OBOLENJA   ZA NALEZLJIVIMI
BOLEZNIMI LANI
Za nalezljivimi boleznimi obolevajo ljudje tudi v najbolj zdravih krajih, da pa obo-levanja ne zavzamejo epidemijsk«_iM * bso-ga. so potrebni posebni ukrepi. Kraj mora biti pripravljen, da lahko nevarnost prepreči ter ob »lenja čim bolj omeji. Tudi v Ljubljani je vsako leto več primerov obolenj za nalezljivimi boleznimi. L<ini ;e bilo 673 obolenj, največ za davico, Davica je lani zahtevala 6 življenj v Ljuo-ljani. razveseljivej^e pa je, da od 157 bolnikov, ki so boichali za škrlatinko, m umrl nobeden, a 10 jih je bilo še bolnih na koncu leta. Lani je bile \ Ljubljani celo 10 primerov obolenj za trebušnim tifom in 5 za grižo. Nalezljivega vnetja možganskih ovojnic je bio 32 in umrli so 4 bolniki. Tifus ni zahteval nobene žrtve, a ob koncu leta trije bolniki še niso bili zdravi. Za grižo je umrl en bolnik. Razen tega so med obolenji za nalezljivimi boleznimi navedeni 4 primeri sepse — umrli so trije bolniki! Bili sta tudi dve obolenji za t ra h omom; en bolnik jc ozdravel, drugi pa še bo cha.
OBVEZNO CEPLJENJE
PROTI DAVIO
Kljub vsem naporom zdravnikov in raznim preventivnim ukrcp<-m so se obolenja za davico in škrlatinko lani pomnoži-
la. Posebno nevaren obseg so zavzela obolenja za davico. Vel ka nevarnost epidemije davice med otroki bi biia, če bi morali .r <e evakuirati. Vsekakor pa je biio potrebno, da   je bilo iam uvedeno obvezno cepljenje proti davici. Cepivo je bilo nabavljeno pri  Drž.     h gicnskcm zavodu. Mestni zdravniki so s pomočjo zdravnikov r-oiske poliklinike opravili 16.510 cepljenj. Cep'jemh  je  biio 8324 om* do 10. leta starosti.     Za-ad;   rezmh   obolenj   je bilo oproščeno cepljenja 460 otrok. Ni še točno ugotovljeno,    kakšni so uspehi cepljenja, ker jih še proučujejo. Nedvomno pa se bo letos izkazalo, ali se jim bo s cepljenjem posrečilo omejiti obole van ja za davico. FIZIKAT OPOZARJA... Mestni  fizikat  opozarja  tudi v poročilu o zdravstvenih razmerah lani kakor že več let. da  Ljubljana   ni  pripravljena  za primer večje epidemije nalezljive bolezni; infekcijski paviljon splošne bolnice že dolgo več ne ustreza modernim izsledktrm epidemiološke  znanosti  in  napor  šefa infekcijskega  oddelka le zelo težko odtehta velike  pomanjkljivosti. Zato je  treba nagla-j siti.  da  Ljubljana     neobhodno potrebuje novo infekcijsko bolnico.
ZA RAZŠIRITEV VODOVODA
Da bi pa bili bolj vami pred epidemijami nalezljivih bolezni, bi bilo tudi treba raz iriti vodovod na vso bližnjo mestno okolico. Tudi Št. Vid bi naj dobil vodovod. Marsikje na mestnem teritoriju — zlasti na Viču, v Dravljah in Štepanji vasi — ljudje uporabljajo vodo iz vodnjakov. Analize so pok-azale, da je bila voda v mnogih primerih nezdrava. Vodnjake so označili z napisi: Nepitna voda — a ljudje se ne menijo mnogo za napise. Tu in tam ni vodovoda tudi v hišah revnih lastnikov, ker vsak ne zmore stroškov za instalacije in vodarino. V splošnem interesu
I je, da uživa vse prebivalstvo zdravo vodo, j ker je to eden izmed pogojev, da se ne ! razširjajo nalezljive bolezni. Ko je bila pred 15 leti v Ljubljani epidemija griže, so ugotovili, da se je najprej razširila na Viču, kjer nisoi meli zdrave vode. Na Viču še zdaj ni povsod dobre vode ter bi kazalo najprej podaljšati vodovod tja.
DOLŽINA VODOVODA
178.039.66 m Lani se je vodovodno omrežje podaljšalo za 6429.86 m in skupna dolžina je znašala ob koncu leta 178.939.60 m. Na vodovodno omrežje je bilo lani priključenih 239 hiš. Vodovod ima 6083 hiš ali 91 % stanovanjskih hiš v Ljubljani (vseh h š je 6693). Fizikat predlaga prepoved zidenja hiš, odnosno zasilnih bivališč v delih mesta, kamor v doglednem času ne bo mogoče podaljšati vodovoda.
V zvezi s tem čitamo tudi opozorilo na nevarnost okužbe z nezdravim ledom. Večina obratovalnic z živili in gospodinjstev ne prejema neoporečnega ledu in si ne more nabaviti dragih hladilnih (.mar. Led, ki ga uporabljajo, je po-gosto nasekan v ribnikih, ki niso zavarovani pred onesnaženjem. Tudi prevoz ledu po mestu v odprtih ali preslabo zaprtih zaboj.h ni primeren. Nadzorstvo nad vsem tem ni povsem izvedljivo. Bilo je že mnogo komisij in izdani so bili strogi predpisi proti uporabi nesnaženega ledu v živilski stroki. Tako je 1. 1937 mestna občina izdala prepoved uvoza ledu. ki ni iz čiste vode. Mestni fizikat pa vendar opozarja, da dosedanji način preskrbe mesta z ledom za hlajenje ni povsem varen. Prebivalstvu je treba nuditi za hlajenje povsem čist, zdravju neškodljiv led, ki pa mora biti tudi poceni in prevoz od producenta do konzumenta naj bo reden, hiter in higiensko neoporečen.
Kaj nam Js dala Planica deslej ?
Nekaj zgodovine k sedmi prireditvi na največji skakalnici sveta
Ljubljana, 22. febri arj3 Od 25. februarja do 2. marca b.do ponovljeni v Planici dnevi smuškj^a letenja prireditev, k: vzbuja zanimanje po v^e.ii svetu, V Jugoslaviji nimamo i por ne prireditve, za katero bi se svet v inozemstvu toliko zanimal. kc*t za Planico in tudi nobene ne, o kateri bi sve.ovno P~so i ie toliko pisalo, lc:t je ravno v Pia.. II di tega so te prireditve ne samo s sportnesa stališča izredno zanmive, temveč imajo za naš zimski turizem tudi prav posebno tujs&o pivpa.andno vrdnost, ki je tem večja, ker je to neposredna reklama, to je tista, ki ie ni treba plačati, o katei se svetovno časopis:e samo razDiše.
Kaj je p^v^ročrilo to populari ost, ta interes za Planico? Leta 1934. je dogradil inž, Bloudek, najzasiuženejši vseh slovenskih športnih delavcev, v Planici skakalnico, katera ie bila oLvorjena ob navzočnosti Bolgarov, enega Norvež.ma. 2 Nemcev in naših Jugoslovan o'\ Naravno, Bjlgari niso skakali, toda ostali so dosegli prav lepe rezultate in. nas so se po v-pel i kar na 66 m za takrat prav lep rezultat in novi jugoslovanski rekord. Sest tednov ka^neje so skakali Norvežani, Avstrijci in naši in porušil so
svetovni rokord z 92 m, z dotikom tal celo 95 m. tako rjreprijce\ alno. da vsi dvxwnd o tem, ki s3 se prvi mah pojavili zunaj o pravilnosti iz-mer niso nič pomaga'L Planica je zaslovela in vse je zastrmelo nad rezultati, ki jih ie dala, Jugosknra-nski retoord se je dvignil na 72 m ter so se naši skakači prvič povspeli nad 70 m mamiio; kako je bilo to potrebno. je dokazal razvoi v na?ledrijih letih, ko je nasta'a nujna potreba, pri večjih mednarodnih prireditvah iti preko te meje. Dasi so Šh" po tej prireditvi Norvežani kot v triumfu skozi vso Evropo preko raznih prireditev proti domovini in dajali novinarjem najbolj lasikave izjave, je zavel veter, ko so prispeli domov. Ze naslednje leto so začele neprilike. Na startu so se pojavili Švicarji, Cehi, Poljaki, Avstrici. Norvežani in naši. a iz Osla so prihazale ovire in neprilike. Vse to ni oviralo, prvič se ie povzpel Srednje evropejec na 95 m a novi svetovni rekord ie glasil 99 m. naš jugoslovanski pa se ie d vi srni 1 na 76 m. Naslednje leto ie inž. Bloudek oo izkusrrah. in račurih zgradil za Udruženje smučarjev v Planici n:*vo ve'.ikD ;n 4 manjše skakalnice. Pokaza7 o se i e, da so prvi poizkusi uspeli in da ie treba de'ati nap ej. Dobili smo še močnejšo in kar je vaJno
solidno in stabilno izgrajeno veliko skakalnico, ki je nudila še večjih in lažje dosegljiv.h možnosti. Na tej četrti prireditvi so s2 pojavili zopet Ce/ii, Š /icarii, Avstrijci, Nc-čivežani in naši. Ovire z Norveške so bile še hujše in nep: ik.-.t) od-kriie sistematični načrt za onemogoče .je uspehov v Planici. Toda račun je bil brez krčmarja. Avstrijec Bradi ie k>t Drvi v svetu premagal daljavo 100 metrskega poleta in pristal pri 101.5 m. mi pa smo postavili z 89.5 m nev domači rekord, k stoji še danes. Dvojni ie bil to trlumf. Prvič uspeh Srodni sevropc-j cev. drugič, d i smo mi Jugoslovani 3 leta po tem, kar e stala Planica, postavili nsš rekord za 31 : m daljši, kot ie bil dotlej svetovni rekord! Kdaj bi nam bilo moroče v 3 1 tih kaj takega doseči, da ne bi ime"i sijajne Bloudkove mojstrovine. Na lednji nastop v Planici je bil treriing. prišli so Ne.nci in naši ter smo dosegli nov svetovni rekord z Brad-cm 107 m. ki še rane; st ji.
Za tem je bUa lanska prirecUiev z Nemci in nami. ki je dala 2 nova 100 metrska skakača, množico poletov na skoro vso brez padcev. Pri 156 poletih samo 6 s padcem. Tudi od naših so šli 3 nad 80 m, Novšak in Finžgar pa s*a se zelo približala jugoslovanskemu rekordu, prvi z 88. drugi s 87 m. Ob takem p lržaiu orč likujemo letršnjo prireditev in upamo, d:i nas tudi ta. kot nas niso dosedanje ne bo razočarala, temveč bo dala svoj enakovredni člen v zgodovino Planice.
Ljubljanski gasilci so zborovali
Leopold Zupančič izvoljen za častnega predsednika Prostovoljne gasilske čete Ljubijana-mesto
Ljubljana, 22. februarja V Mestnem domu je bila snoči dobro obiskana 71. redna letna skupščina Prostovoljne gpasilske čete Ljubljana-mesto. Zborovanje  je  otvoril  predsednik  g. Leopold
Zupančič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika župana in mestne občine gg. mestnega fizika dr. Mavrici ja Rusa in dr. Freliha ter odposlanca gasilske župe gg. Robežnlka in štruklja Predsednik se je spomnil med letom umrlih članov Antona Zgonca in Antona Zdravica, katerih spomin so navzoči počastili z vzklikom: Slava!
Delovanje čete je bilo lani zelo marljivo. Vsak posameznik je žrtvoval domala ves svoj prosti čas, da je zadostil prostovoljno prevzeti dolžnosti, kar je obenem doka?, da se Članstvo čete v polni meri zaveda discipline, ki je odlika vsakega pravega gasilca. Predsednik se je spominjal lepe proslave 70-letnJce delovanja čete, nagrla-šujoč, da so ne jubilejnega slavja udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti.
Sledilo je obzirno poročilo poveljnika čete g. Stanka Pristovska, ki je poročal o tehničnem delovanju čete med poslovnim
letom. Poveljnik je poročal, da so člani čete med letom nastopili nad desetkrat pri raznih požarih v mestu in neposredni okolici, razen tega pa je bila četa nekajkrat v strogi pripravljenosti. Pri navedenh nastopih je vladala med članstvom odlična disciplina in so bila zato tudi vsa dela opravljena smotrno in uspešno. Zlasti pa se je izvrstno obnese 1 tako zvani trodelni napad, ki ga je uvedla četa med pn-irni. Striktna razdelitev delokroga posameznih rojev, povezanih pri požarni akciji v enoto, daje pri delu siguren nastop gasilcev in očuva na požarišču mirno delo brez bega-nja. članstvo je pri požarih pokazalo tehnično prav dobro izvežbanost in zasluži • pohvalo. V nadaljnjem je poveljnik omenjal podrobnosti glede požarne varnostne službe, strokovno izpopolnitev članstva, se dotaknil službe pripravljenosti, službe pri raz nih drugih nastopih in zaključil s pozivom, naj se članstvo poprime dela s podvojeno silo.
Tajnik č?te g. Franci Bn.har se jc v svojem izčrpnem poročilu dotakril proslave 70 letnega jubileja četnega obstoja, ki ga je Ljubljana ra z njo vse našo gasilstvo proslavilo na nedeljo dne 13. otkcbra Iari. Ker je imela četa B proslavo jubileja dosti stroš kov, je zaprosila za izredno Dodpcro kraljevsko bansko upravo in mestno poglavarstvo. Obe prošDji do danes nista ne odklonjen in ne rešeni, zato četna uprava še vredno upa, da ne bosta neuspešni. Uprava je poslala na mestno poglavarstvo tudi pro-Snjo za premestitev orodja iz mestne šupe v prostore v bivšem pogreHnem zavodu ali na mestni pristavi. Prošnja je bila za njena z motivacijo, da tudi tamkaj manjka prostora. Veliko dela je bilo v preteklem letu tudi olerog prireditve efektne loterije. Prošnja za prireditev je bila sprva odklonjena, uprava pa ni mirovala in je bila prošnja slednjič po mnogih intervencijah na merodainih mestih odobrena. Četno vodstvo je, kakor vsako leto, tudi lani priredilo lepo uspelo božićnico, na kateri je bilo obda rova nih 77 otrok z blagom za obleke ter jestvinamL
Za dolgoletno službovanje je bilo odlikovanih ob priliki 70 letnice: 9 členov za 10, 14 članov za 15, 5 članov za 20, 6 članov za 30, 3 člani za 40 ln 4 člani za 50-letno službovanje. S srebrnimi križi so bili odlikovani od gasilske zajednice tovariši: To-mažič, Prltekelj, Kopač, Juh, Vidmar, Pri-stovšek, Perme ter dr. Rus in zastopnika mestne občine dr. Frelih in inž. Perko. Nekateri pa so prejeli pohvalna priznanja. Iz poročila blagajnika čete g. Albina Kopača je razvidno, da se je uprava, kakor vsa zadnja leta tudi lani borila s težko-čami in da so za tak aparat, kot ga upravlja Četa, dohodki premajhni. Blagajnik je izrekel zahvalo mestne občini, ki je četo tudi v preteklem letu izdatno podprla. Na vsak način je treba pridobiti čim več podpornih članov, ki jih je sedaj samo 165, kar je za Ljubljano skero porazno, da se vsaj v tem pogledu zvišajo dohodki.
Orodjar g. Janko Vidmar je v svojem poročilu prikazal četno oskrbo z orodjem in njegovo stanje, nakar je poročal o delu sa-maritanskega odseka njegov načelnik g. dr. Mavricij Rus. Izvajal je, da lani v tem odseku ni bilo zadovoljive živahnosti t'sr uspehov, vendar se obljublja več dela v bodoče.
Za  nadzorni   odbor  Je  poročal njegov predsednik g. Breskvar, ki je predi &<ral raz resnico. Ta je bila sprejeta soglasno.
Pri nadomestnih volitvah je bil Izvoljen na mesto med letom odstoplvšega oddelne-ga vodje g. Inž. Dolenc. Soglasno je bil sprejet in odobren tudi proračun za bodoče poslovno leto, ki je predviden z zneskom 98.000 din.
Na predlog upravnega odbora je bil izvoljen za častnega člana predsednik čete g. Leopold Zupančič, ki stoji že nekaj let na čelu četi in se nikoli ne straši dela in naporov v službi plemenite gasilske ideje.
Pred zaključkom občnega zbora je pozdravil zborova! c e v imenu župe g. štrukelj, ki je razdelil tudi štM odlikovanja
zaslužnim gasilcem, tovarišem: Fortuni, Kaplanu, Sedeju in Jarnniku.
Darujte
staroloAki
»Dom slepih«
zavod ca odraste slepe!
Oek. rad. 14.672, »Dom slepih«, Ljubljana.
I MARTIN KOJC
sprejema nove stranke samo od 17. do 18. ali po pismenem dogovoru. Hotel Metropol, Ljubljana
Nušiceva komedija »Protekcija«
bo po približno 20 letih uprizorjena na našem odru
Ljub j ana, 22. februarja
fcfusLč, priljubljeni dramatik, čigar deviza je »ridende dicere verum«. je na našem odru ljub pisa.eii. O njem lahko z vso upravičenostjo trd.mo. da je postal tudi p.pu.^r^n. kakor malo.vateri drug . Sleherna uprizoritev njegove igre je za občinstvo velika privlačnost, kaj.i njegova duhovita satira, s katero šiba različne človeške slabo-ti. pred vsem nepoštenost, korupcijo, protekcijo in podobno, mu daie kot dramatiku bredvomno vrednost. Način, kako pokaže s kar naj^aba\ nejš^ strani mahinacije. neptštenost. uspehe in zagate, ie vedno svež in sočen in godi čutu pravičnosti, ki navdaia gledalce ob sedoživljanju  njegovih konfliktov.
Preko našega od: a ie šlo že veliko število Nušičevih iger — menda vse, — z nekaterimi redkimi izjemami. * Protekcija« ie bila igrana zadnjič pred približno dvajsetimi leti. Kokor takrat, ie tudi danes aktualna in zabava ter kratkočasi. V deiu so prikazani uradniki, ki skušnjo doseči pri ministru premestitev, izoit. napreda vanje itd. Njihovi na?ibi so različni in kako so povezani med seboj, nam po-
kaže Nusič z dobršno mero satire in humorja. V igri bodo nastopili: Peček kot vsemogočni g^espod minister. Nablocka kot niegova sestra Persida. zarja ve. a že-nitve-željna devica. Simčičeva kot niegova hči. Cesar v vlogi predsednika sodišča iz province, ki pride k ministru v advdijen-co. Rakarjeva kot njegova žena. GA? bo revolucionarni časnikar Svet .slav. Ančka Lervarieva zabaveželina hčer. Potokar b> igral bivšega župa: a. brata predsednik.i sodišča; Slavčeva. njegovo platio in .sentimentalno hčer. Dreiiovec. podjetnega konci pij enta. Danes, večnega ženina Savo Savica. Prešerni k, zadirčnega administratorja. Plut večnega prcsilca-proktikanta in Milčinski ministrovega slugo.
Delo vsebuje več kom.cnih vlog. med katerimi na i omenimo pred vsem Cesarja. Nablocko. Daneta in P.tokaria ter Pluta in Milčinskega. Igro ie zrežiral prof. SflSt Z njo ie dobil dramski spored zopet zabavno delo. ki ie bilo r»-xi\ndeno v letošnjem repertoarju ter go*r*vo loto ustrezalo željam glednliškv-mi občinstva, k) si želi v današnjih časih vedrine in smeha. Mala si.
Zasavski lovci so zborovali
Trbovlje, 21. februarja
Zasavska lovska bratovščina je nedavno imela v Trbovljah svoj redni občni zbor. Pri Sušniku se je zbralo lepo število trboveljskih in zasavskih lovcev. Zbor je vodil predsednik gl. Avgust Šuligoj, ki je v uvodnem nagovoru poročal na splošno o smernicah društvenega dela v zadnjem letu. Lovci so počastili spomin umrlih članov: Josipa Strze'be. Franca Henketa, Josipa Haucka in Ivana Škafarja. Po odobrenju zapisnika so sledila posamezna poročila driištvenih funkcionarjev, ki so vsa ugotovila zadovoljiv napredek zasavske lovske organizacije. Po poročilu revizorjev je biia izrečena razrešnica blagajniku in odboru. Pri volitvah so bili v dopolnilni odbor izvoljeni: Berdajs Vladko, Jenko Metod in Zapušek Franc. Za gospodarja je bil izbran namesto pok. Haucka Jožeta g-Gvido Počivavšek. Društvo bosta zastopala pri Zvezi lovskih društev predsednik Su-ligoj in namestnik Deisinger.
Po občnem zboru se je vršilo predavanje gg- Adamiča Franca iz Laškega in Deisin-gerja Ivana iz Zidanega mosta, ki sta govorila o praksi v lovskem življenju ter, obravnavala zla:T'i ra^na lovska vprašanja iz Zasavja. Posebno sta opozarjala tudi na lovske nezgode. Prisotni so izvajanja nagradili z živahnim odobravanjem.
Zasavski lovci so ostali še dolgo v lovskem razgovoru. Lov po zasavskih revirjih je bil lansko leto dober. Lovišča zlasti obi-lujejo srnjadi ki je po poljih napravila tudi rrocei šk~»:le. Znkupniki lovišč so morali p'ačaii precejšnjo odškodnino. Srnjad v lanski hudi zimi po Zasavju ni mnogo trpela. Izkazalo se je da nudijo predvsem kmečki gozdovi srnam v zimskem času dobro zaščito m prehrano. Zajcev je pač tod mnogo manj ter se še vedno poznajo poledice zajčje bolezni ki je pred nekaj leti hudo gospodarila po teh krajih. Tudi sedaj se ta stara bolezen še drži nekaterih lovskih revirjev.
Sis-*2c na
^ališkem
odra
K današnjemu nastopu Marijana Lom-bnrja pri šeiitjakobčanih
Ljubljana. 22. februarja. Vidiš. Lom bi, takole je: zahrepeniš, prideš, igrcš zdaj to, zdaj ono, pa nazadnje kar oistnnis. »Kaj? Sto nastopov že?< Da, takole je in nič drugače! >Kdaj sem jih pa nabunkal sto?« Glej, m takole mimogrede ugotoviš, da čas začuda naglo teče, beži, se izgublja v nepovrat, tebi pa ostane samo še niz spominov, tesno vezanih na našo majhno garderobo in na n~š čudoviti oder, ki nas je omamil, pritegnil in zadržal, da ga ne zapustimo nikoli več. Zakaj, Lombi? To veš ti in to vemo mi vsi: zato. ker smo ga vzljubili! Postal je ded nas samih, kos Tvojega in naših src!
TovariS dragi, včasih, na primer ob takih prilikah, kakor je stoti nastop, stisne človek obraz v dlani tn se zamisli ... Oder... Za njim si Še ti. Ko stopiš nanj — nič več! Izstopiš sam iz sebe in se gledaš . . . iDa, tale sem jaz — polici jeki agent in »jokajoče dete« hkrati. E, »Ujež« ... Glej, glej, kakšen sem, kadar nisem v »civilu!«... Potem pa, ko naša Svete in Rom zmenjata luči m kulise — evo te spet v drugi podobi. Tokrat si novinar v Senečičevem »Nenavadnem človeku«. S tovarišico Miro »e pulita za senzacijo ... Da, ali ni to senzacija — vrniti pol milijona? ... E, čudna reč je poštenost: Danes... — Vidiš, pa spet ugasne luč, spet se scena spremeni. Pravljica. .. Zgodba o pastirčku in princeski, zgodba o dobri vili Sumi in o večno lepem gozdu, zgodba o govorečih zajčkih in medvedkih in o hudih, pa zelo strahopetnih in lažnivih veteranih... In gradčak seveda mora biti. Princeska mora imeti »lepega« in »stasitega« očeta! »To sem pa jaz!« ugotoviš. Da, kdo pa drugi! V dvorani trepetajo, se bojijo, pomilujejo, pa zopet na-
vdušeno smejejo drobna, še neza-tnipljera otroška srca. Kako lepo in toplo j«* pri duši, ko veš: Jaz. ki sem pravljico že zdavnaj izgubil, jo ustvarjam in pripovedujem tistim malim tam spodaj, da se bodo kdaj kasneje morda spominjali nanjo. . , Takrat, ko svoje lastne ne bodo več imeli . . .« — In zopet se spremeni luč in scena. Tokrat se — o. veliko spoštovanje prod Teboj — pojaviš v bleščeči sprejemnici p t i gospej ministrici kot dr. Ninković, čudna, toda nikakor nevsakdanja figura ... Ur-kašlr Ti uide. To pa je tudi vse. Kajti reči kaj več, bi bilo moda nevarno . .. Saj vel ministri in ministrice — to je daleč od nas. . . Pa tudi sekretarji zunanjih ministrstev ... — Toda Ti. Lombi. si nam blizu, zelo blizu. Naš si in naš ostaneš! Usoda nas je povezala v skupek tistih ki snio se zapisali deskam, da na njih ljubimo in sovražimo, hrepenimo in sanjamo, j očem o in se sme jemo — pa se imamo vendarle vedno in povsod — radi, rs d i ...
Ob Tvoji -"Stoletnici« pa, dragi Lombi, ■— da nam ostaneš čil. zdrav in nasmejan, zvest in dober tovariš! Zdravo, Lombi!
Rakiv.
DREVI ob 20. uri v Delavski zbornici
velika pred&u$$nzi zabava graise&rmv
s plesom, kupleti, šaljivimi nastopi, tekmovanji in raznimi zabavnimi točkami. — Prireditev bo višek zabave v letošnjem letu. — Obleka običajna ali maska,.
Kralf Godec In Lako vic ~ razstavljajo
Ljubljana, 22. februarja. Danes popoldne ob pol 18. bo otvor j ena zelo zanimiva um etnička razstava v Ober-snelovi galeriji na Gosposvetski eetsti. Trije slikarji, ki pripadajo trem različnim generacijam in ubirajo vsak svoja pota v umetniškem iskanju in oblikovanju, so se združili na skupni razstavi, in sicer France Kralj, slovenski kralj med ekspresio-niisti, ki je bil deležen že mnogih priznanj doma in v tujini, Fran Godec, ki se je pojavil nenadoma pred letom dni v javnosti ln je s svojim prvim nastopom presenetil vse in zmagnl na vsej črti, in Vlado L a k o v i Č, čigar ime se prvič to pot Imenuje v javnosti.
France Kralj bo prvič razstavil freske v majhnem formatu, poleg katerih bo postavil tudi svojo malo plastiko, v kateri je brez dvoma mojster. Tudi tisti, ki se niso mogli s Kraljevim ekspresionizmom spii-jazniti ki ga kot ekspresionističnega slikarja niso mogli priznati( so bili vedno navdušeni spričo Kraljeve male plastike. Prvič bodo ljubitelji videli na razstavi fresko kot sliko v majhnem merilu. France Kralj je prinesel malo fresko k nam iz Itanje,
Fran Godec se bo predstavil prvič x gvaši, poleg tega pa bo ime! razstavljene še tempere in nekaj olj. Po izredno uspeli razstavi v maju lani v Ljubljani je Godec prav tako z uspehom razstavljal nato še v Kranju, kjer je razstavil poleg slik, ki so bile na ljubljanski razstavi, tudi mnogo novih del. Prepričani smo, da bo Godec tudi to pot presenetil vse ljubitelje likovne umetnosti.
Prvič razstavlja v Ljubljani Vladimir Lakovič ki je doma lz Doberdoba. Lakovič je se mlad, pa kaze izreden talent in srečno naključje je hotelo, da se more že zdaj
predstaviti javnosti in se izogniti usodi, ki jo je doživljal Fran Godec, ki se je moral zaradi razmer pri nas skoraj deset let tako rekoč skrivati pred javnostjo. Lakovič bo razstavil predvsem grafiko, in sicer grafiko s socialnimi motivi.
ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA _telefon 41-79_
Prekrasen pevski film
Serenada ljubezni
V gl. vi. JEANETTE MAC DONALD Predstave: danes ob 7. in 9. url, jutri ob 3-, 5-, 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri Predprodaja vstopnic v nedeljo dopoldne od 11. — 12. ure!
Prihodnji spored (sobota 1. UL 41.):
Ljubezen Tatjane
ob to. uri
na Maškarađo Sokola I
Godba,
Ples,
Bar.
DNEVNE VESTI
•— Reorganizacija Vrhovne gasilske zveze, Med hrvatskimi gasilci je vladalo zadnje čase nezadovoljstvo zaradi organizacije ln delovanja Vrhovne gasilske zveze Gasilska zajednica banovine Hrvatske je štela 36.420 članov od skupnih 86.417 kolikor jih je bilo v vsej državi. Na hrvatsko in slovensko gasilsko zajednico odpade 78% vseh gasilcev v državi. Ker pa zastopstvo v vrhovni gasiski zvezi n: b;lo pravilno razdeljeno, ie sklicalo ministrstvo za telesno vzgojo te dni posebno posvetovanje, kateremu bo predsedoval sam minister Dušan Pantič. Na njem je bilo sklenjeno organizirati vrhovno gasilsko zve7<
in sicer tako. da bodo v bodoče v nji tri skupine. Ena bo predstavljala gasilstvo banovine Hrvatske, druga gasilstvo dravske banovine, tretja pa gasilstvo vseh drugih banovin obenem z Beogradom. Vsaka skupina bo imela v vrhovni zvezi enako število delegatov ln po enega predsednika odnosno starešino gasilske zveze. Po en predsednik bo opravljal Zvezine posle skozi ene leto in sicer po vrstnem redu skupin. Tako dobe gasilske zajednice večji in širši delokrog, obenem jim bo pa zajamčena enakopravnost.
PaVBa KINO MOSTE MaVaaal i        Od 21. do 24. februarja: 1       BEN.IAMINO GIGLI v svojem P najsljajnejšem filmu:
i Melodija noči
■ Vizija Ori en ta
H Viviane Romance (Safija)
W.    Predstave: na delavnik ob 20. uri, i ob nedeljah ob 14.30. 17.30 ln 20.30 uri
— Opozorilo urada za nadzorstvo cen.
Iz Beograda smo prejeli: V * S užbenih novinatu št. 40 z dne 20 t. m. je bil ob-javlien seznam stvari, ki spadajo pod nadzorstvo pod 61. 1. uredbe o nadzorstvu nad cenami. (Uredba z dne 14. februarja 1941.) Opozarjajo se predelovalci (proizvajalci), veletrgovci, uvozniki ln tisti, ki prodajajo vse te stvari na drobno, da se cene tem proizvodom, ki so veljale na dan, ko je stopil v veljavo omenjeni objavljeni seznam, ne smejo v nobenem primeru zvišati. (Iz urada za nadzorstvo nad cen"mi.)
— Bombažna breja iz Italije z^ 39 do 63 odstotkov cenejša kakor na italijanskih tiilščin. Na zadnjem sestanku zastopnikov nase tekstilne industrije in it^liian-skih izvoznikov je bil sklenjen sporazum, da nam Italijani prodajo v prvi polovici leta okrog 4000 ton bombažne preje. Italijani so nam nudili znatno olajšavo, tako
da bomo dobili prvo pošiljko, okra? 2000 ton blaga, za okrog 63 % eaneie kakor to blago prodaiajo na tfalijansk'h trž'Sčih. Dru^a polovica blaga pa bo za okrog 39 % cenejša.
— Podražitev   srovefe  živine   m Izvoz.
Na predlog ravnateljstva za zunanjo trgovino je trgovinski minister podpisal od1ok, da se goveta živina za izvoz podraži za 50 par pri kilogramu, tako da bodo cene za prvovrstne vole znašale 12.50 din kg žive teže.
— Podražitev želemlh izdelkov. Ponovno so ae podražili nekateri železni izdelki 17 t. m. Tako so se podražili Izdelki iz žice, žeblji, bodeča žica vzmeti za zimnice itd. za 81 par pri kilogramu.
— Razveselnvo povečanje zunanje trgovin« z Bolgarijo. Zunanja trgovina med n*So državo in Boleariio se je začela zlasti razveseljivo razvijati lani. promet pa je naraščal že prejšnja leta Lani je bil preme* Štirikrat več ti kakor ored7ans4rm Posebno nas pa mora veseliti, da so izgledi za nadaj inje gospodarske zveze z Bolga-rtlo dobri. Te dni prisne iz Bolgariie v Beoerad odposlanstvo Bolgarsko-tugroslo-vanske gospodarske zbornice iz Sofije. Na men obipka je. okrepiti gospodarske vezi med obema državama
— Cene mora*o biti vedno omačene. Po čl. 6. in 7. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacMe mora vsak kdor prodaja živiieniske potrebščine in drugo blaero v prodajalni, na trgu ali na kakem drusrem kraju, na vidnem mestu (v izložbi) za vsako stvar posebej ali na skupnem ceniku označiti cet«e posameznim predmetom tako da jih vsakdo lahvo razločno vidi. Po hotelih, restavracijah kavarnah lavnih ku h in i ah ln drusrih gostinskih obratih morajo biti cene jestvinam in pijači označene prav tako vidno na jedilnih listih. Kdor bi se pregrešil nad gornjimi predpisi, bo kaznovan z zaporom do 30 dni m z denarno globo do 5000 din
— Posadka pamika »Dub« siva In zdrava. Lastniki pamika >Dubc so prejeli v četrtek zvečer iz New Torka vest, da paraik ni potopljen in da je posadka živa in zdrava Zakaj je nekdo spravil v javnost vest. da je bil parnik potopljen, ni znano. wv < 1 i i »II } 'H» oc1^ v h» r I * #« a t*** r y s H i i' iiV* f    j_ * i
i    rl V." j *_
— Rezervne pod oficirje la kranjskega sreza obveščamo, da se morejo prijaviti za člane našega pododbora pri tovarišu skra-belj J. Brunotu, strojniku, Kranj, Klane 47 ob nedeljah od 8. do 13. Pododbor TJRP Ljubljana.
— Silen vihar na srednjem Jadrana. V
noči od četrtka na petek je divjal na vsem srednjem Jadranu silen vihar. Pihal je močan jugozapadnik z morja proti celini, kamor so butali ogromni valovi. Morje je preplavilo več ulic v Splitu, Trogiru in Drveniku. Orkanski veter je povzročil mnogo Škode na poslopjih, pa tudi v pristaniščih. Prva poročila pravijo, da človeških žrtev ni bilo.
— Predstavniki nemškega gospodarstva pri našem trgovinskem ministru. Trgovinski minister dr. Andres ie sprejel včeraj v svojem kabineetu načelnika nemškega ministrstva za prehrano Walterja, svetnika istega ministrstva Mullerja in nemškega ataSeqa v Beogradu dr. Krem-bacha Minister se je z zast pniki Nemčije doleo razgovarjal o izvozu živil iz Jugoslavije v Nemčijo
_ Možnost uvoza bombaža iz Mandžu-
kaa. Pojavile so se resne možnosti, da bi uvažali iz Mandžukua večje količine bom-
baža odnosno bambaznega urediva. Nemške tvrdke bi uvažale iz M *dž kua bombaž, iz katerega bi izdelovale bombaževo predivo in ea dobavljale naši tekstil m industriji.
— Prepoved uvoza hmelja. Na posveto-vaniu v ravnateljstvu za zunanjo trgovin j je bilo sklenjeno naDr_siti finančnega ministra, na i se orerove uv^z brnelra v Ju-goslavizo ker ga imamo d-rma dovoli in ga lahko še izvažamo
— Neva sladkorna tovarna Hrvatski in-dustriialci nameravajo 5 k .r>ai ? ban k^ oblastjo zgraditi sladkorno tovarno na-brž v Si?ki. Ban>ka rb ast bi sode'ova a z 51°/« kanitaa Ta akcija ie že dobila realno t>odla?o.
— Iz »Službenega Usta«   »Sh'žb^ni list kr  banske uprave dramske bano in?« §t 16. z dne 22  t  m  obiavlia uredbo r avtentičnem   to!ma'en i u  odst    1    člena 8 uredbe o SDremembi 7akon.«:kih orednisov ki s»e nanašaio na oreiemke državnih upokojencev,    carinsko    oprostitev enoiilnih snovi   naredbo o soren emoah  ir  d ool nitvah ntredbe o kontrol: uvoza Dremo :a koksa in brikeov   odredba glede držav okuženih z ra-tilnskimi boleznimi Doobla stitev   osredme    uprave za o~s edj an e dela da izdajo Doslovne knjižice ?a nekatere kategoriie delavcev in nameš ncev pravila o internatih rudarskih    3ol. čin raznih šol  in  tečajev   mak-^rniran^e cen bombaževi   Dreii.   popravek  v   sprem in doo. v taks   in orist   ora ilniku in razn-obiave iz  »Službenih novin«.
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo oblačno s padavinami. Včeraj deževalo in snežilo v Ljubiiam in Mariboru, de-ževal opa v Zagrebu. Beogradu. Sarajevu.
Splitu, Kumboru, Rabu in Dubrovnika Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Kumboru 15. v Splitu in Dubrovniku 14, v Sarajevu 12. v Zagrebu 11, na Rabu 10, na Visu 9, v Ljubljani 6, v Mariboru 2- Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.2, temperatura je znašala 1.2, v Mariboru 0.0, v Zasrebu. Sarajevu in Visu 5, na Rabu 6, v Splitu 7, v Beogradu in Kumbnru 9. v Dubrovniku 12.
— Za četrt mi'"~**n zaplenjenega čaja. Organi mestne trošarine v Subotici so prišle na sed veikemu tihotapstvu Čaja. Zaplenili so 160 kg najfinejšega čaja, ki je bil najbrž vtihotapi j en iz Rumunije. Vrednost zaplenjenega čaja znaša okrog četrt milijona.
— Roparski umor. V bližini savskega mostu v Zagrebu so našli težko ranjenega kočijaža Vinka Matina. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa drugi dan umrl. Preiskava je dognala, da je postal Matin žrtev roparskega napada. Policija išče napadalce.
— Samomor ali smrtna nesreča. V četrtek zvečer so našli na železn;škem tiru
blizu kolodvora Sava v Zagrebu moško truplo, v katerem so spoznali dijaka Alberta Gustava, sina železničarja Frana Gustava Vse kaže, da gre za samomor, ni pa tudi izključena smrtna nesreča. Fant je bil star šele 16 let.
Iz Ljnbljj-iss
Krušne karte za marec
Krušne karte za marec dobe upravičenci samo do vštetega 8. marca pri tistih trgovcih, ki so jih zapisali v vpra<alne pele Po 8 marcu bo mog<iče dobti kru^nr karto samo še v izjemnih utemeljenih primerih ker morajo trgovci prestale jim karte 9 marca že vrniti mestnemu preskr-bovalnemu uradu ki jih spet mera oddati Prevodu. Podnajemnike in sce»tanovalce opozarjamo, da jih je pres*krbovalni urad kolikor je mogel ugotoviti imena njihovih gospodinj sam uvrsti'! na vpraša!ne pole njihovih gospodinj in b<»do debili nakaznice na ime gospodinje odnosno najemnika stanovanja Tisti pa. pri katerih ni bilo mogoče ugotoviti gospod m i e. dobe nakaznice na sveje ime pri trgovcu, ki so ga   navedli  v vprašal m poli
Vsi prizadeti naj morebitne reklamacije osebno prijavijo mestnemu preskrboval-nemu uradu v Mesmem domu. II nad strop je Zaradi legitimiranja je treba ura du predložiti o«rebno legitimacijo, družin sko knjižico al' kako drugo zanesljivo listino sicer reklamacije ne bo mogoče upoštevati Na vsak način morajo preskrbo-val nem u uradu sporočiti ime trgovca, ki so ga navedb v vpraša In i poli Kdor bi hotel spremeniti trgovca, ker želi kupovat-ali dobivati nakaznice za kruh in moko drugje ko dosdej, mora to vsaj 8 dm pred izdajo novih kart za prihodnji mesec naznaniti mestnemu preskrboval nemu uradu v Mestnem domu Tekom mesca se za isti me&ec take spremembe ne bodo mogle upoštevati.
Naposled se opozarja prebivalsrtvo. da pripada vsaki osebi samo ena krušna nakaznica na mesec Nepravilne izjave, napačni podatki ali prejem dveh nakaznic ter podobni prestopki bodo strogo kaznovani Prav tako preskrboval ni urad zda i kontrolira krušne nakaznice za februar Pri tem se je pa ugotovilo, da so nekatere osebe za  ta  mesec dobile na podlagi na
Kčnih podatkov pc dve nakaznici za moro krtih. Proti tem bo vložena kazenska prijava. ^
—!j izlet SPD na Veliko planino bo v soboto in nedeljo 1. ln 2. marca. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.40, po prihodu v FTn^rmiv ob 14.32 takoj nadaljevanje z avtobusom do Stahovice ter mimo Sv. Primoža do koče na Veliki Planini, kamor bodo prispeli planinci smučarji okrog 18. V koči SPD na Veliki planini bo pripravljeno prenočišče. Nedelja je na razpolago za smučanje po prostranih smučiščih Velike planine. Popoldne sestop čez Malo planino proti Kranjskemu Raku ter do gostilne »Pri Jurčkuc v Crni, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal planince pravočasno v Kamnik, da se morejo vrniti v Ljubljano z večernim vlakom, ki odpelje lz Kamnika ob 20.05. Prijaviti se je treba čimprej v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 41. Sedanje snežne razmere na Veliki planini so prav j
« ugodne, zapadlo je okrog 20 cm prsiča na 140 cm visoko snežno podlago.
—lj   Umrli  so  v  Ljubljani od  14« do
20. t> m.: Franc Lemut, 57 let, žandarme-rijeki narednik v p.; Marija Feguf*. 74 let, zasebnica; Ivana Kos, roj Krmec, 85 let, zasebnica; Ivan Skalar, 27 let, pleskarski pomočnik, Glince; Klara Viljemina Som-oitz, roj. Klingbeil, 77 let, vdova po urar-ju; Vojteh Albert Jeločnik, 57 let, tajnik Ljudske posojilnice; Marija Ločniskar. 83 let, hišnica; Franc Novak, 21 let, ključavničarski pomočnik; AiiS Požar. 92 let, krojaški pomočnik; Alojzij Gačnik, 75 let, upokojenec tob. tov.; Pavel Jančar, 49 let, zvaničnik drž. žel., Zapuže; Matilda Ambrožih. 60 let, služkinja; Karoi Batistič. 77 let, trgovec; Marjana Burgstaler 85 let, delavka tob. tov. v p.; Marija Cajhen, sestra Amalberga. 60 let. usmiljena sestra sv. Vinc Pav.; Antonija Ahačič. roj. Per-ko, 87 let. zasebnea; Marija Gerd na, roj. Platiša 54 let, žena nadsprevodnika drž žel.; Matevž Orel. 64 let. uslužbenec drž. žel. v p.; Valentin Morgutti, 81 let. posestnik; Josip Kosmina, 56 let, višji policijski agent.
u— Otroški rtngaraja je pred durmi. V
atenskih prostorih je vse živo. Požrtvovalne odbernice so otvorile pravo delavnico. Izdelujejo cvetice, metuljčke in klobučke, zavijajo vabljive ribice v skrivnostne zavojčke za ribolov, privezujejo balončke. Na drugi strani pa vabi spretna Silva Danilova mlade umetnike, ki pojejo Id rajajo, da jim drhte srčeca. Vstopnice se dobe v predprodaji v Ortopedskem zavodu. Gosposka ulica 3. v nedeljo pa v Kazini pri blagajni   Vabimo k udeležbi. (—>
u— .Mask ar ada Sokola L bo nocoj v vseh prostorih SokoLskega doma na Taboru Pričetek ob 20 uri Godba in ples v vseh prostorih Konkurenca mask. Cene nizke. Rezerviranje miz v društveni pisarni od 15 do 19 Za ložo je pristojbina 50 din, za mizo 15 din in traja rezerviranje do 20.30 »Ajax« jazz. Dostojne maske posebno vabljene.
—lj NA VSAKO MIZO LAS KO PIVO: —I j Združenje trgovcev v Ljubljani skh cuje 60. redno letno skupščino za v ponedeljek dne 10. marca t- L ob 19. uri v veliko dvorano Trgovskega doma. Dnevni red Poročilo uprave, računski zaključek za leto 1940, poročilo nadzornega odbora, proračun za leto 1941, poročilo šolskega odbora, poročilo o gospodarsko-redakcijskem delu in Trgovskem listu, poročilo o delu odbora za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce, poročilo o delu odbora. Pomoči ter volite vnačelstva odseka in sklepanje o obveznem zavarovanju za slučaj s rti, poročilo o socialnem zavarovanju trgovcev, predlog uprave o podelitvi častnega članstva, samostojni predlogi in slučajnosti. Ce ob 19. uri ne bo nav^očnih zadostno Število članov, se  bo sklepalo o predmetih
dnevnega reda 1. uri kasneje , to je ob 20. uri. Ker ob 19. uri ni pričakovati zadostne udeležbe, se otvori skupščina točno ob 20. uri. Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred Fkupščino. Sklepni račun za leto 1940 in proračun za leto 1941 sta med uradnimi urami vsakemu članu v pisarni združenja na vpogled. Uprava.
u— Poročila sta se v trnovski župni cerkvi g. inž. Franc Strojin in gdč. Minka
TeršaEova. Priči sta bile nevestin oče ugledni  trgovec  Mirko Teršan  in  g- inž.
Srečko Petrovčič. prokurist Ln šef personalnega oddelka KID- Mla-emu paru že-Umo obilo sreče. (—)
u— Združenje nar,Kinih železničarjev in nrodarjev, podružnica Ljubljana II priredi drevi ob 20. v glasbeni dvorani Sloge predavanje ob pr.liki 251etmce srbskega umi ka čez Albanijo »Albanska Gogotac v zvezi s skioptiCnimi slikami. Opozaramo na to zan.mivo predavanje Vab jeni vsi. Vstopnine m. Predavaj bo g. prof. Jože Jeras.
—lj F^oelastične metode. v okrilju Društva inž en je rje v v Ljubljani bo v sredo 26. t. m. ob 20. v društveni predavalnici v II. nadstropju Zvezde predaval g. uaiiv. prof čr. ing. Alojz Kral o metodah za določevanje lavninskega stanja napeuC3ti pri kompliciranih konstimkcijah, kjer enostavne računske metode ne zadoščajo. Metoda je izredno važna za strojne elemente in za posebne oblike gradbenih, zlasti železobe-tonskih nosilcev.
—li Gledališče mladfh nrioravlia komedijo švicarske a pisatelja Pier e-a Car-raux-a: »Gospodar teme«. Poslovenila Jusi Rainer. K sodelovanju ie o it5*n enih nekaj madih talentiranih igralcev, ki bodo orinomošli da bo predstava res usnela.
u— Alarmne sirene, ki so nameščene po raznih krajih mesta za javljanje letalskih napadov prebivalstvu, zdaj preurejajo in jih bodo danes med 10 in 18 preizkušali, ali zanesljivo funkcionirajo. Ce se torej danes letalske napade naznanjajoče alarmne sirene oglase, naj se občinstvo ne prestraši, ker ne bodo naznanjale nevarnosti.
u— Iz pekovskih Krogov je mestni pre-skrbovalni urad dobil pritožbe, da nekatere pekarije še vedno oddajajo kruh, posebno pa žemlje, ne da bi od kupcev zahtevale krušne karte. Mestni prskrbovalni urad opozarja, da bo prisiljen vsakega pekovskega mojstra, ki bi tako kršil naredbo barske uprave o uvedbi uradnih nakaznic za kruh in moko. najstrožje kaznovati po členu 17 te nareobe.
—lj Vse vozne karte pri PUTNIKU
—lj »B°hemsld večer« gledaliških igralcev na pustni torek bo ves pester in nov po spoiedu. Najboljši igralci in pevci našega gledališča bodo izvajali kuplete, ki so jih prav za to priliko pripravili gg. štritoi, S. Samec in JeZek - Milčinski, uglasbil pa g. Zebre. Popevke iz Gregor-čeve nove operete »Ljubezen naj živi« bodo prvič izvajane. Cesar, Skrbinšek, Petek in drugi bodo stali pred »Viackim sodnim dvorom«. Sever in Jezek-Milčinaki bosta raportirala novo sodobno kroniko, zablestela bo svojevrstna Carmn ter akrobat na violini. Golovin z Bravničarjevo, Pilato z Moharjevo, Carman z Buhovo ae bodo vrteli, da bo veselje. Gge.: Heybalova Ribičeva, Kogejeva, Labcševa, Bar bičeva, Polajnar jeva in gg.: Franci, Popov, Zupan, Lupša, Sancin R m M. Dolničar, Anžlovar in Sladoljev bodo ■ svojimi kapelnik! pripravili senzacije v 20 točkah sporeda. Vsi bodo pod vodstvom neusahljivega šaljivca Daneša. Poleg tega bogatega sporeda solidna pijača ln cene — ruska vc*i ka. — Odeon jazz — skratka večer veselja in pozabe. Začetek točno ob 20 pri Mik licu. Predprodaja v operni blagajni. Rezervirane vstopnice divgnite do pone-dljka opoldne. 149^—n
—lj Poglejmo resnici v obra« in prišli bomo do zaključka, da so najlepše ln naj-zabavnejše prireditve Sokola na Viču. Tudi drevi ob 20. bo »Smaragdna noče vi-škega Sokola privabila številne posetnlke ne le z Viča, marveč tudi iz Ljubljane.
SOKOL LJUBLJANA-VIČ
Smaragdna noč
drevi ob 20. uri v sokolskem domu. — Vstopnina samo 10 dinarjev
Izvrstna godba, krasne deKoraclje, solidne cene, neprisiljena zabava in še drugo bo dvignilo veselo karnevalsko razpcJoženje. Kraljica Smaragdne noči bo prejela lepo darilo. Mize se bodo rezervirale samo do 21. ure. potem se bodo oddale drugim gostom. Drevi vsi na veselo karnevalsko rajanje v so ko Ls ki dom na Vič! Tramvajska zveza zelo ugodna  150—n
—I j Divjačina, Zamet na črnina, mostarska žilavka, dalmatinsko vino 15 ain. Gostilna Lovšin.
—lj Sokoi n priredi na pustno soboto maškarado v domu v Trnovem. Poskrbljeno bo za dobro in po ceni jedačo in pijačo.  Maske dobrodošle Uprava.
* Trgovci Iz sreza Ljubljani-okonca do. oe nakaznice za sladkor pn sreskem na-čelstvu. Hrenova ulica soba štev 12 Združenje trgovcev za srez Ljubljana-okolica
u— Pedagoško društvo priredi v ponedeljek 24. t. m. predavanje g. dr. Vinka Brumna o temi »Pedagoški pomen tujih kultur« ob 18 uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnine ni.
—lj Gostilna Martine, Zgorn/a Siska. Jutri ples! Zabava!    Vabi ŽSK Hermes!
153-n
Iz škofije Loke
— Narodno zaveo.no delavstvo si ustanavlja svojo strokovno organizacijo. Ustanovni občni zbor Narodne strokovne zveze, podružnice v Skorji Lx>ki do v nedeljo 23. t. m. ob 11 v restavracijskih prostorih Prt Otetu. Poleg ostalih toćk je na dnevnem redu porod" o delegata prednjega odbora o pomenu delavske organizacije. Vse zavedne delavce in delavke vabimo, da se tega občnega zbora gotovo udeleže in s tem pripomorejo k ustanovitvi prepotrebne organizacije narodno zavednega delavstva v Skof ji Loki.
Z Jesenic
— StarOKat^iiska služba božja bo v nedeljo 23. t. m. v Delavskem domu ob 9-dopoldne. Cerkveni govor bo: »Pogum v trpljenju«.
— Zv°čnl kino Radio predvaja v soboto ln nedeljo ob 8. zv (v nedeljo tudi ob 3. pop.) nadvse zabaven velefilm »Anton Zadnji«. V gl. vlogi Hans Mcser. Med dodatki tudi kulturni film in vojni tednik. Sledi za pustni torek: »V levjih kremp-ljth«.
Iz Trebnjega
— Voda Vombergerjeva komedija v 3 dejanjih., bo razveseljevala staro in mlado v nedeljo popoldne v »Domu«. Cisti dobiček je namenjen v korist zimske pomoči-Vabljeni!
— Predpust gre h kraju. Letošnji sicer
razmeroma dolg predpust gre h kraju. Se nekaj dni pa bomo v postu. Pred postna in postna doba pa se letos pri nas ne bosta razlikovali. Običajnih predpustnih prireditev letos ni bilo in predpustnega veselega časa niti opazili nismo. Le naše sokolsko društvo priredi drevi običajno maškarado, za katero je po vsem Dolenjskem veliko zanimanje. Prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za naSe siromašne bo na »Sokolskem marofu«. Sokol bo pripravil vsem nekaj prijetnih uric zabave, na drugi strani pa bodo še prijetnejše iznenađeni naši revni ki bodo že ponovno prejeli izdatno sokolsko podporo. Se z druge strani je letošnji predpust omembe vreden. Prejšnja leta v našem okraju skoro ni bilo dneva brez »bališa«. Iz vasi v vas in iz soseske v sosesko so prepeljavali na okrašenih vo-vozovih nevestino balo. Vmes pa vriskanje veselih fantov ter hreščeči zvoki harmonik. Ob zgodnjih jutranjih urah, nekateri pa tudi dopoldne, da jih je videlo pol fare so prihajali ženini in neveste k poroki. Vsako leto jih je bilo precej. Letos pa, menda tudi v znamenju časa, ali pa nimajo kora j-že fantje ali dekleta, prvi in slednje vale krivdo drug na drugega, se ni ojunačil razen dveh parov Še nobeden, četudi je bilo kandidatov za žen: te v in možitev na pretek. Le kam se bodo vsi ti poskrili na pe-pelnico, ko jim neizprosni Kurent pripravlja veselo presenečenje v obliki — ploha ___
— Boben pole. Te dni je uvedla davčna uprava prisilno izterjanje vseh davčnih zaostankov naših davkoplačevalcev, ki so ostali dolžni za davke lansko in še prejšnja leta. V občino je bil odposlan poseben davčni irzterjevalec, ki se oglaša od hiše do hiše in tirja. Prav malo jih je, ki so zmožni davčni zaostanek poravnati takoj na roke iztirjevalca. Večina jih da nekaj na račun, mnogi pa ne zmorejo niti prebite pare. Taki so slučaji zlasti pri revnejših. V vseh teh primerih jim je zarubljena živina ali kaj drugega. Tako nastajajo še stroški, kj so dostikrat zelo občutni, posebno za male davkoplačevalce. V kolikor davčni iztirjevalec ne uspe s tem načinom izterjevanja prodajajo zarubljene predmete kasneje na javni dražbi.
Živilski trg
Ljub'jana, 22. februarja Na račun toplih prejšniih dni. ko je bilo že na vseh vrtovih kopno, je bil danes trg Se dobro založen 2 domačo zelenjavo. Toda prodajalke so začele takoj računati, da bo novi sneg morda obležal ter da bi kazale podražrti motovHec in šp načo. Trg je bil danes v primeri s povpraševanjem po blagu dovolj dobre založen
Precej živahno je bilo pri mesarskih stojnicah, kjer so se gospodinje zalagale z mesom za jutri Niso namreč pozabile, da je jutn pustna nedelja Toda mnoge gospedmje so povpra-evale predvsem po slanini. Nekatere so prišle na trg že. ko so mesarji šele prihajali; upale so, da bodo dobile sdanino če bodo prišle prve. Slanine pa še vedno ni Baje je treba slanino naročiti pri mesarju najmanj dan prej, če jo hočeš kupiti, a ;e tedaj ni zanesljivo, da jo boš debil Meščani pravijo, da bo letos prišla povsem do veljave tista stara ljudska pesem, ki jo poj o na pustno nedeljo: ... lan' sem bil špeha sit, letos pa zefa...
Branjevci so bili zelo dobro založeni z uvoženo zelenjavo. Posebno mno-go je cve-tače. ki jo v splošnem prodaiajo po 7 din kg. Precej gredo v denar oranže ki letos niso mnogo dražje kakor lani. Uvožena solata pa je pri branjevcih zdaj še celo malo cenejša kakor med lansko hude zimo.   Precej   lepo dobite že po  10 din kg.
Danes je bilo precej zanimanj** za živo peutnino. menda zaradi jutrišnjega »narodnega prazmka« Perutnine m bilo mnogo, ker mno-ge kmetce niso pmle v Ljubljano zaradi slabega vremena Ja »ca so se še malo p*.cenila Danes »*o bila že po dinarju nekoliko drobnej^a. v sp'o»šnem so jih pa nrodajali po 8 do 10 za 10 dm ali pc 1.25 din za kos
Skoraj vsako jutrr je naval pri stojnici. Kjer prodajajo pod firmo mestne aprevi-zacije krompir in fižol Kmetice pa ne do> važajo skoraj nič več krompirja.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url Sobota   22.: šesto nadstropje Izven Nedelja. 23 : ob 15   uri Snesuljčica   M a-dinska predstava   Izven   Znižane cene od 20 din navzdol — Ob 20 un Cigani. Izven   Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 24. februarja   Protekcija, Premiera. Red premicrskl
★
»Protekcija« je naslov Nusičeve petde-janske veseloigre. Dejanje se godi v današnjih časih v Beogradu.
OPEKA
Začetek ob 2u url Sobota. 22.: Tri stare Škatle. Opereta. Premiera, izr en.
Nedelja  23 : ob 15. uri Pri belem kon.iiĆkii.
Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 24. februarja zaprto
Ob 20. uri: Tri -Tare škatle. Izven +
Segava ln humnrna ter muztkaJno zelo prLkupua opereta »Tri stare &katle«, je ljubezenska zgodba treh deklet, ki se godi tekom 10 let. Poličeva ln Modeat Sancin imata učinkoviti partiji. Glavni vlogi imata tudi Barbičeva in Belizar Sancin ter Polajnar jeva ln Jelntkar. Dirigent: D. Zebre. Režiser in koreograf: Ini. Golovin. Inscenator: inž. arh. E. Franz Premiera bo drevi izven abonmaja, na kar opozarjamo
Iz Kranja
— Na pustni torek bo (Mita* Ena na> elltnejših prireditev v predpu^tu je gotovo že tradicionalna redu ta, ki jo prireja Narodna čitalnica vsako leto z vedno originalnimi dekoracijami in zabavnimi sporoii mask. CitaJniAka reduta pa slovi tudi daleč naokoli zarado številnih izredno okusnih mask in menda je odveč pripominjati, da bo tudi letes ljubiteljem mask vsestransko ustreženo. Ne pozabite obiskati redu-te, kajti tudi za vse ostale sladkosti bo poskrbljeno. — Odbor Narodne čitalnice je sklenil ukiniti dosedanji običaj nabiranja denarnih prispevkov, tort in slično. Prija*-teljl društva lahko izkažejo svojo naklonjenost s številnim obiskom prireditve. Mesto dosedanjega pobiranja pa se vsak prostovoljni prispevek pri blagajni hvaležno sprejme,
HOTEL „STARA POSTA'
sporea pustnih prireditev:
V nedeljo 23. t. m.
pustna veselica
začetek ob 18. uri Na pustni torek
maškarada
začetek ob 18. uri Na pepelnično sredo
KULINARIČNA RAZSTAVA začetek ob 16. uri, in
SLAN1KOVA POJEDINA Vstop prost!
— Javna dražba zaplenjenega, špirita, v ponedeljek 24. febr. ob 10. bo pri glavnem oddelku finančne kontrole v Blelvvedaovi ulici št, 19.-I javna dražba zaplenjenega Špirita in sicer 85 in pol litra. Vzklicna cena z vi emi trošarinami znaša za eno stopnjo 61.04 din.
— Z marcem bodo krasne karte po 0.2.5 din. Občinski preiiranjevalnl odbor javlja, da pobira pri prvi razdelitvi krušnih kart po 25 p za vsako karto, 0.75 din pa za ostale tiskovine. Pri prihodnji razdelitvi za mesec marec se bo pobiralo le 25 par za eno karto. Z vključno 23. februarjem ae bo prenehalo z razdeljevanjem krušnih kart Vsi oni, ki so jih dvigruli, naj jih potrošijo Se v tem mesecu, ker za prihodnji mesec februarske karte ne bodo veljale.
— Novi banovinski zdravnik. p0 odhodu g. dr. Novoselskega je nastopil službo banovinske ga. zdravnika g. dr. Stane Skuij, ki ordinira v palači Pokojninskega zavoda v Koblarjevi ulici.
V torek 25. t. m. ob 20. uri
TRADICIONALNA
REDUTA
NARODNE ČITALNICE
Jazz — Konkurenca mask — Bar
— Na meslo venca na grob pokojne gospe Marije Hajnrihar je darovalo usluž-benstvo tovarne >Tekstilindus< v Stražišču 300 din Dijaški kuhinji. — Iskrena hvala.
— Rezervni p°dofieirji se lahko vpišejo v pododbor rezervn. podjcficlrjev za kranjski okraj pri g škrablju Brunu, strojniku v Kranju, Klane 47 vsako nedeljo od 8.— 13.
SOKOL
— Sokol Jezica. Na pustno nedeljo bo dramatski odsek Sokola na splošno željo ponovil veseloigro »Dva para se ženi tac. Začetek ob 15- Na mnogoštevilni Oblak ta na razvedrilo vabimo vse. Odbor.
S te v. 44
»SLOVENSKI N A R O D c, sobota, 22. felrarja mi.
Stran 0
Velika revija gorenjskih sn
Gorenjska z&mskogportna podzveza priredi Llat gorenjskih smučarjev
lucarjev
marca v Mojstrani IV. izlet
IGodba, al je neumorno za vsako točko zaigrala primerno nacionalno pesem, Je zaigrala se >Kokx, nakar je poslevodeči podpredsednik Ros zaključil lepo svečanost.
Jesenice, 21. febr. Komaj so utihnili koraki smučarjev iz nepozabnih celjskih dni, že se nam obeta nov tovrstni dogodek, ki bo po kvaliteti tekmovalcev prekosil vse letošnje prireditve, saj bodo nastopili na IV. izletu gorenjskih smučarjev, ki ga priredi Gorenjska zimskosportna podzveza, prav vsi naši
reprezentanti.
V letošnji sezoni še ni bilo mogoče zbrali vseh najboljših tekmovalcev k skupni oorbi tako, da do danes še nimamo točnega   pregleda   trenutnega   stanja naših
smuških mojstrov, ker je celo na na več j i prireditvi v Celju manjkalo mnogo repre-zentantov, ki so bili v mozemstvu. Tako niti tisti, ki so tekmovali doma, niso mogli meriti svojih sposobnosti in napredka v polni konkurenci slovenskih smučarjev in zaradi tega tudi ni bilo mogoče postaviti pravične klasifikacije.
Gorenjska zimskosportna podzveza je pri izbiri kraja za svoje tradicionalne prireditve upoštevala predvsem snežne in terenske prilike, zakaj za točno oceno gorenjskih smučarjev je potrebno poleg polne konkurence tudi izbrati terene predvsem za alpske kombinacije tako, da so na njih tekmovalci primorani pokazati vse svoje tehnične, stilne in borbene sposobnosti, kar je za razredovanje neobhodno potrebno.
Po vseh teh preudarkih in izbirah se nam torej obeta smučarski dogodek prvega razreda. Vsi tekmovalci bodo doma in bodo lahko prav vsi nastopili, ker v teh dneh ne bo smelo biti nobene prireditve v gorenjskem kotu. Potrebno je svetovati tudi event. prirediteljem drugih pod-zvez, da v teh dneh ne prirejajo tekmovanj, ker je vsekakor boljše, da se da tekmovalcem prilika udeležiti se take prireditve, ki bo za njih nadaljni napredek izredne važnosti.
Pri teh prireditvah bomo imeli tudi lepe priliko videti na terenu vso našo mladino, ki je zlasti v zadnjih letih v gorenjskem kotu pokazala toliko presenetljivega napredka. Bližina tekmovalnega kra'-ugodne prometne zveze bodo v veliki meri pripomogle, da bo vsa gorenjska mladina te dneve tekmovala. Tudi pri njej bomo lahko temeljito razredovali in upamo, da se bodo tokrat pokazali novi bodoči mojstri.
Vse smučarje, tekmovalce in prijatelje
vabimo, da se tega izleta gorenjskih smučarjev vsi do zadnjega udeleže, posebno opozarjamo tekmovalce na smučarsko disciplino Ln soodgovornost, ki jo kot športniki morajo čutiti. L in 2. marca vsi v Mojstrana
Gorenjska zimsko športna podzveza na Jesenicah razpisuje ob priliki i. izleta gorenjskih smučarjev v Dovje - Mojstrani dne 1. in 2. marca 1941 sledeče pod-zvezina prvenstva Ln sicer:
prvenstvo v norveški kombinaciji (tek,
skol; >;
mladinsko podzvezino prvenstvo v tekih na 8 km, 5 km, 3 km;
mladinsko prvenstvo v skokih;
mladinsko prvenstvo v slalomu;
damsko prvenstvo v slalomu.
SOBOTA: dne 1. marca 1941 ob 16. mrl popoldne smuški tek na 18 km z nastopom za Šimencem in ciljem za Pucom v Mojstrani. Proga poteka proti Radovni z višinsko razliko cca 200 m. Tek se ocenjuje
za  kombinacijo  in posamično.
NEDELJA: dne 2. marca 1941 ob 10. uri pričetek tekmovanja v smuških likih za mladino na Rupah. Nastopno mesto Go-reljče, cilj na Rupah. Dolžina proge cca 60o m z višinsko razliko 250 m — Ob 10. uri pričetek tekmovanja v smuških likih za dame na istem terenu kot za mladino. — Ob 10. uri pričetek tekmovanja za mladinske teke na 8 km, 5 km. 3 km. Nastopno mesto nad Pucom. Proga poteka proti Savskemu mostu na Mlake ob obronkih gozda nazaj. Nastopna mesta in cilji za vse teke so na istem mestu. — Ob 14. uri pričetek tekmovanja v smuških
<-kokih za podzvezino prvenstvo v norveškem sestavljenem tekmovanju, posameznih skokih ter mladinskem podzvezinem
prvenstvu.
SPI OSNA DOLOČrLA: Pravico nastopa iroyjo vsi verificirani tekmovalci zveze, za prvenstvo podzveze pa tekmujejo samo Gorenjci, ostali tekmujejo izven kon-ku->-nce. Vsak tekmovalec nastopa na svojo odgovornost. Tekmuje se po pravilniku ZSSJ Ln pravilih SZSZ.
Vsak prijavljenec lahko tekmuje za sestavljeno tekmovanje ali pa samo za solo tek, solo skoke, vendar mora to njegov klub na prijavnici točno označiti. Prijava na predpisanih tiskovinah je poslati do 23. februarje t l do 12. ure na naslov GZSP — Jesenice. Na zakasnele prijave se ne bomo ozirali. Prijavnine ni.
Žrebanje nastopnih številk v petek 27. februarja ob 19. uri v zvazini pisarni na Jesenicah.
Objava doseženih uspehov in razdelitev daril bo za vsa tekmovanja v nedeljo dne 2. marca pred hotelom Triglav ob 18. uri.
DARILA.: Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo častna ali praktična darila. Prav tako prejmejo darila prvi trije zmagovalci norveške kombinacije.
OCENJTCVANJE najboljšega kluba: Poleg c cene posameznih tekmovalcev v razpisanih tekmovanjih se bo ocenil in nagradil najboljši klub GZSP, ki bo s svojimi sodelujočimi tekmovalci dosegel naj-b >ljše rezultate po točkovanju 5, 4, 3, 2, 1 v vseh disciplinah.
Vsi tekmovalci in udelženci se naprošajo, da se glede prehrane in prenočišč obračajo pravočasno na Smučarski klub Dovje - Mojstrana Prenočišče v Dovje -Mojstrani je maksimirano na din 15.—* Prehrana s tremi obroki na din 33.—.
Zbor vseh tekmovalcev je v soboto dne 1. marca po prihodu popoldanskega vlaka pred postajo Dovje - Mojstrana, odkoder bo povorka z godbo na otvoritveno mesto pred hotelom Triglav, kjer bo ob 15.30 veličastna otvoritev izleta z dviganjem državne zastave. Povorke se morajo brezpogojno udeležiti vsi tekmovalci.
Izletna pisarna se nahaja v občinskem domu v Mojstrani in bo poslovala v soboto in nedeljo 1. in 2. marca.
Rediteljsko in sanitetno službo bodo opravljali gasilci.
Vstopnina k skakalnim tekmam din 5.—.
Vsi gorenjski klubi se pozivajo, da pošljejo vse svoje tekmovalce na 4. izlet v Mojstrana Četrti praznik gorenjskih smučarjev naj po svojem značaju ne zaostaja za izleti v Bohinju, Kranjski gori in Tržiču.
Zveze z vlaki so ugodne.
Vsem klubom, društvom in odsekom je za dneve 1. in 2. marca zabranjena izvedba kakršnekoli zimskosportne prireditve na teritoriju GZSP.
Pokroviteljstvo in vodstvo
Za prevzem pokroviteljstva nad tem izletom je podzveza zaprosila brigadnega generala g. Mihajla Lukiča komandanta planinske brigade in predsednika Slovenske zimskosportne zveze mr. ph. Jožeta Zab-karja. V Častno predsedstvo pa gg. Janša Viktorja, župana občine Dovje - Mojstrana, dr. Žižka Cirila, ravnatelja TPZ. Ljubljana, Cirila Majcna, predsednika gostilniškega odseka TOI, Badjura Rudolfa, kapetana Dane Radakoviča, Budineka Voj-teha, župana občine Kranjska gora, Minco Zupan Rabičevo, dr. Lapajneta Staneta, predsednika SK Ilirije, Zupana Josipa, Častnega predsednika GZSP in Božiča Al. predsednika SK Bratstva in Savinška St. predsednika FO. Predsedstvo izleta tvorijo: Jože Cinkovic, predsednik GZSP ter vsi predsedniki gorenjskih klubov društev in odsekov.
Vodstvo izleta in tehnični odbor tvorijo člani upravnega odbora podzveze in Smučarskega kluba Dovje Mojstrana
Papir je plačal z jurji
Kako je nasedel lahkoveren Dolenjec, ki je hotel dobro zaslužiti z vrednostnimi papirji
Novo mesto, 20. februarja Odkar prodaja kruha in moke ni p ros ta in dobiš oboje le proti nakaznicam, imaš vtis, da živimo zopet v času, ko so se ljudje s težavo borili za obstoj- V onih težkih časih, ko je bilo vse življenje samo na karte, so prišli ljudje na vsakovrstne ideje — dobre pa tudi slabe. Najplodnejša, tla je imelo tihotapstvo, ki je nekaterim dona-šalo lepe dobičke. Ljudje so tedaj tvegali vse. Tihotapstvo se ni razvilo samo z življenjskimi potrebžč.i n a mi, živino, usnjem in blagom, temveč v veliki meri tudi z ostalima, predmeti, ki so donašali ljudem lepe denarce. Zelo de nosno je bilo tudi tihotapstvo valut ln tobaka. Zlasti v prvih povojnih časih je cvetelo verižniStvo z va-hitamd in tobakom, ki se je prodajal za več lOOCr dražje od osnovne cene v Zagreb, Sušaik, Trst in druge kraje.
Prejšnjo veliko vlogo iz teh časov pa je sedaj prevzel donosni saharin, s katerim se trguje ie kar na debelo. Tudi kupčije s tujimi valutamd se vedno bolj mneže. O tej zadevi bi vedel marsikaj povedati ugleden mož iz naše okolice, katerega, gotovo Še danes zaboli glava, če se spomni na svojo čudno kupčijo, ki jo je napravil v Ljubljani. Podjetni Dolenjec je dobil v nakup lepo število tujih valut in ameriških čekov. Prodajalec, ki je naletel na našega moža, je takoj uvi del, da bd se dalo dobro zaslužiti, če bi se njegova kupčija posrečila. S prodajalcem se je kupec hitro po-godH za ceno in kupčija je bila hitro sklenjena, Dolenjec, k sreči ni imel pri sebi vse Irupne vsote in je dad na račun samo
par jurjev, ki jih je prodajalec z velikim zadovoljstvom spiavil v žep, dočim je kupec z istimi občutki krenil K Figovcu, da dobro kupčijo zalije s pristnim Štajercem.
Po prihodu domov je mož ponovno vzel v roke svinčnik in izračunal svoj ponovni dobiček, ki ga bo imel z nadaljnjo prodajo valut. Imel je kupca, ki mu bo mastno plačal razliko v censL Že pri prvem srečanju je prišlo do kupčije, odnosno do razgovorov, ki so se nanašali na prodajo vrednostnih papirjev. Naposled je bila kupčija tudi sklenjena za lepe denarce.
čez nekaj dni pa je protajalec prejel od kupca, prijazno vabilce, naj se zglasi pri njem v važni zadevi. Misleč, da gre za na daljno kupčijo, se je vesel odzval vabilu. Na veliko presenečenje pa je mož zvedel, da vrednostni papirji, ki jih je prodal, nimajo nobene vrednosti in da so čisto navaderi" falzifikat. Možu nI preostalo nič drugega, nego da je vrnil denar za prodane falsifikate, s katerimi jo je tudi sam ves poparjen mahnil težkih korakov k prvemu prodajajcu v Ljubljano, kjer je bil kupil faizifikat. Kakor zakleto! V mestu ni mogel nikjer najti verižnika z vrednotami ta tudd nihče ga ni poznal.
Konec zgožbe je bil ta, da je bil mož, ki je hrepenel po velikem in še dvojnem dobičku — grdo osleparjen za svoj denar, za katerega je prejel kose modrega papirja z brezpomembnimi podpisi. Vendar v tolažbo vsem enakim naivnežem naj bo, da je to ena sama cvetka, odnosno značilna slika sedanjega časa, ko se je pričelo zopet vse, sukati okrog zlatega teleta.
drugo, kajti Janez je stopil na sredo sobe...
Ko je stražnik ugotovil vse to, je povabil Janeza s seboj na stražnico.
Janez je bil pri zasliševanju še bolj miren »Veste, imam sploh tako smola Sem naj mirnejši človek pod solne em, toda ljudje me izzivajo. Kamor pridem s svojo Ančko in poskušam biti malo vesel, se že najdejo ljudje, ki me zbadajo in mi silijo pod noge. Plačam, kar je škode, toda zapomnijo naj si: Vedno bom ostal miren, mene in mojo Ančko pa naj puste pri miru . . .c
Janez in njegova Ančka
MahnM je malo okrog sebe, ker so ga izzivali
Ljubljana, 22. februarja Ko je stopil stražnik v gostilno, je stal hrust Janez R. sredi sobe ves razgret in suval od sebe srednje močnega fanta, ki mu je lezel pod kolena z desno nogo, z levo roko pa je vrtel, držeč ga za hlače skoro enako velikega mustačarja, kakor je bil sam in ga treščil med stole in mize, ki so se prevrnile s sUnim truščem v kot ter stisnile k steni nekaj mirnejših pivcev. V gostilni je nastal neznaski trušč, ki ga je spremljalo kričanje preplašenih žensk in žvenket po tleh padajočih kozarcev ter steklenic Gostilničar je begal po sobi in vzklikal ves bled v obraz: »Vse mi bodo razbili! Kozarec so mi že. Mize so skoro že vse na tleh. Kje pa sedite, ljudje božji, saj stoli so že vsi polomljeni.. .c
Janez je bil baš zamahnil z roko proti stropu, izpod katerega je visela električna svetilka, ko je začul krik: »Stražnik ...!«
Hipoma se je zasukal proti vratom, spustil desnico ob bok, razgreti obraz se mu je raztegnil v širok krotak nasmeh in je že sedel na polomljen stol, rahlo in previdno, k edini mizi, ki je še stala pokonci. Stražnik se ie strogo ozrl po sobi in sprva ni vedel, koga naj bi se lotil. Tudi pivci v lokalu so bili mirni. A že je prihitel gostilničar in s prstom pokazal na Janeza, ki i* nekoliko upehan globoko dihal in si brisal potno čelo- »Ta-le je kriv! Zaradi dekleta! Kar naenkrat so pričeli frčati, kozarci, potem stoli, nato mize in naposled ljudje...
Janez se je krotko oziral okrog in iskal z očmi svojo Ančko. Tisti hip je vstopilo drobno dekletce in se stisnilo k Janezu, kakor, da se pri njem počuti najbolj varno. Cula je gostilničarjevo obdolžitev, si popravila lase in živo pogledala po gostih. »Kaj Janez, da je kriv? Kako bo kriv on, saj je bil dolgo čisto miren...«
Janez je res čisto miren prišel v gostilno, kjer so igrali na harmoniko. Sedel je s svojo Ančko, v novi obleki k mizi v kot in se prijazno nasmehnil gostom. Seveda ga je vino ogrelo, a tudi muzika ga je prijetno ščegetala v ušesa in mu jela privzdigovati pete. Dvignil se je, potegnil Ančko s seboj in se zavrtel z njo .kakor drugi pari. Plesal je navdušeno brez prestanka in držal svojo drobno Ančko, kakor prižeto nase. Vse mu je ugajalo, dokler ni opazil nekaj iztegnjenih rok in režečih se obrazov. Ko je harmonika utihnila, se je ustavil tudi on z Ančko. Spet sta sedla na stari prostor in je Janez ostal še nekaj časa čisto miren- Kmalu pa je začul zabav-ljice vseh strani.
»Kar v žep naj jo da! Saj mu je komaj do pasu! Tak je kot sveti TOen!
In že je Janez dvignil mizo, da so se skotalili kozarci in polne steklenice vina po tleh. Naslednji hip je zakričal eden Izmed moških sosedov: »AauU Janez mu je z vso silo srtoof! ood mizo na nogo. V naslednjem trenutku je dobil drugI sosed krepko zaušnico. Potem pa je sledilo vse
čefniška krstna slava
Ljubljana, 22. februarja Ob lep: in številni udeležbi so slavili v nedeljo četniki svojo krstno slavo. Poleg komandanta štaba utrjevanja podpolkovnika, g. Cubaliča kot zastopnika so bi3i zastopani tudi vojni dobrovoljci, Legija koroških borcev, krajevne organizacije koroških borcev, rezervni oficirji, rezervni podoficir ji, jadranska straža, Kolo jugo-slovenakih sester, zastopnik g. čsotar in diugi.
Kmalu po 9., ko Je vojaška godba 40. pešpoika odigrala državno himno, je poslevodeči podpredsednik Edvard Roš otvorili slavnost, nakar je pravoslavni svečenik Bogdan Matkovlč opravil obred rezanja kolača, nato pa še s svojim govorom po-veličal slavnost. Sledil je govor Edvarda Roša o pcmenu Četništva nekdaj in sedaj. Spomnil se je onih prvih četašev. Iti so se leta 1804 v Orašču prvič dvignili in zgrabili za orožje v boju za svobodo. N so se usrtrašili nobenih žrtev, ampak so kot zaščitniki svobode junaško in s 93možata je van jem molčali ter Junaško padali v senčenem ognju. Vsi Srbi so bili hajduki in junaki, ki so po planinah prežah" na sovražnika, ali pa so zagrabili za orožje takrat, ko je pretila nevarnost njegovemu selu. čeprav so bile velike nj nove žrtve, so pogumno vztrajali v boju za svobodo svojega naroda, žena in otrok. In kakor so se četniki nekdaj borili, tako se morama boriti in vztrajati tudi sedaj, kajti Jusi; vani nirrno rojeni za suženjstvo. Vedno moramo biti pripravljeni, da zadoni bojna pesem in nas pozove naš vrhovni poglavar kV2lj Peter n.. ki j« naše krvi da branimo svojo domovino to svobodo. Kakor je bila slavna č>tniška preteklost, tako mora biti tudi bodočnost, če bo jak četni-škl duh še v bodoče jedro naše samoobrambne sile. Mi četniki se ne umaknemo z začrtane poti kljub ogromni premoči, ker hočemo in moramo doseči da bo naša država velika, m cena in slavna pod našimi Karadjordlevfći - kraljem Petrom n.
Ko je vojaška godba odigrala četni ško himno, so sledile navdušene deklamacije. Neustrašeno je deklamira! Anton Borin »Našemu mlademu kraltu«, Tanja M^sfle »Domovini« in Ferdo Zazijal >£etniška krstna slava«.
Nato je govoril Ludovfk Stanko o čet-nfkih fca zedmjeni, nedeljivi Jugortlavtll, poudarjajo«, da gremo m bomo šil četniki tudi v bedoče neustrašen« naprej proti našemu cilju za veliko in zedlnjeno Jugoslavijo.
Sledila je še recitacija M. I. »V boj za svobodo domovine«, nakar so Komoare, Borut Maale in Borin deklamirali »Braje, združim© se!c.
Krona vsemu je bfla pesem »Materi Jugoslaviji« Jd sta 1o peli Tanja M* sle ln Sonja Kopal ter privabili z njo mars'k^te-rsmu solze ▼ oči, za kar sta želi največjo pohvalo.
Iz Celja
—c SreaU odbor Rdečega križa v Celju
je imel v sredo zvečer občni zbor, na katerem je podal obračun svojega požrtvovalnega in izredno uspešnega človekoljubnega udejstvovanja v preteklem poslovnem letu. Soglasno je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g- dr. Jurom Hrašov-cem na čelu. Predsednik je na občnem zboru tudi sporočil, da je glavni odbor odlikoval zaslužne odbornike sreskega odbora RK v Celju, primari j a dr. Ivana Raišpa,
dr. Jakoba Rebemika, dr. Draga Hočevarja in dr. Ivana PodpeČarta v znak priznanja za njihovo požrtvovalno delo za RK s srebrnimi svetinjami RK. Predsednik je po občnem zboru izročil odiikovancem odlikovanja in diplome.
c— Širša seja zastopnikov vseh celjskih
nameseenski h organizacij je bila v sredo zvečer v hotelu »Evropi«. Seja, ki jo je sklical celjski akcijski odbor, je bila dobro obiskana. Na dnevnem redu je bilo poročilo o akciji privatnih nameščencev za uvel javi j en je banske uredbe o dragnjskih dokladah za privatne nameščence in o zbiranju za to potrebnih 51 odstotkov podpi-so vvseh privatnih nameščencev. V Celju so zbrali doslej nad 3°0 podpisov. Na sej; so številni nameščenci prevzeli nalogo, da zberejo čim več podpisov med celjskimi privatnimi nameščenci in jim predočijo važnost te akcije.
—c Ljudsko vseučil'šče. V ponedeljek 24. t. m- ob 20. bo predaval umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran Šijanec iz Celja o
temi »SlovenieMajersko boročno slikarstvo« Opozarjamo na to zanimivo predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne skioptične slike.
c— Tečaj za mojstrske izpile se prične v sredo 26. t. m. ob 19 v Obrtnem domu v Celju. Priredi ga celjska poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI
c— Samarijanski tečaj za srasilce se prične v petek 28. t. m ob 19. v Gasilskem domu v Celju. Predavala bosta dr. Pod-pečan in dr. Kozin.
c— Sokolsko društvo Celjc-matica priredi v nedeljo 25 t. m. ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma pustno rajanje za sokolsko deco.
c— Razbo.5n;šk; napad. Ko se ie delavka Frančiška Kožuh ova z Vrh pri Teharju vračala zvečer domov, jo je na poti blizu doma napadel neznan moški, ji iztrgal ročno torbico s 600 din iz izginil. Orožniki so sedaj ugotovili, da je izvršil zločin 31-letni Franc Pogelšek. delavec brez stalnega bivališča. Pogelška so aretirali in izročili sodišču.
—c Stekel pes iz Slivnice se je priklatil v četrtek dopoldne v Celje Tu so ga kmalu ujeli in pokončali- Kolikor je znano, ni v mestu nikogar ogrizeL
—cCestna mizerja. 2e nekaj dni pokriva nekatere celjske ceste in ulice ter hodnike za pešce blatna brozga, ki spravlja voznike in pešce v hudo nevoljo. Čudimo se, da se ne najde nihče, ki bi se pobrigal za to zadevo in poskrbel za odstranitev teh kričečih in nepotrebnih ned os laikov. Rekord sta dosegla menda Mariborska cesta in novi herinik za pešce ob tej cesti Kakor po cesti, se tudi po hodniku pretaka blato in voda ter povzroča neštetim pešcem, ki hodijo tod, pravcato muko in pa škodo na obutvi in obleki. Mestni svet je sklenil, da bo občina skrbela za čiščenje in vzdrževanje novega hodnika za pešce, toda tega sklepa iz nerazumljivih razlogov še vedno ne izvaja. Vprav neprehodna pa je cesta na križišču Mariborske ceste in Aškerčeve ulice. Tam je toliko blata ,da bi se ga sramovali tudi v zadnji hribovski vasi. Ali pa so morda vse te nevšečnosti nova pridobitev Velikega Celja, ki ima že toliko specialitet?
—c Gostovanje celjskih šahistv v Budimpešti. Na povabilo »Pesti Hirlapac priredi Celjski šahovski klub o Veliki noči izlet v Budimpešto, kjer bo igral prijateljsko tekmo z buoMmpestanskmi šahisti na 20 deskah. Celjani si bodo ob tej priliki ogledali tudi razstavo jugoslovenskih slikarjev. Budimpeštanski šahisti bodo najbrž o bin-koštih vrnili obisk celjskim šahistom in igrali re\fanžno tekmo v Celju.
—c Na glavnem turnirju Celjskega šahovskega kluba, ki je bil te dni zaključen, si je priboril prvenstvo dosedanji prvak Slavko Cijan z vsemi 9 točkami. Ker je to že njegova tretja zaporedna zmaga na glavnem turnirju CSK. je prešlo prehodno darilo, kip »Delo«, v njegovo trajno last-Ostali rezultati so naslednji: inž. Srečko Sajovic 6 in pol, Josip Grašer 6, prof. Tavčar 5 in pol, Mirko Fajs in Josip Schneider po 5, Rupar 3, dr. Cerin 2 in pol, Mimik 2, Pleterski pol točke.
c— Šahovski kiub Gaberje. Splošnega turnirja se udeležuje 14 igralcev. Stanje po 4. kolu je naslednje: Golja 4, F, Csorgo in Mimik 3 (1), E. Csorgo in Habenšus 3, F. Schneider 2 (1), Pukmajster 2, Debenjak 1 in pol, Verčkovnik 1 (1). Domajnko in Haj-singer 1, Kompan pol, Urh 0 (2), Rajšek 0 točk.
c— Pri m oz irski koči na Golteh so snežne razmere za smučanje zelo ugodne. Na snežno podlago, ki meri nad 1 m, je zapadlo v zadnjih dneh še okrog 20 cm pršića. Vreme je milo in prijetno, temperatura se suče okrog 2 stopinj pod ničlo. Ker je v nižjih legah zmanjkalo snega, prihajajo sedaj smučarji v večjem številu na Golte, da izkoristijo ugodno smuka
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m- na novo prijavilo 162 brezjx>selnih, delo je bilo ponujeno za 30 oseb, posredovanj je bilo 15, odpotovalo je 19, odpadlo 69 oseb. Dne. 20. t m. je ostalo v evidenci 1533 brezposelnih (1257 moških in 276 žensk) nasproti 1474 (1227 moškim in 247 ženskam) dne 10. t m, Delo dobijo 4 hlapci, po 1 žagar, delavec in kravar, 8 kmečkih dekel, 5 privatnih kuharic, 3 služkinje, 2 postrezni ci ter po 1 gostilniška služkinja in natakarica
c— Omamljen od strupa se Je ponesrečil. Ko je bil 32-letni rudar Martin Lenard iz Trbovelj v četrtek v neki gostilni blizu Zidanega mosta, mu je nekdo nasul strupa v kozarec. Lenard je popil vino in se napotil proti domu. Spotoma ga je strup omamil in Lenard se je zgrudil. Padel je tako nesrečno, da je dobil hude poškodbe na glavi in desni roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnico,
—c V celjski bolnici sta umrla v petek 33-letni skladlški delavec Benjamin Lukež iz Kubičičeva pri Sušaku in 68-1 etni, v . Zetale pri Rogatcu pristojni Urban Čeme j- j
šek, ČBJamT brez stalnega bivališča. V Tr-novljah pri Celju ie umrl 62-letni preužit-kar Valentin Pohajač-
—-c Zdravniško dežurno službo za člana OIZD in svojce bo imel v nedeljo 23. t. m zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolen-, čevi ulici.
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. levi pritok Donave, 5. svetopisemska oseba, 9. bog vojne, 10. krma,
11. vladar, 13. guba na vodi. 14 veznik, 15. veznik. 17. kem. znak za prvino, 18. števnik, 20. Zupančičeva pesnitev, 22. pamet, 24. glasbena nota, 26. predpotopna žival, 27. kazaJni zaimek, 28. poljski pridelek. 30. obrtnik. 31. planet. 33. vsakdanje opravilo, 34. reka v Crni gori, 35. domača žival.
Navpično: 1. rimski zgodovinar. 2. azijska država. 3. vrsta jastreba, 4. glasbena, nota, 5. kvarta, 6. slovenski pisatelj, 7. azijska država, 8. orientalski bog, kateremu so darovali ljudi, 12. Gogoljeva komedija, 15. oseba iz opere »Prodana nevesta«, 16. vrsta uganke. 18. pospešen tek, 19. krajevni prislov. 21. prvi nastop. 23. ptič, 25. desni pritok Save, 27. domača Žival, 29. zabavišče, 30. domača žival, 32.  predlog, 33. predlog.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno: 1. Krok, 4. kolk, 7. Nefud, 9. ep, 11. rak, 12. ko. 13. tat. 14. nat. 15. Al (aluminij), 16. Tasilo, 18. analiza, 20. etamin, 21. mi, 23. piš, 24. car, 25. in, 26. des, 28. se, 29. mamut. 31. Agen. 32. Kepa,
Navpično: i. Kreta, 2. on, 3. ker, 4. Kuk, 5. od, 6. Kloto, 8. fatalizem, 10. palatin,
12. Kalamas, 14. niz, 16. tam. 17. sin. 19. naš, 20. epika, 22. Irena, 26. dan, 27. Suk, 29. me, 30. te.
Nedelja, 23. februarja
8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Operni trio- — 9: Napovedi, poročila, — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10: Hrvatske pesmi (plošče).
— 10.15: Radijski salonski orkester (vodi V. Novšak). — 11: Valčki ln polke (plošče). — 11.45: Korcške peami v harm. Luke Kram o 1 ca, poje sekstet »Javornikc
— 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Bodimo dobre volje! (Duet Jožek & Ježek in radfl jski ctrkester). — 17: Nevarnosti in zatiranje pasje stekline (g. dr. Širne Žibert). — 17.30: Veselo popoldne: Gorenjski trio (samospevi g. J. Ahačič), vmes plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura: Arnošt Adamič: Blaž Kocen ob 1201etnici rojstva, življenjepisna zvočna igra (člani radijske igralske družine). — 20.30: Godba 40. pp. Triglavskega.  — 22:  Napovedi, poročila,
— 22.15: Za razvedrilo igra radijski orkester.
ponedeljek, 24. februarja
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Nekaj poskočnih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, — 13.02: Nacionalni spored (radijski orkester). — 14: Poročila, objave. — 17.30:  Radijski orkester.
— 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče, — 18 40: Vsakoleten razvoj prirode (II. del; g. prof. A. Moder). — 19: Napovedi, poročila. —■ 19.25: Nac ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila.
Torek, 25. februarja
7: Jutranji pc zdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Po domače (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13 02: Slovenski nape vi. Poje g. Tone Petrovčič in radijski orkester. — 14: Napovedi, poročila. — 14.15: šolska ura: Pojdimo po naših vaseh mal za šalo in za smeh (ga. Julija Cucek) do 15. ure. — 17.30: Za odcih: dueti harmonik (brata Goloba), vmes godba na pihala (plošče). — 18.40: Notranje zmede v Rusiji zač. XVn  stoL (g. Fr. Terseglav).
— 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura: Pesem slovenske Matice med Jugoslovani (predava g. Mahkota), zbor Glasbne Matice poje: Gallus: Laus et perennis glo-ria; Hubad: Je pa davi slanca padla; La-jovic: Zeleni Jurij. — 19.40: Plošče. — 19.50: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik). — 20: Včasih je lustno b4lo. zdaj pa ni več tako... — 22: Napovedi, poročila. — 2215: Ga. Olga Petrov poje argentinski tango ob spremljevanju orkestra.
Sred*, 26. februarja
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Iz češke orkestralne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Godalni kvartet (gg. SI. Marin, K. Burger, Avg. Ivančič, G. Muller). — 14: Napovedi, poročila. — 17.30: Preludiji ln melodije (plošče). — 18: Mladinska ura. — 18 40: Razlika med značaji (g. dr. Stanko Go-gala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: VojaSka oddaja. — 19.55: Plošče. — 20: Ura Dvofakovih komornih skladb. — 21: Balalajka (plošče). — 21.15: Pevski koncert ge- Corrie Kopman-Eerens (kontraalt) ob spremljevan ju klavirja (g. prof. M. Ldpoviek).
Štren O
»SLOVENSKI NAROD c, sobota, 22. februar* 19«.
fttev 44
Pet žrtev tibetske
Strašni doživljaji
zagrizenosti
jntenitja Ho*t«rva, ki |e iaScal v Tibetu naravna
Lama pred oltarjem v samostanu Hksaj
Zdaj že lahko govorimo o velikem številu tehnikov, kemikov in geologov, ki hodijo skrivaj ali na novabljeni no naprednih tiberskih menihih po skrivnostni da-laj lamovi deželi, kjer iščejo vrelce mineralnih ali ali ležišča dragih m neradi i in kovin. Kolikim nevarnostim so izpostavi i eni ti zapadni pionirji civrizacije. ki so večinoma v službi velikih industrijskih podjetij, o tem nam pričajo nj nova poročila, ki na pride io le redko v javnost. Z enim takim poroč'lom se ie ukvarjala policija v Harbinu in tako ie pHs o zopet enkrat rta dan kakšen zakulisni boi se biie v neraziskanih krajih Tibeta med pionirji napredka in starimi tradicijami
Slo ie za čudno usodo ruskega emigranta inž. Erika Leif-Hostova. Lani je eni se je Hostov poslovil od svoje žene in dveh hčera ter se napotil z drugimi ruskimi in-ženjerji v nevarno ozemlje Namco. ležeče kakih 250 km od Lhase. Tam nai bi bil iskal ležišča železne rude. Čim ie pa prestopil tibetsko mejo. se ie p:ičelo skrivnostno delovanje tibetskih saboter i ev v službi vplivnih lamov. Vsi ti ruski inže-njerji so bili kmalu aretirani in H stov je priznal, da ie vodi a ekspedicije. Pre-fckavD vodeči lama ie po zaslišnniu izia-vil, da bo Hostov izpuščen in da lahko krene v krajino Namco, kjer bo lahko počel kar bo hotei Nihče ga ne bo nadlegoval, nihče mu ne bo storil nič žal~ga, samo točno poročilo bo moral napisati kje. in kai bo našel. Lama si ie pa pridržki niegova tovariša kot talca.
in iz njega je zvedel, da hči dolgo ni iela nobene vesti o njem. Začela se ie bati zanj in zato ie krenila za njim. Hostov je hotel takaj prekiniti svoje delo in ae vrniti v Rusijo, toda to mu ie preprečilo slabo vreme. V naslednjih mesecih so mu prinesli v taborišče še trupli njegove žene in njegove druge hčerke. Inženirju ni bila nobena tajna, kdo mu ie pripeljal trupli tako daleč. Cela dva meseca ie ležal težko bolan v skalnati votlini tako so ga bali pretresli ti strašni dogodki. Ko se ie slednjič opomogel ie krenil po skrivnih stezicah nazaj. Slo mu je za to. da bi rešil svoja prijatelja, ki ju je bil pustil na meji pri Lami.
Toda skrivnostni lama je bil ta čas izginil. Tibetski vojak je izročil Hostovu pismo, da sta bila njegova tovariša obsojena na smrt in da sta na povelje lame napisala pred usmrtitvijo to pismo. Hostov ie pričakoval, da bo tudi on umorjen Toda Tibetanci so se menda zadovo-
ljili a tem. da 90 mu pripravili tako strasne duševne muke. Srečno je prišel čez mejo. kjer so se zavzele zanj kitajske oblasti in ga poslale v Mandžukuo. od koder ae ie vrnil v Harbin,
Pristojne oblasti so začele takoi preiskovati strašno tragedijo, da bi ugotovile vzrok smrti Hostove žene in obeh hčera. Vse tri ie povabil neki bogat Kitajec v Tientam, češ da bo starejša hči nastopala v kitajskem filmu in da jo čaka sija na bodočnost Toda Kitajec je bil vohun v služba tibetskih svečenikov in njegova naloga ie bilo spraviti nesrečne žene v Tibet kjer so jih zadavili njihova trupla
Tibet: Maska zlih duhov
pa pripeljali v inženjerjevo taborišče. Tako so hoteli tibetske lame preprečiti ruskemu inženjeri u vsako iskanje naravnih bogastev v pokrajini Namco.
Zakaj so otroci podobni staršem?
Vsak organ v telesa je obenem
Tibet: Maska dobrih duhov
Hcstov si te zaman prizadeval rešiti svoja tovariša Končno se je ud al v svojo usodo in krenil na pot sam Lama je dozdevno držal svoio obljubo. Hostov je prišel v pokrajino Namco in zdelo se ie celo, da ie pod tajno zaščito tibetskih vojakov, ki so ea ščitili pred tolovaji in saboteri L štiri mesece po prihodu v krajino Namco je dobil celo iz Rusije pošiljko živiL ki je bila na meji izročena Tibetancem in mu v redu vročena. Kmalu se i e pa začela cela vrsta skrivnostnih zločinov in malo je manjkalo, da Hostov ni zblaznel. Ko je krenil nekega iutra na pot. je našel blizu svojega šotora žensko truplo. Lahko si mislimo njesovo grozo, ko ie spoznal v rnrtvi ženski svoio hčer Oeo. ki je bila v Harbinu igralka.
Pri nii ie našel nanj na lovi j eno pismo
Vsi organizmi nastajajo z množitvijo svojih prednikov iste vrste. Eaocelična stanica se izpremeni v dva nova organizma. Pri višjih stopnjah nastajajo cel. C ne skupine, ki se z razvojem dopolnijo v cele poedince, Ti potomci, pa naj nastanejo kakorkoli z množitvijo, pripadajo vedno isti vrsti organizmov, kakor njihovi predniki. Po roditeljih dobe tudi otroci podobnost, ter njihove telesne in duševne lastnosti. To je temeljni pojav dednosti vobče. Dednost se torej presoja po tem kako se lastnosti ali znaki staršev pokažejo na otrocih. Pravila, po katerih se znaki podedujejo, so zdaj že znana in tako temeljito proučena, da ni mogoče samo pojasnita zakaj so otroci podobni staršem, temveč tudi predvideti izjeme in nove znake, katerih na roditeljih sploh m' bilo. Ta pravila je odkril MendeL
Ne gre za to, kako se organizmi množe. Dednost sama leži tako  gl-.boko v ora-osnovi poedinca, da lahko rečemo, da je J gmota otrok   istovetna z gmoto staršev. Vsak potomec pa nai nastane kakorkoli, prejme od svojih staršev tudi specifičen način   življenja,   torej   tako organizacijo gmote svojega telesa, da  gredo niegova dejanja avtomatično do stopirjah, skladnih s tistimi, ki so jih hodili njegovi starši. Telo se pa neprestano obnavlja in zato je zelo zanimivo, da ohrani telesna gmota, čeprav se sčasoma povsem obnovi vse roditeljske znake neizpremenjene. Delovanje ; mišic in živcev, dihanje in vse druge te-! lesne funkcije, se nadaljujejo na način, I značilen za isto vrsto enako pri prednikih 1 kakor pri potomcih. Vse to je že vnaprej določano v zakonih dednosti.
Prejšnje naziranje. da ie dednost neka posebna sila ali funkcija ki ie njeno delovanje v prenašanju roditeljskih last o-sti na otroke, se je izkazalo za zmoto. Dognano ie bilo tudi. da ni nobenega biološkega zakona, po katerem bi si roditelji prizadevali reproducirati v svojih otrocih dednost kot silo. ki veže med seboj po-edina pokol eni a
Zato ie tudi očividno. da v človeškem telesu ni nobenega organa, kjer bi se dednost »osredoročala«. ali čigar funkcija bi bila. Nasprotno so učenjaki  dognali, da
gre vsaka funkcija vsak življenjski proces, na temelju dednosti. Vsak organ je poleg svoje specialne funkcije tudi organ dednosti. Sedež dednosti ze vsak delec žive gmote in osnova dednosti ie istovetna z osnovo življenja in nerazdnižno zvezana z njo.
Potomstvo torej podeduje znake prednikov. Seveda so tu možne gotove izpre-membe; ki pa niso nikoli bistvenega značaja temveč vedno samo večje ali manjše varijacije. Noben nov znak se ne more na Živem bitju kar tako tebi nič meni nič poj a vi tL Izkliueno je torej, da bi se na človeku pojavil znak konja ali opice. Tudi umetnim potom ne moremo ustvariti novih in stalnih vrstnih znakov. Nekoč so delali učenjaki poskus na 30.000 muh, ki so jih izpostavili najrazličnejšim vplivom, visokim temperaturam uitra'ijoli-častim žarkom, radiju, opetovanim narko-zam, kislinam itd. Toda pri nobeni muhi se ni pojavil nov vrstni znak.
Nasprotno, stari znaki se podedujejo po roditeljih. Roditelji pa ne izročajo s ojim otrokom znakov kot takih temveč samo notranje lastnosti usb-ariti jih. S poskusi je bilo ugotovljeno, da podeduje roditeljske lastnosti potomec v ene kem delu. V časi kaže sicer potomec znake samo enega izmed roditeljev. Toda znaki drugega, ki so biil v tistem pokolenju zatrti, se pojavijo v naslednjem. Ta a i oni znak se lahko zatre tudi skozi več sto ali t soč pokolenj, a končno se vendar pojavi. Tako so križali čistrkrvne bele miši s čist krvnimi rjavimi, sivimi, črnimi ali srebrno-sivirnd in v potomstvu se je naenkiat pojavila barva divjih miši, iz katerih vse te vrste izvirajo. Znanost imenuje ta pojav atavističen povratek. Mnogi poskusi so pokazali, da tu ne gre za naključje.
Zanimivosti
Ce primerjamo človeka s šimpanzem in če sta oba enako težka, je šimpanz štirikrat močnejši od človeka. — Ce bi ne bilo ptic, ki pokončava j o mrčes in plevel, bi človeštvo čez 10 let sploh ne moglo več živeti na zemlja, — Razen velike moči imajo mravlje še eno posebno lastnost, da
namreč dočakajo veliko starost- V nekaterih posebnih vrstah mravelj Uvi kraljica tudi nad 10 let. Delavke Žive 4 do 5 let, samci pa približno tako dolgo kakor troti pri čebelah. — Moderen stroj za izdelovanje električnih žarnic lahko izdela dnevno pol milijona žarnic. Za to delo bi bilo potrebnih 500 napihoval cev stekla. — Naj nižja temperatura na severnem tečaju znaša —60 stopinj. — Preizkušnje so pokazale, da imajo ženske nižjo temperaturo kakor moški. Ce primerjamo žensko in moškega enake starosti, Miš ine t m teže, ima ženska za 10* o nižjo temperaturo kakor moški. — Na Cevlonu so pred dobrim letom prvič v zgodovini tega otoka pokopali slona po budnostičnih verskih obredih. Njegov gospodar je bil budni stični svečenik. Pogreba se je udeležilo pet svečenikov. — Saharska puščava v Afriki je skoraj tako velika kakor vsa Evropa.
Hitrost letal narašča
V pruski akademiji znanosti v Berlinu je predaval oni dan dr. inž- F. Seewald o problemih povečanja hitrosti letal. Po svetovni vojni je doseglo letalo največjo hitrost 200 km na uro. Približno pred dvema letoma je pa doseglo Henkelovo lovsko letalo povprečno hitrost 750 km na uro, in enako hitrost je doseglo nedavno tiru Messerschmittovo lovsko letalo.
Posebno podrobno je obravnaval dr. See-wald nauk o zračnih stru j ah. Pri sedanjih hitrosti letal je bil zračni odpor glede na zračni pritisk majhen in zato se vpliv zračnih struj ni posebno poznal. Tako so lahko pri vseh tehničnih vprašanjih letanja v zračnih strujah uporabljali znane metode mdrodinamike, S tem je proučevanje letanja postavilo bodočemu razvoju letalske tehnike važno nalogo, ki postavlja teoretičnemu postopku mnogo večje ovire kakor nauk o strujah, ki se je uporabljal, doslej. Tudi eksperimentalno delo je združeno z verlkimi težkočami in zahteva že pri sami gradnji visoke stroške. Na tem polju je dosegla velike uspehe posebno nemška ustanova za poskusne polete.
Aluminij proti želodčnim čirom
Za leč en je želodčnih čirov se odkrivajo vedno nova sredstva. To je na eni strani dokaz, da so želodčni čari bolerca v ei i Vega gospodarskega pomena, na drugi strani pa, da vse dosedanje metode lečenja se niso dosegle zaiel jenega uspeha. Zdaj prihaja prof. dr. Albert Kuhn z novim sredstvom proti želodčnim čirom. V reviji »Me-dizinisehe Welt« je priobčil članek, v katerem opisuje zadovoljive uspehe, ki jih je dosegel v 10 letih, ko je zdravil želodčne čire z aluminijevim prahom.
Tak aluminij je znan tudi v trgovini pod imenom »aluminijev bron**. Dr. Kuhn ga predpisuje bolnikom z želodčnimi čiri, naj ga uživajo v tabletah V želodcu se aluminijev prah razlezle m usede na sluznico, katere se zelo dolgo drži in napravi na njo nekakšno skorjico. Poskusi na živalih 5*» pokazali, da se drži aluminijeva skorji ca želodčne stene tako trdo, da je niti pri naj-temeljitcjšem izpiranju želodca ni mogoče odstraniti. Tako je želodčna sluznica zlasti okoli čirov zavarovana pred želodčnimi kislinami. S tem se ublaže bolnikove bolečine, obenem se pa podpira zdravljenje čirov. Aluminijevega prahu pa ne sme uporabljati nihče sam, temveč se mora poprej posvetovati z zdravnikom. Tudi lečenje mora biti seveda pod zdravnikovim nadzorstvom.
Ribici v arktičnih morjih
Mi si niti misliti ne moremo, kako nevaren je lahko ribolov na širnem morju. To je eden najnevarnejših in najmanj zavidanja vrednih poklicev rta svetu. Nekateri ribiči ostanejo na morju nad 300 dni v letu, od svojega 16. leta žive in delajo v tesni plavajoči tovarnici za predelavo rib. Včasih je treba delati po'nih 40 ur brez oddiha ali spanja. Tc pomeni, da dela ribič skozi ves teden brez presledka. A življenje v arktičnih morjih, kjer je večina leta dan froko kratek in skop na svetlobi, je sploh pusto in težko. Ribiči prežive na morju pogosto tri tedne brez presledka, oddaljeni mnogo milj od najbližje celine. Nesreče tu niso redke. Zato ribolov v arktičnih krajih ni za ljudi slabih živcev ali rahlega zdravja. Velik del morskih rib. ki prihajajo na evropske trge. izvira iz voda, ki so prav blizu meje večnega ledu.
Ze Jera 1881 je bila v Angliji ustanovljena posebna misija, ki skrbi za arktične ribiče. Njena dva pamika zalagata skrvzi vse leto od sveta odrezane prebivalce ribiških člonov v severnih morjih z zdravili, volneno obleko, živili, tobakom in novina-mi. Med Comvallom in Sheflantskim otočjem je bilo ustanovljeniih 14 stanic, kjer
Paul Borel:
Med prvo in drugo ženo
— Moj mož, moj mož! .... Klavdij Her-land! — ie vzkliknila Klara, ko ie stopia v bolnico.
Bila je tako prestrašena, da ni vedela niti kdo ie odorl vrata, niti s kom je govorila.
— Težko ie ranjen, — so ii odgovorili, ■— njeeovo življenje pa ni v nevarnosti
Ko si je čez neka i minit malo opomogla, so h" dovolili, da ie odšla v prvo nad-stroDJe k ranjencu. Strežnica io ie odvedla po dolgem hodniku k sobi. kier je ležal njen mož.
— Da, verjemite mi. zdaj mu je že odleglo. — mnogo bolie se počuti. — ie odgovorila strežnica na njeno vpraša je .. Vendar pa ni mogoče pričakovati, da b: kmalu okreval. Huda mrzlica ga trese in Še vedno se mu blede. Govori nepres' ano p Vas. menda misli, da sta skupaj . . . Prosim Vas. nikar se tako ne razbira te! — je pripomnila videč kako ie gospa Herian-dova prebledela. — Zagotavljam Vas du njegovo življenje ni v nevarnosti. In to je glavno, mar ne?
Klara ni odgovorila. Zurila s? ie Končno ie prispela v sobo. kier ie ležal njen mož Vstopila ie in moral-* ie n pe^l vse sile. da ni zopet za ulagala Videla ga ;e iztegnjenega no postelji, vsaga povitega, bledega, zaprtih celi.
— Puščam vas samo z njim — ie zaše-
petala strežnica. — Nikar se ne ustrašite, če se mu začne zopet blesti. To je pri bolnikih z vročico navaden poiav verjemite mi Ce boste kaj potrebovali, samo pozvonite, evo tam na mizi ie gumb.
Klara ie sedla molče k postelji, da bi prvi pogled ni enega moža padel na njo. če bi odprl oči.
Toda Klavdij Herald ni odprl oči. Globoko ie dihal, potem je Da začel drgetati in zdelo se ie. da se mu usta kar sama odpirajo. Klara se 1e sklonila nadenj, da bi bolie slišala njegove besede:
— Da draga moja, zdai pojdeva... Zdai je topleje, kai ne... To pomeni, da ti ni žal, da si prišla k meni ... P aža ti ugaja kai ne? Toda ne pozabi šala. Ce se vrneva pozno, bi se utegnil prehladiti.
Klara ie poslušala Obraz so ti bHe ob-lile solze. Njen mož je govoril s tistim milim in blagim glasim, ki *e vedno zvenel iz njegovih ust. kadar ie bil nežen z njo. Razločevala ie besede, ki iih je rovoril v času njune sreče, v tistih kratkih mesecih pred voino. Spoznala ie redi njegov nasmeh, čeprav ie bil zdai kakor se—ca. njegov nežni in veseli nasmeh, ki le dajal toliko privlačnosti in dražesti nie?o-vemu pravilno začrtanemu in energičnemu obrazu.
Videč pa tako slabega, ranjenega in onesvešceneea ie Klara drhtela od ljubezni in bolesti
Ne da bi se ea upala dotakniti je Prožila roko na posteljo. Zo^et je sTsala kiko ie govoril toda zdai hitreie in raz-Iočneje.
— Torej, draga moja. ali si zadovoljna,
da sva tu? Ali ti Manton ugaja? Tu je krasna plaža. Se ko sem bil deček, so me vodili sem. zdai sem ti pa hotel pokazati to letovišče... Toda pazi večeri so hladni Ti si pa tako nežna zadnje dni si kašlja'a. Ce pojdeva k teti Klotildi vzame va zaprt voz. — Nočem, da bi bila neprevidna. Preveč mi ie težko, če se ne počutiš dobro ... Ah. kako lepo bo nama pri teti Klotildi v planinah med samimi dore-sami.
Glas Klavdij a Herman da ie prešel zdai v nerazumljivo mrmranje.
Bleda, žarečih oči. rarrčaraneea obraza je sedela Klara na stolu kakor okarne-nel in nema. Neizmerna bolest Ji je stiskala srce. in mož ni govoril nil ni mislil da ie z njo. Ona nikoli ni bila v Man-tonu. niti sama. niti z njim in njegove tete Klotilde ni nikoli videla, ker ie umrla preden sta se poročila
Toda Klara je zdai razumela in vedela vse. Ni i i bilo niti potrebno slišati ime tete Klotilde. da se le spomnila da ie bil Klavdij Herland res s svojo prvo ženo v Mantonu. Sam ji ie pravil nekoč o +em Prvič se ie namreč poročil še zelo mad. in žena mu je umrla nekaj mesecev po poroki.
Klara. Id ie potem vroče vzljubila Klav-diia ie bila silno ljubosumna na hieeovn prvo ženo. č~prav ie bH n^~n mo* že v*č let vdovec. Kavdii 1© ie pa ta>o rjubtl in bil tako nežen z nio. da ie sle^nič 'oa-bn* na to.
Zdaj se ie ljubosumnost vračala z v=o silo. Klara ie vsa drhtela, ko ie slišala kako v zanosu govori mrtvi ženi. s katero 1
se je poročil pred njo in katere se je zdai spominjal čeprav ie balo njuno skupno življenje tako kratko in čeprav je bilo to že davno.
Kar ie Klavdij Herland obmolknil. Globoko je dihal in končno je odprl oči. Zavest se mu ie vrnila. Gledal je svoio ženo in iz oči mu je odsevala velika rad isi, Klara ie videla v njegovem pogelu odsev velike ljubezni ki io ie gojil do nje. Očividno ie s težavo premaknil roko. kakor da se ie hoče dotakniti Slednjič ie deial z glasom, iz katerega sta odmevala obenem sreča in globoka žalost:
— Draga moja... Ali si to ti, mila moja Klara?
In zopet so se njegove oči zaprle, glava mu ie omahnila na blazinico m znova se je onesvestil Njegove misli so se vrnile v preteklost, k nji ki io je prej ljubil ko je bil še mlad. kajti zopet ae }e začul njegov slab. nekoliko pridu "en glas. ki je bil pa poln nežnosti. Govoril je:
— Oh, ti moia edina!... Ti si mi vse na svetu. Pazi Marjana, hladno je. .. da se ne prehladiš... Ko bi le ne bila tako nežnega zdravja
Tako je nadaljeval v kratkih nežnih besedah. Opisoval je do najmanjših podrobnosti svoje bivše življenje, o ka erem je niegova druga žena Klara mislila, da je pokopano v njegovih spominih ki je pa zdai v njeno grozo zopet vstajalo pred njim,
Skloniena nad njim Se Klara poslušala te njegove besede, vsa se je tresla in se vpraševala: Katero ženo ie ta mož bolj ljubil — njo ali eno prvo.
imajo arktični ribiči skromna zavetišča. Tu dobe topla in mrzla jedila in drugo življenjske potrebščine po zelo nizkih cenah že v zgodnjih jutranjih urah. Zavetišče kraljice Marije v Grimban je odprto že ob 4. zjutraj. Misija je opravila od svoje ustanovitve mnogo koristnega in človekoljubnega dela, da olajša življenje ljudem, ki morajo delati v tako težkih razmerah, da jim omogoč* vsaj malo zveze z ostalim svetom, da bi se ne počutili povsem osamljene in zapuščene.
Stari Grki so se poljubljali
Tudi poljub ima svojo zgodovino in sicer dokaj zanimivo. Nekateri zgodovinarji trdijo, da pri starih Grkih ne najdemo nobenih dokazov da h- bil poljub pri njih nekakšen tipičen izraz ljubezni. Toda v Xenofontovi gcc»tiji se opisuje mitološki prizor, odigran    za zabavo gostev takole:
Dvonisos* je priplesal prav do Ariadne, sedel ji je v naročje in jo v objemu potlju-bil. Ona je siceT navidez vsa zardela od sramu, vendar ga je pa tudi objela in poljubila. Videč tc so gostje vzklikali: »Se!« Dvonisot je vstal in dvignil s seboj Ariad-no, potem so pa gostje videli, kako se objemata in poljubljata Videč, da se lepi Dvonisos in draže*»tna Ariadrm ne šalita, temveč da se zares poljubljata na us»?a. so gostje z največjim užitkom zrli na ta prizor. Slišali so namreč, da jo je Dvonisos vprašal, dali ga ima rada, ona je pa prisegla to tako iskreno da bi bil ne samo Dvcnisos, temveč tudi vsi prisotni hkrati prisegli, da se imata zares rada. Gostom se je namreč zdelo, da to niso samo priučene kretnje, temveč da smejo delati to, po čemer so že davno hrepene H. Ko so gledalci končno opazili, da odhajata zaljubljenca objeta, so samci prisegali, da se bodo brez oklevanja cvrenili, ocenjeni so pa za jahali konje in i*c bri napotili k svo jim ženam.
Nevarna dreveni
Obale srednjeameriške celine in zapadno indijskih otokov so večinoma obrobljene s pasom mangrovnikov, dreves, ki se odlikujejo s tem, da se dvigajo njihove korenine v lokih nad zemljo in vodo in da stoje drevesa na njih kakor na podstavkih. Za pasom marigrovnikov se širijo gozdovi, kjer rasto Mangalin Manganillo-va drevesa, o katerih domačini trdijo, da prinašajo nesrečo. Prej so mislili, da gre tu za praznoverje, zdaj je pa ugotovljeno, da imajo ta drevesa res čudne lastnosti.
Pod tropičnim solncem izločajo ta drevesa z svojih listov toliko hlapov, da začno človeka v bližini ščemeti oči. pozneje se mu pa vnamejo, tako da lahko celo oslepi. Zdravju nevaren je tudi sok iz teh dreves, ki je že večkrat povzročil smrtne bolezni. Če hočejo Manganillov gozd iz-sekati, morajo biti zelo previdni, če ga zažgo se je treba varovati dima, kadeče^a se iz njega, ker je v njem zlasti mnogo nevarnih hlapov.
Jubilejna skupščina SK Amaterja
Trbovlje, 20. februarja Trboveljski nogometni prvak je krnel v nedeljo svoj 15. občni zbor ter polagal račun o svojem športnem delu v zadnjem društvenem letu. Občni zbor SK Amaterja je bil zelo dobro obiskan ter so se ga udeležiti poleg odbornikov in članov mnogi prijatelji in simpatizerji. Skupščino je otvoril predsednik g. Podlesnik z daljšim pozdravnim nagovorom. Izrekel je zahvalo ustanoviteljem kluba, ki imajo nemalo zaslug za uspešni razvoj društva, trboveljski občinski upravi in županu g. Klenov-Sku za razumevanje in podporo društvenih športnih stremljenj Po zaslugi občine je društvu bilo zasigurano stalno igrišče ter se je nadati, da se bolo našla tudi sredstva za zgraditev športnega stadiona, ki je za razvoj trboveljskega sporta neobhodno potreben. Zupanu je bdlo poslano pozdravno pismo, pozdravne brzojavke pa ministru za telesno vzgojo, banu in SNZ.
Glasom tajniškega poročila šteje klub 146 Članov in 36 verificiranih igralcev. Uprava je odpravila 281 dopisov. Odbor je Imel 11 rednih sej, klub pa 17 članskih sestankov.
Društvena blagajna kaže zadovoljivo stanje, živahna prošla sezona je društvo materialno precej pociprla ter so bili poravnani stari dolgovi Seveda so bili tudi izdatki radi ligaških obveznosti precejšnji, pred vsem pa bo v bližnji bodočnosti treba računati z večjimi investicijami zr popravilo igrišča,
O tehničnem delu društva je poročal g. Jordan. Iz njegovih navedb je posneti, da se je enajstorica Amaterja v teku zadnjega leta zelo Izpopolnila v igri, ter je v številnih ligaških tekmah na domačih tleh in kot gost priborila rudarskemu nogometu s ponovnimi zmagami nad slovenskimi nogometnimi prvaki lep sloves. Zlasti zadnje leto se je klub boril s pravo športno zagrizenostjo, vztrajno in uspešno ter brez trenerja in plačanih Igračev dosegel častno tretje mesto v slovenski ligi, v jesenskem kolu pa je bil celo ligaški prvak. Kritike o tekmah so bile najboljše. Prvo moštvo je odigralo 32 tekem od teh je zmagalo, 19, izgubilo 8, neodločnih pa je
ostalo 5 tekem Amater se je srečal z vsemi najboljšimi slovenskimi moštvi in tiril z Zagrebčani odigral doma 4, v Zagrebu pa 1 tekmo. Za prvo moštvo je največ tekem odigral Kolbezen Herman, največ golov je zabil Kos Franc. Skupno je prvo moštvo zabilo 102 gola, prejelo pa 70 golov. Junior ji ao odigrali 22 tekem od teh zmagali v 14, zgubili v 4 m neodločno konča* v 4 tekmah. Golov so dali 103, dobili pa 40.
Podpredsednik g. Malovrh ae je zahvalil vsem odbornikom za neumorno delo ter v Imenu kluba čestital najstarejšim članom in Igralcem Jordanu Vinku, Sajovicu Ivu in Merzeiju Ferdu za njihovo petnajstletno športno delo na zelenem polju. Posebno priznanje je izrekel tudi najstarejšemu odborniku Rovšniku Ivu, ki je bil ves čas vnet pobornik nogometnega sporta in nesebičen podpornik Amaterja. Predlagal je, da se v jubilejnem letu organizira v Trbovljah velik športni dan.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Podlesnik Maka, 1. podpredsednik Malovrh Drago, 2. podpr. Zupančič Ivo, tajnik Kciar Herman, blagajnik Naglic Franc, načelnik nogometne sekcije Vodišek Franc, arhivar Slapšak Ivo, trije revizorji in sedem odbornikov.
Psihološki nasveti
p^Bp^H^p^p^p^p^pj^p^pHp^pjr'^pjMp^npaM^p^pj^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^
za srečo v ljubezni, službi in družbi...
Ljubljana, 22. februarja
V naši dolgoletni praksi proučevanja medsebojnih odnosov med spolno-zakonsko harmonijo in poklicnim uspehom amo odkrili osnovno zakonitost, ki se glasi: Spolno nesoglasje dveh zakoncev zagrenjuje njuno skupno življenje ter onemogoča družinsko srečo in velike poklicne odn. poslovne uspehe. Obratno pa spolna harmonija ustvarja čudeže v zakonski slogi bi sreči ter daje vedno svežega elana za poklicne podvige in uspehe.
Z nevsiljivim in harni oniičnim reševanjem vseh trenj in nesoglasij, ki nastanejo iz važnega vplivanja funkcije spolnega nagona, se lahko vse duhovne ln duševne sile posvetijo za ustvarjanje uspehov v poklicnem življenju. Vsaka želja živi v prepričanju, da bo izpolnjena in to zopet odklanja vsako nezadovoljstvo.
Samo oni, Id lahko ustvarja ne, da pod-pada pod zavirajoči vpliv nezadovoljenega spolnega nagona, samo oni, katerega ne muči neumirjeno stremljenje ln hrepenenje po zadovoljitvi neuravnovešenega spolnega nagona, je v stanju, da s svojim stremljenjem k uspehu in sreči v poklicnem udejstvovanju dosega z zbranostjo in fconcentriranostjo misli in pažnjo resnične uspehe. Do teh ugotovitev smo prišli ob študiju zakonskega življenja v odnosu do poklicnega uspeha
Ne izkoriščujte nagonsko uvidevnost zakonskega tovariša za nikakršna pretiravanja, temveč kontrolirajte in nadzorujte svoji* spolno življenje z razumom. Le tako boste izpolnili predpogoj, brez katerega ni stalne zakonske sreče,
Prav tako je prijazno ln pozorno vedenje med zakoncema neobhodno potrebno v vsakem zakonu in tudi tedaj, če poklic, poslovne zadeve in druge nujne obveznosti dozdevno ne dopuščajo niti malo časa za to.
Če je motiv združevanja dveh ljubečih se zakoncev v spolnem izenačevanju resnična ljubezen in ne samo strastnost, kakor smo o tem že obravnavali, potem bodo pobude srca stalno našle svoj izraz v prijateljskem razumevanju obeh zakoncev.
Vsakdo, ki hoče vstopiti v zakonsko Fkupnost s komer koli. bi moral predhodno temeljito proučiti ali so pri obeh dani vsi potrebni pogoji za trajno zakonsko vzajemnost in harmonijo.
„Jožica pri dr. G."
Vasi načrti so preogromni, energij vam bo najbrže zmanjkalo in ali se splača? Državna služba v današnjih razmerah ni boljša od privatne, ki daje ljudem z vaši-mi sqr>osobnostmi lepe možnosti razvoja in sigurnega napredka. Upoštevajte naša splošna navodila in srečni boste v svojem življenju.
V življenje gledate prečrno. samo slabo vidite. V splošnem je bilo vaše življenje doslej bolj .srečno, kakor pa nesrečno. Kolikor je bilo nepotrebne nesreče, pa je le posledica vaših črnih misli. Vstran z njimi! Sonce in veselje nad vsem naj bo v vas ln okrog vas, pa se vam bo sreča smehljala od vseh strani.
Fantov je mnogo. Temu recite: > Adi jo, pa zdrav mi ostani!« in si poiščite drugega, s katerim bo več sreče ln srčnega, zadovoljstva. Dvignite glavo, stisnite pesti in delajte z vero v lastne sile, s prepričanjem v svoj uspeh in srečo. Vse je odvisno od vas!
H
Srb Du&ra"
Dekle, vaš fant vas še iskreno ljubi. Razdalja pa bo storila svoje. V to se vživite počasi ln zrazumom. Tu nič ne pomaga.
J*osvetite se študiju, Šoli, družili in smehu, pa se vam bo kmalu prismehljala nova sreča nasproti.
Vam se obetajo še lepi dnevi v bližnji bodočnosti, zato ne obupujte tam, kjer je nesmiselno.
„Ruska"
Prav radi bi vam podrobno izdelali nasvete prav za vaš slučaj, a nam je tja do konca februarja nemogoče. Delo se nam kopiči. Vsak dan nova pisma, nove prošnje in.    .   časa premalo.
Vi imate smisel za praktičnost in stvarnost. Ne smete biti preveč črnogledi in jia drugih opazujte predvsem lepe lastnosti. Tudi priznanje jim dajajte. On je nemirna, občutljiva duša. Mnogo neprilik, ki se mu baš sedaj kopičijo, bo s previdnim ravnanjem srečno obšel. Ravnaj ta se sicer po naših uvodnih navodilih.
„Gospa M. I.41
Vi ste dobra in plemenita duša. Vse nizko, črno in slabo v sami sebi morate zažgati in uničiti ter živeti za lepše in še plemenitejše notranje življenje. V vas je ognje na narava, močna volja, polna duhovnih pogledov v svet idej. Prav je, da se otrese te vsega nestalnega in prostaškega ter
zaživite z notranjo jasnostjo — novo življenje.
„Mufi"
Vi ste mlada študentka in ne veste kam bi usmerila svoj korak. Predvsem morate stopiti iz samote in odvojenosti, postati morate  čim  bolj  družabna in razgibana.
pa boste s tem samim že dosegli precej osebne sreče.
Imate dobro razvit opazovalni dar. zato morate Iskati takšno poklicno usmerjenost, ki zlasti zahteva to sposobnost. Nadzornica v kakšnem podjetju, knjižničarka, tajnica ter vsi slični, tudi umetniški poklici, v katerih bo vase stremljenje po notranji harmoniji in u ravnovesen osti ostalo nemoteno. V tej smeri se vam torej obeta poklicni uspeh  in zadovolistvo.
»Železniki"
Ljubezen, Id nima izgledov za realizacijo, je posebno za mlado dekle, kakor ste vi, nevarna Igra. Premislite s tega stališča sami svoj odnos. Ko se boste čustveno preveč vezali ln bo nenadoma prišel prelom v težnji ali lažji obliki, bo za vas izredno hudo. Torej ne spuščajte se v nesigurno igračkanje s čustvi. — Vi ste sicer skromni ln pridni ter vam bo življenje ob pametnem ravnanju odprto in naklonjeno.
„ Zofija"
V vas je preveč temperamenta in neuravnovešene ljubezni. Predvsem se morate do fanta vedno pravilno vesti, muhavost in užaljenost nista na mestu. Zaupajte vase. v svoje zdravje, srečo in bodočnost, ne bo vam žal! Poizkusite dobiti sedaj drugega
fanta. Ce Dos Le resna, pnuna in vestna, ga pač ne bo težko dobiti. Oprostite pa vsako nervoznost ha žalost. Čitajte, mnogo Čitajte, saj so knjige najboljše prijateljice!
44
„Čemu nesrečna Jerica?
Zakaj pa morate biti vi nesrečna, ee nočete? Ste že preeitali vse, kar smo doslej na tem mestu pisali ? Mnogo je bilo tudi vam namenjeno. Vaša največja napaka je osamljenost, redkobesednost in odvojenost od drugih. Cim človek spozna svoje napake, se lahko sam proti njim borL
Mnogo družbe, mnogo smeha, mnogo veselja, vere In zaupanja vase. Siguren nastop in vestno delo v kakršni koli službi ln sreča se vam bo na široko prismejala nasproti. Delajte tako in verujte v to!
„Marija C"
Malo preveč le nase mislite, poleg tega ste zelo natančni in strogi pri ocenjevanju drugih, sicer pa ste skromni ln delavni. Uredite si življenje po naših navodilih! Odpravljajte slabe lastnosti in zaživeli bo-dete čisto lepo in harmonično življenje z vašo okolico hi njim, ki ga ljubite.
OstaU
Navodila: »Slov. Narod« z dne 18. januarja 1.1.
Naslov: Uredništvo »Slov. Naroda«, psihološki nasveti, Ljubljana, Knafljeva 5.
i
Psihološki nasveti Kupon št-11
i
Nova pota v prehrani Evrope
kakor si jih zamišlja državni tajnik nemškega ministrstva za prehrano Backe
Evropsko kmetijstvo si je v sedanjem razvoju povsem obrnilo od gospodarskih metod nazaj k lastni zemlji. Razumljivo je, da tak razvoj k svetovnemu gospodarstvu nujno vodi evropsko kmetijstvo, če že ne v popoln polom, pa gotovo v velike težkoče. Prekmorske agrarne države so preplavljale evropska tržišča s svojimi ceneni pridelki in končno izpodnesle evropskemu kmetovalcu tla pod nogami. Ko so prišle v rabo še nove hladilne naprave, so prodrli tudi žlahtnejši kvari bolj podvrženi kmetijski pridelki v najoddaljenejše kraje, tako da le bilo kmetijstvo Evrope v začetku svetovne vojne v stalnih prodajnih krizah. To stanje je podpirala Anglija, ki ima na vsakem kontinentu ln v vseh zemeljskih pasovih kolonije in dominione. Anglija je lahko vedno uvažala vsa potrebna živila, kar je na drugi strani povzročilo, da je glede živeža le 20 do 259£ svoje potrebe neodvisna.
Blokada med svetovno vojno je pa Nemčijo izučila in ji pomagala dvigniti kmetijstvo v produkcijski bitki do največjih uspehov. To so ji omogočile na eni stran: zagotovljena prodaja kmetijskih izdelkov, na drugi pa urejene tržne razmere. Druge evropske države ji pa niso sledile po tej poti. Da bi si doma preskrbele čim več živeža, temveč so se vpregle v sistem svetovne trgovine. Tako sta imeli Nizozemska ln Danska najnaprednejšo živinorejo, glede krme sta bil pa odvisni od svetovnega trga. Ob izbruhu vojne je uvažala Nemčija pri svojem staležu živine, ki je presegal 20.000.000 glav 1.3 milijone ton oljnih tropin, dočim jih je uvažala Danska za 3,000.000 glav živine 900.000 ton. Ako bi hotela Nemčija v enaki meri uporabljati za krmo oljnate tropine kakor Danska, bi jih potrebovala 7,000.000 ton. ki bi jih pa svetovni trg ne premogel.
Ta razvoj evropskega kmetijstva je orisal nedavno na zborovanju tehnične visok,-šole v Miinchenu državni tajnik nemškeg? prehranjevalnega ministrstva Backe. Poudaril je potrebo zvišanja produkcije v Evropi in pokazal zlasti pot, po kateri sc bo razvijalo živežno gospodarstvo Evrope Tiste evropske države, ki so bile več ali manj navezane na uvoz žita ln krme, kakor recimo Danska, so zaradi prevoznih težkoč sedaj odrezane od prekomorskih dežel. Pa tudi pozneje ne bodo mogle računati s prejšnjim uvozom. Zato se morajo podobno kakor Nemčija pripraviti na to, da bodo pridelovale čim več doma. Tako si bodo ustvarile posamezne države na eni strani svojo podlago za prehrano prebivalstva, na drugi pa ohranile zdravo kmetijstvo, in bodo lahko Izvažale živež za industrijske izdelke.
Učinek te nove poti se že kaže v trgovinskih pogodbah južnoevropskih držav z Nemčijo, ki je njihov izvoz že skoraj povsem usmerjen v Nemčijo. Ta razvoj pa še ni zaključen. Zaradi pomanjkljivih tehničnih naprav izvoz žlahtnejših in občutljivejših; kmetijskih proizvodov iz posameznih kmetijskih držav doslej ni bil mogoč, odnosno, njihovo sadje in zelenjava ni prišla na nemški trg v tolikih količinah, kakor ga je premogla prekomorska konkurenca, recimo Kalifornija. Nemška štiri letka je pa takoj izpolnila hladilne naprave, da bo mogoče uvažati žlahtno sadje ln sočivje iz južnoevropskih držav, tako iz Bolgarije in Rum unije, pa tudi iz Španije in Italije v veliko večji množini in tako bodo lahko te države povečale proizvod j o teh pridelkov. Prejšnjo ogromno potrebo uvoza krmilnih žitaric bo pa treba po vojni zmanjšati s tem da se bo omejilo klanje prašičev, Id potrebuje mnogo žita, preden se zrede. V kuhanju pa pridejo v zameno na nov način konservirane ribe.
S pomočjo novih hladilnih naprav bo mogoče ne le raztegniti blagoslov morja na vse evropske države, temveč bodo poštah človeštvu koristni bolj oddaljen ribolovi na visokem severu in v Atlantiku. Nadaljno intenziviranje kmetijstva v Nemčiji in v drugih evropskih državah, pa bo odvisno od tega. v koliki meri bo ostalo gospodarstvo podprlo kmetijstvo v evropskem prostoru pri teh njegovah težnjah.
Zadnja leta nemške produkcijske bitke so bila v znamenju pomanjkanja delovnih moči. v veliki preobremenitvi moških, zlasti žensk, pa tudi v pomanjkanju produkcijskih sredstev, gnoja, strojev, sirovin itd.
Produkcijo kmetijstva pa je treba še povečati. Duševni in tehnični pogoji za to so že podani. Po vojni bo naloga gospodarstva in industrije v tem, da se bo pri vsem svojem delu oziralo v prvi vrsti na to, da bo imelo evropsko kmetijstvo na razpolago dovolj produkcijskih sredstev.
Iz Metlike
— pasji kontoma« odpravljen. S 6. februarjem je prenehal pri nas pasji kon-tumac.
— D*vji maček v kleščah. Posestniku T van e tiču v Metliki so v zadnjih dneh zaporedoma izginjale ponoči domače kokoši, o podobnih primerih so pa tožili tudi drugi sosedje. To je slednjič posestnika napotilo, da je nastavil past, v katero se je ujel takoj naslednji večer lep divji maček in so bila tako izginotja perutnine vsem pojasnjena. Gotovo bodo odslej kokošnjaki varni.
— Proti svinjski kugi! V vaseh bivših občin Lokvica in Suhor, sedaj občine Metlika okolica, je jeseni v mesecih oktobru in novembru preteklega leta razsajala svinjska kuga, zaradi katere je poginilo precej prašičev, na stotine pa so jih morali kmetje zasilno zaklati. Gospodarska škoda je bila precej velika. Cepljenje proti kugi se je zavleklo, ker ni bilo takoj na razpolago potrebnega cepiva- Posamezni gospodarji so z marljivim sodelovanjem privatnega živ in ozd ravnika g. Ludovika Fuxa iz Metlike dobili cepivo proti kugi iz Zagreba in se je posrečilo epidemičen pojav bolezni omejiti in zaustaviti, seveda s precejšnjimi lastnimi stroški. Nastaja pa vprašanje, kaj bo spomladi, ko skopni sneg in si ljudje nabavijo prašiče. Nujno potrebno je namreč, da se na pristojnih mestih pravočasno ukrene vse. da se prepreči ponovitev epidmije. Predvideva se potrebo po temeljiti razkužitvi svinjakov v vseh okuženih okoliših pod oblastvenim nadzorstvom in pa cepljenje vseh dokupljenih prašičev proti kugi. V ta namen pa je tudi potrebno, da oblast rezervira brezplačna razkužila in jih da na razpolago za takojnjo uporabo že pri prvem pojavu kužne bolezni. Le na omenjeni način se bo koristno pomagalo tukajšnjemu siromašnemu prebivalstvu.
— Umrljivost prebivalstva. V pičlem mesecu letošnjega leta je bila v Metliki zabeležena največja umrljivost, kar jo ljudje pomn:jo v zadnjih 25 letih. Umrlo je namreč 11 oseb. medtem ko jih je lani umrlo samo 19. Med umrlimi sta bila samo dva mladeniča v starosti 19 in 20 let. vsi drugi pa so dosegli lepo starost 80 do 90 let.
— Razpis postne vožnje. Poštna direkcija oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Metlika pošta—kolodvor za dobo enega leta počenši s 1. julijem t. 1. Prvo javno ustno pogajanje z draženjem navzdol bo 10 marca v pisarni občine Metlika mesto. Izklicna cena je 3900 din. Ponudniki, morajo na dan pogajanj položiti začasno kavcijo 195 din.
— Smola divjih lovcev. Lovska strast, ki je v raznih okoliših precej mzpisena. dela pravim lovcem skrbj posebno zato, ker jim divji lovci uničujejo v revirjih živad ob vseh letnih časih. Tudi v revirju g. Kolbezna so se radi sprehajali divji lovci, ki jim je pa končno le izpodletelo. V nedeljo sta se v omenjeni revir zopet podila dva divja lovca, da bi doživljala lovsko veselje, doživela sta pa pravo žalost, kajti o njih gibanju obveščeni orožniki so oba na lovu pričakali, jima odvzeli karabinki in ju odvedli v zapor. Poučilo o pravicah do lova in lovozakupni-štva pa bo sledilo in bo menda za oba precej grenko!
RK v Slovenfgradcu
Slovenj gradeč, 21. februarja S reski odbor društva RK v Slovenjem Gradcu stopa v 15. leto svojega plodonos-nega dela- Nedeljski občni zbor je pokazal, da društvo marljivo deluje in da je doseglo lani lepe uspehe. Občni zbor je otvo-ril predsenik dr. Maks P oh ar s pozdravom delegata banovinskega odbora iz Ljubljane g. Malneriča, zastopnika oblasti sreskega tajnika g. Ritonje, zastopnika občinskega odbora v Šoštanju gdč. Jožice Razbornik, vseh drugih zastopnikov oblasti ter vseh udeležencev. Predsednik se je spomnil visokih zaščitnikov in pokroviteljev RK Nj. Vel. kralja Petra n., Nj. Vel. kraljice matere Marije in predsednice Nj. Vis. kneginje Olge.
Predsednik je poročal, da je v ljudskih in meščanskih šolah slovenjgraškega sreza včlanjenih 1356 poumladkarjev, ki so lani marljivo delali v duhu vzvišenih ciljev RK. Delovanje se bo letos še poglobilo in prilagodilo težkim razmeram. Mladina bo zlasti nabirala zdravilna zelišča, da bomo lahko nadomestili vsaj nekaj zdravil, ki jih moramo sicer uvažati, V srezu je en sreski odbor RK, 3 občinski odbori in 5 poverjeništev, v treh občinah pa nI organizacij RK. Predsednik je pohvalil delovanje občinskega odbora v Šoštanju in poročal obširneje o delovanju sreskega odbora v Slovenjem Gradcu. Novi odbor bo imel precej dela, organizirati bo treba bolničarske in samarijanske tečaje. Prihodnji mesec se pa prične tečaj za prvo pomoč.
Tajnik je poročal, da ima društvo 51 rednih in 226 pomožnih članov. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo lani 23.621.15 <lin    dohodkov in
898.50 din izdatkov. Odboru je bila izrečena razrešnica s pohvalo. Proračun za tekoče leto izkazuje 6500 din dohodkov ln prav toliko izdatkov.
Za predsednika je bil zopet izvoljen dr. Maks Pohar, za njegovo namestnico gdč. Antonija Vaupot, za podpredsednika Miloš Grmovšek, za namestnico gdč. Marija Ar-nuš, za tajnika Drago Bradač, za namestnico gdč. Anica Burger, za blagajnika Tomaž Ovčar, za namestnico ga. Fani Mar-čič, za člane odbora pa Anton Goreč ena, Marija Kramar, Albert Puncer. Amalija Puppis, Ivan Rojnik, dr. Stane Strnad, Mirko Lovrec, Anton Potočnik, dr. Franc Hrašovec, Anton Arrigler in Ivan Teuer-
schuh. V nadzorni odbor Alojz smid, Karel Rojnik, Ivan Ritonja in Hedvtka Smolnikar. Za delegatko na banovinski skupščini je bila izvoljena Anica Burgar. V imenu Protituberkulo-zaie lige je pozdravil društvo dr. Alojz Simoni ti in se zahvalil društvu za pomoč, ki jo nudi ligi- S tem ja bil občni zbor zaključen.
Tujskoprometno društvo v Zagorju
Zagorje, 21. februarja V petek si je naše Tujskoprometno društvo izbralo upravo za bodoče leto s tem da je bil Izvoljen stari odbor s predsednikom g. Francem Golobom na čelu, medtem ko je predsedstvo zgodovinskega krožka prav tako obdržal dentist g. Ivan Hri-bovšek, tajnik g. Evgen Leskovšek, blagajnik pa g. Jože Drnovšek. Iz poročil posnemamo, da je društvo lani opravilo dobršen del svojih nalog. Bilo je v stalnih pismenih stikih z muzeji v Gradcu ki Dunajskem Novem mestu. Ustanovilo je informativno pisarno v lokalu, ki ga je brezplačno odstopil lastnik gostilne pri Grčarju g. Gregor Konšek s Trojan. V pisarni je vsak čas mogoče dobiti potrebne informacije ne le za naš okraj, temveč so na razpolago tudi prospekti za vso državo na osnovi Putnikove pisarne. Društvo je pripravilo precej propagandnega gradiva za radijska predavanja ter je sodelovalo pri sestavi jugoslovanskega turističnega vodiča po Jugoslaviji prav tako kakor pri prospektu Zasavja, ki ga bo v kratkem izdala Tujskoprometna zveza. Putnik je za kritje upravnih stroškov nakazal tisočak, a lastnik Medijskih toplic g. Ferdo Kra-ševec je dal na razpolago znesek, da se je uredil del sprehajališča od kopališča proti Medijskemu gradu, s čimer je tamošnja okolica mnogo pridobila ter so bile postavljene tudi klopice. iz Putnikovega nakazila je društvo moglo kriti izdatke za propagandni fotomaterial. obsegajoč rw-ne povečave krajevnih lepot ln relief, kaf vse je bilo rarstavljeno v Putnikovih izložbenih oknih v Ljubljani. Pruštvu se je posrečilo dos*x-i pri cestnem odboru in občini, da bo naposled reguliran trikot v cestišču pred VVeinbergerjevo gostilno, s čimer je poudarjena naloga društva, ki ne obstoji v tem, da bi iz lastnih sredstev skrbelo za olepšanje kraja kot takega, temveč da je njegova prava naloga v tem. opozarjati pristojne kroge na dela, ki jih je v interesu lepote kraja opraviti.
Naloge društva, posebej pa krožka za zgodovino so velike in težavne, saj je treba leta in le*a zbirati, primerjati in kontrolirati gradivo, preden je mo^če dokončno izreči to ali ono ugotovitev ali tako delo celo izdati v tisku. Društvo potrebuje predvsem tihih, a vztrajnih sodelavcev, takih, ki imajo nagnjenje in veselje do raz-iskavanja lokalne zgodovine, za katero so viri raztreseni daleč okrog, na samotnih kmetijah tako kakor- v zaprašenih arhivih bog ve kje. Društvo je trdno in nenehno na delu ter svoje Široko zasnovane naloge postopoma rešuje. Potrebuje pa naklonjenosti široke javnosti ter zato vabi k pristopu in sodelovanju, mi pa mu želimo dobrega in koristnega prospevanja.
»Via Mala«
na odra »Naradno čitalnice« v Kranjn Naša vrla igralska družina nam je nanovo dokazala, da prihaja po deske našega odra nov, mlad duh, poln resnosti in ambicije. Tako po izberi repertoarja kot po izvedbi posameznih del — prihajamo do prepričanja, da nam bodo požrtvovalni Igralci pripravili Še mnogo prijetnih presenečenj. Vidimo, da se je pričela dramatska umetnost pri nas goji U resno, skoro s pobožnost jo,
»Via Mala« je drama po istoimenskem romanu Johna Knlttla. Obravnava strašno psihološKo zamotano ozračje družine Kan-
retzevlh, ki so umorili svojega očeta, pijanca ln nasilnika, da bi se sami rešili. Potem pa jih ta umor tišči, da se končno izpovedo sodniku in so pripravljeni prenesti vse posledice samo, da al lajšajo pekočo vest. — Dramatičen razplet in turobna vsebina so globoko pretresle občinstvo, ki je pri premieri (4. t. m in pri reprizi (9. t. m.) popolnoma zasedlo veliko gledališko dvorano Narodnega doma. — Kot igralci so se posebno odlikovali Lojze Dež-man kot Niclaus, Pavla Kerčeva kot Han-na, Rada Presingerjeva kot Svlveli, Drago Srakar kot Andreas. Pa tudi Kocmurjeva, Lesjakova, Humrova, Velušček in Kirbiš so prispevali svoj delež k popolnemu uspehu. — Dramo je pripravil naš novi režiser g. 6. Zoreč, ki se je že z uprizoritvijo »Svetega plamena« izkazal. Tudi to pot je dal poudarka nekaterim psihološko najzanimivejšim scenam tako, da se je občinstvo vračal u s predstav globoko ganjeno in pre-sunjeno.
Kranjsko občinstvo je s polnostevilinm obiskom pokazalo razumevanje za resne delo in si želi, da bi tudi ostali del sezone bil na tej višini. — Čudimo pa se, kako da po dveh popolnoma razprodanih predstavah, ni sledila še ena repriza.
A. E. Fielding
49
m a mačka
i prinaša srece
Roman
Keith je udaril s pestjo po mizi, da je posoda kar zažvenketala.
— Ce poskusite izmišjati si razne zgodbe, Niča, — saj poznam vaš jezik in njegovo ostrino, — prise-ževa z Noelom, da sva vas videla odhajati iz knjižnice takoj po umoru s stekleničico strupa v roki, s katerim je bil sir Henry zastrupljen. Prisežem to in držal bom besedo, kakor tudi on. Imeli ste priložnost ... imeli ste tudi povod. Razen denarja je tu še ljubosumnost. Stric mi je omenil, kako ste mu zadnje čase nastavili pasti.
— Kaj? — je vprašala Niča.
— Da, zato je hotel, da bi bila jaz in Phvllis vedno navzoča, kadar je govoril z vami, — je nadaljeval Keith neusmiljeno. — Zdaj pa pazite, Niča, lahko vas prav tako postavim v «rf*Ho luč. ka'—r ste vi pravkar storili z Alison Gaskellovo. — Njegov glas je postal srdit- — Ce boste spravljali v nevarnost Alison. boste imeli opraviti z menoj. — Po teh besedah je odšel.
— Dobro, dobro, — je dejala Niča, zroč za njim. — Ljubezen res počenja s človekom Čudne rečL
— Čudne, čudne, — je vzdihnila Agnes in si zakrila obraz z rokami.
— Broadbends je menda kraj ljubavnih pustolovščin, — je zamrmrala Niča. Kadar pišem svoje detektivske romane, ne dopuščam, da bi igrala ljubezen v njih kakšno vlogo... Obmolknila je pa videč, kako je Phvllis vstala in odhajala kakor napol slepa za Keithom.
Eva je napravila kretnjo, kakor da hoče stopiti za njo. Bala se je za njo, toda nekaj v njenem izrazu je zadržalo njen korak.
— Ne morete ji pomagati, — je dejala Agnes v odgovor na njeno namero. — Poznam jo samo nekaj časa, pa vem dobro, da ne trpi sočutja.
— Seveda ne, — se je oglasila Niča. Ve dobro, da ženske ne poznajo sočutja, temveč samo zavist. Dobro, to nič ne de, saj zdaj ve, pri čem je.
— Ali se vam ne zdi da se je tega bala? Da je slutila, kaj se dogaja s Keithom? — je .vprašala Eva.
— Ona gotovo ne, — je odgovorila avtorica detektivskih romanov. — Phvllis Baileveva je preveč domišljava na svoio nedostopnost, da bi se bala rival inje. Doslej je bila prepričana, da samo ona vlada v Keithovem srcu. Zelo domišljava je.
Eva v duhu ni smatrala za domišljavost, če dekle zaupa mladeniču, s katerim je zaročeno.
— Moram se malo izprehoditi, — je dejala Niča. Proti Gaskellovi hišici se napotim. Tam gotovo najdem Noela in morda tudi Keltha. Da, mislim, da je
prišel čas, da odkrijemo vse karte.
— Morda hočeš povedati tej strašni mladi ženi v obraz, da je ona zakrivila Henrvjevo smrt in to, da je moj sin pozabil na svojo dolžnost do matere in... — je vprašala Agnes vsa iz sebe.
— In tako dalje, in tako dalje, — je zaključila Niča. — Zdi se, da me boš malone prepričala o tem, da ostanem doma pri ročnih delih.
— Torej se pa pomeniva odkrito, — je dejala go-ppa Stokesova dostojanstveno. Nobena nevarnost nas ne more zadržati, da bi ne odkrili morilke. V tem primeru sem povsem na tvoji strani, Niča.
— MinTim, da ne, — je vzkliknila Niča. — Hočem namreč vedeti, kaj poreče to dekle. Ne zanima me ta Evansova. Ona ni kriva. Ta Gaskellova pa ima nekaj na vesti. Slišati hočem*njeno pojasnilo. Vem, da ne bo hotela z resnico na dan in da je ne bom mogla prisiliti k temu. Sem pa radovedna, kaj si bo izmislila, da prikrije resnico?
Eva je čutila, da ne bo več mogla govoriti z Nico. Njen način, kako je gledala na zločin, je bi strašen. Same pa ni hotela ostati ob strani. Zadostoval je samo stisk Agnesine roke in Eva se je je oprijela. Z Nico so krenile na pot. Kmalu so bile na cilju.
— Zdaj nam pa ne preti več nevarnost, — je dejala Niča, ko je odprla vratca vrta okrog Gaskellove hišice, — ko vemo, kje naj jo iščemo.
xvx
Gaskellova hišica.
Eva in Niča sta mislili, da sta mladeniča s Phvllis v hišici. Našla sta pa doma samo Alison. Odprla
jima je vrata in ju odvedla v jedilnico,
— Moj oče leži v postelji, vročico ima, — je dejala v pozdrav. — Ne bodite torej hudi, če vas poprosim, da bi hodili tiho. — Kar je obmolknila in se hitro ozrla na okno.
Nekdo je potrkal na okence. Alison je vstala, — Kaj, to je Phvllis Baileveva? Trenutek prosim. In Alison je odprla visoko francosko okno, obrnjeno na vrt.
— Keith je tu pri meni, — je dejala Phvllis vsa zasopla. Izprehajala sva se tu v bližini in videla sva vas tri, kako prihajate sem.
— Ali lahko tudi jaz vstopim? — je vprašal tiha Noel, stoječ za Keithom. — Kje je Beatrice?
— Beatrice je zunaj, Noel. Morda pride kmalu. Evi se je zdelo, da gleda Alison Noela z grozo.
Potem se je pa ozrla na gospo Stokesovo.
— Ona ve vse, Alison, — je dejal Noel. Povedal sem vsem, da ljubim Eeatrico.
— Ah, — je dejala Alison, — zdaj razumem to rodbinsko zborovanje. — Potem je pa zaprla okno in še enkrat prosila vse, naj hodijo tiho, ker je bil njen oče pravkar zaspal.
— Da, — je dejala Agnes, — znana nam je že ta novica o vaši sestri in mojem sinu. Upam, da mi boste oprostili če vam povem, da ni mogoče misliti na poroko, dokler smrt mojega bratranca ne bo pojasnjena.
Noel je odkimal z glavo.
— Ne, to ne more trajati več dolgo, sicer je pa prav verjetno, da ta smrt nikoli ne bo pojasnjena. Ne morem čakati tako dolgo, mati.
Drž. meščanska šola v škošji Loki
Njeni sccialsii uspeiii — 36.000 obrokov hrane za 9000 dhi
Škofja Loka, 21. februarja S podporno knjižnico, mlečno akcijo in dijaškim zavetiščem so bila pereča socialna vprašanja dijakov škofjeloške meščanske šole pred leti načeta, ne pa rešena. Tega se je zavedal učiteljski zbor z ravnateljem K. Sovretom na čelu. Svoja raziskovanja socialnih  razmer učencev, njih staršev in prebivalstva obširnega šolskega okoliša je zato v zadnjih letih poglobil in pospešil. Spoznal je povezanost gospodarskih in socialnih vprašanj in ugotovil brez plodnost tratenja sil in sredstev s polovičarskim  reševanjem   takih  zadev. Zlasti zdravstvo in higijena je neločljiva enota s prehrano. Izdeial je široko zasnovan go-spodarsko-socialni načrt, čigar izvedba je, ne brez bojev in brez usodnih posledic za voditelja akcije trajala več let. Z ustanovitvijo zajednice doma in meščanske šole (ZDMŠ) in s pritegnitvijo treh zdravnikov in nekaterih gospodarskih in socialnih delavcev izven učiteljskih krogov, je postala meščanska šola s svojim učitelj« i^im zoo— rom žarišče gospodarskih in socialnih prizadevanj za ves okraj.    Vzorno izvedena organizacija sadjarjev po vsem srezu, sokolski mladinski in socialni odsek. Zdravstveni dom s šolsko polikliniko, otroškim dispanzerjem in posvetovalnico za matere, Protitruberkulozna l:ga s 1200 člani in lastnim     Protituberkuloznim dispanzerjem. Podporna knjižnica m dnevno zavetišče za dijake meščanske šole ter ŠOLSKA KUHINJA, v kateri dobiva hrano 70 do 80 učencev ljudske in meščanske šole, so ustanove, katerim je polagal temelje, jih vodil do uspehov in najvažnejše izmed njih še danes vodi v korist vsemu srezu uči tel j -stvo meščanske šole. Ob zaključku polletja in napovedani premestitvi ravnatelja So-vreta za učitelja v Celje,   naj seznanimo javnost za enkrat samo z zgodovino in poslovanjem šolske kuhinje ZDMŠ.
Skromna šolska kuhinja    je za učence meščanske šole začela poslovati pred dobrimi štirimi leti. Dve leti so dobivali najrevnejši dijaki v zimskem času samo toplo mleko s kruhom Pomagano je bilo s tem zlasti tudi onim, ki so prihajali v mesto z avtobusi in vlaki zgodaj zjutraj in se vračali na svoje domove proti Kranju in Medvodam pa v Selško in Poljansko dolino pozno popoldne peš, s kolesi, na smučeh, z vlaki in avtobusi. Tesna sobica slu-ginega stanovanja je bila obednica in zavetišče, kjer so se dijaki- potniki v prostem času pod nadzorstvo učitelj stva učili, risali in pisali domače naloge. Kuhala je šolska sluginja v svojem stanovanju. Stroške je kril učiteljski zbor z lastnimi prispevki in ZDMŠ s prispevki   staršev in drugih dobrih ljudi. Bila je to PRVA POMOČ V SILI, kajti vsakomur je jasno, da otrok, star 11 do 16 let, ne more živeti, rasti in se učiti ob skodelici mleka in koščku kruha Vprašanje pa je, ali si razvem učitelj stva kdorkoli izmed odgovornih čini tel j ev, častna izjema je bil pok. dr. Korošec, beli glavo s problemom, kako to zmorejo dijaki škofjeloške in še marsikatere druge meščanske šole,   ki zapuščajo domove ob zori, lačni in zaspani, vračajo pa se pod domači krov v mraku, polni skrbi zavoljo nalog in učenja za naslednji dan. Ti mladi ljudje, tako potrebni vodstva ljubeče matere in skrbnega očeta, so z doma nekajkrat na teden po celih dvanajst ujt dnevno. Deloma so žrtve terenskih in gospodarskih neprilik; toda velik del trpljenja šolske mladine moramo zapisati tudi na račun šolskih učnih in prometnih voznih redov in neredov ter pomanjkljive organizacije socialnih ustanov za podeželsko mladino.
Z dodelitvijo učiteljice Andreje G rumove meščanski šoli je bil ustvarjen pogoj za razmah šolske kuhinje, kajti imenovana A. G. je tudi kvalificirana voditeljica go-sp<xiinjskih tečajev. Poleg mleka in kruha so dobivala dijaki meščanske šole v letih 1938/39 in 1939/40 po trikrat na teden tudi dobro in izdatno kosilo, večji del brezplačno. Bolje kakor nič ali samo mleko, vendar še vedno polovičarstvo. Z navdušenjem je bil zato v delovni program ZDMS za leto 1939/40 sprejet ravnateljev predlog za postopno razširitev že obstoječe in končno ustanovitev centralne šolske kuhinje za učence in učenke štirih šol: dveh meščanskih in dveh ljudskih- Socialna in ekonomska utemeljitev predloga je bila dovolj prepričevalna, da ga je Higijenski zavod že 20, nov. 1939. pozdravil s podporo 1000 din rneščanski šoli in z obljubo, da je enak znesek pripravljen za ljudsko šolo v primeru aktivnega sodelovanja Iz nekih loških« razlogov je drugi tisočak pri HZ »zamrznil«, otroci treh šol pa so na poti v šolo in domov še eno zimo lačni »zmrzo-vali«. Kljub temu je bilo do konca šoL leta 1939 40 razdeljenih 27.920 obrokov mleka s kruhom in 2.146 kosil, torej nad 30.000 OBROKOV HRANE in sicer 27.900 obrokov brezplačno in samo 2-100 proti plačilu 7.120 din. Razliko je krila ZDMŠ s prispevki dobrih ljudi v denarju in živilih. Ves opisani obrat je izvršilo učitelj-stvo meščanske šole v skromnem zavetišču, to je v eni sobi dvosobnega sluginega stanovanja
V nadaljnjih 4 mesecih 6000 obrokov za
2000 dinarjev. Dasi prizadevanje za ustanovitev centralne šolske kuhinje v prvem zamr.hu ni uspelo, je učiteljski zbor meščanske šole delo v začrtani smeri vztrajno nadaljeval. V začetku tek. šolrkega lota 1940/41 je bil na brezhibno pripravljenem občnem zboru ZDMŠ v r?zpravi načrt za raz^renje rneSfanskošolske kuhinje, ki naj bi začeta takoj obratovati v takem obfC-Ti:. :"<?. bi dobivala to'vo hrano vsak šolski dan ne samo mladina meščanske, temveč tudi na4pr-+rebne:?p deca đe$ke ljudske šole. Zb^rovarnn ?e ie ude'ežilo po^eš odbora in č^an^tvn ZD^T^ nčiteljstvo obeh šol. srosko načelstvo. duhovščina in zastopava 13 organizacij ali njih socia'nih
odsekov, izmed katerih ~e je prvo odzvalo
Sokolsko društvo ne ^mo z be?e^ann;. pač pa s prispevkom 500 din. Pod vtisom vedno večilh in usodnelših svetovnih dogodkov
in tež.i; h socialnih nr,;k :e ----i ,
in živil siiaino usrve^a. Drugo ce ;r> odzvalo industrijsko podjetje Brvmen & Thaler z večjo ko-;čino moke in grarozofn. N?.4o pa je sledilo ve1 ko š^ev^o dol—brnkOV, ki so žrtvovali v denariu 6^00 djjj in v blagu več voz drva 1839 k? kr^mn-'r:a. 132 kg fižola 241 k? rene. 283 kg zeltr»atin glav, l?>n kg rezanerra zelia. 14 kg kasV. nekaj korenja kolerabe, ie.Sprenia in enkrat terensko pljuča itd. Vsem dobrotnikom in nab;ra'-cem. katerih imena bomo objavili v šolskem izvestju ali po^eb^' ^~Tnrtn;ci nb r»e^-Ic^niei obstoja šo1?ke kuhanje, v ;menu staršev in mladine i-k^pi hvpJa. Mladi gostje so se v novi kuhinji      obednici v
prostorih ljudske šole že kar udomačili Pospravili so učenci ljudske in meščanske šole v prvem polletju z združenimi močmi 6087 obrokov tople hrane in sicer 3007 brezplačno in 3080 proti odškodnini 225n din. Seveda je v številu 6087 vštetih tudi 2170 obrokov toplega mleka, ki so ga popili učene: meščanske šole.
Kaj pa sedaj? Hvala Bogu, da počasi kopni sneg in se dvi^a živo srebro v toplomeru nad ničlo; škoda pa. da vse bolj hitro £?nejo sredstva za vzdrževanje kuhinje. Pred nami so še dobri 4 meseci šole. Najkasneje 1- mnroa bo upravni odbor kuhinje, ki ga sestavljajo sre.-k; šolski nadzornik, sreski načenik. ravnatelj meščanske in upravitelj ljudske šole ter zastrnni-ki ZDMŠ :n obeh šolskih odborov, primo-
dvoritl ovoji Katari- Ko Lota opazi, da je Vidmar nam njo razočaran, se z vso skrbnostjo nališpa ter gre na ples. kjer se mu predstavi kot svoja lastna nečalunja Ančka. Vidmar, ki ga to dekle močno spominja na Loto, ji prične zaradi tega dvoriti, a Ančka ga odbije, češ, da je zanjo prestar. Tudi med Damijanom in Katro se dogajajo paralelno podobne peripetije. Zopet razočarani Vidmar pride v Lotino stanovanje, kjer se želi posloviti od Lote in Ančke in hoče oditi iz tega kraja. V veliki za regi. da bi rešila situacijo, pomaga Katra Loti na ta način, da se preohleče v Ančko. Toda Vidmar jo razkrinka ter prizna, da je dvoril Ančki le zato. ker je bila tako polebna Loti. V srečnem koncu se najdeta seveda tudi Katra in Damijan.
Kollova glasba je v glavnem pisana v slogu Straussovih in Lannerjevih skladb, je prikupna in melodiozna in dobro ilustrira pezni b'edeimajer. v knterem se dejanje vrši.
Niko štiitof, ki je oskrbel prevod z nje-
ron. reducirati število podpirancev na naj- I mu lastnim humorjem, je lokalizira! deja-nujnejše primere siromaštva in na tiste. aje. <^a se godi v Ljubljani. S tem je delo ki bodo zmogli odškodnino 3 do 4 din dnevno. Prvotni in še danes glavni namen kuhinje pa mora biti skrb za 'toplo hrano • i * m dijakom meščanske šole. ki so do 12 ur dnevno z doma. Njim mora biti ohra njena pomoč do zadnjega šo'skeea dne. ker je od teca odvisna dovršitev začetega šolanja.. Pa še to bo mogoče le tedaj, če bodo žrtvovaU dobri ljudje ponovno in <=e bodo otajala še tista srca. ki doslej vsaj s to socialno akcijo niso bila preveč prizadeta. Vljudno in nuino prosimo za prispevke v denarju in živilih, ki jih hvaležno spreiema upravni odbor »Šolske kuhinje ZDMŠ v Škoiji Loki«.
Walter K^Ila: »Tri stare škatle«
K uprizoritvi operete, ki pri nas še ni bila uprizorjena
Ljubljana, 22. februarja Walter Kollo je znan nemški komponist, ki je napisal v polpretekli dobi razne operete in šlagerje. Med njimi je tudi deio »Tri stare škatle«. Delo je napisano za tri glavne ženske vloge, dve setii> Urško in Loto ter njuno kuharico Katro. Nosilka glavne vloge je prav za prav Lota, partija kuharice pa je pisana za subreto.
zen in se odleči za vojaški poklic, ki ga deset let veže daleč od domovine. V prvem dejanju se po desetih letih vrne in se razočara nad Loto, ki se je med tem na videz postarala ter se je obupana nad njegovim odho cm močno zanemarila. Tudi podčastnik Zaje, se zopet pojavi in prične
nje
veliko pridobilo, ker oaje lokalni kolorit možnost za različne, prav posrečene situacije In prizore. V manjših vlogah bedo nastopili: elani zbora: Jelnikar kot rit-mojster pl Kreft, škerjaneeva - Brigita škeletova — Suzana. Mnuserjeva — An-gelika ter Rusova — Kermtna.
Opereto je naštudiral inž   (To'ovin. ki je napravil   tudi   koreografijo.   DirioiraJ ho Demetrij  Zebre.   Inscenator:   inž.  arh. F! Franz.
Opozarjamo, da bomo videli m slišali v tej opereti kot partnerja Polževo in Mo-desta Sancina v dveh zelo p~sre enih in komičnih vlogah ter bivša člana mariborskega Narodnega erledališča Barbičevo in Belizarja Sancina. ki vedno z veliko vestnostjo in marljivostjo izdelata svoje operetne partije. Polajnarjeva. k' počasi in sigurno stopa pot razvoja od odgcvomejSe do odgovornejše vlge, ima tud' v tej opereti svoj del Pričakovati smemo da nam bosta Poličeva in Modest Sancin dala zopet dve ^bombni« partiji knkor tudi vsi ostali. Ma*a s1—evn
Ženska iznajdljivost
— Ali veste, kdo je izumil visoke pete na ženskih čevljih?
— Ne, gospodična.
— 2enska nizke postave, ki so jo moški vedno poljubovali samo na čelo.
Izlet na Dolenjsko
Ljubljana, 18- februarja Ni kazalo posebno dobro. Megleno jutro, pač pa zakurjen Dolenje. Do Višnje gore sem prebral nedeljski glavni dnevnik dravske bane vine in obstal pri članku iz Tem psa o Slovanih. Pot s postaje po dolini je bila precej mokra, toda. ko smo se začeli vzpenjati v hrib. je bila že prijetnejša hoja. Ob vincgrad.ih so bila pota suha. Sprejela nas je že spomlad. Nikjer več snega: tovaiis Lojze. Nace in Pope so nabirali zvončke, trobentice in teloh. Vsi smo pa občutili veselje, da je te preklicane zime konec. V gostilni, kjer smo se okrepčali. smo se seznanili s Kr javi jem druga izdajal, kateremu je Lojze daroval staro britanlko, ki je gorela Id I tla na in dišala kot kadilo pri polnočni ci. Da je bila nadaljnja pot čez vas Blato mehka, je samo ob sebi umevno kor je tad) Vati do škropilo od zgoraj. Zadnji del poti smo ob-čudovali kot z zlatom obžarjene gozdove ob solnčnem zahodu.
Vožnja v Ljubljano gre ali ob drema^ nju ali pa ob živahnejšem razpoloženju, kakor je pač koga zdelalo. Mi smo se raz-govariali. Kar Obstane vlak. baje pred Grosupljem, in vsi smo morah ven v trdo noč In začele so se pomikati dole o črne sence sem pa tja v svitu plamenic želez-ničarjev v sir ori proti Ljubljani ln se sre-čavati z onimi p: oti Novem mestu. Videti smo iztirjen vagon, ki je bil vzrok našemu prestopanju. Stozn cb vlakih je bila opasno spolzka, železniški vozovi so stali kot čini s'oni. ob katerih smo se počasi s strahom naprej pomikali. Pa smo zadeli tudi na ovire. Pot nam je zapirala n. pr. vel;-ka škatla, ob kateri je stal upehan potnik, pa tudi sodček dolenjea s spremljevalcem, ki je malo o ipoMl na pragih Sklenili smo rešiti mater z otročičem. .n mlado gospo tudi srečno spravili gori v voz; v oddelku smo ^e spogledavaH po čevljih: e "en je tožil da je vodo zajel. drugI je kaj drugega povedal, le v kotu sedela gospodična z lepimi čeveljčki kakor bi 0 angel prinesel v vagon. pa ne vemo'' Tako je minila vožnja, nazadn'e se je Se oglasil sprevodnik in sk'žbeno prašal: »Al je kdo galoSe zgubu? Dobi jih... itd. V Ljubljani je lilo. v tramvaju so je postnima gospa stresla, premražena in premočena. Pa kaj se heče, samo da smo se srečno vrnili-
ALI OGLASI
Beseda 50 par, a a ves pose Dej. Preklici, izjave oeseda din L—
davek posebej.
4a pismene odgovore giede malin oglasov je creba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
avese
najlepSih vzorcev ima v zalogi
SEVER — Marijin trg 2.
Na željo Vam zavese tudi zašijemo in namestimo.
ga, Poličeva
S tem, da je igrala Katro v cen* vrs-ti nemških uprizoritev znamenita Claire Waldow, je postala Katrina vloga središče vsega zanimanja. Urško bo pela pri nas Polajnarjev a, Loto Batrbičeva, Katro pa Poličeva. Glavne moške vloge so: Lo+in snubec Boris Vidmar (B. Sancin) in Katrin fant, podčastnik Damijan Zaje (.M. Sancin).
Beseda 50 par. UaveK posebej Naimanlši znesek dlD
PRVOVRSTNA VLNA
ter pristna žganja si nabavite oo sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo vino liter din 16 kaštelanska ružica > »15 rizling > iolenjski cviček > hruševec > muškatni silvan^c > dingač »
2 g a n j a : Tropinovec liter din 45
slivovka >     > 50
brinjevec >     > 60
rum »    > 60
borovničar >     > 50
Mrzla jedila! Se priporoča BVFFET Minka Kak ar Ljubljana, Sv. Petra c. 38 2911
18 16 8 24
20
Najmanjši znesek 8.— din
ISKRENA STRINJAM 42
Gospoda, ki je prosil za sestanek na mostu, prosim, da piše pod prejšnjo šifro do torka, če mu je mogoče v Ljubljani. 539
MESTO HIŠNICE
iščem. Sem vajena vseh del v hiši in na vrtu, prevzamem tudi samo delo. Južna Ameriška 12. 519
LOČENKA SREDNJIH LET
dobra gospodinja in kuharica, išče službo. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Snažna«. 550
BIRO »CENTRAL«
Kolarčeva 10-1, Beograd, telefon 26-228, išče kuharice, sobarice, dekleta, prodajalke in raznovrstno žensko osebje za notranjost Beograda. Nastop vsak dan. 545
OGLAŠUJTE
male oglase
v
„Slov. Narodu44
ker so najcenejši
ga. Barbičeva
V prologu, ko so vsa tri dekleta še mlada, nima Lotin snubec Vidmar, ki je izredno plašen, poguma, da bi razkril ljube-
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravijen:      Zgodbe brez groze
Klabund:       P j CtvRaSputir
Ravijen:      črna vojna
Thompson: SivHo
Majerjeva:   RiuL+rsUa balada
Broširana knjiga: din 10.— vezana knjigi: din 15,—
ZALOŽBA „CESTA**
LJUBLJANA, KSAFUEVA ULICA ŠT. 5
PRED NAKUPOM OBUTVE
si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajković Živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 532
STOJ! — HALO!
V nedeljo 23. L m. koncert z zabavo v gostilni pri »Univerzi«, židovska steza 4. Točijo se pristna domača vina, izboren iviček, štajerc, dalmatinsko belo in črno. Za topla in mrzla jedila po zmernih cenah je preskrbljeno. — Vabim vse svoje cen j. goste in se priporočam. Rezi Velkavrh. 553
PRVOVRSTNE KORENJAKE
Riparia-Porta]is in Gbthe 9 po 50 par nudi žiher Franjo, Za-mušani, p. Sv. Marjeta, Mo-škanjci. 519
50 PAR ENTLANJE
ižuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic, — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska uL 3.     S. T.
KAUČE
nove modele po nizkih cenah dobite pr!
TAPETNIŠTVO
E. ZAKRAJSEK
Miklošičeva 34
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši zneseh & - din
KUPUJEMO IN PRODAJAMO
3% obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov in posredujemo najugodnejše nakup in prodajo vložnih knjižic velebank pod zaščito. Trgovačka banka d.d., Zagreb, Zrinjevac 14 — telefon 41-41 in 42-42. 530
KROJAŠKE IN VOLNENE ODPADKE
kupujem po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Stari trg 15 — Ljubljana. 542
KUPUJEM
po najvišji dnevni ceni krojaške, šiviljske, pletilske volnene odpadke, bombaževe in koteni-naste, stare cunje, razne vreče in juto. KOVACIC, Tvrševa 35, bivše Strojne tovarne. 541
STASA! ~
Od zadnjega tvojega pisma tri-erat oglasil. Potem menil, da ne želiš. Namigavanja z »Jutrom« ne razumem Poljub.
543
Beseda 50 par. Davek posebej.
NaimanjSi znesek H.— din
" " GOSPODIČNA
z malo maturo in trgovsko Solo, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali blagajni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Delavna«. 491
KRAJEVNE ZASTOPNIKE ~
za »Caj-Ekstrakt« iščem. Diven aroma, odličen okus. Ima aromo in barvo najboljšega ruskega čaja. — Generalno zastopstvo za vso državo R. Filip — Novi Sad, 2eleznička 44.
520
FRIZERKO
dobro moč, sprejmem takoj. — Plača po dogovoru. Lončarič Stevo, frizer, Trbovlje. 517
VAJENCA
za mizarsko obrt sprejme SEDEJ — Mala čolnarska 5.
547
Beseda 50 par. Davek posebej Najmamši znesek S.— din
TOVORNI AVTO
Krupp-Diesel z Junkersovim motorjem, nosilnost pet ton, in osebni avto VVillis s 5 sedeži, oba zelo malo rabljena, skoro nova, ugodno naprodaj. Ponud-ee na D. PertinaČ. Sisak. 529
FORD-AMER. ( ROADSTEAR)
z novimi gumami prodam — event. gume same. — FINCI, Maribor, Gregorčičeva št. 14.
531
_______
v modi ln kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T.
DRUŽINSKA SREĆA
je spet pri nas, odkar je mož zamenjal pitje vin z uživanjem svežilne »AMBROŽEVE MEDICE« je rekla gospa svoji prijateljici, ki jo je spremljala po novo steklenico v MEDARNO, Ljubljana, Židovska ul. 6.       13. T.
KROMPIR
zdrav, jabolčne krhlje. suhe hruške mnslenk«.\ cvetlični med in sveža štajerska jajca nudi trgovina M. Cviček. Sv. Petra c. 13. telefon 31-S5. 554
lepo odbrano blago oddaja, dokler traja še zaloga A. VOLK, Ljubljana, Resljeva c. 24.
NA AKRA JERMENU
naostrite tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko AKRA. Prospekte pošlje brezplačno Schnur, Zagreb, Biažekova ul. 8. 546
JA150LCNICO IN ŠAMPANJSKO VINO
Iz jabolčnika si napravite zdravo in okusno, popolnoma enako naravnemu, po receptu iz stro-kovno-gospodarskega lista. Ako ne odgovarja, se denar vrne. Za jabolčnik za 150 1 6S din, za šampanjsko vino za 100 1 38 din. Poštnina je že vračunana. Ponudbe na E. Hribš^k, Maribor, Tržnška 57.      11. M.
iJeseda ou par   Daven posenej Naimamšt znesek s.— run
ZENTTEV Dekle, staro 31 let, ki je vajeno nekoliko gospodinjiti, se želi poročiti z gospodom ki bi resno ljubil ženo in otroke, tudi če sem preprosta. Samo resne ponudbe poslati pod šifro ?Go-spcKlinja« upravi SI. Naroda.
544
Kdo je najboljši GRAFOLOG?
Uganili ste že, da je najboljši grafolog F. T. Karmah, priznan po celem svetu in nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, poslovni uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo in katerih se morate ogniti, prilike, ki jih morate izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag in nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje.
Vse to dobite popolnoma BREZPLAČNO, ako kupite najnovejšo knjigo sNAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga je zelo interesantna in velikega pomena za Vaše življenje. Pošljite še danes rojstne podatke in vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje, ter din 30 za knjigo na moj natančni naslov: F.T. Karmah, Žalec, Denar se pošlje vnaprej na čekovni račun 17455.
t     NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TA|NE
V.
Mreže
za postelje  dobite najceneje
v Komenskega ulici 34
Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov.
Makulaturni papir
proda
uprava nSlovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in innciratiii del lista Oton Chriatof j j Vsi v Ljubljani