SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
poŠti prejemati velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., ta pol lete 8 gld., » fietrt lete Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Se se tiska enkrat; 12 kr.
4 gid., za en mesec 1 gld. 40 kr	če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
1 aK^^^iSjfijafrjrfjč	¡[	- -	p- - «
Posamezne številke veljajo 7 kr.	'	VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Haročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
I	II	■ ■ !■ ■ W II	—■
^tev. 244.	V Ljubljani, v torek 25. oktobra 1892.	Letnik: XX. ..... ^gg—, * . .j
Vabilo
na
JaTia! a&odi»
kateri priredi
Katoliško politično društvo
dne 30. oktobra 1.1. ob pol 3. uri pop. f
v Fiicherjevih prostorih.
i
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Govor o I. slovenskem katoliškem shodu.
3.	Govor o narodnogospodarskih stvareh.
4.	Govor o liberalizmu.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje p. n. ude in po njih vpeljane goste
Odbor Katol.- polit, društva v Ljubljani.
Važna škofovska izjava o šoli.
Škofje, zbrani pri posvetovanjih na Dunaju, so izročili dne 21. oktobra t. 1. kardinalu Gruschi pismo, katero je zuačilno za naše šolske razmere. — Znano je namreč, da so na nekaterih dunajskih šolah, kjer so pomešani otroci raznih ver, prepovedali katoliškim otrokom glasno delati sv. križ. Ta nečuvena novica je seveda vzburila vse, kar je krščansko mislečega na Dunaju in po vsej Avstriji. Znani antisemit Schneider je porabil to priliko, da je napal kardinala Gruscho, češ, da je s svojo popustljivostjo temu tudi on kriv; seveda je to storil po krivici in je to svojo zmoto preklical v nekate-
rih dunajskih listih. — Vsled tega 60 škofje objavili na kardinala Gruscho to-le pismo: Vaša eminencija! Visokočastiti gos p. kardinal in knezo-nadškof!
S presrčnim sočutjem in v globoki britkosti zasledujejo udano podpisani, ravno na Dunaju bivajoči škofje, kako hudo opetovalno posebno tudi zadnji čas žalijo Vas na obsodbe vredni način, pri čemer pa še žaljivci mislijo, da s tem koristijo krščanstvu.
Gotovo je opravičena nezadovoljnost vseh pravih katolikov s prečudnimi uredbami našega ljudskega šolstva, katere so, — da molčimo o drugem,
—	omogočile najnovejši napad na temeljno dogmo krščanstva. Nikdo bolj ne obžaluje teh uredb, kakor mi. Mi z Vašo ekscelenco se pa tolažimo s tem, da smo vse storili in ničesar opustili, kar je bilo v naši moči, da se doseže preosnova ljudskega šolstva na verski podlagi.
Škofje niso za to odgovorni, da se ni oziralo v vladnem načrtu ljudskošolake postavne novele iz leta 1889 na njih spomenico gled£ na ljudsko šolstvo do c. kr. skupnega ministerstva z dnč 80. januvarija 1888. Škofje niso krivi, da se jim je onemogočilo parlamentarno razpravljanje izjav oddanih dn4 28. februvarija in 12. marca 1890 v šolski komisiji gospodske zbornice s tem, da je prenehalo zborovanje te komisije, in da je obljubljeni odgovor izostal vsled tega, ker je bil razpuščen državni zbor. Škofje se pa s tem niso dali ostrašiti in so letos dni 13. marca zopet z novo vlogo se obrnili do c. kr. skupnega ministerstva v zadevi ljudskega šolstva.
Seveda ni upati, — česar ne moremo tajiti,
—	da se popolnoma in vsestranski naše žalostne šolske razmere zboljšajo, dokler v ta namen složno ne delujejo vsi poklicani krogi, vzlasti pri volitvah v razne postavodajalne zastope in šolske svete, ter s tem tej stvari pridobijo odločnejšega vspeha.
Naj tudi ta dogodek, — da je bil sploh mogoč tak razglas dunajskega okrajnega šolskega sveta z dne 10. oktobra, ki je med tem že uradno razve-
ljavljen, — naj bi vsled tega vzbujena in v svojem bistvu opravičena nevolja, dasi ni povsod dobila pravega izraza, pripomogla, da se zato zanimanje vzbuja, razširja in vglablja.
Na Dunaju, dne 21. oktobra 1892.
Podpisani so: Franc Schonborn, kardinal in knezo • nadškof praški; Janez Krstnik Zvverger, knezoškof 6e-kovski; Matej Binder, škof iz St. Polita; Franc B a u e r , škof bernski; Jakob M i s s i a , knezoškof ljubljanski; Franc D o p p e 1 b a u e r , škof linški;
Jožef K a b n , škof krški.
Ta izjava škofov je velevažna. V tem pismu konštatujejo škofje, da je popolno umevna in opravičena nezadovoljnost vseh vernih katolikov s sedanjimi šolskimi razmerami v Avstriji.
Zato pač ni treba se novih dokazov. Ako se sme v smislu obstoječih šolskih zakonov izdati ukaz, ki prepoveduje šolskim otrokom, v javnih šolah delati glasno znamenje sv. križa, tedaj pač ni nobenega dvoma, da sedanji šolski zakoni so mej-verski, ali bolje, brezverski. Ako smo tako daleč v katoliški Avstriji, da naši šolarji ne smejo očitno spoznavati onega znamenja, katerega je pričetnik Avstriji, Rudolf I. habsburški, pri svojem kronanju vsprejel za svoje žezlo, tedaj smo tako daleč, da se več izgubiti ne moremo.
Zato je popolno prav, da so v tem trenotku takoj škofje označili svoje stališče ter tako postopanje obsodili z vso odločnostjo. Tudi ob tej priliki so dvignili svoj glas za versko šolo, izjavljajoč, da so škofje od svoje strani vse storili in ničesar opustili, v ta namen, da bi se naše šolstvo zasnovalo na verski podlagi.
Pomenljivo je vzlasti, kar pravijo škofje ob koncu svojega pisma. Da se namreč ugodno reši šolsko vprašanje, treba je složnega delovanja vseh v to poklicanih krogov, vzlasti treba, da se pri volitvah v postavodajalne zbore in v šolske svčte volijo samo taki možje, ki so za versko vzgojo. Od vlade sam« torej škofje ne pričakujejo ugodne rešitve šolskega vprašanja, pač pa se obračajo na
LISTEK.
Družba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji.
Nikdar še nisem tako vesel sestavljal Statistike o družbi sv. Mohorja, kakor sedaj. Število udov je zopet tako ogromno naraslo (za 5856), da se ne moremo dovolj načuditi in Boga zahvaliti. Slavna družba je naš ponos, je tako rekoč edini veseli pojav našega narodnega življenja, je edino, kar nas navdaje z upom za bodočnost slovenskega naroda. Vseh udov šteje družba 57.703; če računime vseh Slovencev po prof. R. 1,360.000, tedaj bi bilo povprečno številu za ves slovenski narod sploh 4-24%. Med vsemi škofijami je seveda prva po številu ljubljanska, katera ima 23.077 udov, od lani 2351 več. Leta 1891 je bilo poprečno število v ljubljanski škofiji 3 81%, letos pa 4-21%. Slovencev na Kranjskem je pa prav za prav 470.925, torej 76.000 manj, kot jih'šteje ljubljanski škofijski šematizem, potem bi bilo povprečno število še nekaj više, namreč 4-90°/o. Napredovalo je letos 210 far* (lani 187), nazadovalo 54 far& (lani 67), pri enakem številu je ostalo 19 far* (lani 26). Nadnormalno število ima
135, podnormalno 148 far&. Največ udov šteje	zopet duhovnija Bevke, namreč 20,40/0) najmanj Draga-tuš 0 0%. Sledi naj sedaj 283 fari po vrsti, kolikor štejejo Mohorjanov v odstotkih.
Nadnormalno število:
Št. Fare leta 1892	1891
1	Bevke .......... 20-4	20-1
2	Boh. Bela........13-7	12-4
3	Tunjce .........12-5	113
4	Goriče ..........112	11-8
5	Železniki.........10-9	5-7
6	Cemšenik.........10-8	8 2
7	Razdrto.........10"2	3 4
8	Dražgoše .........9 6	9 3
9	Dovje..........9-4	9-3
10	Rova......... . 9-3	80
11	Sostro.......... 93	9 1
12	Poljane......... 9 0	8 0
13	Velesalo.........8.7	7 3
14	Godovič......... 8-6	61
15	Brezniea.........8-4	7 8
16	Leše..........8-4	5 1
17	Jeseniee ......... 8 3	7 8
18	Motnik.........8-2	7-7
St. Fare leta	1892	1891
19	Šturje..........8-1	6-6
20	Dobrova.........8*0	8-2
21	Goričica . . .......8-0	7.0
22	Lučine .........7-9	4 9
23	Podraga.........7 8	7-5
24	Sv. Jošt pri Kranju.....7-7	7'0
25	Novomesto ........7-7	7*5
26	Zaplana.........7 7	7-4
27	Smlednik.........7-5	5*2
28	Vojsko....................7 5	5*3
29	Kokra..........7 3	8 0
30	Sv. Lambert . .......7-3	4-5
31	Svibno .........7-3	66
32	Zasp . . . .......7-3	6 7
33	Sv. Jošt pri Polh. Gradcu ...	7-1	4-2
34	Sela pri Šumbregu.....7-1	6-4
35	Zali log.........71	3-3
36	Gorje.............7-0	7*9
37	Koprivnik . .......7'0	7 8
38	Zapoge.........6.9	5 5
89	Cešnjice.........6-8	7-4
40	Črni Vrh pri Pol. Gradcu ...	6 8	4 8
41	Ledine.............68	54
42	Mavčiče..................6 8	6 9
ljudstvo; to naj se vzbudi, ljudstvo, ki toliko plačuje za šole iu ki največ trpi valed slabe vzgoje mladine, ono nai se oglasi s» svoje pravice, naj voli za poslance samo take može, ki bodo govorili, glasovali in delovali ta versko šolo.
Šolsko vprašanje je pri nas v Avstriji sedaj najvažnejše vprašanje; Škofje so kot varuhi vere zopet ljudstva opomnili na to prevažno dolžnost, na katoličanih je sedaj, delovati na to po mestih in po selih, povsod do tadnje koče vdomačiti prepričanje, da nam za zboljšanje naših žalostnih socijalnih razmer treba pred vsem korenite spremembe sedanjega šolstva.
Križ, katerega sedaj zatirajo po šolah, mora biti zopet znamenje, v katerem naj se vrši ves pouk, v tem znamenju ohranila se bo mladina versko-nravna, in tako vzgojen rod jedin bo kos orjaškemu delu, da se ugodno reši socijalno vprašanje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. oktobra. ^Notranje dežele.
Češko. Berolinaka „Germania" pravi, da so morali liberški Nemci zares prave neumnosti uganjati, da se jih še noben liberalen list ne upa zagovarjati. Vsi so jih zapustili. Kaj se pa tudi naj reče o zastopnikih avstrijskega mesta, ki prirejajo sedanske slavnosti, proslavljajo kneza Bismarcka, očitno kažejo svojo ljubezen do Prusije. Tako so policiji napravili pruske „pihelhaube" in župan je na cesarjev imendan prišel k božji službi s plavico, torej pruskim zoamenjem, na prsih, namesto reda, katerega mu je nedavno podelil cesar. Vlada je le izpolnila svojo dolžnost, da je taki mestni upravi naredila konec, posebno ker je njeno postopanje le poveličevalo hujskanje mej Nemci in Cehi. — Torej tudi v Berolinu že spoznavajo, da so gospodje v Liberci precej preočitno kazali svoje velikonemško mišljenje in je torej vlada bila prisiljena, jim malo stopiti na prste.
Češko-nemška sprava. Litomišeljski okrajni zastop se je izrekel proti razdelitevi tega okraja v jeden nemški in jeden češki okraj in bi se novo nemško okrajno sodišče osnovalo v Jahnsdorfu. Taka razdelitev ni potrebna in jo tudi večina Nemcev tega okraja ne želi. Nekateri so vanjo privolili, ter so se bali, da jih bodo sicer razkričali za slabe Nemce. Proti taki razdelitvi so pa gospodarski oziri. Preko Jahnsdorfa nemajo nemške občine nobene trgovine. Mnoge pa še dobre poti do tega kraja nemajo; če se ondu napravi okrajno sodišče, bode treba zgraditi še več cest, da bodo ljudje mogli do sodišča. — Seveda komisija pri nadsodišču v Pragi se na ta ugovor ne bode ozirala, ker njej je več na želji Schmejkala in Schlesingerja nego pa na pravem interesu prebivalstva. Pač bode pa deželni zbor se uprl takemu samovoljnemu razkosavanju okrajev, ki bi bilo v škodo razvoju dežele.
Moravsko. „Češki politicky spolek" v Brnu se je izrekel, da odobrava izjave čeških delegatov Ëima, Pâcaka in Masarjka o vnanji politiki, obsoja pa stališče moravskih delegatov Richterja in Mez-nika. V podobnem zmislu se je izreklo politično društvo za severno Moravsko. V obeh teh društvih torej sedaj veje mladočeški duh.
Dunaj. Mestni župan dr. Prix se je močno zameril nekaterim židovskim liberalcem. Predrznil se je predlagati, da bi se v mestni svèt izvolil jeden
St. Fare leta	1892	1891
43	Babno Polje........6 7	6 3
44	Dol pri Ljubljani ......	6 7	5'9
45	Krško .....'.....6 7	5 5
46	Trata . .........6 7	5*8
47	St Urška gora .......	6 7	4 4
48	Brdo..........6 6	2 7
49	Lesce ..........	6-6	6 6
50	Smartin pri Kranju.....6-6	6.5
51	Zavrac . . . ......65	5 4
52	Črnuče .........	6 4	5 0
53	Ježiea ..........	6 4	6 3
54	Polje.............6 4	6 8
55	Sorica . . . ........6 4	6 0
56	Bohinjska Bistrica......6 2	6.2
57	Čatež pri Trebnjem.....6 2	61
58	Dobovec .........	6 2	4 8
59	Budnik..................62	66
60	Soteska . . . ......6 2	5-7
61	Blagovica .........	6 0	5 1
62	Idrija ..............6 0	5 5
63	Javorje pri Loki............6 0	4 2
64	Kranj....................6 0	5 7
65	Žaljna....................6 0	5 1
66	Besnic».........5 9	5 0
(Dalje slédi.
protisemit. Sedaj je namreč jedno mesto prazno. S tem je pa župan posegel v sršenovo gnetdo. Tega pa liberalci nikakor ne dopuste. Kako lepo sedaj v mestnem svétn sami mej seboj sedé, potem bi pa bil v njem tak razpor in prepir, kakor je t mestnem zboru. Pravično bi pač bilo, da se ustreže županovemu predlogu, kajti v mestnem zboru je tretjina protisemitov, «U kaj je liberalcem za pravico, če pa ne ugaja židovskim koristim.
Ogersko. Če tudi prav pravega vzroka za ostavko ministerstva na Ogerskem ni, vendar se splošno govori, da je vladno stališče omajano. Bud-getne debate sedanja vlada ne bode več preživela v sedanji sestavi, temveč se vsaj deloma premeni. Veselo je, da se vedno z večjo gotovostjo govori, da odstopi sedanji učni minister, kateri je s svojim ukazom provzročil razpor s cerkvenimi oblastvi za-stran vzgoje otrok iz mešanih zakonov. Pričakovati seveda ne moremo, da bi nova vlada na Ogerskem bila katoliški cerkvi in pa nemadjarskim narodnostim pravična, ker na Ogerskem prave katoliške stranke še ni. Nova vlada se bode vzela zopet izmej liberalcev, torej bode le bolj osebna, kakor pa načelna prememba.
Viumjc države.
Francija in Belgija. Jako dobro je bil obiskan tabor, na katerem se je obsojalo postopanje proti belgijskim delavcem na Francoskem. Sklenila se je resolucija, v kateri se pozivlje francoska vlada, da varuje belgijske delavce. Tabor se je dalje izrekel, da naj se francoski državljani, živeči v Belgiji, nikar ne mešajo v notranje politične zadeve.
Srbija. Skupščina se je sklicala, da se formalno zadosti ustavi, po kateri se z dne 3. nov. mora sklicati skupščina. Ko se skupščina snide, odloži se takoj za dva meseca in koncem decembra pa razpusti. Volitve bodo v februvariju. Ti obroki se vjemajo z ustavo, ali radikalci pa mislijo zahtevati, da naj skupščina takoj voli tretjega regenta. Po ustavi namreč ga ima voliti skupščina, ko se prvikrat snide. Radikalci bodo torej se upirali odložitvi zborovanja pred volitvjjo regenta.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 19. oktobra. (Nakane Nemcev.) Kam liberalni in nacijonalni Nemci osobito v deželah češke krone merijo in nameravajo, kaj prav za prav hoté, o tem že davno nt dvojbe več. Baš zdaj strastno napadajo Čehe. Brnski „Tages-bote" dan za dnevom oznanja ljuti boj zoper Cehe, in iz mesta Liberce (Reichenberg), čegar mestni prusofilski zastop je danes praško namestništvo razpustilo, čuje se glas, kateri odkrito in jasno tolmači napore in namene Nemcev na Češkem. Cita-teljem „Slovenčevim" v doslovnem prevodu objavljamo Članek glasila liberških nemških fanatikov o teh ubogih, tlačenih Nemcih. Dotični liberški list piše nastopno:
„Boj, kojega mora biti nemštvo v Avstriji za svoj obstoj, traje že mnogo let, ne da bi vlada v ohranjenje tega življa, koji vzdržuje državo, kaj storila. Od onega trenotja, ko so se na škodo države in v prospeh vseh Nemcem sovražnih narodov izdale mnoge naredbe, vzrasla je nevarnost, da bo Avstrija zgubila svoj nemški značaj in s tem pravico do svojegaob-s t a n k a.
Vsaka vrstica avstrijske povestniee jasno sve-doči, da so bili to Nemci, koji bo ustanovili to državo in bili v hudih dobah edini njeni zaščitniki, toda v poslednji dobi se popolnem pozablja Stvariteljev in zagovornikov te države.
Drobni narodiči neznatnega pomena i» fanatičnega strankarstva brez cilja, prešinjeni boleh-nim hrepenjenjem po peelovanjenju države, stresejo jo s svojimi težnjami, ti narodiči, koji so bili vselej nezanesljiv živelj v avstrijski domovini, in kojih tako-zvani kralji so od prvega početka sovražili nemški cesarski habsburški rod in bojevali se proti njemu — ti narodiči, koji se nikoli niso brigali za prospeh države, temveč za koristi svoje neomejene gospodo-željoosti, drznejo se it historičnih pravic nemškega prebivalstva kovati kapital za fanatične sanjarije svojih možganov!
Zvesto nemško prebivalstvo Avstrije, koje se drži te države s celo silo nemške ljubezni, zré že dolgo potrpežljivo na to pregrešno igro, kojo izvajajo nečisti življi češko-slovanskega izvora t najsvetejšimi tradicijami nemških dednih dežel: Češke, Morave in Sletije, — na ono zločinsko počenjanje, koje nečuveno drtnim načinom namerava razdreti veti, vteleseoe v trozvezi! Zvesto nemško prebivalstvo Avstrije izpostavljeno j» te mnogo let na milost in nemilost najdrznejšemu >»• sramovanju češkega časnikarstva; njega idejali teptajo se v blato, njega kreposti sramoté, mladež po-tujčuje, življenje in imanje napada se i razbelje-
nimi železnimi žicami in kolci in najsvetejše koristi teptajo se z nogami, — in takega postopanja nasproti prvemu narodu na a ve t« ne sme nikoli in nikjer trpeti evropska kulturna država!
To postopanje vzbuja med vsem nemškim ljudstvom v Avstriji čutstvo najglobočejega nezadovoljstva, in to tembolj, ker se češki narod, odbacnivši „pošteno spravo" z Nemci, bori za stare smešne državnopravne pojave, o kojih so sami voditelji če-atileev sv. Vaelava rekli, da niso vredni „fajfice tobaka".
Cehi prjčeli so tudi, zapeljani v to po hujska-jočih listih, gospodarsko vojno zoper tlačene nemške manjšine, in dospelo je to že tako daleč, da češki narod surovo porušuje gostoljubnost, kojo v teh nekoč nemški zvezi pripadajočih deželah, vživa, in konečno nemško prebivalstvo nadleguje z najsurovejšimi napadi.
Mladočeški kolovodje so hiteli v tej dobi na Francosko in ondi so besneli s fanatičnimi privrženci maščevanja proti slavnim zaveznikom Avstrije, zoper nemško državo; govorili so ondi veleizdajne govore, fanatizirali so češko svoj&t in dobili tako nečuveno samovladje nad nemškim življem!
Da imajo Cehi jasno hrepenjenje, potlačiti nemški živelj v Avstriji in ustvariti iz te države češko - slovansko, — ni nobenemu razumnemu državniku več tajnost! Ti napori pridobivajo vedno ve8 tal, najžalostnejša je pa še ta okoliščina, da ti, ki stoj^ sedanjemu sistemu na čelu, in njih organi kažejo jako malo vo^je, postopati zoper tako poče-
nianie(Konec sledi.)
1 ■ " " 1. ■ ■■,■".' i» »i .......
Socijalue stvari.
Špekulacija. Ljudje brez vesti in brez srca na vse možne naeine skušajo revnemu ljudstvu izvabiti trdo zaslužene groše. Drago mora plačevati često ponarejena živila; vrh tega je pa še love, naj zapravljajo svoje novce za nepotrebne stvari. Zviti so podjetniki. Vse ponuja, karkoli more zanimati, kar more lagoditi človeku, -t- Za plačo pa pravi plačal boš polagoma. Treba je pa jemati v poštev, da ti v ceno jako temeljito prodajalec vračuni izgubo na obrestih in nevarnost, da celo svoto izgubi. In tako bore delavee, obrtnik ali sploh človek, ki nima mnogo denarja na razpolaganje, kupuje perilo, opravo hišno in kuhinjsko, obleko in celo srebrnino ali zlatnino in neprimerno drago plačuje te z večine mu nepotrebne stvari. Vjet je a tako kupčijsko pogodbo često leta in leta in vedno se mu hudo poznd dotični znesek, ki ga im| plačevati svojemu upniku- In ta služi velikrat pri takem podjetju 80 —100% in še vež. — Ta žalostna prikazen se pa ne ponavlja le redkoma, marveč dan za dnem židovska špekulacija na imenovani način pomaga vzgajati — proletarijat.
Delavci na Dunaju so dragi in malo jih je. Za 1-30 gld. dnine jih ne morejo dovolj dobiti. Brzojavili so po nje k nam v Ljubljano in v Goding. Slovani — zidajo Dunaj in mu pomagajo z denarnimi in človeškimi silami k razvoju. Zato se pa pitajo o — tujčini naseljenci.
Novi denar. V kratkem prično na Dunaju kovati novi denar. Za poskušnjo so že napravili krone . in dvajsetice iz nikla. Na jedni strani ima krona cesarjevo glavo; medaljer Šarf jo je letošnje poletje v Išlu znova izdelal in po tej je lepo posneta; na drugi strani je avstrijski dvo-orel. Napisi so seveda pristno — nemški! Tudi dvajsetice so lepe. Nikel se je dobro ponesel; trajen je blezu in denar iz njega — lep. Za malo časa Be poskušnje predlože cesarju in ko jih potrdi, prično kovati. Za 30 milijonov kron zlata je deponirala avstro-ogerska banka kovalnemu uradu in začetkom prihodnjega leta imajo biti krone že gotove. Sredi novembra prično tudi srebrni denar kovati, kmalu po novem letu pa bronast drobiž. — Na Ogerskem je dala krona več dela. Sestavljeni grb vseh dežela ogerske krone, ki
ga------nosijo angelji, je
težko delo. Ravno tako je tudi precej dala opraviti podob* cesarjeva, za magyar-embera seveda v celem ornatu, kot kronanega kralja. Kovanje je kremniško in se hvali.	K.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. oktobra.
(Udaneatie itjave.) V nedeljo dne 16. oktobra t. 1. je poslalo (upanstvo občine Bado-| vi a a nastopno itjavo prevzvišenemu knotoškotu v Ljubljani: Preapoitljivo podpirani odborniki občine
B a d o v i c a naznanjamo Vaši pre vzvišenosti naj-vernejšo ndanost in spoštovanje. Obžalujemo in obsojamo neosnovane in obrekl]ive napade slovenskih liberalcev na Vašo Pre**rižen«st. Povdarjamo, da n*zori in sklepi prvega slovenskega katol. shoda so naši nazori in naši sklepi. — Podpisani: Ivan Kra-marič, župan; Marko Gršič, Matija Žugelj, Martin Bežeh, Marko Petrič, svetovalci; Fr. Schweiger, Mart. Matekovič, Mart. Petrič, Mark. Nemanič, M. Tome, Jan. Bežek, Mart. Volk, odborniki. — Občina dobrovska pri Ljubljani je odposlala dne 24. oktobra to-le izjavo: Imeli smo izvanreduo srečo in čast, da ste, prevzvišeni g. knez in škof, našo občino v teku treh let trikrat obiskali. Ljubezen, s katero smo Vas sprejemali, udanost, katero smo Vam vselej skazovali, Vas je — tako upamo — dovolj prepričala, da imate tukaj zvesto udane vernike, na katere se morate zanesti v vsakem slučaju, Bavno zato se je zdelo nam kfkor se zdi iz istega vzroka tudi mnogim drugim občinam — nepo.trehno, Vain sedaj na novo zagotavljati Mejo «danost in tveetobo. — Ker nasprotniki Vaši in naši tako zlobno in lažnjivo napadajo Vašo Prevzvišenost, zato Vam podpisani občinski možje s županom na čelu izrekamo tem potom svojo popolno udanost in zvestobo, kakor tudi ob enem odločno o b so jamo krivično rovanje nasprotnikov zoper Vašo Prevzvišenost. Ko so pogumnega in neustrašenega škofa Tomaža Hrena v začetku 17. stoletja oblegali sovražniki» v njegovi lastoi palači, , ... tedaj pridejo Do-bioviani" — tako poroča zgodovina — »srčni kmetje z Dobrove, razžen6 prote-stantovsko gospode »n «proste svojega i ob reg a pastirji." (ŠlomšSk: Zbrani spisi, III. zrezek, str. 68). Častno je to poročilo zgodovinsko za naše pradede, a v njihovih vrstah stojimo tudi mi in smo, če bi bilo treba, pripravljeni, na enak način začrtati sv«>je ime v zgodovino. — Vaši Previvišenostj verno udanir Miha Novak, župan; Jožef Zore, Anton Botar, Aut. Laz-nik, Franjo Dolintr, Franc Črne, France Oven, Anton Suhadolc, Peter Dolinar, Andrej Vrhovec, Miha Prosen, Matija Plevnik, Jernej Babnik, Jan. Majar, Matija Grapar, Peter Selan, občinski odborniki. — Tako vrle občinarje iA občine, kakor so v Badovici in na Dpbrovi, miti Bog pojavljaj in blagoslavljaj! Spoznavale) katoliški današnjih dalj živeli!
(Slov« «d deželnega predsednika) so jemali v soboto, nedeljo in včeraj občinski predstojniki gorenje* in dolenje-lopaöki, kamniški, kamniškega, brd-skega in zatiškega sodnega okraja in župan vrhniški.
(Vodja c. kr. deielne vlade kranjske, gospod dVOrni svetnik baron Hein), se je včeraj popoldne t briovlakon pripeljal v Ljubljano ter se Bastanil pri Maliču. Na kolodvoru sta ga pozdravila gosp. dvomi svetnik Schemerl in presidijalni tajnik g. vitez L a s c h a n.
(Dosledni v trdovratnosti.) Včerajšnji „Narod" ima mej „domačimi novieami" to-le: „Stolni kapi-telj ljubljanski priobčil je v sobotni številki „Slovenca" „ad vocem" okrožnic neko izjavo, katero vzamemo mi za danes na vednost in druzega nič. Okrožnica, katero smo ponatisnili, .potrdila se je .se-daj oficijelno kot pristna. V ostalem nimamo svojemu članku „V pojasnilo" gtedl n* to itjavo ničesar pripomniti." — Mi menimo, da smo od od svoje «treni v vseh oeirib vršili doltaost, javljajoč v tej stvari „Narodove" trditve in dokaze, bkratu pa tudi neovrženo dokazujoč, kje je laž in kje je resntea. Ali je tudi „Narod" to storil, sodijo na| naši čitatelji na temelju gori omenjenih hesedij. — Taki so naši politični nasprotniki!!
(Državni zbor) se snide dne 5. novembra ter prične obravnavo o državnem proračunu za 1. 1893. Na vrsto pride tudi zakon proti ponarejanju živil.
(Ii Kraji«) se nam piše: Do<5 23. t. m. je imelo tukajšnje „Katol. politično društvo" svojo dobro obiskano obletnico. Prišel je bil poleg dragih gostov is Poljčen, Vodnika itd. i« naš dri. poslanec g. prof. Bobič iz Maribora, da nam je po-ročal o svojem delovanju f državnem zboru. Ko je («povedal, da radostno pripoznava sklep« I. slov. |atol. shod*, kataceg* se je udxleiil kot podpredsednik v šolskem odseku, izrekli so mu navzoči njegovi volilci svoje popolno saupabj«. Novi- pno-«ednik vč. g. nadžopnik Voh razložil nam j* velik p m— I. «lov. katol. «h»i«, poeebtio pojaeoil aam je zmoto onih, ki narodnost stavijo nad varo. Gosp.
dr. J. Budolf položil je v obliki z navdušenjem vsprejetih resolucij g. poslancu Bobiču na srce nekatere krivice, ki se tukajšnjem Slovencem gode na gospodarskem, posebno pa na narodnem polju. Izrekla se je splošna želja, da bi se zbori tega društva večkrat sklicali, ker so jako poduči ji vi. Bog pomozi I
(Nesreča.) V petek je razsajala po Vipavski dolini huda burja z dežjem in snegom. V takem vremenu je vozil neki vinski trgovec s Cola proti Sturji. Sedel je na vozu trdo zavit v konjsko plahto braneč se dežja in vetra. Kar burja nagloma silovito potegne, vozniku odvije ogrinjalo in je vrže na konja. Žival se ustraši, odskoči na stran, omahne čez cestni zid in tako nesrečno pade, da na mestu pogine. Voznik se je le malo potolkel, a škoda in strah ga bodeta še dolgo spominjala, kako neprijetno in nevarno je voziti po Vipavskem v takem vremenu.	Liga + 13.
(Osebna vest.) Umrl je 10. t. m. v Jeruzalemu P. Frančišek Jožef Costa-Major, vodja tamoš-njega avstrijskega romarskega gostišča v Jeruzalemu rodom Tirolec. Bolehal je že delj časa za neko srčno boleznijo, ki ga je 8. t. m. prav srdito zgrabila in 10. t. m. zjutraj položila na mrtvaški oder. Pokopali so ga še istega dnd popoldne na Sijonu. Bil je do romarjev silno prijazen in postrežljiv. Za gostišče, katero je upravljal nad 13 let, si je pridobil velike zasluge. — Od 1. 1868 —1870 je isto službo opravljal nekdanji šentjakobski (ljubljanski) župnik Hrovat, ki je umrl v Ljubljani 1. 1887. — Vsakokratni vodja gostišča je odgovoren najprej dunajskemu komisarju za sveto deželo. Imenuje ga dunajski nadškof. — Več o avstrijskem gostišču je čitati v dr. Lampetovem „Jeruzalemskem romarju", katerega je izdala letos družba sv. Mohorja.	I
Liga + 29.
(Iz Planine) se nan) poroča 24. t. m.: Svetli kriez Hugon Windisch-Graetz je povodom svoje srebrne poroke blagovolil darovati za uboge planinske žnpnije 100 gld., za cerkvene potrebe 50 gld. in gasilnemu društvu v Planini 50 gld. Za te velikodušne darove bodi njega svetlosti po tem potu izražena srčna zahvala. Bog povrni z vsemi dobro* tami. — Sueg je privabil kosmatine medvede z gora v nižavo. Včeraj je bil lov na jednega v Hru-šici, ne daleč od Kale, — toda imel je srečo in se brez škode zmuzal mimo lovca. — Danes je lov na druzega medveda blizu vasi Lipsdui pod „Križno goro". Izid Vam nasnanim pozneje. — V soboto je bila volitev občinskega načelništva. Za župana je izvoljen g. Jožef Blaž6n iz Planine, Bvetovalci so gg. Sebenikar, Gabranja, Hieng, Lenassi, Kremenšek. Poprejšnji župan g. Anton Kovšca je skozi 17 let nosil — v sedanjih časih ne ravno lahko in prijetno — breme županstva; — bil je jako spreten v uradovanju, da malo tacih in vseskozi pošten in nepristransk.
(Poročil) se je v Mariboru g. dr. Janko B e z j a k, profesor na tamošnjem učiteljišču, z gospico Vero Berdajsovo. — Jutri se poroči v tukajšnji frančiškanski cerkvi trgovec g. Ivan K r i s p e r z gospico Marijo Janeschevo. — Jutri se poroči g. M. L e s n i k a, učitelj v Velki na Štajerskem, z gospico Viljemino Kovačevo, hčerjo pokojnega ljubljanskega mestnega fizika dr. Kovača.
(«. Anton Belec,) posestuik v Št. Vidu pri Ljubljani, znan pospešitelj napredka, osobito v domači fari, imenovan je krajnim šolskim nadzornikom ta ondotno šolo. Čestitamo!
(Uradniške vesti.) Naš rojak c. okr. glavar Fran K o I e n c je iz Špitala na Koroškem pre- ' meščen v Velikovec. — Poštnimi kontrolorji so imenovani: poštni blagajnik J. Avsenik v Pulju za Ljubljano, oficijali Biringer, Cernica in BuTger za Trst, Furlani za Gorico in V. Jenčič za Ljubljano; za blagajnike oficijali Str* mole za Gorico, Jflttner za Pulj in vitez A n-d r i o 1 i v Tržiču za Ljubljano.
(Vmeščena kot inpnika) sta bila včeraj v Ljubljani čč. gg. Janez Mervec za župnijo Št. B u-per t in Jakob Porenta »a župnijo Stopiče. .
(Slovensko gledališče.) Jutri dne 26. t. m. bode koncert komornega virtuoza gosp. Františka Oudrička s sodelovanjem g. K. H o f f m e i s t r a. Program: I. Meiidelssobn: „Koncert za gosli emoll". litra g. Fr. Ondfiček, spremlja na klavirji» g. K. Hofimeister. 2. „Kdor se poslednji smeje.* Vesela igra v jeduem dejanju. 3. a) J. Baff: „Arija", b) Paganini: „Moto perpetuo". Igra na f gosli g. Fr. Oadhček, spremlja g. K. Hoffmsist-»r.
4. Ernst: „Ogerske pesmi." Igra na gosli g. Fr. Ondfiček, spremlja na klavirju g. K. Hoffmeister.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je prvomestnica srednjemestne ljubljanske podružnice, blagor, gospa M urni kova, izročila 500 gld. doneska. — Bog živi slovenski deci tako usmiljene darovalke.
(Krščanski nank v obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani.) Vprašanje, stavljeno v včerajšnjem našem listu: Kedaj da se uvede krščanski nauk kot obli-gatni predmet v obrtni nadaljevalni šoli združeni z realko? — nam je popraviti s tem, da to vprašanje velja za l|ubljansko obrtno nadaljevalno šolo rokodelskih vajencev. — Mi smo že večkrat drezali v to stvar, a nobedenkrat nismo dobili pravega odgovora. Prosimo torej vzlasti gg. cerkvena zastopnika v deželnem šolskem svetu, da bi v tem oziru kaj storila za krščansko vzgojo zapuščenih rokodelskih vajencev.
(Slovensko nradovanje.) Svoječasno smo poročali, da je vrla slovenska občina Bistrica pri Pli-berku na Koroškem vpeljala slovensko nradovanje. Koroški deželni odbor pa se je branil sprejemati slovenske vloge in je občinskemu odboru zaukazal, naj nemški dopisuje. Le-ta pa se po gospodih v Celovcu ni dal ugnati v kozji rog in se je po gospodu dr. Ivanu Dečku pritožil na višje inštance. V petek dne 28. t. m. bode v tej zadevi obravnava pred c. kr. državnim sodiščem na Dunaju.
(I« Žir«v) se nam piše, da so imeli dne 20. t. m. prav slab somenj. Ljudje so bili sicer nagnali precej živine, pa začelo je deževati in spraznilo se j« sejmišče. — Pred kakim poluletom smo imeli nove občinske volitve. Izvoljen je za žopana mož-poštenjak, ki se mnogo trudi, da spravi v red občinske finance.
(Nov poštni nrad) se bode otvoril v križki žu-paniji na Goriškem, ki bode imel vsak dan zvezo z Gorico in Ajdovščino.
(Na e. kr. realki v Gorici) se v tekočem šolskem letu v nižjih razredih nstanove paralelke, ker se je letos oglasilo izredno veliko učencev.
(Italijansko vino.) Prošlega meseea se je preko Trsta uvozilo do 100.000 meterskih stotov, preko Beke pa 40.000 met. stotov italijanskega vina. Od mnogo stranij pa čujemo, da slabo konkurira to vino z našim vinom. Kdor si ga je jedenkrat privoščil, je ozdravljen in si ne želi več po njem. Tudi drugim zahtevam naše vinske trgovine ne ustreza. Upajmo tedaj najboljše za naše vinske kraje!
(Za vinske trgovce.) Iz Topolovca v Istri se nam piše: Vsak izobražen Slovenec v^, kako brezobzirno tlači italjanska stranka v Istri ubozega kmeta s slovensko-brvatskega. Italjani imajo v rokah vso trgovino in kapital, brižen kmet nima kakor grudo zemlje, ki ga hrani. Letos pridelal je naš Istran obilo dobre vinske kapljice, katero želi čim preje spraviti v denar, da poravna davke iu dolgove. Slovenski krčmarji in vinski trgov«), držite se narodnega načela: „Svoji k svojim", ne kupujte vina od italjanskih prekupovalcev po isterskih mestih, kateri vino navadno samo v svoji kleti prideljujejo in pomnožujejo, nego obrnite se do priprostega slovensko-hrvatskega seljaka, k! ima dobro, naravno kapljico. Dopisnik teh vrstic slišal je več slučajev, da so krčmarji s Kranjskega prišli v Istro po vino. Na potu so jih vlovili mešetarji, jih spravili v mesto, kjer so od italijanske gospode kupili namesto vina pitijot ali pa „bevando", to je pijačo, ki se napravi iz sladkorja, špirita, vode in nekoliko vinskih tropin, na katerih se kuha. Da svoje rojake obvarnjem taeih sleparij, pregovoril sem dva rodoljuba, da bodeta posredovala pri kupovanju vina v naši občini. Kdor hoče kupiti dobro in pošteno vinsko kapljico, naj se pismeno sli osobno obrne na Antona Matjašič-a, posestnika na Livadah (pod Motovunom), pošta Portole, Istra, ali pa na Grgo Saule-ta, posestnika na Topoloveu, pošta Portole. Ta dva odlična rodoljuba bodeta postregla vsakemu, kdor se pismeno ali ustno radi vina do nju obrne.
(Duhovniške premembe v Iavantinski škofiji.) C. g. Avg. Hecl, župnik marenberški, je imenovan administratorjem marenberškega dekanata. C. gospod Vinko Kol ar je kot kapel*n prestavljen od S«. Martina r Rožni dolini k Sv. Martinu na Paki.
(Z Rek«) se nam piše: Minoli teden je zmrznil blizu Sežane neki mož, ki se je pa vozu peljal proti domu. — Na Reki 8« je v soboto hotela usmrtiti neka deklina. Nastrgala je žvepla z žveplenk v kozarec vode ter to zmes popil«. Ker pa je na svojo srečo vse izbljuvala, rešila si je življenje. — V
našem mestu je vse madjarsko in laško, niti jed-nega napisa ne najdeš hrvaškega. Dobre službe dobivajo le Madjari in Lahi, dočim je domačin vesel, če dobi zaslužek v kaki tovarni. Dac je tako velik, da stane liter piva 32 kr. Potem naj še revež živi. Milijoni se vtikajo v zgradbe, a ljudstvo še polente nema. In vendar se ogromna nerazsodna večina klanja — madjarski gospodi.
(„Argo".) Dobili smo 4. številko imeuovauega nemškega časnika za našo deželno zgodovinopisje, ki prinaša mnogo zanimivega gradiva. — Nadaljuje članek: Gradišča v Št. Mihelu pri Hrenovicah.
—	Najdeni ne na Studenem. — „Morišča" v arheologiji. — „Judje" v arheologiji, — Attila ali Atilla.
—	Raziskavanje votlin na Krasu. — Solnčna vročina leta 1892. — Poročila iz Muzeja. — Naslovi sami že pričajo o raznovrstnosti in zanimivosti v tej številki nabranega gradiva. — Strokovnjakom in prijateljem starinoslovja priporočamo list v naročbo.
—	Izdajateljstvo lista je mnogim doposlalo prvo številke na ogled, prosi pa, da naj mu jih blagovolijo vrniti, ako ne mislijo poslati denarja za naročnino.
Telegrami.
Dunaj, 24. oktobra. Včeraj sta bila na Dunaju dva kolere sumna slučaja.
Dunaj, 25. oktobra. „Wiener Zeitung" objavila je cesarjevo ročno pismo, s katerim se sklicuje državni zbor na 5. dan novembra.
Praga, 24. oktobra. V pravdi za ded-ščino grofa Waldsteina bila sta oproščena zatoženca Weinelt in Kleidorfer.
Budimpešta, 24. oktobra. Od včeraj zvečer do danes zvečer 19 ljudij zbolelo za kolero, 5 pa umrlo. Danes v Kalosei prvi slučaj kolere. V Temešvaru umrli brodar je tudi imel kolero. V Zemunu je danes osmi slučaj obolenja za kolero.
Budimpešta, 24. oktobra. V plenarni seji ogerske delegacije odgovoril je sekcijski svetnik Cziraky v imenu ministra vnanjih stvarij na vprašanji Ugronovi, da so pri največ avstro-ogerskih poslanstvih in konzulih madjarski govoreči uradniki. Že sklenjeni zakon o konzulskem sodstvu stopi v veljavo sredi bodočega leta. Delegacija je izimši treh opozicijonalcev ministrov odgovor vzela na znanje.
Budimpešta, 25. oktobra. „P. Lloyd" odločno zagotavlja, da so vsa poročila o mi-nisterskih krizah neutemeljena. Niti vsq mi-nisterstvo niti kak posamičen minister ni dal ostavke in je tudi dati ne misli.. Zato tudi ni nobenega povoda.
Budimpešta, 25. oktobra. Ogerska delegacija nadaljuje v današnji seji posvetovanje o vojnem budgetu. Ugron je izjavil, da on proračuna še za podlago specijalne debate ne vsprejme.
Berolin, 24. oktobra. Knjigovodja Riet-tors je s poneverjenjem nemško banko oškodoval za 100.000 mark. Poneverilca so zaprli.
Umrli «o:
21. oktobra. Janez Spreitzer, delavec, 41 let, Ulice na Grad št. 12, srčna hiba.
22. oktobra. Jožef Slana, dijak, 14 let, sv. Petra cesta št. 45, angina difteritica. — Marija Eonc, dninarjeva žena, 52 let, Kravja dolina 2, spridenje krvi. — Janez Janežič, delavec, 56 let, je bil ob severni strani Lattermanovega drevoreda mrtev najden na kapi.
V bolnišnici: 20. oktobra. Frančiška Podbevšek, delavka, 22 let, legar. — Anton Krasna, dninar, 18 let, dysenterie.
VremenNlco «poročilo.
Ca«
opazovanja
24
7Tu. zjut. 2. a. po 9. «. zve
£
Stanje
trakomerm ▼ mm
734-3
732-8 732-7
toplomer* po Celiiju
V uler
10 4-4
3-6
brezv. si. zap.
Vreme
megla
dež oblačno
S »
r
o
as «
o
(M I
2-70 dež
Srednja temperatura 3-0°, za 6 6° pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 23. oktobra.
Pleni-»,	hktl.	...	6 12	Špeh povojen, kgr. .	— 74
Rež,	.	...	5 22	Surovo maslo, „ .	— 75
Ječmen.	„	...	3 96	Jajce, jedno „ .	— 08
Oves,	,	...	2 52	Mleko, liter .	— lOj
Ajda.	„	...	5 77	Goveje meso, kgr. .	— 64,
Proso,	.	...	4 78	Telečje „ „ .	— 56
Koruza,	„	...	4 50	Svinjsko „ .	— 54j
Krompir..........2 70	Koitrunovo „ „ .	— 36
Leča,	„	12 — Pisanec.....— 35
Grah,	„	. .	10 - Golob .....- 15
Fižol,	.	. , .	8 -	Seno, 100 kgr. . .	2 05
Maslo.	kicr. .	— 90	Slama, „ „ . .	1 87
Mast,	. .	_ 68	Drva trda, 4 kub. mtr.	7 53
Speb «vei,	. .	— 54	„ mehka. . ,	5 —
507 1
Svarilo.
S tem se svari vsakteri, naj mladoletnemu, bolehnemu Adolfu Grllec-u —
ki je od svojih starišev z vsem popolno preskrbljen — ničesa ne posojuje ter od njega ničesa ne kupuje ali v zastavo sprejema.
V Ljubljani, dnč 25. okt. 1892.
506 1
Tožnira srcem naznanjam prečast. gg. duhovnim sobratom, prijateljem in znancem, da so moja draga mati, gospa
e »
po večletnem bolehanju in večkratnem prelomu svetih zakramentov danes zjutraj ob s/*7\ uro. v Gospodu zaspali.
Pogreb bode jutri, 26. t. m., ob >/„5. uri popoldne iz biše št. 8 na Dunajski cesti.
Prosim lepo za „memento" I
V Ljubljani, du4 25. okt. 1892.
P. Hugolin Sattner.
Ord. s. Francisei.
VI. izkaz darov za Prešernov spomenik.
Prenesek . .	753 gld. 39 kr.
Drugoletniki mariborskega semenišča ...	12 „ 15
Andrej Mahorič v Ptuju....... 7 n _
Pet slovenskih abiturijentov ljubljanske realke	32 l — „
Prebitek dijaške veselice v Kranju ...	43 „ 60 „
Skupaj . . 848 gld. 14 kr. V Ljubljani, dné 24. oktobra 1892.
Anten Fantek,
blagajnik.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaolje in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
d2) 79 zobozdravnik
pri Hradeckega mosta I. nadstr.
Tuje 1.
23. oktobra.
Pri avstrijskem cam : Straus in Schäfer, potovalca ; Luzar, preglednik, z Dunaja.
—	Kukoritz, črkostavec, iz Gradca. — Theuerschuh iz Tržiča.
Pri bavarskem dvoru: Michelitsch iz Gradca. — Hafner z Brda. — Kaplja iz Hrastnika. — Cassmigon in Staucher iz Saškega.
Pri Južnem kolodvoru: Bredenbech, zasebnik, iz Opatije. — Raz-boršek, trgovec, iz Šmartna.
—	Ferziarini in Rossi in Vidna. — Ulepič, poštni Uradnik, iz Matulj. — Martens iz Frankobroda.
Pri Slonu: VVeiman, uradnik; Lazar, Reiss, potovalca ; Abeles , Goldblat, Mayer, Damasko, trgovec, z Dunaja. — Wilhelm, trgovec; Goršič, učitelj, iz Gradca.
Izvrstna naložba kapitala:
14 zastavna pisma
gališkega zemljiško-kreditnega društva,
ustanovljenega IB42.1, s cesarskim patentom z dni 1. novembra IB4I,
pupilarno varna, davka in pristojbin prosta, torej prosta fatiranja.
Vsprejema jih avstro-ogerska banka.
Ta zastavna pisma izdajajo se na prve hipoteke velepoaeatva z
jamstvom vseh članov.
Mestno in kmetsko posestvo je pri tem izključeno.
Zastavnih pisem kroži za gld. 77,333.715, katera so vknjižena na posestvih v vrednosti 197,136.899 gld., to je 251-6% vrednosti krožujočih zastavnih pisem, tako, da pride na 100 gld. v zastavnih pismih gld. 25160 pokritja.
Ta zastavna pisma prodaja po dnevnem kurzu	466 8—4
DUNAJ,
Wollzeile ¿t. 30
menjalnica delniške družbe
MERCUR' Mariahilferstr. 74 B.
-gaMB Dunajska t> o r
a.
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	75
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—
Salmove srečke, 40 gld........62 .	25
Windischgraezore srečke, 20 gld.....58	.	—
Akcije anglo-avBtrijske banke, 200 gld. . .	151	. _
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2795	. _
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	96	70
Papirni rubelj....................1	„	19
Laških lir 100............_
Dni 24. oktobra.
Papirna renta 5 %, 16 % davka .... 96	gld. 55 kr.
Brebrna renta 5 16* davka ....	96	.	35 .
Zlata renta 4%, davka prosta . . . . .	114	„	50 .
Papirna renta 6%, davka prosta ....	100	.	20 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	981	„	— .
Kreditne akcije, 160 gld........310	„	75 .
London, 10 funtov stri........119	„	70- .
Napoleondor (20 h.)................9	„	52'/,.
Cesarski cekini........'. .	6	„	70' „
Nemških mark 100 . !......: . .	58	„	75 „
Dni 23. oktobra.
Ogerska zlata renta .......112	gld.	—
Ogerska papirna renta 5%......100	„	40
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186	„	25
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „ „ . „V/»*	100	»	15
Kreditne srečke, 100 gld........190	„	75
8t. Genois srečke, 40 gld.......62	„	75
kr.
, MERCUR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile itev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, araike, valute
in
dovlzo.
Runa naročila tcvrié se oajtoineje.
Za nalaganje kapital ou priporočamo :
4% bolzanako-meranake prioritete.
41/,* (aliiktga xemljlikega kreditnega drultva zastavna plima.
dnhovako-podmokelake (Dux - Bodenbaoher) ■rebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje M____ m
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Isdaiatelj in odgovorni rrednik : Or. Ivan Janatift.
Tis*; .Katoiijr» Tü«»rtt»- « l,ini>hant.