Ob cerkniškem jezeru . z. 4 - •* • ~ Na zelenih pašnikih mi daje ležišče: Zfc vodam počitka me vodi. Duhovno žlvljen e m ir Mnc a id r c . i crn co BU£NQ5 A^ES • LETO 69 *** JANUAR 2002 Birmanci iz Slovenske vasi s škofom Alojzom Uranom in Janezom Cerarjem Brata Čampa, Damijan in Fernando, z botroma in škofom Uranom Levo: Prvo sveto obhajilo otrok na praznik Brez madežne, 8. decembra, v cerkvi Marije Pomagaj Foto: Marko Vombergar Spodaj: Dva posnetka s pokopališča v Skriljah kjer čaka vstajenja prelat Jože Škerbec. E B9 A UVODNIK________________________________________________________ NA PRAGU NOVEGA LETA Marko KREMŽAR |\Z" o se sprašujemo, kaj nam bi IX novo leto lahko prineslo, se j"*- V. nam skoraj vsiljujejo besede Kot: terorizem, kriza, globalizacija. ^rjetno zato, ker so med seboj po skoraj nevidnih vezeh povezane do ake mere, da jih je težko ločiti. Ven-ar je bilo o njih napisano s tehnična in političnih vidikov že toliko, a tega v verskem listu ne kaže pona-D »iti. Ker pa gre za pojav, ki je vsestransko zaznamoval človeško družbo n '1° utegne v prihodnje prizadeti še m°čneje, je vendarle prav, da se ob nJem zamislimo tudi kot katoliški verniki. GLOBALNA kriza in rast Katoličani, ki smo poklicani k uni-erzalnosti, ne bi smeli spregledati, da je povezava e ^ jo prinaša tehnološka globalizacija, lahko kratna priložnost za evangelizacijo družbe. Prav k° Pa je prav, da se sprijaznimo z dejstvom, da v°^taja globalna družba, kljub krščanski preteklosti, ral ° k°ij Poganska. Splošno razkristjanjenje bi mo-a resneje upoštevati tudi tako imenovana laična ruzba, kajti kriza, ki jo doživlja svet predvsem na h?,^)0f*arskem področju, je v bistvu moralnega, to je i verskega značaja. m temeljih družbe, ki se izneverja vrednotam, je opaziti globoke razpoke. Skozi stoletja so ko ° imenovane »krščanske države11 črpale življenjs-Ve S1° iz vrednot, ki so jih ljudstva nekoč sprejela z Q-r°" Sodobna družba, ki že nad dvesto let vztrajno nvavero na rob dogajanj, seje z oslabitvijo duho-v 2ega ^'vUenJa med ljudmi znašla brez trdnih vrednot 2 "ati> to je v slepi ulici, kjer se ji obeta anarhičen boj Pkefivetje močnejših. ce, storjene v dobi, ki se je pričela z indus- Za krivi ’ ogoljene v uuui, ki seje piiceiit z mu us dn 1Zacij° Evrope in sedaj odhaja v zaton, smo posre-ok° S!)odg°vorni tudi katoličani. Ne sicer, ker bi se «sčali s tehnološkim napredkom v škodo bližnjih, tali er k* kiU katoličani izumitelji brezobzirnega kapi-tleb ma’temve^ zato, ker smo pustili, da so prva dese-Evra lndustrijskega napredka zdrsnila mimo nas. dov°?S^ Katoličani so dobo industrijske revolucije Pov°J k°kro razumeli, da so obsojali krivice, ki jih je ra2y rocala> a ne dovolj, da bi se postavili na čelo li tir-n?l- Zavzeto so se upirali krivicam, a niso uporabi-tehn' v°Zn°Sk’ Ki jih je odpirala doba miselnega in lcnega napredka. Ne le tehnika, tudi filozofija se je pričela razvijati mimo naših katoliških prednikov. Tako imenovani,,napredek" se je zato usmeril proti krščanstvu in povzročil s svojo neurejeno rastjo na svetu veliko hudega. Po vsej verjetnosti posledice, kijih bo imela globalizacija za človeštvo, ne bodo manjše od onih, ki jih je prinesla prednikom doba industrializacije. Od današnjih generacij je v veliki meri odvisno, če bodo silnice, kijih sprošča ta pojav, v večji meri orodje napredka v službi resnice in pravice ali orožje za nove konflikte. Kot navadno, tudi v tem primeru, ni iskati temeljitih rešitev v svetu politike in medijev. Politične in medijske strukture sicer pomagajo rasti ali rast zavirajo, lahko lajšajo ali otežkočajo ljudem življenje, a same na sebi niso zmožne posredovati ne rasti in ne življenja, pa tudi ne spreobrnjenja. Družba se prične spreminjati bodisi v dobro, bodisi v slabo, od spodaj. Velike zunanje spremembe, tudi na področju politike in medijev, se pričenjajo v mislih posameznikov, se nadaljujejo v besedah in končno izbruhnejo v dejanju. Prav v tem je veliko poslanstvo in naloga katoličanov. Proces tehnološke globalizacije je nastopil v času, ko je moralna sila družbe padla na skrajno nizko stopnjo. Tehnološki razmah in moralno propadanje nista vzročno povezana pojava, a ker sovpadata, spravljata svet v stanje naraščajoče krize, ki presega gospodarska merila. Ker je tehnični napredek sam na sebi dober, rešitev ni v odporu do novosti, temveč v splošni moralni okrepitvi. Zdravljenje etično izčrpane, obolele družbe pa ima svoje izhodišče lahko le v moralni in intelektualni obnovi oseb. Ko se posameznik zave pomembnosti vprašanja, zakaj je na svetu in prizna, daje odgovoren tudi za spoznanja, za vero in za blaginjo bližnjega ter prične v skladu s tem usmerjati svoja dejanja, je storil korak k obnovi sebe in družbe. Moralna obnova sveta je v bistvu apostolska naloga. To nas postavlja, katoličane, pred sicer staro, a vedno aktualno nalogo: kako živeti v svetu, a ne biti od sveta? Kako ohraniti zanimanje, a obvladati bolestno radovednost? Kako spoštovati različnost, ne da bi postali mlačni? Kako ločiti resnico od laži in pleve od zrnja? Kako biti zavzet, a ne fanatičen? Kako resnici služiti, ne da bi si jo lastili? Kako graditi družbo, pa reševati svoje srce in svojo dušo? i V Cerkvi je nekaj desetletij prevladovalo mnenje, " da bodo množična gibanja spreobrnila svet. Gibanja res navdušijo in pomagajo človeku, vendar le, dokler imajo v svoji sredi notranje gibalo, to je krepostno, za dobro vneto osebo ali skupino oseb. Danes postaja jasno, da se bo treba, tudi za ohranitev struktur in gibanj, vrniti k drobnemu in skoraj nevidnemu delu za vsako osebo posebej. Taka pot bi se zdela za katerokoli drugo družbeno telo brezupna, za katoliško Cerkev, ki rešuje svet tako, da skuša rešiti vsako dušo, pa je to edina zanesljiva smer. Slovenskemu katoličanu pri tem ni treba čakati na tuje iniciative in na zglede iz drugih koncev sveta. Dovolj je, da se vrnemo k svojim koreninam in pričnemo z delom. NOVA RELATIVNOST Ko so lani semptembra ZDA napovedale vojno terorizmu, se je zgodila v političnem in medijskem svetu zahoda neka vidna kvalitativna sprememba. Terorizem, ki je bil v dvajsetem stoletju na vse načine upravičeno orodje levičarskih sil, je bil kar naenkrat obsojen kot absolutno zlo. Zdi se, kot da bi po nekaki čudni metamorfozi terorizem spremenil v očeh „napredne-ga“ zahoda svoj moralni predznak. Kako je sicer mogoče, da ga zdaj obsojajo taki, ki so gledali z občudovanjem včerajšne teroriste? Marje bil Che Guevara v bistvu manj terorist kot je Ben Laden? Tudi on je prisegal na razne „ osvoboditve" s pomočjo bomb. Zakaj bi bile dobre bombe, Jci so jih postavljali levičarski teroristi v Južni Ameriki in z njimi pobijali nedolžne ljudi, medtem ko je napad, na prav tako dobre ljudi v ZDA, slab? Zakaj naj bi bil vreden občudovanja terorizem Ben Guriona in tovarišev, ki so pred pol stoletja dosegli z bombami izraelsko državo, obsojanja pa terorizem Arafata, ki hoče doseči isto, napodoben način, za Palestince? Tudi revolucionarni terorizem komunistične partije, na primer pri nas sredi vojne, bi morala postaviti slovenska država pod vprašaj, vsaj zdaj, ko se je uradno postavila v vrsto protiteroristov. Ce dediči slovenskih komunistov tega ne storijo, tvegajo, da jih slej ali prej kak zaveznik ali nasprotnik vpraša, kako to, da sodelujejo v protiteroristični vojni, hkrati pa se neskesano grejejo na stolčkih, ki so jih podedovali od svojih prednikov, marksističnih teroristov? Ob novi moralni cenitvi terorizma v svetu pa se vendarle utegne vprašati o pravilnosti svojih pogledov na našo polpreteklost vsaj kak zgodovinar in morda celo ta ali oni vzgojitelj v Republiki Sloveniji. ZDA so zbrale za boj proti terorizmu svoje ladjevje iz treh oceanov potem, ko so jim arabski teroristi porušili dve stavbi in pobili okrog 5000 ljudi. Vsako človeško življenje je dragoceno in neprecenljivo, a ker bodo tudi v vojni življenja žrtvovana, smemo reči, da tvegajo Američani obrambno vojno potem, ko jim je sovražnik uničil razmeroma majhen odstotek prebivalstva. Pol stoletjaprej so pomorili komunistični teroristi okrog tisoč Slovencev, ko so sredi vojne pričenjali pri nas revolucijo, predno se je kdorkoli odločil za samoobrambo. Že tiste prve žrtve komunističnega terorja predstavljajo na slovenskem narodnem telesu globljo rano kot jo je terorizem lani zasekal Ameriki in s tem opravičujejo oborožen odpor v nemanjši meri. Američani so v samoobrambi napadli drugo državo in celo na svojem ozemlju zaprli nekaj sto ljudi, predno so proti njim zbrali potrebne dokaze. Priznali so, da kliče boj proti teroristom po izrednih ukrepih. V Sloveniji so leta 1942 vaški stražarji branili pred komunističnimi teroristi le svoje vasi in kasneje domobranci le svojo domovino. Boj proti terorizmu j e legitimen v vseli primerih, ali pa ni. Upajmo, da se bodo do tega zaključka kmalu dokopali tudi oblastniki v domovini. Zanimivo je, da ostajajo sredi zahodnega sveta nekateri dediči levičarskih teroristov prejšnjega stoletja zvesti svojim metodam in sovraštvu do demokracije-Tako na primer so v Argentini ,,Madres de Plaza de Mayo“, s sinovi in vnuki, javno ploskale teroristom, ki so porušili v New Yorku WTC, in tudi nekateri od nekdanjih slovenskih totalitarcev so ob tem atentatu težko skrivali privoščljiv nasmešek. Oni, ki so se terorizma ne dolgo tega sami vneto posluževali, najbolje vedo, da med včerajšnjim in današnjim terorizmom ni bistvene razlike. Različen je objektiv. N a začetku novega stoletj a so postavlj ene ZDA pred izziv, pred katerim je stala vrsta drugih narodov nekaj generacij prej. Ko so padle prve žrtve terorizma na ameriških tleh, je ameriška demokracija ostro reagirala in postala zgled domoljubja. Ko so se desetletja prej demokrati upirali marksističnemu terorizmu drugod po svetu, so bili velikokrat ožigosani kot fašisti iu kršitelji človečanskih pravic. Mar imata svoboda iu življenje na različnih kontinentih različno vrednost, ali se ta spreminja s časom? Seveda se v svetu, kjer naj bi bilo več resnic, ne smemo čuditi, da obstaja, se zdi, tudi več etičnih mer. Dokler se zahod ne bo otresel političnega in etične-ga relativizma in priznal, daje zločin zlo, ne glede na tu proti komu je storjen, bodo imeli njegovi napadalci v boju sicer neotipljivo, a vendarle dejansko prednost Ob tem se bo morda izkazalo, da poteka meja med dobrim in zlim, ki jo skuša predsednik ZDA prikazati geografsko, v resnici po sredi vsake družbe in končnU po sredi vsakega človeškega srca. KORISTI IN VREDNOTE Po vsej verjetnosti nam utegne prinesti bližnja pri; hodnost vrsto novih konfliktov, ki bodo prav zaradi novih globalnih razmer v marsičem lahko različni od onih, ki smo jih doživljali zadnjih sto let, a nikakor manj nasilni. Od svetopisemskih časov Stare zaveze pa vse du komunističnih revolucij polpretekle dobe in zadnjil' terorističnih napadov lahko opazimo, da so v ozadji' velikih spopadov lahko težke gospodarske razmere, ^ da ljudje tvegajo in, če treba, žrtvujejo svoje življenju predvsem zaradi idej in da z idejami, ne s koristmi opravičujejo tudi svoje zločine in krutost nad soljudmi. Liberalna francoska revolucija pred dvesto leti je borila ljudi v imenu svobode, enakosti in bratstva. Komunistične revolucije so delale isto v neprimerno Večjih razsežnostih sto in toliko let kasneje v imenu pravice. Prva svetovna vojna je opravičevala morijo z idejo nacionalne časti, v drugi pa so umirale množice slepi veri v nezmotljivost države in njenih prerokov. Vprašanje je, kakšno idejno ozadje, kakšno opravičilo jd bo poiskala, bodisi za gospodarsko zlorabo moči, bodisi za globalni terorizem, nova doba. Da se skuša gospodarsko razvita manjšina mogočih držav na evropskem in ameriškem kontinentu zazibati v mehke valove nejasne, hedonistične doktrine >,new age“, ni novost. Globalizacija, katero spremlja ^saj zaenkrat še idejna praznina, je videti za te vrste doktrino primemo kotišče. Novo poganstvo se širi po zahodnem svetu s pomočjo gospodarskega preobilja. vPrašanje pa je, kako se bo obnesla družba brez vred-n°t v trenutku, ko bo nj ena blaginj a ogrožena in življen-Je Prebivalcev napadeno. Koliko ljudi bi se v krizi take doktrine res oprijelo, koliko pa jo bo zavrglo in si Poiskalo trdnejših priijemov? Terorizem, nasprotno, se pojavlja zaenkrat pod zas-avo verskih vrednot. Islam ima pri moralnem ocenjevanju zahodne dmžbe dovolj razlogov, da obsoja v njej ako moralno razpuščenost, ki dmžbo razkraja, kakor ^°cialne krivice na mednarodni ravni. Isto dela veliko °lj dosledno in strokovno tudi katoliška Cerkev, ki pa Nasilje odklanja. V tem primeru so segli po nasilju ljudje 12 aiuslknanskega kulturnega kroga, kar kaže, da se bo |'0vi terorizem opravičeval z verskimi argumenti in da 0 *skal moralne in socialne reforme s silo. Seveda ni to nič novega. Napad islama na Evropo v ',n *b stoletjih prejšnjega tisočletja je bil v bistvu gos-P°darsko-političen spopad, ki pa je med ljudstvom vtgnil navdušenje na eni strani v obliki osvajalne, na , lugi pa obrambne verske vojne. Tudi vojne, ki jih je asneje bojevala Evropa v svoji sredi, so imele podob-P°liticno-gospodarsko osnovo, a so iskale opraviči-z yerskim videzom in so si v zgodovini pridobile ePrimemo ime verskih vojn. Končno je bil tudi komu-i Zem i(Je°l°gija, laična vera, kijepreganjalakrščanstvo v Napovedovala revolucionarno vojno krivični družbi, k resr|ici pa je zasledovala gospodarske in politične fisti določene skupine. Ljudje umirajo za vero in korist'& V°^ne se sk°tij° iz iskanja povsem tvarnih s Katoličani se lahko znajdemo ob takem spopadu s v neprijetnem položaju, ki utegne v marsičem knyNinjati na polpretekle dileme na Slovenskem. Smo sv naPak in težkih krivic, kijih povzroča razviti nin ,n(:‘dtem ko ta gleda na nas kot na tuje telo. Po , kr^U neke§a analista pri CNN, na primer, so '’ Scanski fundamentalisti, ki se upirajo abortu“, Klim tak° nevarni napredni družbi kot ,,A1-Qaeda“. darl l emu bomo katoličani, nasproti teroristom, ven-j? Na strani družbe, ki je nekoč bila krščanska, er ne moremo odobravati terorističnih metod in Duho- IV E D E E J S K A M 0 E 1 T E V S T A R E M A T E R E Gospod, moji otroci in vnuki tudi danes niso šli v cerkev. Ti veš, da so zaradi tega zopet padale trde besede. Odpusti meni in tudi mojim otrokom. Učila sem jih prave molitve. Tolikokrat sem jim pripovedovala o Tebi. Nedeljo za nedeljo sem jih vodila v cerkev. Kaj pa zdaj lahko še storim? Oče v nebesih. To so vendar tudi tvoji otroci! Mene so prerasli. Toda Tebe vendar niso prerasli. Svoje otroke izročam v Tvoje roke in v Tvoje srce. Ti jih uči moliti. Ti jih pelji v svojo cerkev. Ti naredi iz njih dobre kristjane. Uči me, da bom brez jeze molčala, če bodo šli po svojih potih. Samo Ti vidiš v njih srce in poznaš njih misli. Daj mi, da jim bom vedno živ zgled, nikakor pa živ očitek. Amen. ker smo različne vere, bodo gledali na nas ne le teroristi, marveč tudi tisti, ki so jim etnično ali kulturno blizu, kot na sovražnike. Globalni kapitalizem pa bi nas v trenutkih nevarnosti rad uporabil kot priložnostne zaveznike in nam v zameno obljubljal varnost. Sveti oče, ki s skrbjo spremlja premike na svetovni ravni, se skuša taki dilemi izogniti. Išče nekako temeljno zavezništvo med vsemi tremi monoteističnimi verstvi, da se katoličani ne bi znašli povezani, globlje kot neobhodno potrebno, s tistimi, ki širijo v praksi po svetu novodobno poganstvo. To kliče po boljšem poznanju drugih ver, predvsem pa po poglobitvi in poživitvi lastne. Zato je v novih razmerah toliko bolj potrebno, da smo katoličani tesno povezani med seboj in po škofih s svetim očetom. Tudi konflikti nove dobe se končno ne bodo odločali na področju neposrednih koristi. Obstal bo, posameznik ali narod, ki bo vztrajneje varoval svojo identiteto in se krepkeje držal višjih vrednot. Za slovenske kristjane pomeni to spoštovanje lastnih korenin in zvestoba nauku katoliške Cerkve. Med tem ko boj za tvarne koristi ljudi ločuje, jih obramba vrednot druži. V občestvu svetih, ni nihče sam. ^wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww DA BI SPOŠTOVALI BOŽJO POSTAVO JANEZ PAVEL II. Jezus je na vprašanje mladeniča: „Kaj naj dobrega storim, da dosežem večno življenje?" odgovoril: „Če hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi!" Ko Jezus vabi mladeniča, naj spolnjuje zapovedi, s tem ponovno naglasa iste zapovedi, ki jih je Bog dal kot vrhovni zakonodajalec Izraelcem po Mojzesu nagori Sinaj. Po zapovedih je Bog sklenil zavezo z Izraelom. Mojzes je skupaj z ljudstvom sprejel nase obveznost, da jih bodo spolnjevali, Bog pajim je s svoje strani zagotovil vstop v obljubljeno deželo. Spolnjevanje zapovedi je pogoj za to, da dosežemo večno življenje, ki ga simbolično izraža vstop v obljubljeno deželo. Isti božji zakon, ki gaje Bog razodel po Mojzesu, Kristus pa potrdil v evangeliju (Mt 5,17-19), je Stvarnik zapisal v človeško naravo. V Pismu sv. Pavla Rimljanom beremo:,,Kadar pogani, ki nimajo postave, po naravnem vzgibu spolnjujejo to, kar veleva postava, so sami sebi postava, čeprav so brez postave" (Rim 2,14). Moralna načela, kijih je Bog po Mojzesu razodel izvoljenemu ljudstvu, so torej ista, ki jih je vpisal v človeško naravo. Ko človek sledi temu, kar je od samega začetka del njegove narave, ve, da mora spoštovati očeta in mater in življenje; zaveda se, da ne sme prešuštvovati ne krasti ne pričevati po krivem; skratka ve, da ne sme storiti drugim tega, kar hoče, da bi drugi storili njemu. V V Pismu Rimljanom sv. Pavel dodaja: ,,To, kar ukazuje postava, je zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje njihova vest" (Rim 2,15). Vest je kakor priča, ki obtožuje človeka, kadar krši v njegovo srce zapisani zakon, in ga hvali, ko je temu zakonu zvest. Po nauku apostola Pavla obstaja torej postava, ki je tesno povezana s človekom, ki je razumno in svobodno bitje; in ta postava odmeva v njegovi vesti. Živeti skladno z vestjo za človeka pomeni živeti po zakonu lastne narave; in obrnjeno: živeti po tej posta- vi pomeni živeti v skladnosti z vestjo; seveda v skladnosti z resnično in pravo vestjo, to je z vestjo, ki pravilno razume vsebino postave, ki jo je Stvarnik zapisal v človeško naravo. Upoštevanje tega svetopisemskega nauka, zlasti iz Pisma Rimljanom, je bilo vedno pomemben dejavnik v zgodovini Cerkve in človeštva. Zdaj pa postaja posebej potrebno, predvsem v odnosu do temeljnih obveznosti do družine in življenja, ki sta tako tesno povezana med seboj. V letu družine naj bi našla potrditev predvsem temeljna človekova pravica - pravica do življenja. Ta pravica se ne sme izničiti; na primer z uzakonitvijo uničenja človekovega življenja, zlasti še nerojenih otrok. Po priprošnji Matere Življenja prosimo Njega, da bi ljudje spoštovali božjo postavo, zapisano v srce vsakega človeka; da bi spoštovali posebej pravico do življenja vsakega spočetega človeškega bitja. Samo z izpolnjevanjem božje postave je mogoče doseči večno življenje! SPOZNAVAM, DA SEM LJUBLJEN - Hanzi ROSENZOPF TJredstavljam si Abrahama v JL puščavi - s praznimi rokami. Njegov pogled je usmerjen v zvezdnato nebo: „Preštej zvezde, če jih moreš prešteti!... Tako bo s tvojim potomstvom66, mu obljubi Bog. Abraham je „veroval Gospodu in ta mu je to štel v pravičnost66. Ob Abrahamovi veri razmišljam o pomenu in vsebini vere. Vera je več ko teorija ali svetovni nazor. Vera pomeni določeno pripravljenost in dovzetnost. Lahko grem skozi življenje,, ne da bi se brigal za ljudi in stvarstvo okoli sebe. Ko je Jezus dejal, da ne bomo prišli v Božje kraljestvo, če ne bomo postali kakor otroci, je govoril o tej stopnji pripravljenosti. Brez dovzetnosti svet človeške ljubezni ne more obstajati. In pri veri gre za ljubezen. Nadalje pri veri ne gre le za obstoj Boga, temveč tudi za to, kdo je Bog za nas, ali drugače povedano, kaj ' nam želi Bog pomeniti. Bog želi vzpostaviti odnos s teboj in z menoj. Vera brez te osrednje resnice ni krščanska vera. Vera je ..pritrditev pritrditvi" (M.P. Gallagher). Bog nam V Kristusu pravi „Da v ljubezni", mi odgovarjamo „z bolj nestanovitnim Da", ker Boga v tem življenju ne vidimo. Hans Urs von Baltasar je v svojih delih večkrat navajal tale zgled: Če hočete razumeti vero, se zamislite ob prvem nasmešku novorojenega otroka-To je prvo svobodno dejanje, ki se porodi iz otrokovega občutka, da ga mati ljubi. Prvi nasmešek pove približno tole: ,,Spoznavam, da sem ljubljen." To je tudi bistvo krščanske vere. Pred našim nestanovitnim „Da“ nas je „Božji Da" obdal kot materina ljubezen. Abraham je odgovoril na ta „Božji DA", se pustil voditi in je zaupal, da bo Bog izpolnil obljubo, čeprav po človeški sodbi to ni bilo mogoče. Po njegovih stopinjah želim hoditi... (Nedelja) SLOVESNA razglasitev dveh italijanskih zakoncev za blažena___________ Družine so prepuščene same sebi!" Jurij PALJK \jf ončno je nekdo vzkliknil na glas tisto, kar že dolgo vemo. In ker . Vje to bil sveti oče Janez Pavel II., niegove besede še toliko bolj veljajo. ..Družine so prepuščene same sebi!" je dejansko huda obtožba naše pUžbe, ki jo je izrekel papež Janez avel ||. v petek, 18. oktobra 2001, na r9u sv. Petra v Rimu, ko se je srečal z Velikim številom zakonskih parov na Predvečer slovesne razglasitve dveh 'ralijanskih zakoncev za blažena. To sta Alojzij in Marija Beltrame Ouattroc-chi. Papež je z njemu lastno vnemo obločno postavil jasno sliko naše druž-e. v kateri je osnovna celica družbe-ražina še vedno temelj, na katerem se bnko gradi zdrava in predvsem pa vre-notam zavezana družba; taka druž-a’ v kateri imajo tudi krščanske vred-°te svoje mesto in so prej v korist oelotni družbi kot pa ovira, kot nekateri motno mislijo. In sveti oče je v svojem ^agovoru pred številnimi družinami in sem svetom jasno povedal, da je za as° družbo izjemnega pomena, kako f na družino v njej gleda, kakšno °9o ima družina danes. Tisti, ki ima-0 družine, že dolgo vemo, kako je s to Varjo, in prav je, da je papež jasno in Predvsem pa javno opozoril, ,,dadruži-e ne morejo biti prepuščene same ®Pi, in to s strani javnih ustanov in g^Jzbenjh sil pri velikem naporu, da bi °Jim otrokom zagotovile zdravo oko-. tako okolje, v katerem bi bilo veliko tvnS"t0ra za pozitivne stvari, za bogas-cloveških in verskih vrednot." Pa-tu 2 Je Prež nepotrebnega ovinkarjenja 1 Povedal, daje prav družina ,,priho-n ?st za vsako državo", in je jasno mn a2a!smer- v katero bi vsaka družba im ^ 'ti: skrbeti bi morala za družino, jjl !l di morala tako socialno politiko, ki tud°^°aa'a staraem dostojno delo, a tudiCaS Za vz9°j° otrok. Sveti oče pa je Cjru .0P°z°ril napravico, ki jo ima vsaka duhZlna’ da vzgaja otroke v verskem m0rUjin Je poudaril, da bi zato država katoE - dajati vea sredstev tudi za nekateri zgrešeno govorijo, da se zavzemamo, da bi jemali javnim šolam in to potem dajali katoliškim, ampak se zavzemamo za to, da bi bila vsem družinam omogočena taka šola, kakršno si najbolj želijo za svoje otroke, da bi jim bila torej omogočena svobodna izbira šolanja otrok." Papež Janez Pavel II. je zato pozval vse politike in tiste, ki našo družbo upravljajo, naj se zavzemajo za take državne zakone, ki bodo podpirali družino. Jasno je tudi poudaril, da ima družina prvenstveno mesto v družbi, in povedal, da ,,je prav od družin odvisna prihodnost naše družbe." ,,Če se vsi ne zavedamo dejstva, da se ne sme in ne more na noben način postavljati na isto raven družina, ki temelji na zakonski zvezi, z drugimi čustvenimi oblikami življenja skupaj, potem jejasno ogroženaže samadruž-bena ureditev in njen juridični temelj", je poudaril papež Janez Pavel II. in tako jasno povedal, da je zakonska zveza med možem in ženo še vedno isto vodilo, ki bi se ga morali vsi v družbi zavedati, tudi isti, ki živijo v izvenzakons-kih skupnostih. Sveti oče pa je tudi opozoril na ,,rastoči pojav slabšanja sredstev javnega obveščanja, ki, s tem da prikazujejo in širijo nasilje, vsakovrstno banalnost in pornografijo, kažejo, da se ne zavedajo pomena mladoletnih in njihovih pravic." Na Trgu sv. Petra se je s svetim očetom zbralo manj ljudi in vernikov, kot pa so jih bili prireditelji pričakovali, in to predvsem zaradi splošnega strahu pred atentati in seveda zaradi poostrenih varnostnih ukrepov, ki zahtevajo podrobne preglede vsakega udeleženca večjih javnih prireditev, tudi cerkvenih. (Novi glas) VATIKAN ZA „ETIKO V INTERNETU44 Predsednik Papeškega sveta za medije na letošnjem medijskem sprejemu kardinala Schonborna: Internet ponuja več možnosti za dobro kot skušnjave za slabo .Ce hudobnež naredi pokoro za se svoje grehe, se ne bom več spo-lnial njegovih hudobij." . proti nevarnosti obupa ti je odprl Pristan usmiljenja in odpuščanja. Za I 5 e Pa, ki odlašajo s spreobrnjen-m’ Jirn prikriva dan smrti. Kdaj se bo ,2godilo, tega ti ne veš. Toda, ker am na razplago današnji dan za spreobrnjenje, bi bila velika nehva-znost, če bi odlašal svoje spreobrnilnje- Ce si miren glede svoje prete-°sti, bodi previden glede svoje bo-cnosti. Ne zapiraj v svojo škodo, r 'maš odprto v svoje dobro. Bog oljenja ti drži odprta vrata . Puščanja, zakaj se torej obotavl-se VstoP'ti? Veseliti bi se moral, če bi n, '1 °Pprla po mnogem trkanju. Ti pa J niti potrkal, in že ti odpre, ti pa še staJaš zunaj? ki i se ne odločiš vstopiti? On, Je bil poln usmiljenja do tebe, ko si D. s® hudoben, misliš, da te bo za-Tist' Sec*aj’ ko se vrneš k njemu? n k' je izročil v smrt svojega edi-nik°Jene9a Sina za rešenje greš-ko eV- men'š, da te bo zapustil sedaj, njeg'oZa odrešen s smrtjo tega istega tvoiQ°m'ri se: ®°9 se Je naredil za n9a dolžnika, ker si veroval v Je9°ve obljube. sta iz latinske Cerkve in sta razglašena za blažena kot izpovedovalca vere, ostali pa pripadajo grško-katoliški Cerkvi in so vsi mučenci razen s. Jozafate Horda-ševske, ki je ustanoviteljica dobrodelnega reda. Obred razglasitve je dvojen: 26. junija za latinske in 27. junija za grške katoličane in je brez dvoma višek papeževega obiska v Ukrajini. Jubilejno leto je bila zahvala za dve tisočletji krščanske zgodovine. Temu praznovanju je manjkal izraz zahvale vzhodnemu deblu krščanstva v Evropi, ki se je iz semena Cirila in Metoda razvijalo v Rusiji do današnjih dni. Kot so pokazala zbiranja v Kijevu in Lvivu je ukrajinska Cerkev živa in navzoča. Razglasitev ukrajinskih blaženih spoznavalcev in mučencev pravi, daje ta Cerkev že nekaj časa zrela. To ni skupnost, rojena na pogorišču komunizma. Njena svetost ima mnogo globlje in močnejše korenine. Ob branju življenjepisov blaženih, ki jih je za beatifikacijo pripravila Kongregacija za zadeve svetnikov, nas preseneti njihova modernost in veličina. Njihovo herojstvo se nima za kaj sramovati herojstva njihovih zapadnih ,,kolegov". Lvivski latinski škof Jožef Bilczevviski je že v začetku 20. stoletja sprožil program evangelizacije, ki ni obsegal samo vzgojo duhovnikov in katehezo, ampak tudi socialno dejavnost in sredstva obveščanja. Gr-ško-katoliška redovnica s. Jozafata Hordaševska, ustanoviteljica reda Služabnic Marije Brezmadežne, se je lotila dela za pomoč otrokom in revnim in se borila proti nepismenosti in odrivanju na rob. Oba je čisto mirno mogoče primerjati kakemu kardinalu Schusterju in kakemu svetemu Janezu Boscu. Plamteče jedro te vzhodne svetosti so pa gotovo mučenci. Papež jih razglaša kar 27. Med njima posebno izstopata dva bazilijanska meniha, Se-verijan Batankzk in Jakzma Senkivs-kyj. Leta 1941 ju je zgrabila sovjetska tajna služba in ju zaprla v Drohobyču, kjer sta bila ubita tik preden so prišle nemške čete. Pričevanja potrjujejo, da so oba vrgli v vrelo vodo in p. Severija-na so celo dali kot juho njegovim sozapornikom. Zynovij Kovalyk je bil križan na steni zapora v Lvivu. Nacistični mučenec je p. Omelian Kovc. Najprej so ga zaprli komunisti in osvobodili Nemci. Potem so ga Nemci spet zaprli, ker je Judom pomagal bežati pred deportacijo. V taborišču Majdanek (blizu Lublina na Poljskem) je umrl letaj 944. Življenje in smrt teh mučencev je otipljiv komentar tega, kar je papež izjavil ob srečanju z verskimi predstavniki v Kijevu:,,Opomin za vse! Kakšnih divjaštev je zmožen človek, kadar si domišlja, da je lahko brez Boga!" Ti mučenci lahko služijo za izpraševanje vesti, posebno Evropi. Novi blaženi imajo jasen evropski značaj. Mnogi med njimi so študirali in delali v Rimu, v Parizu, na Dunaju, v Krakovu. V življenju so sprejemali in branili Jude, Ukrajince, Ruse in Poljake. Vzrok njihove smrti nosi pečat evropske drame 19. in 20. stoletja: nacionalizmi, totalitarizmi, holokavst. In vendar jih je Evropa pozabila in celo sama Evropska skupnost se težko spo-prijazni z dejstvom, da morajo segati njene meje na drugo stran berlinskega zidu, tja do bregov Dnjepra in čez. V katoliški hiši smo se mi, zapadni kristjani, ki sta nas napol oslepili ideologija in opreznost, predolgo sramovali nekega kardinala Slipija in tolikih ukrajinskih mučencev. Mislili smo, da šobili samo ,.antikomunisti", v resnici pa so bili med najboljšim, kar je krščanstvo dalo Evropi. Te beatifikacije po tolikih letih le izkažejo nekoliko pravice in nas malo bolj odpirajo resnici. (A ve Marija) SANTIAGO DE CHILE - Čile je 109. država na svetu, ki je odpravila smrtno kazen z zakonom, ki ga je parlament odobril 17. aprila in predsednik Lagos razglasil konec maja. Smrtna kazen je bila v veljavi 127 let. Nadomestila jo je dosmrtna ječa, ki lahko traja najmanj 40 let. Teden dni prej je smrtno kazen ukinila tudi Ukrajina, v veljavi pa je še v 87 državah na svetu. (Ave Maria) Ob prvi obletnici smrti prelata Jožeta Škerbca Jure VOMBERGAR Pred enim letom, 3. januarja 2001, je umrl prelat Jože Škerbec, skoraj 32 let dušni pastir Slovencev v okraju Ramos Mejija, več kot 25 let urednik mesečnika Duhovno življenje, od leta 1994 do 2000 delegat za Slovensko dušno pastirstvo v Argentini, od tedaj in do smrti pa vicedelegat. O njemjo obširno pisala naša revija v lanski drugi številki, zato ne bi sedaj navajali njegovih življenjskih podatkov in duhovniškega delovanja v Argentini. Pač pa je priložnost, da se po enem letu njegove odsotnosti med nami vprašamo, če se je v tem času v naši slovenski skupnosti kaj važnega ukinilo ali opustilo, kaj spremenilo na slabše. Moremo ugotoviti, daje slovenska skupnost še vedno živa, ker je vse tako zastavljeno, da pomaga in olajšuje razvoj in rast. Kljub težkim gospodarskim razmeram v Argentini in strahu pred eventuelno razširitvijo vojne na Bližnjem vzhodu ali morda prav zato, naj se zavedamo, da moramo držati skupaj, še naprej podpirati delo naših ustanov in vzdrževati naše publikacije. Ko bi še živel pok. prelat Škerbec, bi vse to zavzeto priporočal in spodbujal. Malokdo je bil bolj kot on prepričan v potre- bnost ohranitve organizirane slovenske skupnosti v Argentini. Pokojni prelat Jože Škerbec je bil duhovnik v polnem pomenu besede in zavzet slovenski razumnik. Kot takega smo ga cenili rojaki vseh stanov že v času njegovega življenja in kot takega se ga bomo spominjali. Kot duhovnika se ga bodo spominjali predvsem otroci in mladina, bolniki in ostareli. Kot duhovnika-slovenskega intelektualca vsi tisti, ki cenijo zavzetost za slovenski jezik in narodno-ljudsko pesem. Morda se šele zdaj zavedamo, kako skrbno je negoval slovenski jezik pri mašnih nagovorih. Pridige so bile pripravljene in povedane z izbranim slovenskim besediščem, ki gaje sposoben malokateri izobraženec po več kot 50-letnern življenju v tujini. A ko bi vedeli, kako bogato in izbrano knjižnico je zapustil, se ne bi čudili. (Isto bi mogli reči tudi o pok. delegatu msgr. Antonu Ore-harju). Na pripombe o predolgih pridigah in preveč izbranem jeziku je odgovarjal, da mora biti mašni nagovor nevsakdanji, privzdignjen, saj gre zapreds-tavitev božje besede. Sam seje potrudil Fantje in dekleta iz Rasti XXX., ki so se udeležili pogreba prelata Jožeta Škerbca v Skriljah na Notranjskem. za to in od poslušalcev pričakoval razumevanje. Sploh paje bila pri nj em občudovanja vredna, po eni strani zavest dostojanstva posredovalca božje besede in zakramentov, ki se je izražala v izbranem govorjenju, obnašanju in spoštljivem ocenjevanju zadržanja drugih ljudi, po drugi strani pa ljubezniva neposrednost odnosa do otrok in do preprostih rojakov brez višje izobrazbe ali družbenega položaja. Prav ti ga najbrž predvsem pogrešajo. Vsak rojak ga je mogel dobiti vsak čas neposredno na telefonu. Nekateri ukrepi pok. delegata Jožeta Škerbca so v času njegovega življenja povzročali in še danes povzročajo negodovanje: npr. ideja poimenovati večje prostore v Slovenski hiši po najbolj pomembnih in zaslužnih javnih delavcih naše skupnosti. Tako je „Slovenski hiši« pridal ime msgr. Antona Oreharja, veliki dvorani ime škofa dr. Gregorija Rožmana, jedilnici ime dr. Julija Save-llija, mali dvorani, kjer so predavanja SKA, pa ime dr. Tineta Debeljaka. Ugotovil je, da se rojaki po smrti svojih zaslužnih mož (in žena) po letih komaj še spominjajo. S to gesto je hotel dati zgled in spodbudo še drugim ustanovam, da na ta (ali drug) način izrazijo priznanje svojim pionirjem in zaslužnim javnim delavcem. Po njegovi želji seje zbral in napisal (šene izdan) zbornik več kot 50-letnega delovanja Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, predvsem med povojni' | mi slovenskimi begunci pred komuniZ'' •' co .q*y cpc^y c? f? o? 'x7 e? c? <;?r ^ \/ W \7 V \/v' \° (v \/ 'v 'v V \/W W W v; \/ v v' x" 'v' \? W cv 'v Angel usmiljenost Anselm GRUN jim moja pomoč ne bo povzročala slabe vesti. Nasprotno, v mojem srcu bodo našli prostor in domovino. Želim ti, da te angel usmiljenosti nauči, da odpreš svoje srce za ubožnost v tebi in v ljudeh. Če imaš srce za ubožnost in šibkost, potem bo tvoje življenje uspelo. Potem se bo angel v tebi veselil usmiljenosti, ki biva v tvojem srcu. Usmiljenje, kdor ima srce za uboge, ZaPuščene in žalostne, za osamljene in Pomilovanja vredne. Toda preden lahko lrna srce za uboge, mora najprej imeti srce Za ubožnost in nesrečnost v samem Sebi. Najprej se moramo naučiti, da zna-m° biti usmiljeni s samim seboj. Ce se Jezus usmili ljudi, potem upo-'ablja Sveto pismo pogosto grško bese-®sPlanchnizomai. Ta beseda pomeni V. ganjen v drobovju11. Drobovje je ll0 za Grke kraj ranljivih čustev. Biti usmiljen torej pomeni, dopustiti druge-11111 vstop tam, kjer sem sam ranljiv. In še neko drugo besedo pozna Sveto pismo Za usmiljenost: eleos, ki pomeni než-n°st, sočutje, sotrpljenje. Usmiljeno ravnati s samim seboj, se Pravi torej biti nežen do sebe, nepriza-nesljivo ravnati s seboj, ne se preobremenjevati s trdimi sklepi, temveč naj-Prej: imeti srce zase, za takšnega, kakršen Sem, imeti srce za šibko in zapuščeno v eni- Pogosto ravnamo zelo neusmiljeno seboj. Obsojamo se, če naredimo na-P K°. Karamo se, če kaka stvar kdaj spodleti. V sebi imamo neusmiljenega sodnika, trdosrčen nad-jaz, ki presoja _se naše misli in čustva, ki nas kaznuje, ne ustrezamo njegovim zahtevam. v tega j e želel napraviti popis ski zuP*ianovi ki spadajo pod versko iduPU°st v Slomškovem domu. Iz te Je je nastal nato seznam družin Slo-dru"-eV V ^r8(!n,ini, ki obsega čez 4300 v . Zln> in pa seznam rojakov, ki so prišli so ®entln° sami (se niso poročili ali je njjVr°8 oziroma družina ostala v Slove-rQ. m ima doslej okrog 1600 vpisanih okr °V' ^oreJ seznam vsega skupaj kla °i5 oseb slovenskega pore- ’ ki živijo (ali so živeli) v Argentini. iahk °kqini dologat prelat Jože Skerbec pr .0 Počiva v miru, stvari gredo na-LetJ’.k°t si je zamišljal in pričakoval. °t °f Pla birma in prvo sveto obhajilo za °ke in vnuke Slovencev v Argentini Temu neusmiljenemu nad-jazu pogosto nismo kos. Tu potrebujemo Jezusove besede, ki nam postavlja pred oči usmiljenega očeta, ki izgubljenega sina ne zavrže, temveč mu pripravi praznik. In če s seboj ravnamo usmiljeno, potem se lahko učimo tudi usmiljenosti do drugih. Poznam veliko ljudi, ki se usmiljeno zavzemajo za bolne in osamljene ljudi, ki pa popolnoma neusmiljeno ravnajo s samim seboj. Za vsakega drugega človeka imajo srce, samo za nje same ni prostora v njihovem srcu. Tu se silijo, da potlačijo vse lastne potrebe, samo da bodo na voljo za druge. Toda takšna neusmiljenost do samega sebe bo popačila tudi pomoč do drugih. Tu se bo v mojo ljubezen prikradla zahteva po lastništvu. Tu sem potem nejevoljen, če se moja prevelika ljubezen ne honorira. Da drugega ljubim od srca, da res lahko imam srce zanj ali zanjo, moram najprej sam priti v stik s svojim srcem, moram svoje srce najprej posvetiti vsemu ubožnemu in nesrečnemu v sebi. Potem sem lahko usmiljen. Potem drugih ne bom obsojal, temveč jih bom prav z vsem nesrečnim, raztrganim, bednim, neprivlačnim sprejel v svoje srce. Potem se je izvršilo, kot je predvideval. Škof Alojz Uran in njegov spremljevalec rnsgr. Janez Pucelj sta ob svojem obisku slovenske skupnosti v Argentini mogla uvideti, da se delo pokojnih delegatov Slovenskega dušnega pastirstva (SDP) msgr. Antona Oreharj a, dr. Aloj zija Starca in prelata Jožeta Škerbca nadaljuje v isti smeri po zaslugi sedapjega delegata SDP msgr. Jureta Rodeta. Prosimo pokojnega prelata Jožeta Škerbca, naj nas spremlja in prosi za nas iz večnosti; naj nas navdihuje njegov zgled, bodri in daje korajžo ter preprečuje malodušje, ki navdeva danes velik del rojakov in potomcev Slovencev v Argentini. Kratke novice TRST - 3. decembra 2001 je govoril na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev prof. Janez Arnež, ki je izdal knjigo SLS 1941-1945. Avtor knjige in ravnatelj inštituta Studia Slovenica v Ljubljani, pred tem pa dolgoletni vseučiliški predavatelj v New Yorku, pisec številnih študij in znani zbiralec zdomskega tiska ter arhivskega gradiva, je govoril o knjigi in o dobi, ki jo ta obravnava, katero je on dobro desetletje preučeval na podlagi pretežno neobjavljenih arhivskih virov. (Novi glas) RIM - Italijanska škofovskakonferenca je priporočila posebno previdnost pri zakonih med muslimani in katoličani. Med katoličani in muslimani so velike razlike v gledanju na družino, vzgojo otrok in na vlogo žene v zakonu in družini. (Ave Maria) CARIGRAD - Atentator Agca, ki je pred 20 leti streljal na papeža Janeza Pavla II., je napovedal, da bo razkril skrivnostno ozadje atentata, ko bo odslužil zadnjih sedem let zaporne kazni v Carigradu. Zanikal je, da bi bila v ozadju bolgarska tajna služba. Atentatorja so lani na papeževo prošnjo v Italiji pomilostili in izročili Turčiji, kjer prestaja kazen za umor, ki ga je zagrešil tam. (Ave Maria) BEOGRAD - V Srbiji živi milijon revnih ljudi, prav toliko pa jih živi na robu revščine, sporoča beograjski Center za ekonomske študije. Povprečni zaslužek prebivalcev Srbije znaša 60, povprečna pokojnina pa 50 ameriških dolarjev mesečno. Povprečno gospodinjstvo ima v Srbiji od 125 do 145 dolarjev mesečnih prihodkov, kupna moč 300.000 ljudi pa znaša dnevno samo en dolar. V Srbiji je brezposelnih 800.000 ljudi, samo 45.000 pa jih dobiva nadomestilo za čas, ko so brez dela. V Srbiji živi 450.000 beguncev in približno 200.000 razseljenih oseb (s Kosova). Približno 300.000 beguncev nima dovolj hrane, 50.000 pa jih živi v popolni revščini. (Ave Maria) IZ PISMA NOVINARJA AVSTRIJSKE TELEVIZIJE _______________ ^\7:^^9'Z^v;9viV\?:/vv'vvy,vv;?vT^!'/vvvf/vv>v'?9/?999vvi7v,v:("! O misijonarju OPEKI Spoštovana gospa Opeka, cenjeni gospod Alojz! Pravkar sem se vrn il z obiska Vajinega sina Petra, ki sem ga tri tedne spremljal na Madagaskarju kot novinar. Lahko kar na začetku povem, da sem po poklicu vajen presojati in kritično sodi ti o tem, kar pišem. Ni prostora za občutke, ker moram poročati o faktih in ne o svojem mnenju. Sedaj pa sem povsem zmeden, ker sem spoznal in doživel človeka, kije povsem spremenil moj notranji svet in moje poglede na življenje. Zdaj, prej zelo kritičen do današnje Cerkve, znam in morem razumeti apostole, ki so svojčas sledili Kristusu, prepričani in brez pomislekov. Vzgojila sta sina, ki s svojo karizmo premika svetove in nazore tudi trdih ateistov, kot sem sam doživel na otoku. S svojim vzgledom živi življenje stare, dobre Cerkve... Pedro se je povsem posvetil tistim najbolj nemočnim, povsem odpisanim, ljudem na robu družbe. Otrokom. Ne briga se zapolitike, ki trdijo, da revščine ni, odprtega srca odpira svet otrokom, ki bi brez njega ne živeli človeka dostojnega življenja. No, mislim, da mi vajinega sina ni treba opisovati, saj ga kot starša dobro poznata in sta nanj lahko ponosna. Več kot ponosna. Takih karizmatičnih osebnosti danes, po smrti matere Tereze, vsaj jaz ne poznam. Znana mi je življenjska usoda Vaše družine. Kapelica ob gozdičku živi. Na dan mojega odhoda, na Vernih duš dan, je Pedro maševal ob 5.15 v trdem mrazu, pred več sto bosimi domačini. Bogoslužja ne bom. pozabil, tudi ne drugih, pred več ko 5000 verniki. Takšnih maš v Evropi že dolgo ni več. Najlepše so Večernice, ki jih vsak dan sami oblikujejo otroci. Prepevajo kot angelčki. Želim, da bom mogel in znal, kar sem doživel, posredovati ljudem tu pri nas, na Koroškem in v Sloveniji, nasploh v Evropi, da bo Pedro lažje opravil svoje poslanstvo. Potrebuje pomoči, gmotne in finančne, pa tudi moralne, da bo še naprej lahko kos dnevnim izzivom, pritiskom, revščini, da mu bosta ljubezen in spoštovanje soljudi olajšala trenutke dvomov, bolezni, razočaranj, pritiska. Spominjajta sega v ljubezni, krepita ga v molitvi! S prisrčnimi pozdravi, Mirko Bogataj Pismo AMERIKA IN TERORIZEM Da, dragi Američani in čudovita Amerika. Radi smo vas imeli (še vedno vas imamo kot simbol svobode). Kako smo vas bili veseli kljub bombam, ki so neusmiljeno padale na Maribor. Porušili ste nam 75 odstotkov mesta, ki se ni nikoli več pobralo. Nismo vam zamerili, kje pa, bila j e vojna, bili ste naši, zelo naši. Celo prepevali smo in čakali na vaše mogočne letalske enote, kijih ni bilo ne konca ne kraja; padalo je po progi, po Pragerskem, po Štemtalu, Hočah, Kamnici, Račah; kjer koli ste se pojavili, ste sejali smrt in ruševine. Toda nad nami je divjal zve- rinski Hitler, zato vam tega nismo zamerili, bili smo pripravljeni tudi umreti, samo da bi bilo konec tudi njega. Seveda, prepevali smo si,,smešne“ pesmice -bilo nam j e štirinajst let. Kakor koli, bilo nam je žal Kolna, Dresdna, Hamburga, mest kulture, a kaj, bila je vojna. Nad Hitlerjev teror ste morali s terorjem, ni šlo drugače! Hvala vam torej za Unro, belo moko, hvala za obleke v letih 1945 -1948, predvsem hvala za zavest, da ste bili z nami. Krasna, svobodna, mogočna dežela tam daleč prek velike luže, ki je Hitler ni dosegel. Hvala za prvo svetovno vojno, hvala za drugo. Bili ste tu, pomagali ste, vedno reševali Evropo, a žal, obramba je tudi teror... Božji mlini pa meljejo počasi in čudna, nerazumljiva so Božja pota. Teror! Amerika gaje prvikrat doživela na svojih tleh, na nedoumljivo zahrbten, grozljivo zločinski način. Džihad! Satanski stih smrti. Zgodil se je Ameriki, nenadkrilji-vi, mogočni, trdni, neranljivi. Kje je napaka? Je kaj prezrla, morda celo hote? Ni li preslišala krikov majhnega, samo milijonskega slovenskega naroda, umirajočega zaradi revolucije, strahotnega terorja ob brezkompromisnem povzpen-janju na oblast kriminalca in izurjenega boljševističnega terorista Tita v kompa-niji blazneža Kardelja, obremenjenega z idejo satanističnega iztrebljanja vsega in vseh, ki so se rodili z drugačno pametjo kot jo je premogel sam? Je tu vaša napaka, dragi Američani, ker niste hoteli slišati za grozodejstva, ki jih je počela Titova klika? Sprejemali ste ga z največjimi častmi. Se več. Zakaj niste samodržca maršala povprašali po milijonu pobitih, ki jih je zverinsko dal pobiti prav on in jih je prištel med žrtve fašizma? ; Celo tako daleč ste šli, da izgnanim iz Slovenije in onim, ki so doživeli partizanske pogrome in so pred temi podivjane! zbežali, niste dah zavetja. Vse -bolne, onemogle, starce, otroke - je sprejela Argentina! Podpirali ste strahoten terorizem. Ste vedeli? CIA mnogo ve... Talibanski iztirjenci so ugotovili: terorizem se splača! Lop po onih, ki imajo (komunistična iznajdba). Mi smo reveži, mi nimamo.-(z vsemi vrelci nafte!) V imenu džihada! Brezskrupulozno in brezkompromisno-Komunizmu j e uspelo razorati, uničiti in podivjati tri četrtine sveta. Ga bo dotolkel džihad? Kar v Ameriki ni uspelo komunizmu, bo uspelo talibanizmu? Bog obvaruj Ameriko - doslej jo je blagoslavljal. Herica Kumer, Ljubljana (Demokracija, 22. nov. 2001) Metka MIZERIT Kako ljuba so tvoja prebivališča, Gospod nad vojskami! Moja duša hrepeni, celo medli po Gospodovih dvorih, moje srce in moje meso vriskata k živemu Bogu. Psalm 84 Mesto Buenos Aires nima starih gotskih svetišč, kjer bi občudovali srednjeveške umetnine. Ima pa lepe cerkve z zanimivo zgodovino in o nekaterih teh cerkvah bomo letos pisali v Duhovnem življenju. čeprav je bila kraljeva podpora neznatna. Škof Antonio de Azcona Imberto je porabil vse svoje premoženje ter živel v veliki revščini. Štolnico so dokončali leta 1726; imela je dva stolpa. Notranjščina je bila triladijska, obložena z lesenimi tapetami iz paragvajskih ceder, vse delo domačih rokodelcev. Tla so bila iz žgane opeke, v stolpih je pozvanjalo pet zvonov. Ohranjena je risba stolnice iz leta 1727. STOLNICA otovo je v vsakem mestu stolni-1 ^ ca najpomembnejša cerkev, ker je sedež škofije in cerkvene Prave. V Buenos Airesu ima zanimivo godovino in je na nek način podoba azv°ja mesta samega. f 11- junija 1580 je Juan de Garay us-anovii mesto presvete Trojice v bližini PHstanišča Svete Marije dobrih vetrov -anta Maria de Buenos Aires. Omejil je Pr°stor in zaznamoval kraj, kjer naj bi ala trdnjava, glavni trg in cerkev. Točno a prostoru stoji danes stolnica. Novo ustanovljeno mesto je cerkve-0 sPadalo v škofijo Rjo de la Plata s edežem v Asuncionu. Šest let po ustalitvi je mesto obiskal škof mons. Alo-so de Guerra. ,,Mesto" je bilo revno; °libe zgrajene iz blata in ločja s slam-atimi strehami. Prav taka je bila cer-av’le malo večja od ostalih koč. Goto-Je bil škof razočaran, ker je v kroniki 0?Plaal da nobeden templjev, ki jih je : 's*al nima ,,videza cerkve". Vendar njegovo poslanstvo jasno: spoz- ' duhovni pložaj vernikov in čimboljše e4jti verske in cerkvene zadeve. t Cez sec|em let je na apostolsko po-d ,aaje Prišel škofov namestnik Martin kvi °arco Centera. Našel je staro cer-je d ° S^oro v razvalinah. Izpolnil je svo-uhovniško poslanstvo in vzpodbujal rnike, naj bi zgradili novo svetišče, n, Prošnjo španskega kralja Filipa Drv 6 ^aPez Pavel V leta 1620 razdelil cion\n° akofiJ° de La Plata (Asun-p ' na dve. Tako je nastala škofija AireSv.ete Trojice pristanišča Buenos reti S 'n Za Prvega škofa je bil imenovan g avn'^ Pedro Carranza. Prišel je iz SkrnniJe in 19- januarja 1621 stopil v ter nrri-no lv drugem nadstropju je bilo polno f . *n knjig. Katalog njegove osebne zbir-e je štel čez tristo številk: kipcev, slik, cerkvenih rezbarij, domačih in tujih ojstrov. Še doma, pred vojsko, se je Posvečal tudi slikanju. Brat Primož v Ba-1 0chah ima en njegov akvarel. Bil je reveč kritičen do svojih del in je slikanje seh° 'meli m'acli liuc|je pravilen odnos i 2 e’ 'o je, da se bodo spoštovali ; uP.ali vase, vendar se ne bodo preče spk da 1301:10 želeli nekaj narediti ut ®: ba bodo našli v sebi ravnotežje 1,1 odpornost do raznih življenjsh remenitev; da se bodo čutili odgovc Za rast kulture življenja. ■ 13- Važen pogoj vzgoje za vredno ro ,ernost staršev in obiskovanje v tuni 3 in bo9os|užja. Res je, da so lahl neverni ljudje moralni, podobno k "og! verni ljudje ne živijo tako, kot vera31 ■ Vendar ni mogoče zanikati, c Dom n' 'e Pr'vesek, pač pa v dobre 2nag°nu besede oblikuje človekc Štihov opustil, z večjo vnemo pa se je posvetil umetnostni zgodovini, pisanju, predavanjem, režiranju, maskiranju in igranju. Naravno dolino Matjaževko, v bližini naše hiše, je spremenil v amfiteater, kjer so v njegovi režiji uprizorili več iger. Že od malega se spominjam očeta vedno s pipo. Med vojno meje enkrat vzel s seboj v Trst in to je bilo zame čudovito doživetje. Takrat sem prvič videla morje. V Trstu je bil tudi alarm in sva se z očetom zatekla v zaklonišče. Tam sva srečala Miloša Stareta in njegovo tajnico. Mimo naše hiše teče Ljubljanica. Eden od izvirov Ljubljanice je pod našo hišo in se izteka v glavni tok, ki pride iz Retovja 300 metrov višje. Poleti smo se veliko kopali v njej. Imeli smo tudi splav in se z mamo in očetom vozili po krnici. Oče se s kmetfjo ni ukvarjal, če pa j e delo pritiskalo, smo šli vsi skupaj v senožet. Moj spomin se vrača tudi v leto 1941. Oče je bil rezervni poročnik in poklican k vojakom. Blizu naše hiše, v gozdičku, smo imeli kapelico Matere bo^je. Z mamo sva hodili vsak dan molit in prosit Marijo, da bi se oče srečno vrnil. Bili sva uslišani. Od takrat imam pismo, katerega je mama pisala očetu. Pismo je bilo vrnjeno na Vrhniko, ker je bil oče že prestavljen. Z drugimi zaplenjenimi stvarmi po vojni, je prišlo tudi to pismo v Narodni arhiv in je edina stvar, ki smo jo po mnogih prošnjah dobili nazaj. Oče je bil najvidnejši kulturni in politični predstavnik vrhniškega okraja in idejno odločen protikomunist. Kot tak je bil komunistom na poti. Naredili so nai\j dva atentata. Prvič gaje obvestil mežnar, da čakajo nanj ob pokopališču in se je vrnil domov po drugi poti. Drugič so nanj streljali čez Ljubljanico in mu je šla krogla mimo glave. Umaknil se je za nekaj časa v Trst. Tisti večer, ko bi se moral vrniti - šla ga je iskat mama - so nas napadli partizani in nam popolnoma izropali hišo. Odpeljali so konje in krave, poklali prašiče in odnesli s seboj, kar so mogli. Domasmo bili otroci in stara mama. Zaprli so nas vse v eno sobo. Pred vrati j e stal partizan s puško in pazil na nas, ostali pa so ropali. Prišli so z namenom, da odpeljejo tudi starše. Ni jima bilo še namenjeno umreti. Proga med Trstom in Verdom je bila zbombardirana, zato vlak ni vozil. Pripeljala sta se z avtobusom, ampak šele naslednji dan. Vse je izdal hlapec, kateri j e s partizani tudi odšel. To seje zgodilo 12. oktobra 1942. Naslednji dan so komunisti ubili dr. Natlačena. Po tem napadu smo doma živeli samo še čez dan, zvečer pa odšli k stricu in spali tam, do odhoda v begunstvo. Naša hiša je bila precej na samem, stričeva pa bolj sredi vasi. Tam je bila tudi domobranska postojanka in smo bili bolj varni. Maja leta 1945 smo odšli v begunstvo. Iz Vrhnike smo odšli 5. mnja in naslednji dan iz Ljubljane. Šli smo preko Ljubelja v Borovlje in Beljak in od tam v Italijo. Tri leta smo živeli v raznih taboriščih: Moni-go pri Trbižu, Servigliano, Senigallia, Bar-letta, Bari. Leta 1948 smo odšli v Argentino. Naše življenje se je zelo spremenilo. Iz močnegaposestnika, odvetnika s svojo pisarno in umetnostnega zgodovinarja je oče prišel ob vse in postal brezdomec, kot toliko tisočev drugih. A nikdar se ni pritoževal nad usodo. Tako je on s tega vidika še enkrat poudaril svoj odklon do komunizma: „Bo rekel kdo, da sodim pristransko, egoistično slabo o komunizmu, ker sem prizadet z odvzemom posestva po komunistih. Če bi bil le v eni stvari komunizem kaj dobrega, bi tudi to svoje imetje rad žrtvoval za to dobro. Toda komunizem je slab, tako negativen, da sodim, da bo propadel. Če jaz njegovega konca ne bom doživel, nič za to, saj sem že dovolj živel. Moji otroci in vnuki pa znajo to dočakati. Na nas j e, da jih učimo, kaj je prav in kaj ne. “ Samo s tako vero in prepričanjem je stoično in pogumno prenašal begunstva križe in 4 težave. wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwv V taborišču se je takoj zaposlil, kulturno deloval, predaval in poučeval zgodovino, zemljepis in risanje na taboriščni gimnaziji. Bil je zelo priljubljen profesor. Imel je največ ur pouka in se na to tudi temeljito pripravljal. Že v Seni-galliji je bil v središču kulturnega življenja. Pisal je že takrat v Svobodno Slovenijo, šapirografiran list, ki gaje urejal Joško Krošelj. Ko smo se preselili v Barletto, je bila tam mešanica več narodov: Poljakov, Albancev, Judov. Bil je tolmač tujcem, ki so prihajali obiskovat taborišče. Tolmačil je tudi Goldi Meir, poznejši ministrski predsednici Izraela in se s tem tudi rad včasih pobahal. Po odhodu ravnatelja dr. Stoparja v Španijo, je oče postal ravnatelj gimnazije v Barletti. V Italiji je bilo veliko gradov, razvalin in kulturnih spomenikov, kamor je peljal študente na izlet in pouk. Velikokrat smo take izlete v okolico delali tudi mi, naša družina. Oče me je peljal v Benetke, mislim da iz Senigallije. Ogledali smo si cerkev sv. Marka, kjer je poudarjal pomembnost izredno lepih mozaikov. Ko smo si vse to ogledali, mi je dal na izbiro, če hočem na gondolo ali na stolp pred cerkvijo. Izbrala sem gondolo. Ko pa smo bili na njej, sem se tako bala, da sem ves čas kričala. Taborišče je bilo ob morju in to je bila spet priložnost, da smo se z očetom skupaj kopali. Učil nas je plavati in vedno izkoristil priložnost, da nam je govoril o naravi in kulturi, pač našim letom primemo. V taborišču sem bila še otrok in se nisem zavedala, koliko skrbi in nesigumosti so imeli naši starši. Kaj bo z nami in našo bodočnostjo? Naenkrat se je v taborišču pojavilo ime ARGENTINA. Povedali so nam, daje to dežela v Južni Ameriki in da se tam govori špansko. V šoli smo se začeli učiti španščino in se kar kmalu odpravili na pot, katera je bila precej dolga, predno smo se vkrcali na ladjo. Najprej smo šli v Bagnoli blizu Neaplja, od tam pa v Nemčijo, kjer smo bili še nekaj tednov v nekem taborišču. Končno smo se v začetku maja 1948 vkrcali na ladjo in odpluli proti Argentini. Kako so se starši prvo leto vživljali v nove razmere, ne vem veliko, ker sem bila v nekem zavodu notranja gojenka. Dobili smo stanovanje v San Martinu, v predmestju Buenos Airesa in sicer eno sobo v hiši, kjer je stanovalo čez 40 oseb. Prva leta do 1954 je imel oče štiri službe. Najprej se je zaposlil kot vratar v neki tovarni. Po tej prvi službi seje zaposlil v Tintorerii Moron, toda že po nekaj dneh je bil na zdravniškem pregledu odslovljen zaradi kile (šp. hemia). Moral je na operacijo v bolnico Alvear, kamor je prišel s pomočjo s. Odile. Potem je dobil delo v tovarni kitar, katera pa je čez čas pogorela in spet je bil brez dela. Nekaj časa je delal pri prijatelju Rudolfu Žitniku in mu pomagal pri kleparskem in pleskarskem delu v refineriji Shell Diadema v Dock Sudu. Dve uri vožnje od doma na vsako stran. Bilje prepričan, da mora delati fizično in se sploh ni zanimal za kako pisarniško delo. Leta 1954, meseca oktobra, je imel avtomobilsko nesrečo, pri kateri sije zlomil nogo. Odšel je na okrevanje in oddih v Bariloche, tudi da bi tam nadaljeval svojo povest, katero je začel pisati že kmalu po prihodu v Argentino. Živel je v slovenskem Planinskem stanu in tam pisal ob sveči. Knjiga je izšla leta 1956 pri SKA z naslovom „Zori, noč vesela!" S to knjigo je oče zgradil na novo Maroltovino v tujini. Bila je ena redkih slovenskih kpjig v Argentini, ki je bila kmalu razprodana. Marjan Marolt s svojo ženo Fani na vrtu v San Martinu. Kasneje je še enkrat šel v Bariloche skupaj s svojo ženo. Šla sta tudi k Jermanovim pod Tronador. Zvabile so ga gore. Plezal je po eni grapi, spodrsnelo mu je in zopet si je zlomil nogo. Tista grapa se po njem še danes imenuje „Canadon Marolt". Kdor pozna pot na Tronador, si lahko predstavlja njegovo vrnitev v Bariloche z zlomljeno nogo po vseh ovinkih in luknjah na zadnjem sedežu v takratnem avtobusu. Šele v Bariločah mu je dal dr. Grzetič nogo v mavec. Mama se je morala vrniti, ker ji je potekel dopust, za očeta pa je v Stanu skrbel dr. Arko. Noga ni bila nikdar več dobra in oče je do smrti uporabljal palico. V Stanu je nadaljeval že začet roman ,,Rojstvo, življenje in smrt Ludvika Kavška". Knjigo mu je izdala založba Svobodna Slovenija šele leta 1967. Ko je zbolel, je napisal še knjigo o vrhniškem rojaku, slikarju Jožetu Petkovšku. Knjiga je izšla šele po očetovi smrti in jo je uredil dr. Tine Debeljak. S časom smo dobili v stanovanju še eno majhno sobo. Tam je imel oče svojo pisalno mizo. Spominjam se, da kadar je bil doma, je s svojo pipo sedel za mizo in pisal ali pa igral pasjans. To je bila njegovazelopriljubljenaigra. Medtem je premišljeval in snoval svoje članke in knjige. Njegova pisalna miza je bila nedotakljiva. Kljub temu, da je imel ob smrti že 10 vnukov in dva pravnuka, edine, ki jih je imel blizu, so bili moji otroci. Kadar smo bili na obisku, je bila nedotakljivost mize ukinjena. Vnuki so lahko pregledovali knjige, pisali na stroj in risali. Imel jih je zelo rad in bil nanje navezan. Zadnji dve leti življenja je bil precej bolan, na končuje čisto opešal in nas za vedno zapustil. Kljub hudim preizkušnjam v življenju, saj je bil sin Janez vrnjen kot mladoletnik in je izgubil hčerko Mojco, mlado mamico treh otrok, kar ga je zelo prizadelo, je bil vedno optimist. Bil je globoko veren. Nikdar ni tožil, vedno je bil nasmejan, duhovit in dovtipen. Bilje živ leksikon. V pjegovi družbi je bilo dobro biti. Imel pa je še nekaj, za kar je bil Bogu vedno hvaležen: ženo - dar božji, in otroke, ki so ga ljubili. Doživel je dostojanstvo pradeda, ki je po Sv. pismu določeno tistim, ki Boga ljubijo. Oče je bil tipični lik slovenskega emigracijskega kulturnega delavca- | Živel je več kot skromno. Resnično je, kar je pisal dr. Arku v Bariloche: ,,Moji Učitelj Martin Mizerit V decembrski številki Božjih stezic inskega letnika smo se spomnili učitel-Ja Martina Mizerita, ki je bil prvi urednik tega lista za otroke. Spominski članek je izšel ob 50-letnici Božjih stezic, ki Shajajo kot priloga Duhovnega življenja. Uredništvu naše revije je prišla v r°ke spominska knjiga Martina Mizeri-ta, ki jo je prinesel iz italijanske internate v Monigu, kjer je prebil leta 1942 z ^rugimi slovenskimi interniranci dolgih sest mesecev v stradanju. Iz te spominske knjige, katere listi 80 zaradi let že močno porumeneli, °bjavljamo misli, ki so mu jih za spomin 2aPisali njegovi sotrpini v internaciji, kakšni risarski talenti so bili med njimi, Pa priča karikatura, katero objavljamo. Obnova naše domovine -ne maščevanje - bodi naša vodilna misel! C. C. M., 25. X. 42 Rajko Šubic (Ilustracija: Kmet orje, drugi kmet Se/e, v ozadju tipična slovenska vas s cerkvijo v sredi) jl°hodki so več kot pičli. “ Ob koncu bi bili k°maj še za tobak, da ga ni z r\jim založila Za Par let gospa Novačanova, ki ga je sama pridelala na kmetiji pokojnega pi-satelja dr. Novačana v provinci Misiones. . Živel je brez upanja na pokojnino, ki •j(> ni nikdar dobil. Živel je, lahko rečemo, b°ti od ženinega dela kot od svojega tudi P°tem, ko se je mama upokojila. Za vse e*0> ki gaje opravljal zunaj SKA v korist s ovenske skupnosti, je prejemal le sem Pa tja kake honorarje, redno pa je delal iz (('alizrn a, iz zavesti kult urnih potreb slovaške povojne emigracije. Vsapredavan-danki in razprave, kritike in poročila, 1 Jth je pisal v slovenske časopise v Argentini, vse je bilo zastonjsko delo. Vemo, aJe to sicer reden pojav pri slovenskih kulti jami urnih delavcih v emigraciji, ne ver-ern pa, da bi ga mogli razumeti in ^er|ki ljudje sedanje potrošniške dobe. ** živel vdano v svojem gmotnem Oštvu, toda imel je duhovno bogastvo, Saje z veseljem trošil vsakemu, ki gaje rosil zanj. S svojim delom je tudi on riPornogel k argentinskemu čudežu. Pravijo, da za vsakim velikim možem ^uhov Bog ve, zakaj moramo trpeti, On tudi ve, kdaj in kako nas bo rešil, zato naj se zgodi Njegova volja! V Monigu dne 27. X. 1942. Podpis (nečitljiv) Pod gornjo ilustracijo je zapis: Čampo concentramento Monigo 1942 Drago... (priimekje nečitljiv) (Dalje na drugi strani) stoji še večja žena. Naš dom na Verdu je stal v čudovito lepem, romantičnem kraju v neposredni bližini Ljubljanice, ki nedaleč od doma izvira izpod navpične stene apnenca. Iz Vrhnike je vodila do doma in žage lepa steza po ljubkih travnikih. Kadar je imel povabljene, in to ni bilo redko, je bil Marolt ves Marolt, umetnik v gostoljubju, ljubeznivosti in družabnosti. Po koncu takih sprejemov je spremil svoje goste na pozni vlak na Verd in ni pomišljal zapreči kopje, če je bilo potrebno vozilo. Kako je njegova soproga držala vse štiri vogelne kamne skupaj, da se zaradi njegove velike darežljivosti niso nagnili navzven in padli vsak na svojo stran ter spodnesli celo gospodarstvo, to je bila velika umetnost. Biti žena Marjana Marolta ni bila lahka zadeva, toda svojo vlogo je vršila vestno, ljubeznivo in z vso gracijo, katero je malokdo pozabil, kdor je bil kdaj vgostih. Če je to veljalo za Verd, je še v večji meri veljalo za Argentino. Kot veselega človeka in optimista se spominjam očeta in tak bo ostal v mojem spominu. SPOMINI na vračanje domov iz nemške vojske leta 1945 Stanko MERLAK (5) Poletno popoldne je že močno zakoračilo v drugo polovico, nobenega pravega življenja ni bilo v vagonu. Človek si ne more predstavljati, kakšna zamorjenost je vladala v teh mladih fantih, ki smo se vračali po 31 mesecih domov. Končno je prisopihal vlak na postajo Trata - Škofja Loka in se ustavil za nekaj minut. Z Maksom stopiva iz vagona. Tudi na postaji je bilo vse tiho, pravo mrtvilo, le kakšna redka ženska je šla mimo, pa še te so bile oblečene v črnino. Res je bilo strahotno. Nekaj časa gledava okoli sebe in kar nisi mogel verjeti, da ni poleg tebe oboroženega spremljevalca, ki bi ti vedno ukazoval, kaj smeš in kaj ne. Kar nisva se znašla v tej situaciji. Nakar se nama približa starejši moški in naju ogovori. Kam sta namenjena? V Žiri, odgovoriva. Ne veva, ali je kakšen prevoz za Žiri ali vse hodi peš. Takole vama povem, če se bosta odločila za peš, nikar ne hodita po cesti, ker vaju bodo ubili. Veliko so jih že, Tebi Martin! Kogar dobri Bog ljubi, ga tudi preizkuša, s trpljenjem nas očiščuje in zlati... Mi, brat moj, pa se ločimo od drugih v tem, da se ljubimo med seboj, da drug drugemu pomagamo in da s križem, ki ga nam nalaga Gospod, voljno hodimo po stopinjah Njegovih. Naš cilj pa so nebesa... Monigo, 27. okt. 1942. Ignac Vodnik Gospod daje svojemu ljudstvu blagoslov miru (Ps. 28,11) Monigo, 26. oktobra 1942. Podpis (nečitljiv) Skozi težke in žalostne dni pelje naša pot. Pa naj nas ne straši! Pokažimo se le junake v prenašanju tegob. Monigo, 28. X. 42 (Nečitljiv podpis) niso prišli domov. Vama svetujem, da počakata kar tukaj, ko bo prišel Furlan s tovornjakom in se peljeta z njim, bo bolj varno. Meni je kar odleglo, ker sem tega moža s tovornjakom poznal, saj je do vojne 1941 vozil material za obrtnika, pri katerem sem se učil obrti. Po ne tako dolgem čakanju je res prišel tisti tovornjak ter ustavil pred železniško postajo Trata. Že znani možakar izstopi iz kabine, jaz pristopim k njemu in ga vprašam, ali gre mogoče v Žiri. Ja, grem, peljem nekaj robe za čevljarja. Dva sva tukaj, ki se vračava domov, ali bi se lahko peljala z vami do Žirov? Lahko, odvrne, kar skočita gor, zadaj je še dovolj prostora. Denarja pa nimava, da bi plačala prevoz. Nič zato, saj so vsi brez denarja, pa jih vseeno vozim. Bolj s težavo sva se le spravila na tovornjak in sva se namestila tik za kabino. Potem so prišli še trije iz Poljanske doline. Prav kmalu je tovornjak zapeljal Kadar je sila največja, je božja pomoč najbližja. Ta vera naj nas vodi na poti domov. Mon. 28. X. 42 (Nečitljivpodpis) Vsak mož sijajen vzor Vam bodi, ki sebe v sreči in nesreči; v žalosti in trpljenju pravično in razborno sodi. Monigo, 29. X. 42 (Nečitljiv podpis) (Na risbi, ki predstavlja dolenjski vinograd z zidanico in cerkvico v ozadju, v katerega se vzpenja utrujeni ljubitelj dobre kapljice s torbo in steklenico v njej, piše:) ŠE GA BOM PIL! France Monigo, 24. X. 1942 Ozka so vrata in trnjeva pot, ki nas vodita v lepše življenje. V spomin na dni žalosti in hrepenenja v Monigu. Oktobra 1942. Martin (Priimek je nečitljiv) naprej proti Škofji Loki. T udi tam je ustavil in je prišlo še nekaj ljudi na tovornjak. Naslednja postaja je bila vZmincu. T u sta stala dva uniformirana moška in en civilist. Eden od vojakov skoči na tovornjak in zgrabi brzostrelko v roke. Zavpije, kje je kakšen belček (domobranec), da ga takoj ustrelim, ter skače po kasonu med ljudmi. Midva ga spoznava, daje Pavle, nekdanji sošolec. Jaz ga ogovorim, kako si, on pa mene, kaj si ti, jaz te ne poznam. Kaj si ti, še enkrat zavpije in mi pritisne brzostrelko na prsi. Imaš kakšen papir. Imam. Pokaži. Hitro potegnem tisto odpustnico iz žepa, ki smo jo dobili v Šentvidu. Pokažem z desno roko, z levo se nisem upal premikati, ker mi je še vedno tiščal brzostrelko na prsi. Po preletu z očmi po papirju odmakne orožje od mene. Ljudje, ki so bili na tovornjaku, so si oddahnili z mano vred, ker so prej osuplo gledali, kaj se bo v resnici zgodilo. Čuden zadah po alkoholu je šel od njega, ko mi je dihal od blizu v obraz. Njegov kolega, ki je ostal na cesti, gaje ves čas besnenja miril, naj gre dol, in ni nič pomagalo. Ta sošolec je bil nabit s komunistično ideologijo in sovraštvom do skrajnosti. Res je bilo po vojni veliko takih junakov. Med vojno so se skrivali in čakali, kaj bo čas prinesel. Ko so bili enkrat varni, so udarili z vso močjo, pa ni važno po kom. Hoteli so pokazati, da so oni edini gospodarji. Po daljšem obotavljanju se je le spravil s tovornjaka, mi pa smo štartali naprej po Poljanski dolini. Nekateri so spraševali, od kod je ta. Z Maksom sva bila tiho. Glavno, da se je srečno izteko. Tovornjak je le počasi utiral pot proti Žirem. Nazadnje smo le prispeli na končno postajo. Bila je že kar tema. Izstopili smo s tovornjaka, zahvalil sem se šoferju, ki nas je pripeljal do tu, kamor smo želeli. Naprej sva z Maksom šla po svoje, vsak po svoji poti. Prav dobro se mi je zdelo, da je že tema, da me ne bodo gledali, kakšen sem prišel domov. Ko sem zakoračil proti Novi vasi po cesti, mi je šinilo v glavo, ali ni nobenih ljudi več tukaj. Cesta se mi je zdela kakor kakšna zaraščena steza. Prav nikogar nisem srečal, vse zapuščeno. Po dobrem kilometru hoje sem se le začel bližati domu. Še 400 m in bom doma. Res pridem do mostu. Sedaj pa sem brez vseh skrbi doma in grem skozi glavna vrata. Zaslišim neko govorjenje iz kuhinje. Napotim se kar naravnost po veži proti kuhinji. Odprem vrata. Zopet presenečenje - v kuhinji za mizo sedi moški v uniformi-Kar strah me je postalo, ali se res ne bom , mogel otresti teh ljudi, ki so imeli tisto I rdečo zvezdo na kapi. Še mamo sem bolj strahoma pozdravil in ji stisnil roko, po-,ern pride še oče in si stisneva roki. Zatem Se oglasi tisti v uniformi in me pokliče po 'menu: No, pasi prišel domov. Sele sedaj sem ugotovil, da je sovaščan, ki sva se skupaj učila za čevljarja pri našem sosedu- Se pozdraviva, izmenjava nekaj besed. Potem vprašam mamo, če so dobili dopisnico iz Radovljice. Pravi ja, dobili Smo. Tako sem videl, da je Franc dobro °Pravil, kar je obljubil v taborišču v Radonjiči, da je res poslal domov. Znanec v uniformi je kar vztrajal, tako da si nismo n'č kaj posebnega povedali, kako je bilo ln kaj se je dogajalo zadnje dni, preden sem se vrnil domov. Oni znanec je bil eno leto starejši od ^ene, učit se je prišel eno leto za mano. Mednjo noč leta 1943 januarja smo bili na Hjegovem domu. Preden smo šli od doma, mi ie povedal, da se bo nekje skril, da ga ne do mogel nihče dobiti. Tako je tudi bilo ln točno po 32 mesecih se vidiva in mi je 2ačel nekaj filozofirati o novem času in uekaj nemogočega obljubljati. Meni ni bll° za nobeno debato, dal sem samo toliko vedeti, da kakšnim obljubam ne ^erjarnem. Skoraj sem ga malo razjezil, ^oe je postajal vse bolj nervozen, že po oaravi je bil takega značaja, da ga je hitro kaj ujezilo. Naposled je le opazil, da oče ahko vzkipi, ker gaje dobro poznal, saj je bl1 zaposlen tam, kjer sva se midva učila, otem se je le odločil, da gre. Takoj po °dhodu vprašam mamo, ali je večkrat Prišel. Pravi mama, ne sploh ga ni bilo, Prvič je danes prišel malo pred nočjo, praševal je po tebi, če kaj vem, kdaj se °s vrnil domov. Nisem mogla povedat . daj, ker nisem vedela. Jaz sem mislil, da Je naključje naneslo tako. Cez teden dni sem srečal Maksa, j Prašam, kako kaj. Pravi, a veš, daje bil a Pa ta tisti večer pri nas doma prav .at, ko sem prišel domov. Pri nas pa ta !n tuc|i takrat, ko sem prišel domov. Po em sva ugotovila, da ni bilo naključje, mPak ukaz. Od koga, nismo nikdar ugo-°vili. Tudi kakšen namen je bil, ali je bila ontrola vračajočih se ljudi domov? Malo lažje smo se pogovarjali potem, °je on odšel, vendar je oče pripomnil, ne reglasno, kdo pa ve, lahko kdo nsluškuje zunaj. Počasi mi mama ripravi nekaj prigrizka. Seveda, kaj osebnega ni mogla, ker ni imela, ven-ar je teknilo. Nato smo se začeli pripra-Jatl na počitek. Jaz sem bil utrujen. arna Je to videla in pravi, boš šel v steljo, se boš odpočil. Bil sem šibak, govorim ji, ne, v posteljo ne grem. Franc Bitenc (na levi) in Alfonz Šilc, ki sta pri novačenju v esesovske enote odklonila podpis. Fotografirana sta bila nekaj dni po tem, ko so ostali Slovenci, ki so prvič podpisali vstop v enote SS, tega odklonili. Najprej se bom malo umil ter zmetal te cunje dol. Spal bom pa kar na klopi pri peči. Sem navajen spati na trdem in tako se je tudi zgodilo. Vse to se je dogajalo dne 12.8.1945. Noč sem nekako prespal. Premišljeval sem, kaj bo prinesel naslednji dan. Vedel sem, da se moram drugi dan javiti najprej na vaškem odboru, potem na občinskem odboru. Zjutraj sem se začel pripravljati, da se javim organom, ki so takrat bili pooblaščeni za to. Takoj zjutraj sem bil presenečen, ko mamo vprašam, kje je obleka, ki sem jo kupil za prvo plačo, ki sem jo dobil po učni dobi. Mama reče, ni je, ker sojo vzeli partizani leta 1944. Kako se lahko kar tako krade? Pač, je tako, te vsak okrade, samo če hoče. Kaj bom sedaj oblekel, ker se grem javit v Žiri? Bom pogledala, če bodo kakšne primerne atove hlače in srajca. Res mi je prinesla nekaj, bolj za silo je bilo. Pa novi čevlji, ki sem jih poslal domov iz Nemčije. Tudi te so vzeli partizani takrat kakor obleko. Bom sedaj šel bosvžiri? Mislim, daso eni obrabljeni še pri hiši in res so. Obujem jih. Malo boljši so bili kakor tisti vojaški, ki sem jih imel 16 mesecev. Za silo sem se napravil. Rečem mami, bom šel kar s kolesom, bom hitreje nazaj. S kakšnim kolesom, saj nimamo nobenega. Pa menda ja niso vzeli tudi kolesa partizani? O, tudi tega so prišli iskat po vojni. Kdo? In mi pove kdo. Kaj pa je rekel, ko ga je vzel? Da ga on rabi, mi pa ne. Res je svoboda za nekatere, ki si lahko privoščijo, kar jim pride na misel. Po vseh teh presenečenjih ni ostalo drugega, kot da grem peš po opravkih. Najprej sem šel na vaški odbor. Ko pridem v pisarno, pozdravim in rečem: Prišel sem se javit, menda se moram najprej pri vas. Tako je, sledi odgovor. Imaš kakšen dokument? Imam odpustnico. Pokaži jo in jo pokažem. Pomolim jo prvi civilni ženski, ki je bila najbližje vrat. V kotu je bila tudi ženska, ki pa je bila v vojaški uniformi in tudi čin je imela. Daj sem, se oglasi. Res pomolim njej, pogleda ta dokument, vzdigne glavo, pogleda mene in zopet odpustnico. Nakar reče: Saj ti si pa dobil štirinajst dni dopusta, potem se moraš javiti najbližji vojaški enoti. In tako piše, sem potrdil. Potem reče kolegici v civilu: Zapiši, da bo dobil takoj karte in hrano. Na tem uradu sem kar hitro opravil brez dodatnega spraševanja. Tu je šlo čisto po človeško. Sem se zahvalil in šel naprej še na občinski odbor. Ta pisarna je bila v zasebni hiši, ker bivše občinske stavbe ni bilo, ker so jo partizani požgali. Pri tej hiši so bile stopnice pred glavnim vhodom. Stopim po stopnicah skozi glavna vrata. Pisarna je bila takoj prva vrata desno. Stopim noter, pozdravim. Kaj želiš? se glasi vprašanje. Tu je bil starejši moški, bivši občinski tajnik. Prišel sem se prijavit. Odkod si prišel? In mu povem vso proceduro od začetka do konca. On je vse pisal. Še to je zahteval, v katerih pokrajinah v Franciji sem bil. Zelo je bil natančen. Pri njem sem bil kar celo uro. Po popisu vsega mi reče: Urejeno, lahko greš. Potem se obrnem, pozdravim in grem. Pridem skozi glavna vrata. Zagledam, da se s tal pobira neki moški in ne more vstati. Stopim k njemu, da bi mu pomagal. Zagledam, da je ta moški moj stric. Prav tako se je prišel prijavit kot jaz. S težavo in mojo pomočjo je le uspelo, da se je postavil na noge. Naposled je le šel naprej z negotovimi koraki. Počakal sem ga zunaj. Ko je opravil v pisarni, pride ven. Šele sedaj sem zvedel, zakaj je tako šibak. Povedal mi je, da se je takoj po koncu vojne šel javit in so ga odpeljali v Škofjo Loko, potem pa še v Šentvid. Tam so jih stradali, pretepali in šikanirali. Rekel je, da sploh ni mislil, da bi še kdaj prišel domov. Kaj so tam delali z ljudmi? Pa ni bilo važno, ali si bil doma ali pri domobrancih ali v nemški vojski. Prav vse so strahovali, razbijali glave, pretepali, več dni brez vsake hrane. Sploh se ne da povedati, kaj vse se je delalo. Kaj vse se je dogajalo v tako opevani svobodni domovini. Tisti Belgijec v Parizu je govoril resnico. Samo mi, ki smo bili tam, nismo hoteli verjeti, čeprav je večini bilo znano, česa je zmožna komunistična ideologija. S tem sem zaključil dvaindevetde-setdnevno vračanje domov iz nemške vojske leta 1945. Tu so opisana doživetja, ki sem jih občutil jaz osebno. Vseh podrobnosti nisem opisal. Občutil in doživel jih je prav vsak po svoje, ki smo se vračali domov. Nekateri niso imeli sreče, da bi se vrnili v domači kraj, čeprav je vsak imel neomajno željo. V vseh krajih Slovenije jih je mnogo, ki so izginili za vedno, nekateri le streljaj od svojega doma. Tak sistem in ukaz vodilnih je bil tisti čas, ko se je vsak lahko izživljal nad nemočnimi žrtvami. Čeprav vsi tisti, ki so živi in so to počenjali, trmasto trdijo, da o tem nič ne vedo. Od tu naprej se začenja novo obdobje, vsak se je boril za preživetje, nekateri bolj drugi manj uspešno. Razmere nam niso bile naklonjene. Opomba : Tisti sovaščan, ki naju je z Maksom posvaril v Radovljici, kaj se vse dogaja, je na žalost že pred desetimi leti tragično preminil. Moj sopotnik Maks je tudi že več let pokojni. Uničila ga je bolezen. Za sošolca Pavleta ne vem. Zadnjikrat sva se videla okrog leta 1981. Srečala sva se v nekem Zdravstvenem domu. r v DUHOVNO ŽIVLJENJE JE OBJAVILO ____________________J 1942 JANUAR IZ UPRAVE Urednik mesečnika Duhovno življenje (DŽ), izseljenski duhovnik Janez Hladnik, sporoča: „Duhovno življenje stopa s pričujočo številko v deseti letnik. Kot izseljenec med izseljenci je skušalo DŽ zvesto vršiti svojo nalogo svetovalca, učitelja, tolažnika in obveščevalca in moremo ugotoviti, daje strnilo zelo veliko rojakov v krog svojih bralcev. Čitajo našo revijo radi domalega vsi rojaki. Nekaj je seveda tudi godm-jačevičev, ki jim radi odpustimo, če se za naprej poboljšajo in s koristnimi in dobrohotnimi nasveti naše prizadevanje podpro. Pravica kritiziranja pa pris-toji samo zvestemu bralcu in poštenemu naročniku, ki ni ostal na dolgu z naročnino! Vi naši iskreni prijatelji pa ste povabljeni, da kaj storite za dosego novih naročnikov in oglasov. Duhovno življenje bo to leto objavljalo španski prevod najpomembnejšega slovenskega romana Pod svobodnim soncem (Bajo el sol libre). Nekateri naročniki so še na dolgu z naročnino. Naj čimpreje izpolnijo svojo dolžnost, bodisi osebno ali pa tudi po pošti. Najenostavnejši načinpošiljanja po pošti je kupiti poštne bone v željenem Pripovedoval mi je, kako zelo je bolan. Da ne more nič več delati. Imel je visoko funkcijo v neki paradržavni ustanovi. Po daljšem pogovoru sem mu rekel, kako hitro bežijo leta mimo nas. Res je, je pritrdil. Potem sem ga spomnil, kako je bilo leta 1945, 12.8., ko mi je na tovornjaku tiščal brzostrelko na prsi. Odgovoril mi je, da se tega absolutno ne spominja, da je to nemogoče, da bi on kaj takega počel. Še sva nekaj časa govorila o vsakdanjih problemih in zdravju, nato sva se poslovila. Vse, kar sem napisal, so doživetja, ki sem jih doživel osebno. KONEC znesku. Take bone dobite na vsaki pošti in jih pošljete v priporočenem pismu. Če bi kdo želel imeti DŽ vezano, naj se oglasi. Po dva letnika skupaj dasta lepo knjigo. Vezava $1,80. Če komu ni letnik popoln, mu lahko nadomestimo nekatere številke. “ ROMANJE V SAN ANTONIO DE PADUA Vabilo dušnega pastirja Janeza Hladnika: „V San Antonio de Padua bomo pohiteli 11. januarja. Lansko leto sem imel težave radi tega, ker ste odlašali preveč do zadnjega z nakupom voznih listkov. Kar težko sem letos dosegel posebni vlak, v upanju, da mi letos ne boste napravili iste nevšečnosti in vas zato prosim, da si poskrbite pravočasno vozne listke za San Antonio. Nekateri čakajo zadpj ega dne zaradi vremena. Seveda oni nič ne pomislijo na težave, ki jih s tem povzročajo tistim, ki nosimo odgovornost za stvar. Zato upam, da mi letos ne boste delali težav, temveč si boste že sedaj preskrbeli vozne listke in tako zagotovili red. Cena voznim listkomje: iz Plaza Once za velike 1.10, za male 0,55; iz Floresa 0,85 in 0,45; iz Liniersa 0,60 in 0,30. Vozne listke lahko dobite: na Pater-nalu pri Laknerju (Wames 2215) in v šoli na Paz Soldan 4924; v Vlila Devoto pri Klanjšku (Francisco Beiro 5327) in pri Madonu (Marcos Sastre 5655); v Vlila Lynch pri Živcu (Roque Acordini 641); na Avellanedi v društvu (Almafuerte 258) pri Preiningerju in v almacenu pri Gombocu (Dean Funes 254); v centru mesta pri Santa Rosa de Lima (Pasco 431). Zelo lepo prosim, da si preskrbite listke prej in da ste točni na postaji. Vlak odhaja iz Plaza Once Subterraneo ob 8 uri 3 minute. Kdor želi imeti preskrbljeno tudi za hrano, naj si kupi tudi listek za “asado", ki stane za odrasle $1, za male (do 16 let) pa $0,50. Tudi za to prosimo, da si preskrbite pravočasno, da ne bo zmanjkalo | dobre pečenke. Imeli bomo s seboj tudi Župnijska cerkev v Starem trgu pri Ložu na dan, ko je bila pogrebna maša za prelata Jožeta Škerbca, preden so ga položili k večnemu počitku na pokopališču v Skriljah. Pijače. Popoldne bo pa poskrbljeno tudi za veselo razvedrilo. Po sveti maši bomo stopili na vrt naših sester, Iger bomo imeli oddih, zabavo, okrepčilo, pijačo in nedolžnega Veselja, dokler ne bomo odhiteli v cerkev, da zapojemo Mariji litanije in odhitijo domov. Lansko leto so bili vsi izredno zado-v°ljni s tem našim izletom, koristnim za dušo in telo. Zato boste gotovo tudi letos v velikem in še mnogo večjem številu Pohiteli in si vozne listke pravočasno Poskrbeli." ŽIVI ROŽNI VENEC »Premalo zanimanjaste pokazali, dragi rojaki! Nočem soditi tega kot pomanjkanje vere, a vsekako Vas hočem spomniti na nesporno resnico, da imajo vse grozote, ki se te čase gode, prav to nalogo. da odpro človeštvu oči in ga pripeljejo do spoznanja, kako majhen je človek j kako kratek je čas, kako nestalna je sreča in kaj je človekovega življenja na-oien. Tako dolgo bodo grozote bičale svet, dokler ne bo človekov napuh strt in ne bo uklonil svojega tilnika v ponižni molitvi. Tudi izgubljeni sin seje norče-val iz očeta in brata, iz čednosti m vere, iz vsega, kar je bilo nasprotno njegovi podli poželjivos-1--’ dokler je imel polne žepe in j vetoče zdravje. Ko je bila pa akota, tedaj se je zavedel kot svinjski pastir, da se človek ne ,r|ore hraniti s svinjsko ječijo... ln -ie bil kmalu ponižen in skesan. Nikar ne bodimo mi med tis-lfui, ki bomo prav do zadnjega odlašali pokazati javno, kaj v srcu ^'"o in mislimo. Prej ali kasneje 'odo tudi najbolj strupeni okusi-1 ®"erikost svojega strupa. Za tis-e borno pač molili, ker spreobr-nrii jih more samo Bog, kijih bo °. svojem času že uklonil in ponižal... Vsi verni in dobri pa ste toplo Povabljeni, da se približate in sto-P>te v krog naše bratovščine in z olitvjjo ene desetinke rožnega ,ejlca vsak dan doprinesete svoj '6 ež, da bo Bog okrajšal trdo reizkušnjo in naš narod obva-0Val Propada." 1952 JANUAR To leto izhaja revija Kat oliški misijoni posebej, ločena od revije Duhovno življenje (DŽ). To zadnjo izdaja konzorcij (Anton Orehar), urejata pa dr. Alojzij Odar in Ladislav Lenček CM. Že drugo leto izhaja priloga za otroke Božje stezice,; urejata j o Ladislav Lenček CM in Martin Mizerit. Za novo leto j e šel na dušnopastirski obisk k rojakom v Miramar Jože Jurak. Tam je spovedoval, maševal in obiskal družine. Kasneje je odšel še med rojake v Bariloche in v Comodoro Rivadavia. Eden izmed nagibov, ki je pripeljal škofa Rožmana ponovno med Slovence v Argentini, je bila želja, da bi osebno posvetil 11 novomašnikov svoje škofije in to se mu je izpolnilo. 11: Prihod in sprejem ljubljanskega škofa dr. Gregorij a Rožmana na letališču na Ezeizi. Posvetitev 11 slovenskih bogoslovcev 13: V cerkvi Marije Pomočnice zavoda Don Bosco v Ramos Mejiji je škof Rožman posvetil 11 slovenskih bogoslovcev. Prisotnih je bilo nad 1000 rojakov. Pomenljiv je bil prizor, ko so novomašniki škofu pregnancu obljubljali pokorščino in jih je nato on poljubil, in prizor, ko so vsi izpred oltarja podelili vernikom novomašni blagoslov. Škof je vzpodbudil novomašnike, naj zaupajo božji Previdnosti, ki jih bo varovala in vodila, kakor jih je vodila doslej tako čudovito do oltarja. Kronist v DŽ pripominja: ,, Uboga slovenska emigracija v Argentini ima toliko moči in zdravja v sebi, da da toliko novomašnikov hkrati. Ali nas nima Bog zares rad ?“ Novomašniki so šli kot apostoli duhovniškega poklica v različne kraje, kjer živijo Slovenci in opravili nove maše. Ker so večinoma brez svojcev, so jim novomašno slavje pripravile razne družine. 14: Prvi jo je imel v Lujanu Anton Gosar iz Trnovega v Ljubljani, v krogu najožjih prijateljev. Ponovil jo je naslednjo nedeljo pri sv. Antonu Padovanskem, nakar ga je pogostila Markeževa družina. 20: Julij Čuk je pel novo mašo v kapeli sester oblatinj v Ramos Mejiji. Govoril mu je Janez Kalan, pel je slovenski cerkveni zbor iz Ramos Mejije. Javorškova družina mu je pripravila novomašno kosilo. V Buenos Airesu sta bili dve novi maši: Vinko Flek jo je imel na Belgrano, kjer mu je govoril Gregor Mali, pel pa otroški zbor pod vodstvom učiteljice Anice Šemrov. Družina Stariha je novomašnika in goste, med katerimi je bil tudi škof Rožman, povabila na svoj dom k domači slovesnosti. Anton Dejakje prvič maševal v cerkvi sv. Jožefa na Floresu. Govornik je bil Alojzij Košmerlj. Zbor Gallus je pel Mozartovo mašo. Pogostitevje bila v slovenskem središču na ulici Victor Mar-tinez 50. Rojaki iz San Martina so pripravili slovesnost nove maše, katero je daroval Jože Horn. Žup- Vera Holosan, roj. Učakar Vrste starejšega rodu med nami se neustavljivo krčijo. Možje in žene, ki so zavzemali različna mesta v naši skupnosti, se poslavljajo in puščajo za seboj vrzeli... V četrtek, 4. oktobra, je umrla na svojem domu v Hur-linghamu Vera Holosan. Pok. Vera se je rodila 10. julija 1917 v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Kot mlada študentka si je izbrala učiteljski poklic. Po končanem učiteljišču se je z veseljem predala poklicu na šolah, kjer je bila nastavljena. Vojna in revolucija tudi njej ni prizanesla: odločila se je upreti komunističnemu nasilju in v maju 1945 se je s sestrama pridružila domobrancem in se z njimi umaknila na Koroško. Srečno se je rešila vetrinjske tragedije, se poročila s kultur- nim delavcem pri Gorenjskem domobranstvu Francijem Holo-sanom in se pridružila beguncem po koroških taboriščih Št. Vid pri Glini, Kellerberg in Spittal ob Dravi. V vseh taboriščih je učila v slovenskih šolah in v zelo skromnih razmerah taboriščnega življenja z ostalimi slovenskimi učitelji in učiteljicami nudila begunskim otrokom znanje in vzgojo. Po naselitvi v Argentini je poleg skrbi za svojo družino del svojega časa posvetila slovenskim otrokom v šolskem tečaju škofa Antona Martina Slomška v Ramos Mejiji. V letih od 1966 do 1971, ko je bila na šoli tudi voditeljica, sta pri pouku sodelovala tudi hčerka Majda in mož Franci. Vključili so se med stotine prostovoljcev, graditeljev tega ,,slovenskega čudeža v Argentini" kot so slovenske šole, ki že nad 50 let učijo nove rodove slovenskih otrok pod Južnim križem. Danes to delo nadaljujejo njihovi učenci. Počivaj v miru, slovenska učiteljica, hvaležnost rojakov in plačilo pri Bogu naj bo tvoja nagrada, žalujočima sestrama, otrokom in vnukom pa izrekamo iskreno sožalje. Jernej Tomazin Rezka Jemec, roj. Zajc Rodila se je 1. oktobra 1926 v Zfmaricah pri Sodražici, v preprosti verni družini. Bila je najmlajša od šestih otrok, med katerimi so bile štiri sestre in dva brata. Ljudsko šolo je obiskovala v Sodražici. Ker ni bilo dela ne denarja, je moral iti oče Anton za zaslužkom v Severno Ameriko, delat v rudnike. Mati Ivana pa se je posvečala krščanski vzgoji otrok. Čez nekaj let se je oče vrnil iz Amerike in so živeli v miru, dokler ni prišla druga svetovna vojna. Z vojno pa je prišlo do razpada Jugoslavije in slovensko zemljo so zasedli Nemci, Italijani in Madžari. Tujo zasedbo so komunisti izrabili, da so pod krinko,,osvobodilnega" boja začeli revolucijo na Slovenskem. Dolenjsko so zasedli Italijani, ki so se za vsakega njihovega ubitega vojaka maščevali s streljanjem talcev ali pa požigom vasi. Tako je postala tudi njihova vas žrtev partizanskega izzivanja, saj so Italijani do tal požgali skoraj polovico hiš, med katerimi je bila tudi Zajčeva. Družina je izgubila svoj dom, njeni člani so se pa razkropili, ko so eni dobili zavetje pri enih sorodnikih, drugi pa pri drugih. Kot večina Dolenjcev, so imeli tudi Zajčevi priložnost spoznati resnico o partizanih in njihovih obljubah. Zato so se pridružili tistim Slovencem, ki so se uprli komunističnemu nasilju. Maja 1945 so se z drugimi begunci umaknili pred partizani iz Slovenije skozi Ljubelj v Avstrijo in se ustavili na vetrinjskem polju. Od tam so šli v begunsko taborišče v Spital ob Dravi. V taborišču je nekaj časa delala v copatami, pozneje pa je šla za kuharico h stricu duhovniku Karlu Zajcu v hribovsko vas Kaning na Koroškem. Ko se je začelo prazniti taborišče, so se vsi Zajčevi, razen brata Karla, ki je šel v Kanado, izselili v Argentino. V to deželo so prišli leta 1949 z ladjo Hollbruck. 29. decembra 1951 se je Rezka poročila s Stanetom Jemcem. Poročni obred je opravil g. Janez Hladnik v cerkvi sv. Jožefa v Lanusu. V kraju, kjer je potem nastala Slovenska vas, sta si kupila zemljišče, si zgradila svoj domin ustvarila lepo družino, v kateri se je rodilo sedem otrok. Pokojna je bila skromna, preprosta, tiha, skrbna in dobra mati. Bila je tudi članica Živega rožnega venca. Leta 1997 jo je napadla zahrbtna bolezen, zaradi katere je trpela skoraj štiri leta. Prenašala jo je vdana v božjo voljo in je redno prejemala svete zakramente. Po smrti moža , leta 1999 se je njeno zdravje I nik France Novak j e govoril o povezanosti slovenskega duhovnika z narodom. Pel je sanmartinski pevski zbor. V cerkveni dvorani so imeli novomašno kosilo, kjer je svate pozdravil starešina duhovni svetnik Karel Škulj. V Don Bosco v Ramos Mejiji je stopil prvikrat k oltarju šišenski novomašnik Branko Rozman v spremstvu očeta, brata in sestre. Govoril mu je spiritual dr. Filip Žakelj, pel pa znova zbor iz Ramos Mejije. Kosilo so pripravili v slovenski gostilni Ilirija. Goriški rojak Vencelj Rijavec je pel novo mašo v župni cerkvi v Munro, kjer so bili navzoči predvsem Slovenci iz floridskega okraja. Govoril mu je Alojzij Kukoviča, pel pa zbor iz San Justa. V kordobskih planinah je imel novo mašo drug Goričan, Jože Kunčič, kije šel tja k svojemu bratu. Ob spremstvu dr. Rudolfa Hanželiča je nudil s tem svojim oddaljenim rojakom nekaj domačega slavja 26: Umrl je inž. France Tavčar (sin pisatelja in politika Ivana Tavčarja), ki se je kot gradbenik v mestu Neuquen ponesrečil pri delu. Pogreb na buenosaireškem pokopališču Chacariti je vodil škof Rožman ob asistenci Antona Oreharja in Kar- la Šku(ja. 27: Jože Pušje pel novo mašo v Men-dozi. Pridigar je bil dr. Filip Žakelj-Novomašno kosilo so mu priredili Planinškovi. Mendoščani so pripravili ‘narodno slavje’, ki je zbralo vsaj 100 rojakov. V San Jus tu je imel novomašno slavje Tone Škulj. Pridigal mu je svetnik Karel Škulj. Starešina je bil dr. Ivan Ahčin, med svati je bil tudi škof Rožman. Rojaki dobrepoljske fare so novomašniku pripravili veliko slovesnost s kosilom, med katerim gaje v imenu rojakov pozdravil France Žužek. J iz naše kronike Metka MIZERIT Zveza slovenskih mater in žena red-n° deluje. V sredo, 3. oktobra, so imele gospe redni sestanek, na katerem je govori Tone Mizerit in sicer o Federaciji pa tudi o političnem položaju v Argentini in 0 volitvah. Predavanju je sledil živahen razgovor. Zveza je tudi pripravila izvirne božične razglednice, dar slovenskih umet-nikov. Izkupiček je namenjen v dobrode-*ni sklad ustanove. Naš dom San Justo je v okviru praz-n°vanja 45. obletnice priredil skupni izlet v Camponapolis, pravljično deželo, kraj, z,* 1 * * * * * * Je zgrajen iz recikliranega materiala, tam so imeli skupno kosilo in preživeli eP dan. V okviru Slovenske kulturne akcije je vršilo predavanje mag. Rozine Švent, Je vodja retrospektivne bibliografije v N UK. Naslov predavanja je bil: „Slovens-ka prisotnost v svetu in doma.“ Vršilo seje v soboto, 13. oktobra, v mali dvorani Sionske hiše. Katica Dimnik in Saša Golob. V soboto, 20. oktobra, je bila v Slovenskem domu v San Martinu tombola 2001. Udeležilo se je veliko število rojakov, ki so pri igri zadeli lepe dobitke. Rojaki iz Carapachaya so se v soboto, 20. oktobra, zbrali v Slovenskem domu in se pridružili praznovanju 60. obletnice ustanovitve mesta. Nastopila je folklorna skupina Maribor. V nedeljo, 21. oktobra, smo v Argentini praznovali materinski dan. V naših krajevnih domovih so sobotne slovenske šole pripravile praznovanja v počastitev naših mamic. Imeli so tudi skupni zajtrk. V ponedeljek, 22. oktobra, je imela sejo Slovenska latinskoameriška trgovska zbornica in sicer v prostorih podjetja Iskratel v Buenos Airesu. Sejo je vodil predsednik Zbornice g. Herman Zupan. Pogovor je tekel tudi o gospodarski krizi, ki jo preživlja Argentina. Pod geslom: „Bog živi ves slovenski svet“, je potekal 34. jiristavski dan v nedeljo, 21. oktobra. Čeprav je nagajalo vreme in je dež zalil pristavski vrt, so se domačini in gostje zbrali v lepem številu pod pristavsko streho. Pozdravil jih je vedno optimistični predsednik Slovenske pristave Janez Jelenc. Po dviganju obeh zastav in petju himen se je pričela sv. maša, ki jo je daroval delegat dušnih pastirjev dr. Jure Rode. Slovesnost je povzdignilo ljudsko petje in Pristavski mešani zbor pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser. Skrbne gospodinje so pripravile skupno kosilo, mladi pa so hitro in spretno postregli gostom. Popoldanski program se je pričel s pozdravi in govorom predsednika Janeza Jelenca, ki je pozival k sodelovanju v slovenskih domovih in spodbujal k optimizmu v teh časih težke krize. Sledil je slavnostni govor prof. Miriam Jereb Batagelj, ki je v izbranih besedah povdarjala važnost naših skupnih slovenskih domov in prijateljskih srečanj. Prepričljivo je govorila o pomembnosti slovenskega jezika in potrebnosti vzgoje otrok in mladih. Povdarila je, da je ljubezen tista gonilna sila, ki nas vodi pri delu za slovenstvo. Sledila je veseloigra: ,,Dobro jutro, kaj bo dobrega", ki jo je napisal Gregor . Ildseka Zveze žena in mater Ramos j*eJ,a in San Justo sta v četrtek, 18. ktobra, romala v San Nicolas. Romanje organizirali gospe Pavla Škraba in v e^ka Kržišnik. Spremljal jih je gospod 2uPnik Toni Bidovec Isti dan je imel odsek Zveze žena in ^ater v San Martinu svoj redni sesta-nek. Versko temo sta pripravili gospe ^idno slabšalo. Zadnjikrat je bila e Pri maši v cerkvi Marije Kralji 8- decembra 2000. Zaradi o ezni potem že ni več mogla iz r 'n Po hudem trpljenju dozo-®a Za Boga in 2. avgusta 2001 g|j!rla- Naslednji dan so jo polo- 1' k večnemu počitku na r^kopališču v Lomas de Zamo- Hoža^ini’ k^er ie grob niene9a . .Za njo žalujejo trije sinovi, J ' hčerke in njihove družine z žetimi vnuki. Bog j| bodi milostljiv in naj grsdi njeno zvestobo in preš- an° trpljenje. Duho Zgodilo se je v Sloveniji LETOPIS CERKVE NA SLOVENSKEM (obletnice) Pred 50 leti: 20.1.1952: V Novem mestu polijejo z bencinom in zažgo škofa Antona Vovka, ko je bil na dušnopastirski poti. Škof je ob zažigu dobil opekline tretje stopnje. Nahujskana množica ni dovolila, da bi dobil zdravstveno pomoč. Pred 10 leti: Okrog 10.1.1992 se je Slovenija znašla v nezavidljivem položaju pred mednarodno skupnostjo, ki je oklevala z mednarodnim priznanjem Države Slovenije. Vatikan ukrepa. Papež Janez Pavel II., ki se je že kot študent ukvarjal s študijem staroslovanskega jezika, se je zaustavil tudi ob slovenščini, kije ohranila dvojino kot staroslovenščina. Ob tem se je seznanil tudi z našo zgodovino in odkril temelje slovenske državnosti v Karantaniji. Tudi kot škof in kardinal se je zanimal za Slovenijo, saj je vedel za naše korenine pa tudi za našo kulturno in jezikovno dediščino. Vse to je nagnilo Vatikan, da je priznal Slovenijo kot neodvisno in samostojno državo. To priznanje je bilo presenetljivo, saj je imel Sveti Sedež običajno drugo prakso. S tem je vplival na odločitev drugih držav, da priznajo Slovenijo kot neodvisno in samostojno državo. 13.1.1992: Vatikan prizna Slovenijo kot neodvisno in samostojno državo, dva dni pred formalnim sklepom Evropske skupnosti. 15.1.1992: ,.Odmrznjeno priznanje" Nemčije. Ta dan sledi mednarodno priznanje Francije, Belgije, Velike Britanije, Danske, Avstrije, Švice, Malte, Madžarske, Irske, Italije, Norveške, Bolgarije, Poljske, Kanade. 16.1.1992: Mednarodno priznajo Slovenijo Avstralija, Argentina, Čile, ČRS, Švedska. Sledile so še ZDA, Finska, Romunija, Turčija, Iran, Ruska federacija, Japonska, Južnoafriška Republika, Grčija, Izrael, Kitajska, Indija, Kuba, Mehika, Kuvajt in druge. Tozon. Igralci so odlično odigrali svoje vloge, pod vodstvom režiserja Dominika Oblaka. Sodelovali so še scenograf Andrej Golob, zvočni efekti Marko Čop, luči Dani Čop in Aleks Suc, šepetalki Helena Dolinšek in Marija Zurc Čeč. Navzoči gostje so se preselili v gostinske prostore, kjer so preživeli večer v veseli družbi. 21. oktobra zjutraj je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ura duhovnosti, ki jo je vodil delegat dr. Jure Rode. 20. oktobra je nogometna ekipa Zedinjena Slovenija priredila večer, na katerem so pokazali film, kije bil posnet med njihovo turnejo po Sloveniji. Nogometaši, njihove družine in prijatelji so se zbrali v Našem domu v San Justo, kjer so preživeli lep večer. V soboto, 27. oktobra, je bilo Našem domu v San Justu žrebanje rife z bogatimi dobitki. Po žrebanju je bila večerja. Slovenska kulturna akcija je v sredo, 31. oktobra, priredila kulturni večer, na katerem je predaval Marko Pogačnik, kipar in geomantik, oblikovalec slovenskega grba in sicer o temi: „Slovenski grb in njegova simboličnost." V četrtek, 1. novembra, na praznik vseh svetih so bile pobožnosti po vseh verskih središčih in sicer molitev rožnega venca in sv. maše; pa tudi molitve za rajne na pokopališčih v San Justu, Olivosu in San Martinu (Pablo Podesta). Odsek ZSMŽ San Martin je v soboto, 3. novembra, priredil izlet v mesto La Plata, kjer so si ogledali zanimivosti mesta in predvsem stolnico, zidano v novogotskem slogu s prekrasnimi vitraji. Lep dan je bil v soboto, 3. novembra, in naši šolarji so ga bili zelo veseli, saj ta dan ni bilo pouka, ampak izlet slovenskih sobotnih šol na pristavo slovenskih lazaristov. Tja je prišlo s skupnimi avtobusi 385 otrok pod skrbnim vodstvom učiteljic in telovadnih profesorjev, ki so poskrbeli za organizacijo izleta in pažnjo otrok. Najprej so dan posvetili Bogu. Imeli so skupno sv. mašo, ki jo je daroval lazarist g. Janez Cerar. Otroke je nagovoril prekrasnemu dnevu primerno. Izlet je bil lepo pripravljen; ves dan so se otroci igrali in tekmovali med seboj. Zvečer so se utrujeni in veseli vrnili na svoje domove. Najlepša hvala gospodom lazaristom, ki so nudili učencem naših šol lepo zeleno pristavo za razvedrilo. V Bariločah slovenska skupnost živahno deluje. Za materinski dan so pod vodstvom Anice Arnšek Magister in vseh učiteljic slovenske šole pripravili izredno ljubek prizor in pevske točke mamicam na čast. Obdarili so jih tudi s pristnimi slovenskimi medenimi srci, ki sojih napekle Marta Jerman, Alenka in Marija Arnšek. V nedeljo, 28. oktobra, pa so rojaki, skupaj z verniki škofije, romali k votlini Marije Snežne. Romanje je vodil novi krajevni škof mons. Femando Maletti, ki je tudi daroval sv. mašo na prostem pred votlino. Prosili so Marijo za blagoslov, varstvo in pomoč v teh težkih časih. Zveza slovenskih mater in žena je imela svoj letni občni zbor v sredo, 7. novembra, pod vodstvom predsednice gospe Pavline Dobovšek. Odbornice in predstavnice okrajev so podale svoja letna poročila, iz katerih je bilo razvidno živahno delovanje Zveze in odsekov. Gospe so se še pogovorile o delu v prihodnjem letu. Duhovno misel je povedal dr. Jure Rode. Odbor je ostal isti; z molitvijo so gospe zaključile občni zbor. 52. Zvezni mladinski dan je potekal v znamenju zahvale in priznanja Argentini, ki je slovenskim beguncem velikodušno odprla vrata dežele in jim dala možnost življenja in napredka v svobodi. Vršil seje v nedeljo, 4. novembra, v Slovenski vasi v Hladnikovem domu. Že zgodaj zjutraj so se odigravala športna tekmovanja; dekleta so igrala odbojko, fantje pa nogomet. V cerkvi Marije Kraljice je bila mladinska sv. maša. Po skupnem kosilu so se nadaljevale igre. Proti večeru je bil kulturni program. Najprej je pozdravil predsednik mladinske organizacije iz Slovenske vasi Jože Mehle, nato pa je mladim k njihovemu dnevu častital mladinski referent Ze- Med drugimi duhovniki, ki so se udeležili pogreba prelata Jožeta Škerbca v Skriljah, so bili tudi štirje duhovniki ..Argentinci": Franci Cukjati, lazarista Tone Burja in Pavle Novak ter župnik Marko Japelj. k dinjene Slovenije Stanko Jelen. Navzoče Je nagovorila še zvezna predsednica Slo-Venske dekliške organizacije Monika Kla-reich. Mladi so letos predstavili argentinske plese. Najprej so dekleta in fantje na Triglavsko koračnico simbolično nakazali prihod Slovencev v Argentino. Ti so se Znašli v deželi s povsem drugačno kulturo, ^esto Buenos Aires slovi po značilnem Plesu tango, ki gaje zaplesalo pet mladih Parov. Severni del dežele „puno“ je opisal gavč ob spremljavi kitare in dvanajst pa-r°v iz vseh Domov, oblečenih v pestre n°še severa ja zaplesalo ,,carnavalito“. T°tem so naši plesalci pokazali ,,malam-b°“, dva fanta tipičen „boj“ z noži. Nato so fantje pokazali spretnost z „boleadora-^i", dekleta pa s ponči. Za konec je osem Parov zaplesalo ,,chacarero“. Ob zaključku so se mladi zahvalili Vsem, ki so jim pomagali pripraviti tako Pester program. Zmagovalcem so razdeli-1 Pokale, dekleta iz San Justa so si priborila pokal v odbojki, fantje iz Slovenske ^asi pa v nogometu. Mladini iz San Justa, kr si je pridobila največ točk, so podelili tudi prehodni pokal, imenovan po dr. Alo-■P^ju Starcu, ki ga je blagoslovil gospod ranči Cukjati. Na prireditvi so predstavi-1 tudi mladinske krajevne zastave in Zvezni Prapor, ki jih je blagoslovil lazarist Janez Cerar. Zaključek Slovenskega srednješ« ?*ega tečaja ravnatelja Marka Bajuk soboto, 11. novembra, je bilo v Slove ski hiši zelo živahno. Veseli dijaki so se Jri mesece poslovili od tečaja in študi 'aJPrej so jim razredniki razdelili sprič ^ala, ogledalo njihovega truda in uspehe °lem smo se vsi skupaj starši, dijaki Profesorji udeležili sv. maše, ki jo je dar Val o ________i—:_____i . 0rJe lr> dijake, posebej še za pokojnega egata g. Jožeta Škerbca in ravnatelja IV 11 Bajuka ob 40. obletnici njegove sm Sledila je prireditev v dvorani šk k °žmana. Spored je vodil arh. Jure Vc ergar, ki je pozdravil vse navzoče. R Hateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolen nagovorila dijake, se spomnila pokojni ravnatelja Marka Bajuka, po katerem n , Caj ime in se poslovila od abiturient 1 so uspešno končali pet let študija. Dij f^tega letnika so prejeli spričevala in °me. Najboljši dijaki so dobili knji; ,plgrade, najboljše dijak petega letn . Vombergar pa še srebrnik, dar anca. V imenu abiturientov je spre; °ril Martin Urbančič; zahvalil seje p es°rjem in staršem. Sledila je predsta tev Almanaha: „Njih dela gredo z nami“, ki so ga pripravili petošolci pod vodstvom prof. Metke Mizerit. Nastop dijakov je bil letos zelo pester. Najprej so petošolci pod vodstvom predmetnega profesorja Lojzeta Rezlja recitirali pesmi Franceta Papeža. Dijaki prvega letnika so predstavili pesmi Janeza Kačarja in Ludvika Ceglarja. Nato so nastopili dijaki drugega in tretjega letnika pod vodstvom prof. Mirjam Oblak. Predstavili so nam gorenjsko in dolenjsko področje v besedi, petju in plesu. Recitacije je pripravil Štefan Godec. Dijaki prvih letnikov so zapeli: Na Gorenjskem je fletno in Sladko je vince s Trške gorice. Pripravila jih je Anica Mehle, ki poučuje petje. Nato so dijaki zaplesali gorenjski in dolenjski ples v prelepih narodnih nošah. Zaplesali so tudi petošolci in sicer argentinski folklorni ples. Po stari navadi so petošolci s humorističnimi nasveti predali četrtošolcem ključ učenosti. Arh. Jure Vombergar je še povedal, da je bila na seji profesorskega zbora ponovno izvoljena za ravnateljico tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Napovedal je tudi počitniško nalogo, kateri so odhajajoči petošolci navdušeno ploskali. Za konec smo zapeli pesem „Slovenija v svetu“. V svoji galeriji „La Boca“ je razstavljal slikar Marjan Grum. Razstava je bila odprta od 1 L novembra do 15. decembra. V Slovenskem domu v Carapacha-yu je bilo 11. novembra skupno kosilo. Srečali so se tudi rojaki iz nekdanjega taborišča Trani in bivši vojaki, ki so bili nasilno mobilizirani v nemško vojsko. Otroški pevski zbor Zarja mladosti je imel v nedeljo, 1 L novembra, koncert na Pristavi. Praznovali so peto obletnico ustanovitve. Zbor vodi prof. Marjana Jelenc in šteje okrog trideset otrok. Zapeli so slovenske in argentinske pesmi. Na klavirju jih je spremljala gospa Anka Saveli Gaser, s kitarama Maruška in Pavel Klemenčič ter z bobnom Tomaž Klemenčič. Pevske točke je povezovala Nadi Kopač Grohar. \ Praznik Kristusa Kralja v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Lepo število rojakov seje zbralo pri sveti maši, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Ljudsko petje je liturgično spremljalo praznik. Po sveti maši je spregovoril g. Božidar Fink o pomenu praznika Kristusa Kralja. ODPRTA UČIM, zaprta molčim Berta GOLOB Da, to je knjiga. A kaj ko že ob sami misli nanjo marsikoga spreleti srh. Znano je, da veliko Slovencev ne mara brati in da vse leto ne prebere niti ene same samcate knjige. Kje tiči vzrok za to? Vsak nebralec bi vedel povedati svojo zgodbo o tem, kdaj, kje in zakaj se mu je knjiga priskutila. Vsak bralec pa zgodbo o tem, kdaj se mu je priljubila. Hočeš nočeš se moramo ustaviti pri družini. Njeno bralno oziroma nebralno ozračje je prvi vzgib za to, kam se umestimo potem, ko se naučimo brati. V družinah, kjer knjige nimajo ustreznega mesta, se tudi otroci ne bodo ogreli zanje, krog nebralcev pa se tako širi in širi. Pri nas je zajel že vznemirljivo velik odstotek ljudi. Tudi zaradi njih bodo s težavo krevsali v opevano Evropo. Ne pomaga nobeno tarnanje. Vola je treba zgrabiti za roge tukaj in zdaj. Odkrito se vprašajmo, kam sodimo: med pogoltne porabnike gmotnih dobrin ali k zvestim ohranjevalcem duhovnega načina življenja? V prvem primeru bomo po vsej verjetnosti zamahnili z roko in nadaljevali svojo pridobitniško pot navkreber k novim znamkam avtomobilov, bele tehnike in petičnim oblikam preživljanja prostega časa. Brez potrebe, da bi brali leposlovne in strokovne knjige. Pozor, pred nami zija prepad! Imenuje se splošno duhovno obubožanje naroda. Imenuje se duhovna pohaba, pred katero bo Evropa previdno zapirala vrata. Zasvojeni drogiranci smo, navajeni na mamilo gmotnih užitkov. Bolniki torej. Ozdravitev prinaša samo novo, popolnoma drugačno gledanje na življenje, pogled na svet skozi duhovno dioptrijo. To pa je med drugim življenje s knjigo, oblikovanje ustreznih bralnih potreb, navad, sposobnosti in bralne kulture. Kdorkoli že smo, kupujmo sebi in svojim otrokom knjige! Berimo jih in se o njih pogovarjajmo. Ali je v času, ko iščemo trdna oprijemališča za vključitev v evropsko navezo, odveč pomisliti, da so našim prednikom odprle duhovna obzorja in jih naučila evropskih manir vsakoletne knjige Mohorjeve družbe?_Smo mi še med naročniki? Zakaj ne? Če se sramujemo njihovega in svojega porekla, smo brez trdne hrbtenice. V Evropi nas bo veter odpihal neznano kam. «11« ŠOFIRANJE - Mož uči ženo šofirati. ,, Torej pomni: ko je semafor rdeč, se ustavi; ko je rumen, se pripravi, da boš peljala naprej; ko bo zelen, pojdi naprej; in ko bom jaz postal bel, pritisni na zavore!" MOŽGANI - V novoustanovljeno „bankoorgano v“je prišel velik učenjak in je ponudil za sto tisoč dolarjev možgane po svoji smrti. Potem se je oglasil nobelovec in za možgane zahteval petsto tisoč dolarjev. Nazadnje pride neki sumljiv tip in ponusi svoje možgane za milijon dolarjev. „ Kaj?" se začudi uslužbenec. ,,Nobelov nagrajenec je za svoje možgane zahteval polovico manj!" - „Že mogoče", odvrne tip, „ampak vedeti morate, da moji možgani niso bili rabljeni!" ŠKARJE - Lastnik vrta je prepričan, da je v vsakem človeku veliko dobrega. Ker mu pogosto kradejo rože, obesi na vrtno ograjo škarje ter ob njih napis:,, Prosim, da pri kraji rož uporabljate škarje ter ob njih zapiše: "Prosim, da pri kraji rož rfk uporabljate škarje.,, Naslednje jutro bere pripis: “Škarje bi bilo treba nabrusiti!" JO UBOGA - ,,Jaz sem svojemu možu kratkomalo rekla: "Če mi ne boš pisal vsak dan, se bom vrnila takoj z morja domov. “ „ln ti piše?" ,,Piše. Vsak dan dvakrat." DVOM - Profesor Bambič pride v predavalnico s polurno zamudo in je zelo dobro razpoložen: ,, Oprosti te zamudo, ampak v družini smo imeli vesel dogodek: hčerka je dobila naraščaj. Fantka ali punčko?" - ,, Ljubi Bog, tega pa nisem vprašal. Zdaj ne vem, ali sem postal dedek ali babica!" NIČLE - Oče piše sinu študentu: ,, Prilagam denar, za katerega si prosil, obenem bi te pa še opozoril, da se 10.000 pesov ne piše s petimi ničlami!" KAKO HUDO -„Kako hudo mora biti, če je nekdo gluhonem", je rekla starejša gospa in vrgla beraču nekaj drobiža v UVOŽENO 03 8tL©WQ00Q£ia ■ Pred vojno so nekateri imeli vse, drugi ničesar, zdaj pa je ravno obratno. ■ Sem proti varstvu okolja človeka, sem za varstvo človeka. ■ Oblast se najlaže izmuzne iz čistih rok. ■ Slepi smo za tuj o nesrečo, medtem ko tuj o srečo vidimo, pa če je še tako skrita. ■ Napake nezmotljivih odkrivajo prihodnje generacije. ■ Slovence bolj spodbuja zavist kot zavest. ■ Slovenci postanemo patrioti šele v tujini. ■ Trčil sem s slepcem. Jaz sem kriv. ■ Vsakdo ima pravico do svojega mnenja - če je v skladu z njegovim. ■ Mesarju je goveji jezik veliko pomembnejši od materinega. ■ Na zemlji ne najdeš resnice. Mogoče je pod zemljo? ■ Ne soli pamet tistemu, ki je nima. ■ Ugledni ekonomist mi je svetoval, naj vložim svoj certifikat v angleško stranišče. ■ Nam bi se najbolj prilegala bela zastava z rdečimi madeži. ■ Moj ded je živel v deželi Habsburžanov, jaz živim v deželi hamburgerjev. ■ Slovenci se delimo na klane in zaklane. ■ Slovenci smo zakopali svoj besedni zaklad. ■ Pri nas pravimo bobu boby. ■ Iščite meščansko desnico na levici. ■ Dandanašnji ostane izgubljeni sin doma. klobuk. “ ,, Veliko hujše je bilo, ko sem bil slep", je ta rekel.,, Tedaj sem dobival v klobuk same gumbe. “ ŽEJA -,, Žejen sem." „Ali ti prinesem vode?" ,,Žejen sem, ne umazan.“ KJE JE KAJ Na pragu novega leta - Marko Kremžar.................... 1 Nedeljska molitev stare mame.... 3 Da bi spoštovali božjo postavo - Janez Pavel II................... 4 Spoznavam, da sem ljubljen - Habzi Rosenzopf.................. 4 „Družine so prepuščene same sebi!“ - Jurij Paljk...................... 5 Vatikan za „etiko v internetu“... 5 Okrepimo svojo katoliško zavest - Nadškof dr. Franc Rode. 6 Tomaž Akvinski - Silvester Čuk..... 7 Kratke novice..............7,9, 11, 14, Med upanjem in predrznim zaupanjem - Sv. Avguštin........................ g Ukrajinski mučenci - Bernardo Cervellera................. 9 Ob prvi obletnici smrti prelata Jožeta Škerbca - Jure Vombergar.... 10 Angel usmiljenosti - Anselm GRUN 11 O misijonarju Opeki - Mirko Bogataj 12 Amerika in terorizem............... 12 Stolnica - Metka Mizerit........... 13 Narodnost in globalizacija - Zorko Simčič....................... 15 Zamegljevanje - Branko Rozman.. 17 Idealizem in realizem - Božidar Fink 18 Vzgoja za vrednote - Dr. Hubert Požarnik...............20 Spomini na mojega očeta - Polona Marolt Makek...............21 Učitelj Martin Mizerit............23 Spomini na vračanje domov iz nemške vojske leta 1945 - Stanko Merlak.....................24 Duhovno življenje je objavilo.....26 Odšli sta.........................28 Iz naše kronike - Metka Mizerit...29 Zgodilo se je v Sloveniji.........29 Odprta učim, zaprta molčim -Berta Golob........................31 DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo. Direktor: ntons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vombergar - Tehnični urednik: Stane Snoj - Kanton L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4636-0841 - Fax: +54-11-4636-2421 - Registro de la Propiedad Intelectual N- 90.877- Oblikovanje in tisk: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - EE. UU. 425 - C1101AAI Buenos Aires, Argentina - Tel.: V +54-11-4362-7215 - Fax: +54-11-4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar POVERJENIKI ARGENTINA: Dušnopaslirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair A ve., Cleveland 3, Ohio 44103. USA. KANADA: Rado Krevs, 75 Trotvell Ave. Toronto M6M - 1L5 Canada. ITALIJA: TRST: Marijina družba. Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzuta 18,34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina v Argentini za leto 2002: $ 55,- in izdatki za pošto: drugod U$S 55,- Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode. Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina. J tečaj ruvnateljo ■s**f. Od zgoraj in od leve: 1 ■ Nastop učencev 5. letnika SSTRMB 2 zaključku šolskega leta. (Foto: M. Šušteršič) ■’ 3- in 4. Dvorana škofa Rožmana v Slovenski hiši: ^zaključni nastop udeležencev gledališkega tečaja, 1 9a je vodil gledališčnik Tone Kuntner iz Slovenije. (Foto: Lučka Oblak) 5- Eden od nastopov na mladinskem dnevu g . v Moronu. (Foto: M. Čeč) ■ Se dva posnetka s skupnega mladinskega dne v Slovenski vasi. (Foto: Lučka Oblak) Od zgoraj in od leve: ■ 1. Dijaki 5. letnika a SSTRMB. 2. Dijaki 4. letnika. Jj 3. Dijaki 3. letnika. (Fot°■ | Marko Vombergar) | 4. in 5. Z razstave slikarja Andreja Makek^ ’ v Slovenski hiši. j (Foto: M. Šušteršič) I i i La Vida Espiritual Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslovena. Director: Mons. dr. Jorge Rode - i Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual Ns 90-8 J "IM ArmaHn p imnrpsirirr TaMAres Grafinos VILKO S.R.L. - Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires - Arpentin^ FRANOUEO PAGADO SES Concesidn N9 6395 TARIFA REDUCIDA Concesidn N9 2560