Poštnina plačana v gotovini Spod. in ah bon. post. • 11 Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Wl Leto VIII. - Štev. 35 Gorica - 30. avgusta 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek ZA LEPŠO BO V zadnji številki smo prinesli poročilo o kongresu svobodnih krščanskih demokratov v Strasburgu. Na tem kongresu je govoril tudi slovenski delegat v imenu mladine organizirane v SLS. Njegov govor prinašamo tukaj v celoti. Smatram za posebno čast, da morem s te slavne strasburške tribune spregovoriti nekaj besed v imenu slovenskega zastopstva, kot član mladinske veje Slovenske ljudske stranke. Titov komunistični režim, ki je prišel na oblast in se na njej drzi s pomočjo diktatorskih sredstev, ne dopušča narodom v Jugoslaviji, da bi mogli živeti svobodno politično življenje. Treba je posebej poudariti, da se navzlic zatrjevanju Titovega komunističnega vodstva in tudi navzlic optimističnim izjavam nekaterih za-padnih državnikov in opazovalcev, položaj v Jugoslaviji ni bistveno spremenil vse odkar je komunistična stranka po drugi svetovni vojni ob odločilni pomoči Rdeče armade zasegla oblast. Doba tako imenovane koeksistence z zapadom, ki jo Jugoslavija sedaj doživlja že šest let, ni prinesla niti najmanjšega napredka na polju človečanskih pravic. Svobodni svet in zlasti Združene države Amerike so od leta 1950 pa do danes nudile jugoslovanskemu komunističnemu režimu pomoč v znesku približno ene in ool milijarde dolarjev■ Vrata Jugoslavije so bila na široko odprta tisočem zapad-nih funkcionarjev in izletnikom. Vsi ti gospodarski in drugi stiki Jugoslavije z zapadom so resda prinesli nekaj trenutne omilitve v metodah komunističnega režima. Toda čim je proces tako imenovane liberalizacije prišel do točke, ko je bil ogrožen monopol politične oblasti vladajoče klike, so proces nemudoma zavrih I\ako malo možnosti je v Jugoslaviji za kakršno koli demokratsko delovanje, četudi bi se nanašalo le na komunistično stranko samo, dokazuje primer Milovana Djilasa. Danes, ko se jugoslovanska komunistična stranka navzlic vsem obljubam, ki jih je Tito svoječasno dal Ameriki, vrača v sovjetski tabor, vidimo, kako usodno napako je storil zapad s tem, da je brezpogojno podpiral jugoslovanski komunistični režim, da se je mogel v najbolj kritični dobi obdržati na oblasti. V Jugoslaviji smo danes priča novemu preganjanju katoliške Cerkve, zatiranju svoboščin na kulturnem polju in novim naporom, da se ko-lektivizira kmeti jsl v o. I'se to ni slučajno, ampak je naravna posledica obnovljenega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in z drugimi komunističnimi strankami na svetu. Primer Jugoslavije najlepše dokazuje, da je borba zoper komunizem vnaprej obsojena na neuspeh, ako se proti komunistični nevarnosti ne borimo s trdo zgrajenim nazorom. Poraz, ki ga je zapad doživel v svoji igri z jugoslovanskimi komunisti, naj bo svarilo za prihodnost, da je sleherni poizkus, doseči demokratiziranje države s pomočjo komunistov iti potom njih, že v naprej obsojen na neuspeh. Slovenska ljudska stranka, ki je že več kot pol stoletja najmočnejša slovenska politična demokratska stranka, obsega najširše plasti slovenskega naroda in je temeljila vedno od svojega začetka in temelji sedaj na demokratskih in krščanskih načelih. Med obema svetovnima vojnama je bila SLS tista stranka v Jugoslaviji, ki se je najodločneje in najdosledneje borila proti vsakemu političnemu nasilju nad narodi in proti vsakemu socialnemu izkorišče-vanju delovnega ljudstva■ Demokratsko politično življenje Jugoslovanov je danes možno samo v emigraciji. Zaradi tega je bila tudi SLS prisiljena, da je trenutno omejila svoje delovanje le med Slovenci, živečimi izza državnih meja Jugoslavije, v begunstvu in med izseljenci. Mi mladi slovenski krščanski demokrat je v zamejstvu smatramo za svojo veliko zgodovinsko dolžnost, da na znotraj strnemo svoje vrste ter visoko dvignemo med svojim narodom plamenico vere in upanja v lepšo bodočnost. Na zunaj pa hočemo poudariti jasno in odločno, da smo pripravljeni na najtesnejše sodelovanje z ostalimi krščansko- demokratskimi gibanji“ v Evropi. Hkrati pa apeliramo na naše prijatelje in somišljenike v svobodnem svetu, da nas podpro v naših težnjah in v naši borbi tako, da bomo mogli s skupnimi močmi zgraditi lepšo in srečnejšo Evropo, ki naj bo združena na načelih in temeljih svobode, demokracije in socialne pravičnosti. Negotovost na Cipru Že je kazalo, da bo na Cipru le zavladal mir- Nacionalistična uporniška vojaška organizacija EOKA je Angležem ponudila premirje. Ko bi se stanje, pomirilo, naj bi se začela pogajanja med britansko vlado in nadškofom Makariosom, ki je še interniran na Seychellskih otokih. Angleži bi lahko s pametno politiko dosegli mir. Zdi pa se, da jih je premotila zavest, da so upornike v glavnem vojaško uničili. Zato je angleška vlada odgovorila na predlog EOKE s svojim predlogom, ki pravi: pripadniki EOKE se morajo predati in izročiti orožje. Kdor bo liotel, se bo lahko izselil v Grčijo. Kdor hoče ostati na Cipru, pride pred sodišče, če je kriv umora ali težkih telesnih poškodb. Za vsa o-stala dejanja so obljubili pomilostitev. Za protiuslugo pa niso Angleži ponudili ničesar. To je seVeda ciprske Grke razburilo. EOKA je britanski predlog zavrnila Boj bo šel naprej, kar ne bo v korist ne Angležem, ne Grkcm, pa tudi Evropi ne. Tudi v Grčiji je nastalo zaradi tega veliko razočaranje. Grška vlada jo zaprosila ameriškega zunanjega ministra Dullesa. naj bi pri Angležih posredoval, da bi se odločili za pametnejšo in popustljivejšo politiko v pogledu Cipra. Ameriške predsedniške volitve Jeseni bodo imeli v Združenih državah volitve novega predsednA a. predstavniške zbornice in tretjine senata. Obe glavni stranki, republikanska in demokratska, se za te volitve marljivo pripravljata. Obe sta že imeli svoj kongres ter določili svoja predsedniška in podpredsedniška kandidata. Demokrati so v Či-kagu izvolili za predsedniškega kandidata Adlaia Stevensona, za podpredsedniškega kandidata pa senatorja Kefauverja. Republikanci pa so na svojem kongresu v San Franciscu določili za predsedniškega kandidata sedanjega predsednika Eisenho-werja, za podpredsedniškega kandidata pa prav tako sedanjega podpredsednika Nixona. Eisenhower i-ma v Združenih državah zelo velik ugled in zato bo Stevenson težko uspel proti njemu. Odločilo bi lahko kvečjemu dejstvo, da je Eisen-hovverjevo zdravstveno stanje krhko in bi v primeru njegove bolezni ali smrti vodil predsedniške posie Ni-xon, ki se seveda ne more kosati s Stevensonom. Vprašanje je tudi, kdo bo imel večino v kongresu. Znano je, da se republikanci naslanjajo bolj na meščanske sloje ter industrijo, demokrati pa na delavske sindikate- Obe stranki sta tudi določili svoj notranjepolitični in zunanjepolitični program. Nas zanima predvsem zunanjepolitični program, ki pa je pri obeh strankah skoro en?k. Obe stranki pravita, da io treba ohraniti neokrnjeno ameriško gospodarsko in vojaško moč za o-‘brambo svobodnega sveta ter za mirno osvoboditev narodov, ki jih je zasužnjil komunizem in da je treba odločno delati za mir in za okrepitev Združenih narodov. V a-meriški zunanji politiki torej ne bo velikih sprememb, pa naj zmaga ta ali ona stranka. Po prepovedi zahodnonemške KP Zahodnonemško ustavno sodišče je prepovedalo komunistično partijo. Svojo razsodbo je utemeljilo z dejstvom, da je protiustavna, ker dela za zrušenje sedanje demokratične vlade ter svobodnih demokratičnih ustanov v državi. Proti razpustu so komunisti po vsem svetu zagnali velik krik. Pri tem jih nič ne moti dejstvo in jih ni sram, da so oni prepovedali v komunističnih državah vse stranke razen komunistične. Kar sami delajo doma, razglašajo kot nedemokratično v drugih državah. Lepa totalitarna logika! Drugo je seveda vprašanje, ali bodo v Nemčiji zdaj laže nastopali proti komunizmu, ko se bo skrival, kot bi lahko storili, če bi stranko dovolili in nadzirali njeno delovanje. Kaj je prinesla nedavna* konferenca o Sueškem prekopu V četrtek 23. avgusta se je končala londonska konferenca o Sueškem prekopu. Dvaindvajset sodelujočih držav je v zadnjem trenutku doseglo sporazum o postopku za sporočitev izida konference egiptovski vladi, ostala pa je razlika glede ameriškega ter indijskega načrta za rešitev sueske krize. Ameriški načrt se v glavnem zavzema za mednarodno u-stanovo, ki bi ob enakopravnem so. delovanju Egipta nadzirala prevoz ladij skozi prekop, indijski načrt pa pravi, da bi morala biti ta ustanova izključno egiptovska, dodeljen pa bi ji bil mednarodni svet. Oba načrta priznavata suverenost Egipta nad prekopnim ozemljem. Sporazum o postopku pa določa, naj britanski zun. minister Selvvvn Llovd kot predsednik konference izroči e-giptovski vladi vse zapisnike o delu londonske ^konference. Zahodni načrt s pakistanskimi dodatki, ki ga je podprlo 17 držav in pogojno tudi Španija, je izročil E-giptu posebni odbor petorice pod predsedstvom načelnika avstralske vlade Menziesa. Indijci so svoj načrt, ki so ga podprle štiri države, med njimi tudi Sovjetska zveza, izročili Nasserju sami. Ne vemo še, kako se bo razpletla vsa zadeva s sueško krizo. To vpra- šanje pa je vsekakor zelo važno za Evropo, ki porabi na leto okrog 117 milijonov ton petroleja in od tega dobiva iz Srednjega Vzhoda preko Sueškega prekopa ali po petrolejskih vodih kar 94 milijonov ton-Če bi prišlo do oboroženega spopada, bi poleg drugih za ves svet nepredvidenih posledic nastala tudi ta da bi bile vse dobave petroleja iz Srednjega Vzhoda odrezane. Zato pri tem vprašanju ne gre samo za Anglijo in Francijo, ki imata največ delnic stare sueške družbe, ampak za vso Evropo. Dosedanje razpravljanje o rešitvi sueške krize je bilo precej jalovo z londonsko konferenco vred. Egipt hoče biti sam gospodar na svojem ozemlju, in ima do tega tudi pravico. Po drugi strani pa je Suez tako važna mednarodna vodna pot, da ne sme in ne more biti odvisna od trenutnih muh ene same države, zlasti še od diktatorja, kot je Nas-ser. Potem je tu še mednarodna pogodba iz 1. 1888, ki jo ie Nasser očitno kršil. Najbolje bi bilo, če bi ves spor labko mirno uredili. To bi se verjetno tudi zgodilo, če bi Nas-serja ne podpihovali Sovjeti, ki i-majo pri teni svoje posebne politične račune. Ta spor jim je lepo na krpžniku prinesel odlično priložnost, da se pokažejo kot zagovorniki Egipta in vseh arabskih narodov in povečajo svoj politični vpliv na Srednjem Vzhodu. In prav londonska konferenca je imela zaslugo, da je razkrinkala sovjetske spletke za obkolitev Evrope- Pokazala je dalje, kakšno vlogo v resnici igra indijska politika nevtralnosti in enake oddaljenosti od obeh blokov. Služi namreč kot zahrbtno sovjetsko orožje za razširitev komunizma v arabski azijski svet ter za obkolitev Evrope.' Te nevarnosti se zavedajo tudi nekateri pametni egiptovsi krogi, le vprašanje je, če bodo imeli dovolj moči, da o svoji bojazni prepričajo tudi častihlepnega in maščevalnega Nasserja. ki mu gre le za trenutni uspeh, da zmaga v sueški krizi in tako popravi svoj osebni ugled, ki je precej padel, ko so mu zahodne države odpovedale gospodarsko po-moč za Assuanski jez. Egipčani so prišli do točke, ko se morajo vprašati: kaj bo z našo politiko v bodoče, tudi če v sueškem sporu zmagamo? Egipt se ne more zanesti na Sovjete, tudi če mu obljubljajo gradove v oblakih. Res je. da mu Sovjeti pošiljajo orožje, ki gotovo ne služi miru, o katerem toliko pridiga uradna moskovska politika, dvomila in tudi nevarna pa je njihova gospodarska pomoč. Kaj se bo zgodilo, če Amerika odtegne Egiptu gospodarsko pomoč, ki mu je toliko potrebna? Iskati jo bo moral drugje, pri Sovjetih. To pa ga lahko stane izgubo neodvisnosti. Ko bi bil odvisen le od sovjetske gospodarske pomoči, bi moral voditi tako notranjo in zunanjo politiko, kot bi mu jo narekovala Moskvo Tn če liT se to zgodilo, ali bi Zahod mirno gledal na sovjetsko prediranje na Srednji Vzhod? To so vprašanja, ki jih ne sme prezreti nobena odgovorna egiptovska vlada, tudi Nasser-jeva ne. Zahod je dal Kairu razumevajoče predloge, ki bi jih bil labko sprejel vsaj kot osnovo za nadaljnja pogajanja- In kaj bo zdaj? O tem nam bo kaj več povedal le bodoči razvoj. NAROČILA V JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNICAH Jugoslovanske ladjedelnice bodo do leta 1961 zgradile 13 velikih prekooceanskih ladij po 10 tisoč ton, dve linijski ladji iste tonaže in en 18.000 tonski tanker. Za izvedbo tega načrta bo dala Narodna banka na razpolago 32 milijard din. ŠE VEDNO SKRIVNOST O STALINOVI SMRTI Dne 23. avgusta je pariški tednik »Fran-ce-Dimanehe« objavil članek o Stalinovi smrti. Podatke za ta članek je dal sovjetski književnik Ilija Ehrenburg francoskemu pisatelju Paulu Sartreu. Po teli podatkih naj bi prišlo na sestanku prezidija Vrhovnega sovjeta dne 1. marca 1933 do hudega prerekanja med Stalinom «jn Ka-ganovičem. Sestanek je baje sklical sam Kagatiovič, ki je zahteval od Stalina, naj prekliče odloke o deportaciji Židov in o-benem tudi predlagal, naj bi se ustanovila posebna komisija za proučitev aretacije zdravnikov obtoženih protidržavnega rovarjenja. Stalin je tedaj ostro nastopil proti Kaganoviču, ki je užaljen vstal, vzel iz žepa svojo partijsko izkaznico, jo raztrgal in jo vrgel Stalinu v obraz. Stalin je strašno ogorčen hotel pritisniti za zvonec, da pokliče svojo telesno stražo, a se je prej zgrudil zadet od kapi. Člani prezidija da so nato vso noč premišljevali, kaj jim je storiti in so šele drugi dan naznanili Stalinovo smrt. Zopet drugi pa trdijo, da so Stalinovo smrt povzročili zdravniki z namerno možgansko krvavitvijo na nagovarjanje nekaterih članov prezidija. navzočih na omenjeni seji. VELIKE PRIPRAVE ZA ZAGREBŠKI VELESEJEM \ Zagrebu »o v teku velike priprave za tradicionalni zagrebški velesejem. Doslej se je prijavilo 1100 razštavljalcev iz 27 držav, poleg 600 jugoslovanskih podjetij. Razstavljalei bodo imeli na razpolago 62.000 k\. metrov v paviljonih in 22.000 kv. metrov na prostem. Računajo, da bo letošnji zagrebški velesejem največji dosedanji velesejem v Jugoslaviji. MARCINELLSKI RUDNIK SMRTI Belgijski gospodarski minister je dne 23. avgusta sporočil žalostno vest, da je strašna tragedija v Mareinellu zaključena in da ni noben rudar več pri življenju. Povedal je nadalje, da so reševalne skupine po velikih naporih dosegle globino 1035 m in našle tam 90 trupel rudarjev. Naslednja skupina reševalcev pa je pozneje zasledila še 12 trupel. Končna, žalostna bilanca nesreče v Mareinellu je sledeča: 263 mrtvih, od teh 139 Italijanov. Tragedija v Mareinellu pa je razgalila se drugo nič manj žalostno sliko. Nesrečne italijanske žene, ki so v skrbi za svoje može prihitele- iz Italije v Belgijo, so se mnoge znašle pred strašno resnico: mož si jo v Belgiji ustvaril novo družino, za katero one niso nič vedele. Vlada je odredila, da bo sedaj nudila pomoč obema družinama. že z ozirom na nedolžne otroke. Strašna smrt nesrečnih rudarjev je v luči teh novih odkritij še dvakrat bolj žalostna. PREMESTILI BODO VIDEMSKO BEGUNSKO TABORIŠČE Po zagotovilih ministra za notranje zadeve bodo v najkrajšem času premestili begunsko taborišče v Pradamano pri Vidmu v neko vojašnico v Cremoni. Uprava za mednarodno pomoč, ki bo skrbela za vzdrževanje novega taborišča, je prejela od zakladnega ministrstva 100 milijonov lir. STRAŠNO NEURJE NAD BERLINOM V soboto 25. avgusta se je razbesnela nad Berlinom in Vzhodno Nemčijo strašna nevihta, ki je prizadela ogromno škodo in žal tudi človeške žrtve. Po zadnjih podatkih je bilo 20 mrtvih in 150 ranjenih. Sila viharja je izrula drevesa, odtrgala strehe, porušila tovarniške dimnike in telegrafske droge. Presenetila je tudi mnoge turiste na hribih in na jezerih, ki so jih pozneje rešili ognjegasei in osebje Rdečega križa. Na najvišjih hribih je temperatura zdrknila na 5 stopinj pod ničlo in v Berlinu je padel ledenomrzel dež. Največ škode in žrtev je vihar prizadel v Berlinu in v Porenju. Veliki viharji so divjali tudi vzdolž li-gurske obale. Neko francosko jahto je zagnal na obrežje, kjer se je prevrnila. Štirje elani posadke so se srečno rešili. NAŠ TEDEN V CERKVI 2. 9. nedelja, 15. pob.: sv. Štefan, kr. 3. 9. ponedeljek: sv. Pij X., p. 4. 9. torek: sv. Rozalija, d. 5. 9. sreda: sv. Lovrenci j Jusi. sp. 6. 9. četrtek: sv. Caharija, prerok 7. 9. petek, prvi: sv. Marko 8. 9. sobota: Rojstvo Device Marije, nez. p. SV. PIJ X., PAPEŽ (f 1914). rojen od preprostih staršev v Riese (Treviso). Tudi sam je bil preprost, pa zelo pobožen in goreč dušni pastir. Od kaplanske službe se je stopnjevaje dvigal in zasedel papeški prestol. Ko je bil kot beneški patriarh izvoljen za papeža, je vzkliknil: V Benetkah sem vozil le gondolo, tu bo treba pa ladjo (na mreč vso Cerkev). Ljubil je dostojen hu mor. Bil je silno darežljiv do revežev. Ko je bil že kardinal in potem papež, ni dovoljeval svojim domačim nobenega postavljanja in gospoščine. Ni imel doktorata, a je imel globoko učenost, ki si jo je pridobil s stalnim učenjem. Ko je bil kaplan, se je sestra pritoževala. da požge toliko sveč, ker študira dolgo v noč. Glavna njegova zasluga pa je, da je vernike spet pridobil za pogosto sr. obhajilo. Jvdor želi pogosto pristopiti k sv. obhajilu. naj se priporoča njemu. Imel bo zvestega zaveznika in vodnika. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je šel Jezus v mesto \ m J s imenom Naim. in šli so z njim njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova: in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod, videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« In pristopil je ter se dotaknil nosil — nosilci pa so obstali — in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« In mrtvi je s edel začel govoriti: in Jezus ga je dal njegovi materi. In strah je obšel vse, in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami,« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo•« Sv. evangelij pripoveduje ganljivo zgodbo, kako je Jezus obudil mrtvega mladeniča iz Naiina. Veliko dobroto je izkazal Zveličar užaloščeni materi — vdovi, ko ji je vrnil oživelega edinega sina, njeno edino in najdražje bitje na tem svetu. Gotovo ji je izpolnil njeno najbolj gorečo željo. S storjenim čudežem je dokazal, da je Vsemogočni Bog čuteč in nadvse usmiljen. Vsi bi brez dvoma želeli, da bi nam ljubi Bog vrnil naše drage umrle sorodnike. On bi to brez dvema mogel storiti, a očividno ni v Njegovih načrtih. Nismo namreč ustvarjeni za ta svet. Tu smo kot popotniki in enkrat bo na vsak način treba vzeti slovo od tega sveta, posloviti se od njega za vedno. Toda ne žalujmo preveč zaradi tega! Čaka nas boljši svet: se razume, liste, ki so krščansko pridni in pošteni. Drugi si nimajo kaj obetati- Za nespokorjene grešnike je določena samo še večna kazen. Stvarnik nas bo na sodni dan vse obudil in vse dobre za vedno združil. Velik je bil čudež, ki ga je Jezus storil pri mestu Naim in izredno velika je bila usluga, izkazana materi. In vendar je neprimerno večji čudež in usluga, kadar isti ljubeznivi Zveličar obudi pri sv. spovedi duhovne mrliče, mlade in stare, ki sicer telesno živijo, a so duhovno mrtvi. Njihova nadnaravna smrt se brez spovedi podaljša za celo brez-krajno večnost. Telesna smrt, kadar pride, jo po navadi pošlje Bog. \ njej ni največja nesreča, ker enkrat mora priti. Gotovo, ne smeinc, je sami povzročiti ali kakorkoli pospešiti. Mnogo večja in resnična nesreča, katere se pa ljudje na žalost vse premalo zavedajo, je duhovna smrt, povzročena z grehom. Te smrti se bojmo na poseben način! Ni glavno to, da si človek ustvari udobno življenje na tem svetu, ampak glavno je, da si človek reši svojo dušo za večno življenje- Kolikim mladim fantom in mladim dekletom in drugim ljudem bi bilo treba zaklicati z Jezusovo močjo: Mladenič, mladenka, človek, rečem ti: vstani! Dvigni se iz groba duhovne smrti, vstani iz groba svojega greha! Spovej se čim prej! Ne ležati v grehu, da ne obležiš za vedno! — Grehov in večne smrti, varuj nas, o Jezus! Il» I • življenja DOBRODELNOST AMER IS KIH KATOLIČANOV Dobrodelna organizacija ameriških katoličanov je samo v mesecu maju razposlala po vsem svetil potrebnim nad 50 milijonov kg živil, obleke in zdravil. 5 osmih mesecih, to je od oktobra 1055 do maja 1956, je dala v dobrodelne namene 268 milijonov kg v vrednosti 90 milijonov dolarjev. Vsa vrednost razdeljenih živil, obleke in zdravil ter drugih podpor, odkar obstaja ta organizacija, to je od 1943 dalje, znaša 500 milijonov dolarjev, 10.000 DUHOVNIKOV ŽELIJO Južnoameriški škofje prosijo Španijo za 10.000 duhovnikov, da bi napolnili v-aj za silo velike vrzeli v svojih duhovniških vrstah. Španski škofje se zelo trudijo in upajo. da bodo lahko pošiljali po 1000 duhovnikov letno v Južno Ameriko. MAŠNI PLAŠČI ZA ČIŠČENJE TANKOV SPOMENIK KARDINALU INNITZERJU Dunajski katoličani bodo postavili nagrobni spomenik pokojnemu kardinalu Teodorju Innitzerju. Potrebni denar so že skoraj v celoti zbrali. Nagrobni spomenik bo stal 100.000 avstrijskih šilingov. Benediktinsko opatijo Altenburg v Avstriji so leta 1940 zasedli nacisti in jo uporabljali v različne namene. Po vojni so ruski vojaki imeli v njej svoje tanke. Po odhodu ruske vojske iz Avstrije so benediktinci spet dobili opatijo. Ugotovili so, da so vojaki uporabljali mašne plašče za čiščenje tankov, svete podobe pa so služile za tarče pri strelnih vajah. Zopet en dokaz »visoke komunistične kulture«. PAPEŠKA POLITIKA 55-LETNICA KARU. W V ZS Y N ŠKE G A Kardinal Štefan W)'szynski je 3. avgusta praznoval 55. rojstni dan in 32 leto mas-ništva. Poljski kardinal je še vedno neznano kje zaprt. Po poročilih naj bi bil zaprt v nekem samostanu v bližini mesta Krakova. Komunistične oblasti so ga odstavile in zaprle septembra 1953, seveda sv. oče le odstavitve ni nikdar priznal. V JEČI JE ZA DOBII. Vil) Mladi irski misijonar, ki sc je po večmesečni ječi vrnil s Kitajske v London, je pripovedoval, kako je v ječi nenadno za-dohil spet vid. Komunistični zdravniki so po temeljitem pregledu mogli ugotoviti popolno slepoto. Z besedami: »Morda pa bomo videli čudež,« so ga odpeljali v jet-niško celico. Po treh dneh goreče molitve je omenjeni misijonar spet videl in zdravniki niso mogli dati nobene razlage temu dogodku. Patra so izpustili in izgnali iz Kitaj*ke. To je pater Patrik 0'Reilly. 11 NOVA MAŠA MARIJANSKA PROCESIJA NA OPČINAH TRŽAŠKI SLOVENCI PRIREJAJO v čast Materi božji SKUPNO PROSLAVO NA OPČINAH V NEDELJO 9- SEPTEMBRA Prihaja september in z njim naša vsakoletna skupna proslava v čast Materi božji na Opčinah. Mnogi, ki berete to novo vabilo svojih duhovnikov, ste bili na Opčinah vsako leto pri skupni marijanski proslavi. Gotovo pridete tudi letos, kajti vedno smo na takih velikih skupnih praznikih čutili resnično moč evangeljske besede: Kjer sta dva ali trije zbrani \ mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi. Spored letošnjega praznika: ob štirih popoldne večerna sveta ina-a v openski cerkvi: vmes bo letos še več skupne molitve in tudi pesmi; zbiranje v cerkvi četrt ure prej med rožnim vencem. Take j nato se razvije velika marijanska procesija po trgu. Urejena procesija, disciplinirana udeležba, pobožno vedenje, \se to mora vedno bolj odlikovati našo skupno marijansko proslavo na Opčinah. Po.procesiji sledi govor, evharistični blagoslov in nato slovo s pesmijo »Ves, o Marija«. Za lep uspeh je nujno potrebno sodelovanje vseh udeležencev. Prvo skrb imajo Openci. Vabimo jih, naj zopet lepo okrasijo svojo vas, cerkev in prostor pred novim župniščem, kjer bo letos zaključek, da se tako izognemo cestnemu prometu. Openske matere, pošljite v Marijino procesijo veliko belooblečenih deklic in dečkov- Pridite tud: otroci iz bližnjih vasi. Openskim vernikom se pridružimo tisoči iz Trsta, s Krasa, z Brega in tudi iz bližnjega goriško-devinskega dekanata. Vsi cerkveni pevski zbori, strežniki, skavti, vsi organizirani mladi in starejši verniki, z veseljem v nedeljo 9. septembra na kratko božjo pot k fatimski Kraljici na Opčine! Prinesite s seboj zastave, cvetja in veliko dobre volje za skupno pesem in skupno molitev. Naj bo častno zastopana vsaka župnija, vsaka vas! (Gotovo ne bodo manjkali veseli romarji, ki so bili letos v Oropi). Za kraje: Sv. Barbara. Mačkovi je. Dolina. Beljunec, Boršt. Rie-manje in Katinara je urejen skupen prevoz kakor lansko leto. Toda nujno se morate vsi romarji iz teh krajev vpisali pri svojem duhovniku do petka zvečer 7. septembra. Cena voznega listka in ura odhoda bo v teh krajih sporočena v cerkvi- Iz Tr.-ta in s Krasa si znate sami pomagati, za Breg pa je nujno potreben skupni prevoz, ker je navadno iz teh vasi velika udeležba. TRŽAŠKI SLOVENCI! Po lepih romanjih, ki smo jih imeli v-daljne kraje tudi letos, priredimo sedaj s pravim sincv-ivim veseljem to našo že tradicionalno marijansko slovesnost v živi zavesti, da lrre vse. kar na zemlji storimo v čast nase nebeške Kraljice, v korist v ... v • f naše prave sreče na zemlji in v večnosti. Z LJUBLJENIM SINOM NAS BLAGOSLOVI DEVICA MARIJA! Tržaške vernike vabijo na marijansko proslavo DUŠNI PASTIRJI Prošnja za Baragovo poveličanje v Cerkvi Avgusta je minilo 35 let, odkar je papež Benedikt XV. v posebnem pismu državnemu tajniku razložil svoj načrt, kako pomagati ruskemu ljudstvu, ki ga je po prvi svetovni vojni zadel bič lakote, kolere in drugih hudih nadlog. Papež je mislil na 40 milijonov prebivalcev južne Rusije, predvsem ob Volgi, od katerib jih je potem pomrlo 10 milijonov in prav toliko bi jih še, če bi ne priskočile na pomoč številne podporne organizacije iz inozemstva. Načrt za pomoč je mogel izvesti šele Benediktov naslednik Pij XI. Sovjetska vlada je delala vatikanski misiji velike težave. Sele leta 1922 je dovolila dvanajstim redovnikom, preoblečenim v civilno oldek«, da so odprli pet središč za pomoč, Dnevno je prejemalo zadostno hrano 60.000 ljudi. Komunistično glasilo »Pravda« pa je leta 1923 proglasilo sv. očeta za krivca ruske nesreče, ki naj bi umirajočemu narodu preprečeval hrano... Friderik Buraga. naš rojak, veliki skof in misijonar, bo, kot upamo, prištet med blažene. V teku je že škofijski proces v škofiji Marquette v ZDA. kjer je deloval kot misijonar in bil tam v letu 1853 v škofa posvečen. Vse njegovo življenje in delo pričata, da je bil res svetniški mož. Pravica nekoga proglasiti za svetnika, pripada sv. očetu. nezmotljivemu poglavarju sv. Cerkve. Tega pa ne more narediti kar svojevoljno, ampak mora imeti človeške in božje dokaze. Treba je, kar se tiče človeških dokazov, ugotoviti, da je dotični, ki naj bi bil proglašen za svetnika, živel res ne samo krepostno, ampak izven redno junaško krepostno krščansko življenje. Zato je treba nadvse natančno preiskovati njegovo življenje. njegovo delo, njegove spise. Odstranjen mora biti najmanjši dvom. Prva preiskava se vrši pod vodstvom škofa, kjer jp pokojni živel: to je škofijski proces. Pokojni dobi naziv: služabnik božji. Zadnja stroga preiskava je v Rimu pod vodstvom sv. očeta. Treba pa je tudi božjega potrjenja. Za to sta potrebna vsaj dva čudeža. izvršena na priprošnjo pokojnega. Zato se, posebno za času svetniškega procesa, častilci pokojnega obračajo do njega v gorečih molitvah, naj izprosi pri Bogu pomoč v kaki težavni zadevi, n. pr. neozdravljivi bolezni. Če so se čudeži res izvršili, sodi sv. Cerkev, sevala pri tem upošteva tudi izjave resni': in vestnih zdravnikov. Ko je vse urejeno: dokazano junas o, krepostno, svetniško življenje pokojnika in vsaj dva čudeža, tedaj ima besede sv. oče, da ga proglasi za blaženega, (ki tu ni težka pot do svetniške časti, vendar se morata na pokojnikovo prošnjo izvršiti spet dva neizpodbitno gotova čudeža. Že nekaj časa je v teku škofijski proces v škofiji Marquette (ZDA) za velikega misijonarja in škofa Friderika Baraga, ki je tam deloval. Verniki v Ameriki veliko molijo, da bi se proces srečno in čim prej zaključil. Taki procesi navadno trajajo dosti let. Treba pa je. kot rečeno, tudi od božje strani potrdila, to je čudežev: te pa moramo izprositi, f velikem zaupanju se ameriški verniki zatekajo k božjemu služabniku Baragu, naj on posreduje ozdrav-l jen je znanemu nekdanjemu frančiškanskemu provincialu na Slovenskem, p. Gra-cijanu Hericu, ki biva sedaj v Lemontu v ZDA in ga muči rak, nevarna bolezen, proti kateri še niso našli zdravila. G. pater je znan tudi na Primorskem. ker je bival nekaj časa med nami in po- Poslušajte versko uro na radiu ! Trst A vsako nedeljo ob 11,30! V Šentvidu pri Vipavi je v nedeljo 26. avgusta t. 1. daroval svojo novo sv. mašo č. g. Jernej Zgur. tamkajšnji domačin, oli veliki udeležbi domačih in sosednjih vernikov in obdan z asistenco mnogih duhovnikov. Govoril je novomašniku v cerkvi preč. g. pater gvardijan z gorišike Kostanjevice. G. novomašnik šteje že 36 let življenja, ki je bilo tudi burno in mu je stavilo vse mogoče zapreke na poti do duhovskega stanu. Tekom druge svetovne vojne so iga Nemci imeli zaprtega v taborišču. pa je nato kot zvest državljan odslužil še vojaško dobo v Jugoslaviji in nato svoje študije dokončal v ljubljanskem bogoslovju. Tako je kljub vsem oviram prišel do svojega zaželenega cilja in je šentviška župnija po dolgih 53 letih doživela spet eno novo mašo. ko je spremila s hvaležnostjo do Boga svojega rojaka k oltarju Gospodovemu. Vztrajnemu g. novomašniku tudi mi iz srea čestitamo in mu želimo obilnega božjega blagoslova pri* njegovem delu šitev duš. ga za re- PREKOMORNIK »STOCKHOLM« V POPRAVILU Švedski prekomornik »Stockholm«, ki je povzročil potopitev italijanskega prcko-mornika »Andrea Doria«, že popravljajo v ladjedelnicah »Betlehem Steels« v Brook-lynu. Pred v ideva jo, da bodo dela končana že do polovice novembra. Popravila bodo stala 995 tisoč dolarjev, približno 617 milijonov lir. ŽENSKI KOTIČEK TUDI FILMSKE IGRALKE SI ŽELIJO OTROKA Kljub vsem sijajnim zmagam, oboževanju in bogastvu, so tudi filmske igralke končno le ženske z istim hrepenenjem in z istimi željami kot vse druge zakonske žene. Vsi usipehi jim ne morejo nadomestiti hrepenenja po otroku, po materinstvu. Pred kratkim je neki francoski časopis objavil vest, da najbolj znana filmska igralka Gina Lollobrigida pričakuje otroka. Lollobrigida je to vest zanikala z besedami: »Ce bi v resnici pričakovala otroka, bi bila tako srečna, da bi takoj sklicala tiskovno konferenco in to veselo vest sporočila vsemu svetu.« SEBIČNOST Sebičnost se je ponašala med svojimi tovarišicami, da ima ona na svetu naj večjo moč. »Ves svet imam v svojih rokah. Ljudje se uklanjajo moji volji kakor sužnji. Nikogar ni, ki hi ne podlegel moji moči.« Tako je govorila ponosno in samozavestno. »In ee mi ne, verjamete, tedaj pridite z menoj. Kmalu boste spoznale mojo moč.« Odšle so po svetu in sebičnost jim je zmagoslavno kazala, kako so se ji ljudje priklanjali. »Ali je kdo med vami.« je vprašala v svesti si svoje moči, »ki bi se ne hotel ukloniti moji moči?« Tedaj je iz množic stopila cvetoča, mlada žena. Imela je v naročju majhnega otročička z zlatimi kodrčki in velikimi modrimi očmi. Na desni in levi strani sta so je za krilo držala večja otroka. Na hrbtu je imela privezan velik sveženj suhih vej, katere je pravkar nabrala, da bi mogla otrokom skuhati kosilo. Neustrašeno je stopila pred sebičnost, ki je mislila, da je najmočnejša, in ji dejala z iskrečimi se očmi: »Jaz in še mnogo drugih nosimo v srcu tako silo, ki jo mnogo večja in višja od tiste, s katero se ti ponašaš. Ta sila te moro celo umoriti, če le hoče. In to je... materina ljubezen!« Tedaj je sebičnost osramočena sklonila glavo in S(» oddaljila. učeval v goriškem semenišču. Ameriški verniki se obračajo zato tudi do nas, naj molimo, da Bog poveliča Barago s čudežnim ozdravljenjem blagega g. patra. Združimo torej naše molitve z molitvami naših ameriških rojakov. Zlasti pobožne duše prosimo, naj oprai Ijajo v ta namen devetdnevnice. Če je naprošeni čudež v božjem načrtu, bo, kot je iz povedanega razvidno, veliko pripomogel k proglasitvi Barage blaženim; ce pa ni, ne bodo molitve brezuspešne: Bog nam bo naklonil druge milosti .ki so nam najbolj potrebne. KONEC HAREMOV V TUNIZIJI Novi ministrski predsednik lunizije, Bourghuiba. je izdal odlok, s katerim prepoveduje po vsej deželi, začenši s 1. januarjem prihodnjega leta, mnogoženstvo. Vsak mohainedanec bo smel imeti samo eno ženo, ki pa bo morala imeti vsaj 16 let. UMETNA KAVA Pred šestimi meseci je neki Nizozemec iznašel formulo za sintetično kavo. Formu- lo je odku.pil neki holandski industrialec in izkazalo se je, da kava, izdelana po tej formuli, prav nič ne zaostaja za naravno kavo. Začeli so jo proizvajati že na debelo pod imenom »Banto-kava«. i Kakšna je italijanska „ strpnostu RAZNE NOVICE Mučen vtis je naredil na slovenske vernike openske jure članek »Slovenska nestrpnost v openski župniji«, ki ga je v »Piccoluje to, da ima Ljubljana kot mesto s 130 tisoč prebivalci in glavno mesto slovenskega naroda, ki ne šteje več kakor milijon in pol prebivalcev, Opero takšne kakovosti.« Z gostovanjem na Holandskem in v Parizu se je slovenska Opera mahoma uvrstila na zelo vidno mesto prvih opernih gledališč v Evroipi. To navdaja s ponosom zlasti zamejske Slovence, ki se iskreno veselimo vsakega vzpona slovenske kulture. USPEH JUGOSLOVANSKIH ZBOROV V AREZZU Na IV. polifonskem mednarodnem tekmovanju v Arezz.u, ki so ga zaključili v sqboto 25. avgusta, sta tudi dva jugoslovanska zbora odnesla lepe uspehe. Prvi dan so nastopili zbori z ne več kot 50 člani. Prvo nagrado v znesku 300 tisoč lir je dobil zbor »Wiener Madrigalkreise« z Dunaja, drugo pariški »Ensamble Voeal« in tretjo v znesku 150.000 lir zagrebški mešani zbor »Joža Vlahovič«. Izmed nadaljnjih enajstih nagrajenih zborov sta bila le dva italijanska, največ je bilo nemških in avstrijski, na 11. točki pa je bil nagrajen beograjski zbor Madrigalistov. Ta je poslednji dan ob zaljučku prišel na prvo mesto in prejel nagrado v znesku 150 tisoč lir. Drugo nagrado (100 tisoč lir) je prejel dunajski Madrigalkrei-se, tretjo (75.000 lir) koralna šola An-ghiaria iz Arezza in za zborom iz Maroka in Francije je bil na Šestem mestu spet nagrajen zagrebški zbor »Joža \ lahovic«. VELIKE PRIPRAVE V BENETKAH ZA XVII. FILMSKI FESTIVAL Od 28. avgusta do septembra se bo vršil v Benetkah XVII. filmski festival. V teku so velikanske priprave in mnogo filmskih igralk in igralcev je že napovedalo svoj obisk. Medtem se je v soboto 25. avgusta zaključila osma razstava otroških filmov, katere se je udeležilo 13 držav s 44 filmi in 7. razstava dokumentarnih filmov. Pri tej slednji je sodelovalo 25 držav s 153 filmi; med njimi je bilo 27 zdravniško-kirurške-ga. značaja in 12 znanstvenih. PREMIERA »VOJNA IN MIR« Ob velikanski udeležbi najznamenitejših newyorških osebnosti so pretekli teden prvič prikazali v New Vorku impozantni film »Vojna in mir«, povzet po znamenitem istoimenskem Tolstojevem romanu. 800 koroških Slovencev na Sv. Višarjah Kljub temu, da jc na Koroškem polno Marijinih božjih poti, vendar najraje koroški Slovenci poromajo na častitljive Sv. Višarje. Romanja organizira Slovenski dušno,pastirski urad in je 1. 1910 v dveh skupinah romalo 2500 vernikov. Letos je romalo 18. in 19. avgusta s posebnim vlakom 800 Slovencev. Vse romanje je poteklo v lepi disciplini in predvsem v pravem romarskem duhu. Koroška duša najlaže moli, ko poje. lil peli so kar naprej, tako mogočno in lepo. da so še drugi prisluhnili. Romarje je spremljalo 9 duhovnikov, med njimi letošnji novomašnik č. g. France Gorienik. Skoro vsi romarji so prejeli sv. zakramente. Na Sv. Višarjah so se srečali koroški romarji s primorskimi pri naši skupni Materi. Snemanje filma je zahtevalo sedem mesecev neumornega dela. Zaposlenih je bilo na tisoče in tisoče igralcev in drugega potrebnega osebja. Film so snemali večinoma v Jugoslaviji ia na Finskem. Bitki pri Austerlitzu in na Borodiuskem polju sta bili posneti pri Tavernette in okrog Monte Libretti v Italiji. Premieri filma je prisostvovala tudi Tolstojeva hčeuka, ki je bila kljub veliki udeležbi znamenitih filmskih igralk glavna junakinja večera, NAŠLI SO MALEGA PETRA IX NJEGOVEGA UGRABITELJA Vsa ameriška javnost je skrbno zasledovala težavno delo policije, ki je -koro dva meseca neumorno iskala ugrabitelja komaj mesec starega otroka Petra Weinbergerja in seveda tudi otroka samega. Ameriška policija se je zarotila, da ne bo prej prene- KOT DRUGIM LISTOM, SE BO S 1. SEPTEMBROM TUDI NAŠEMU LISTU DVIGNILA CENA NA L 30 ZA ŠTEVILKO. hala, dokler ne bo zasledila zločinca. In res se ji je posrečilo, potem ko je pregledala skoro milijon rokopisov, zaslediti enakost pisave izsiljevalnega pisma, ki ga je zločinec naslovil na otrokove starše, s podpisom Angela La Marca, ki ga je policija hranila v svojem arhivu. La Marca so aretirali in ko so mu dokazali. da je on pisec izsiljevalnega pisma, je vse priznal. Povedal je tudi, kje jc pustil otroka dne 4. julija, potem, ko ga je ugrabil. Ofroka so res našli na navedenem kraju, v nekem gozdu, kakih 50 m od zelo prometne ceste. Truplo je bilo že popolnoma razpadlo. Ugrabitelj Angelo La Marca ima komaj 31 let in je oče dveh malih otrok. Pred leti je bil že obsojen zaradi tihotapstva. Po poklicu jc šofer. Žena in tudi sosedi so izjavili, da je v desetih letih, odkar je poročen, živel z družino mirno in srečno. Kaj ga je dovedlo do tako strašnega zločina. ni znano, Najbrže le pohlep po denarju. KOLIKO NAS JE? Po vesteh, ki so jih šele sedaj objavile Združene države je bilo na vsej zemeljski obli dne 1. julija 1955' dve milijardi in 692 milijonov ljudi. Letni prirastek znaša približno 40 milijonov oseb. ARGENTINSKI DIKTATOR IN NJEGOVO BOGASTVO Argentinska vlada je bivšemu predsedniku Peronu zaplenila vse bogastvo v Argentini in v inozemstvu, ki si ga je diktator pridobil po letu 1943. Prav tako so Peronu zaplenili dragulje in zlatnino, ki jo je podedoval po umrli ženi Eviti. VASI NA PRODAJ Francoski kmetje zapuščajo svoje domove v želji po večjem zaslužku v velikih industrijskih mestih. Število izpraznjenih vasi se vedno bolj veča in tako je minister za javna dela dal na prodaj nič manj kot 180 francoskih vasi, ki so jih kmetje zapustili. Doslej je bila kupljena samo ena zapuščena kmetija. Računajo, da zapusti dnevno okrog 366 kmetov svoje kmetije. Pred sto leti jc štela Francija skoro 8 milijonov ikmetov, danes jih ima komaj polovico. MIRKO FILEJ: 2 CW. yt. 3Ho%act Žiofjenje in je(0 Wolfpang si j«', poleg vztrajnega učenja z očetom, pri teh doživetjih obogatil in razširil svoj glasbeni svet z ariozno gracioznostjo italijanske opere, s koketno lahkotnostjo francoske muzike ter z Ijim simfoničnim izrazoslovjem Haendla ter Kristijana Bacha. Vse to bo izlil v svoje nove kompozicije, ki jih je komponiral kot prve tri simfonije v Es, h in d, ter znani madrigal »Bog je moje zatočišče«. Po Ircih letih potovanja so se v novembru 1767 vrnili v Solnograd. NVolfgang ima sedaj H* let- Čarobni otrok izginja in vstaja na pozor išče nadarjeni glasbenik. V komponiranju se loti poleg sonat in simfonij tudi cerkvene glasbe ter stopa prvič v operni svet. kateri sc mu zdi najširše pozorisče za izražanje vsega bogastva glasbenih občutij. Prva njegova Šaljiva (buffa) opera je »La fiata semplice« ter muzikalna komedija »Boštijan in Boštijanka«. So še okorna dela. V njih najdemo primesi italijanskega stila ter nemške folklorne melodike. dalje odmeve K. Bacha in Hasseja. A vendar že zaznamo v melodični frazi ter v uporabljanju orkestra, da pronica na dan umetnik, ki hoče svoje pot. Wolfgang bi rad s temi deli na Dunaj, a mu ne uspe. Dunaj ga je prej sprejel kot čudežnega otroka - a kot komponista ga je zavrgel. Na Dunaju so namreč tedaj paševali italijanski komponisti, kot Salieri in drugi in niso mogli trpeti nobene konkurence. Pač pa mu je solno-graški nadškof Sigismund, njegov mecenat. dal vso oporo, da je uprizoril svoja dela v Solnogradu in dosegel lep uspeh. Wolfgang (ima 14 let) i" dorašča v mladeniča. t),J 14, (]0 I", leta ga najdemo na trikratnem potovanju po Italiji. Srčno si je zaželel na pot v Italijo, da bi tam slišal ob živem viru operno glasbo. Sla sta tokrat sama s skrbnim očetom in prepotovala ter obiskala vsa glasbena središča širom Italije. Bila sta v Milanu, kjer se je Wolfgang srečal s komponistom Sammartinijem. Sla sta v Bologno, kjer je ostal v šoli slavnega klasičnega polifonista očeta Martinija. Bliskovito jc v šoli očeta Martinija dojel polifonijo, fugo in kontrapunkt, ta- ko, da ga je po brilantnem izpitu Bolonjska glasbena Akademija imenovala za svojega častnega člana. Odšla sta v Rim, kjer je bil NVolfgang sprejet z velikimi častmi ter dobil odlikovanje od samega papeža. Odpotovala sta v Neapelj, kjer jc poslušal najpristnejše ital. “aljive opere, dela Piceiaaija, Jacomellija, Paisiellija. Vsrkal je vase to živo lahkotno arioznost melodike ter najglobljo čustveno ekspanzivnost ital. duše. Povsod, kjerkoli jc bi!, jc koncertiral pa tudi komponiral. Naj omenim prvi kvartet, oratorij, cerkvene skladbe, razne divertimente ter minuete. Najvažnejše skladbe teh let so pa na opernem polju: opera Mitridate, Betullia liberata. Aseanio in Alba. Lucio Silla, v katerih že skuša zajeti stil resne operne glasbe. SLOVO OD ITALIJE S temi važnimi deli operne glasbe ital. stila, v katerih se jc pokazal ital. publiki kol pravi operni komponi-t, se za vedno poslovi od Italije. Kljub vsemu sc mu je zdela ital. glasba preozka, preuboga po globini. V njegovi duši že vstaja vizija bogate instrumentalne tehnične možnosti, ki zmore orisati vse plr.boke raznolike po- teze človeških čustev ter pokazati pevca na odru v najpopolnejšem liku pravega igralca, ki naj bo izraz realnega življenja. Ko sta sc vrnila z očetom domov, sc je spet lotil še globljega študija, da bo zmogel doseči priznanje svoje muzikalične o-sebnosti doma, posebno pa na Dunaju. Toda med tem času jc umrl njihov mecenat nadškof Sigismund in solnograški prestol je zasedel ošabni princ in nadškof Colloredo, ki je očetu Leopoldu, posebno pa sinu, pokazal že takoj v začetku svojo nenaklonjenost. Kazalo je, da jih bo hotel usužnjiti tako gmotno kakor umetniško. NVolfgang se je v svoji notranjosti Icniu uprl: on ho služil svojemu nadškofu, kot mu bo velevala dolžnost; a istočasno bo hotel samostojnosti v svojem glasbenem komponiranju. Zaradi tega se bo med tema dvema vnel boj, ki bo trajal skoraj do konca Wolfgangovega življenja. Toda Mozart, če tudi bi ga boj za obstanek in boj za priznanje njegove glasbe hotel ugonobiti, bo šel dalje po svoji poti do zadnjega diha. Ostrino tega boja bo vedno skušal ublažiti skrbni oče Leopold, da ne pride do preloma.In za dolgo časa mu bo to tudi uspelo! NVolfgang se je spet poglobil v študij. Nemirna in nezadovoljiva duša »i hoče lepše glasbe. Si želi najčistejšo lepoto poli-fonične cerkvene glasbe; hoče estetično stilizirati baročno ital. melodiko in prikazati skladnost realnega življenja z glasbo na odru. Vse to pa v stilni umirjenosti, brez nadutosti. Tak stil se mu je zdel najbolj soroden in prikladen njegovemu značaju, ki je kazal nadolžno, neizmaličeno dušo veselega 17-letnega mladeniča, katerega je pa istočasno silila k temu tudi vsa silna tragika, ki je bila latentna v srcu umetnikovem. V svojem študiju se sreča s kompozicijami Jožefa Haydna. V njem najde pravi vzor lega svojega ustvarjalnega hotenja. Zato začne komponirati tako, kot je začutil, in da svojim skladbam lako arhitektonsko linijo, jasen kontrapunkt, lepo frazeologijo, izbrano solistično linijo glasbil, fugalne poRfoniene zaključke, da st) celota in posamezni deli zliti v umetniški izraz bistvenega estetičnega sorazmerja. S takim zaletom v svojih kompozicijah se bo vedao bolj oddaljeval od vseh: od glasbenikov in od publike. Le malokdo bo znal ceniti v njeni predhodnika nove glas-tbe. Našel bo vedno več nasprotnikov, posebno na Dunaju, kjer je še vedno gospodarila v glavnem le ital. glasba. (Se nadaljuje) Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VIII - 1956 - Štev. 35 »Primorski" zopet napada Slučajno sem v zadnjih vročih dneh vzel v roke »Pr. dnevnik« in moram reči, *da je še vedno isti robat gozdovnik, kakor je od svojega začetka vedno bil. V nekem razvlečenem članku se zavzema za razpo-roko in meče vso krivdo na katoliško Cerkev, ki da je edina kriva, da predlog o razporoki ne prodre v Italiji. Vmes naplete več splošnih primerov brez vsakih podatkov in blati duhovniški stan. — V drugem članku zopet poroča o čudni podpori neznanega duhovnika in o diktaturi katoliškega italijanskega časopisa, ki kritizira obnašanje, nekega dekleta pri televizijski oddaji »Pusti — Podvoji«. Sicer vsi vemo, da »Primorski« vse to namenoma počenja, da tako blati in sramoti duhovniški stan in katoliško Cerkev. Ta zadnji napad samo beležimo, da se ne pozabi, da je »Primorski dnevnik« vedno komunistični časopis, sovražen Cerkvi in katoliški veri! Naš Radio in 11 jajc V nedeljo zvečer je slovenski Radio na dolgo in široko klepetal, da je primahal v Trst izgnani egiptovski kralj Faruk, da se je pripeljal v malem avtobusu, da se drugi dan ni ganil iz velikega hotela, da ima s seboj enajst služabnikov in da si je dal za zajtrk prinesti kaviar in enajst jaje. Kaj pa nas skromne poslušalce zanima, koliko jaje poje izgnani Faruk in koliko služabnikov ima! Malo več okusa tudi pri izbiri poročil, vsaj za nedeljski večer. Vrnite nam oddajo »Malo za šalo, malo zares« in tam nam po mili volji pripovedujte, koliko jajc mora človek pojesti, da se potem ves dan ne gane iz hiše! Neokusno se nam tudi zdi, da sedaj začenja že celo tudi Radio v isti sapi poročati o farnih cerkvenih opasilih in plesnih večerih ter polnih gostilnah. Tako dela v še manj okusni obliki »Novi list« in njegov idejni bratec »Primorski dnevnik«. O opasilu na Repentabru sta oba pisala samo o jedači in pijači, o cerkvi in službi božji pa nič. Naš Radio je sicer poročal o cerkveni slovesnosti sv. Jerneja v Barkovljah, a na koncu toliko govoričil o »šagri« na obali, o plesih in pripravljenih gostilnah za nočne goste iz mesta, da se človek spomni Preglja, ki so se mu zastudile potice, pirhi in gnjat, ker so njegovi učenci za Veliko noč samo o tem pisali, o Kristusu vstalem pa nič! Svetujemo tedaj malo več okusa in premisleka, ker radio poslušamo radi vsi in ne samo vinski bratci in Farukovi častilci. Zahvala Prve dni avgusta se je po enomesečnem prijetnem bivanju v poč. koloniji SLOKAD v Paolaro vrnila v Trst -kupina dečkov, med katerimi smo bili tudi štirje Križani. Dnevi, ki smo jih veselo preživeli v igrah, (petju in skakanju v sveži gorski naravi, nam bodo ostali v najlepšem spominu. — S hvaležnim srcem se spominjamo ravnatelja poč. kolonije, preč. g. Šibenika, gg. učiteljic in vseh ostalih, ki so skrbeli, da je naše bivanje v koloniji bilo čimpri-jetnejše. Vsem prisrčen Bog plačaj in lep slovenski pozdrav! Dečki iz Sv. Križa pri Trstu Barkovlje V Barkovljah smo v nedeljo obhajali praznik farnega patrona sv. Jerneja. Pravi Barkovljani so to storili po stari narodni navadi v cerkvi ter z lepo procesijo. Ker je ob obali zdaj »luna park« in ker je v soboto in nedeljo zvečer igrala godba, je bilo zlasti v nedeljo zvečer ob obali zelo živahno in za mnoge tudi zabavno. Pričakovali so umetne ognje, ki so bili napovedani, a jih ni bilo. Morda zaradi smrtne nesreče, katere žrtev je. v višini Cednsa postal mestni stražnik Ivan Čcrgol, v katerega se je zaletel 71-lctni avtomobilist, ki je kot norec naglo vozil po mi ra m a raki cesti. Ali divjanju avtomobilistov ne bo že konec? Zdaj imamo spet primer, ki naj podžge oblast, da se zgane in prepove nore vožnje, nevarne za pešce, pa tudi avtomobiliste, ki zaradi par ubogih sekund tvegajo smrt. Pa še o žalostnem dogodku moramo poročati iz Barkovelj. Prejšnji teden so na našem domačem pokopališču položili k večnemu počitku gospo Štefanijo Pertot, ki je stanovala na Beli cesti. Kakor je bila skromna v življenju, tako je skromno odšla... Bila je vzor katoliške žene ter matere in je morala v življenju veliko pretrpeti. Vse trpljenje je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Bila je tudi zavedna Slovenka in je v tem duhu vzgojila svoje otroike. Nobeno nedeljo in praznik ni manjkala v barkovljanski župni cerkvi in vsak prvi petek ter prvo soboto je bila 'gost pri mizi Gospodovi. Še pred kratkim je rekla, ko je po popoldanski službi božji lezla v hrib proti domu, kako upa, da bo nekoč prišla še više, kjer je naša prava nebeška domovina. Upamo, da zdaj že uživa plačilo pri Njem, ki ga je vse življenje ljubila in mu služila. Vsem ostalim, zlasti hčerki Stani in sinovoma naše globoko sožalje, njej pa naj bo lahka zemlja ob naši lepi obali, kjer čaka vstajenja. Stoletnica slov. podjetja Nabrežinsko kamnoseško podjetje arh. Antona Radoviča praznuje letos stoletnico svojega obstoja. Ustanovil ga je leta 1856 ded sedanjega lastnika, Leopold Radovič. Na Trgovinski zbornici pa so ga registrirali šele pred 70 leti. to,pa zato, ker pred leti vpis v register ni bil obvezen. Leopold Radovič je imel tri sinove, najmlajši Anton, je oče sedanjega lastnika. Izučil se je za kamnoseka, se osamosvojil in leta 1896 mu je sežansko okrajno glavarstvo izdalo mojstrsko dovoljenje za samostojno izvrševanje kamnoseškega poklica. Leta od 1896 do prve svetovne vojne so bila za nabrežinski kamnolom najlepša. Nabrežinski kamen je romal na Dunaj, v Budimpešto, Milan, Egipt, v veliki meri pa so se ga posluževala tudi domača pod-jetja. Obe svetovni vojni sta delo v kamnolomu za nekaj let prekinili. Posebno druga svetovna vojna je prizadela ogromno škodo na napravah in strojih in le z načrtom ERP, s posojilom, ki ga je tvrdka prejela leta 1948 je lastnik postavil podjetje zopet na noge. Izvozno področje se je sedaj še povečalo. Bloke kamna so začeli izvažati v Anglijo, Severno Ameriko, Nemčijo, v Egipt, Švico in celo na Japonsko in v Avstralijo. Podjetje Anton Radovič je najstarejše slovensko podjetje na našem ozemlju. Želimo mu še obilo uspeha, obenem pa iskreno čestitamo njenemu lastniku ob častnem jubileju! Dolina V Dolini in Boljuncu sta sedaj namešče* na dva poštna uradnika, ki ne znata slovenskega jezika. Ljudje se vprašujejo, kaj naj vse to pomeni. V Dolini je uradnica iz Trsta v Boljunec pa je prišel neki poštar kar iz spodnje Italije. V obeh vaseh je več zmožnih mladih domačih ljudi, ki bi lahko to delo opravljali. Na vsem Tržaškem pa je veliko brezposelnih slovenskih izobražencev, ki bi z največjo lahkoto upravljali majhne poštne urade kakor sta ta dva. Krivda za vso to diskriminacijo je vedno tam v prvih letib po vojni, ko bi naši ljudje lahiko dobili v svoje roke veliko več kakor poštne urade, a komunisti niso pustili! Bič, ki danes pada po nas, je bil spleten s slovenskimi rokami! Kljub temu pa odgovornost sedanje demokrščanske vlade ni nič manjša. Treba je spoštovati londonski sporazum in načela prave krščanske demokracije! Gronchi v Gorici ? Italijanski listi so objavili vest, da obišče prihodnjega 4. novembra Gorico predsednik republike Gronchi. V popoldanskih urah bo imel govor na Travniku. Duhovniške vesti Duhovnik Guelfo Marzano, bivši pomožni vikar župne cerkve na Placuti. je bil imenovan za pomožnega vikarja v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Službo bo nastopil s prvim septembrom. Prav tako je s škofijskim dekretom bil imenovan za pomožnega vikarja v župni cerkvi Srca Jezusovega duhovnik Peter Nenci iz družbe misijonarjev Srca Jezusovega iz Bergama. Natečaj za štipendije Britanska ustanova, British Council, je preko glavne direkcije za kulturne odnose g tujino razpisala natečaj za štipendije. Udeležijo se ga lahko vsi diplomirani študentje od 25. do 35. leta starosti. Šti- pendije bodo veljale deset mesecev in sicer od 1. oktobra 1957 do 31. julija 1958. Na programu so tudi manjše štipendije za šestmesečno bivanje v Angliji. Za podrobnejša obvestila se zainteresiranci lahko o-brnejo na tajništvo goriške prefekture. Kaj je s podgorsko predilnico Tajništvo goriške delavske zbornice je prejšnji teden poslalo ponovno protestno pismo pokrajinskemu inšpektorju za delo v Videm z vednostjo goriškega prefekta, taljništva CISL in UIL v Gorici ter notranje komisije novega rayonskega podjetja »Fiocco« v Podgori. V njem opozarja na kvarno izhlapevanje strupenih plinov v novem rayonskein oddelku. V zadnjem času je moralo šest- delavcev tega oddelka iskati zdravniške pomoči. Delavci se največ pritožujejo zaradi bolečin v očeh; oči jih stalno pečejo in se solzijo. Poleg tega pa čutijo še druge motnje na prebavilih in dihalnih organih s pomanjkanjem apetita. Delavci se tudi pritožujejo nad slabim delavnim pravilnikom. R A J B E L J Temni oblaki se zbirajo nad našo vasjo. Novi sistem za pridobivanje rude, ki so ga pred kratkim uvedli, je že prizadejal prve posledice. Iz notranjosti rudnika so odpustili 30 rudarjev, češ da jih ne rabijo več v podzemlju, pač pa jih lahko namestijo pri zunanjih delih. Ti so večinoma stari rudarji z 35 do 10-letno službo, ki so vse svoje zdrave moči pustili v osrčju rudnika. Na jesen pa se vsa zunanja dela ustavijo. Na tak način se želi uprava podjetja znebiti izčrpanih moči ter delati z manjšim številom rudarjev. Delo je sedaj postalo tudi bolj nevarno, ker je družba odstranila nekatere varnostne naprave ter komplieirala delo s spremembo razstrelilnega materiala. Prejšnji teden je prišlo v osmih urah kar do treh nesreč, ki pa niso imele težjih posledic, čeprav bi lahko bile smrtne. Na žalost pa tudi smrt v rudniku ne izostane: ponesrečil se je rudar Mancuso iz Rima. Vsi rudarji pri tem z ogorčenostjo gledamo na tehnično upravo rudnika, ki ne poskrbi za potrebno varnost pri delu. Ali ni tragedija v Marcinellcu še zadosten nauk? Dokler uprava ne bo spet vpeljala starega načina, žrtve ne bodo izostale. Upamo, da bodo naše zahteve in opomin žalostnih dogodkov nekaj zalegli. Na seji, ki sta jo sklicali 21. t. m. delavski zbornici C.G.L. ter C.S.L. so rudarji sklenili, da se na vsak način uprejo novemu sistemu, ki ogroža varnost pri delu in obstoj rudarskih družin. Zastopniki rudarjev so se podali k rudniškemu ravnatelju ter iznesli sledeče zahteve: da se vsi rudarji, ki so jih poslali iz jam, zaposlijo zopet na starih mestih: da se uvede zopet stari način pridobivanja rude ter da se zaposli nekega rudarja, ki so ga po krivici odslovili. Ravnatelj ing. Nogara je omenjene zahteve sprejel. Rudarji smo tudi pripravljeni v slučaju finančnih težav pomagati družbi Rajhi, le da se najde izhod iz dosedanjega težkega stanja. Okoliški gozdovi so že zadobili bledo-rumeno lice. Zadnji letošnji letoviščarji nas zapuščajo, ker se je namreč ozračje že ohladilo in bo za letos najbrž turistične sezone konec. povedal, da se cerkvena oblast ne da u-strahovati in slepariti od nikogar. Med tem je policija le staknila ključe od župnišča, kamor so prišli tudi zagovorniki premeščenega italijanskega duhovnika. Nadškofu so razložili, da so nezadovoljni, ker je prišel na mesto italijanskega duhovnika slovenski duhovnik in da na vsak način hočejo g. Boldarina nazaj. Nadškof jim je kratko povedal, da mora g. Bol-darino iti nazaj v svojo škofijo Forli. g. Kjačie pa ostane v Kozei in je italijanski državljan kakor vsi boldarinovci! — Vsa zamotana zadeva je še vedno v rokah sodišča in razprava se bo nadaljevala v septembru. — Kaiko bi še bilo v Slovenski Benečiji, če bi povsod nastalo tako, ko pride na mesto slovenskega duhovnika italijanski duhovnik? Nove šolske takse Za prihodnje šolsko leto bodo veljale sledeče takse: Pristop k izpitu za sprejem v nižjo srednjo šolo 150 lir, vpisnina 130, obiskovanje posameznih razredov 250. razredni izpit 300 in zaključni (nižji tečajni izpit) 350 lir. KLAS. GIMNAZIJA IN LICEJ: vpisnina 1350 lir, obiskovanje posameznih razredov 6200. razredni izpit na gimnaziji 1350. na liceju 2600, sprejemni izpit za v licej 2600, matura pa 5100 lir. REALNA GIMNAZIJA: vpisnina 1350, šolnina za vsak razred 6200, razredni izpit 1350, matura 5100 lir. UČITELJIŠČE: vpisnina 1350, obiskovanje razredov 4100, razredni izpit 1350. usposobljenostni izpit 2600, diploma 1350 lir. NIŽJA INDUSTR. IN TRG. ŠOLA: sprejemni izpit 400 lir. vpisnina 400. šolnina za vsak razred 1900, razredni izpit 400, zaključni izpit 500. diploma 500 lir. TRGOVSKA AKADEMIJA: vpisnina 1350 lir. šolnina za vsak razred 3800. razredni izpit 1350. usposobljenostni izpit 1350, diploma 2700 lir. Vpisovanje v srednje šole se začne od 1. septembra dalje. Znanje materinskega jezika je bistvena lastnost, ki dokazuje, kateremu narodu spadaš! Če si torej Slovenec, moraš svoj jezik poznati, ga ugla-diti, izpopolniti. To pa boš napravil, če boš poslal svojega otroka v slovensko šolo! SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO! Iz Beneške Slovenije KOZCA PRI ČEDADU Naši bralci že vedo, da je v skromni slovenski vasi Kozei pri Čedadu že več mesecev zelo nemirno. Še pokojni videmski škof je nastavil v to vas slovenskega duhovnika g. Kjačiča. prejšnji italijanski duhovnik Boldarini pa je bil poslan na drugo službeno mesto. Ta premestitev je povzročila pravo zmešnjavo, ki se je razširila čez vso Slovensko Benečijo. Časopis »Messaggcro Veneto« in znani nacionalistični odbor za obrambo italijanstva v Na-diški dolini sta napravila toliko prahu in zmede, da so krajevni zagovorniki italijanskega duhovnika enostavno zasedli župnišče in niso pustili novega slovenskega duhovnika v hišo. Novi videmski nadškof insgr. Zafonato je vso zadevo vzel resno in pravično ter povišal g. Kjačiča, ki še danes stanuje v privatni hiši, za prvega župnika v Kozei. Instalacija se je izvršila z veliko slovesnostjo na Marijin praznik 15. avgusta. Nedeljo pozneje je tudi to vznemirjeno župnijo obiskal videmski nadškof in številnim vernikom v cerkvi jasno ZANIMIVOSTI LEVI SO JIH POŽRLI Ugandska vlada, še bolj pa ugandsko ljudstvo, je zelo vznemirjeno zaradi vedno večjega števila krvoločnih levov v njihovi deželi. V zadnjem letu so levi požrli 40 mož. od teh 5 samo v preteklem juliju. Ugandska vlada je naslovila na ljudstvo apel, naj se vsi moški udeležijo, lova proti levom. En sam lovec. Shah Karam, jih je ubil 304. KRALJEVSKA LADJA AHILEUS ZOPET NA MORJU Grška kraljeva dvojica je zopet povabila vladajoče in nevladajoče kralje in prince na razvedrilo. V Benetkah so grško ladjo otvorili z izbranimi jedili in pijačami, da izletnikom ne bo budo. Ladja bo letos obiskala grške otoke in se bo 2- septembra zopet vrnila v Benetke. SPREOBRNJENEC Ignacij Lcpp, bivši komunist pariškega predmestja, je postal duhovnik. V dveh knjigah pripoveduje zgodbo svojega spre-obrnjenja. OBVESTILA NOVA KNJIGA. V Trstu je izšla knjiga »Obljube Srca Jezusovega« patra Pateja D. J. Uvod ji je napisal msgr. dr. J. Ukmar, ponatis pa oakrbel P. Flander. Dobi se jo v slov. knjigarnah v Trstu in Gorici. Več o njej, zaradi pomanjkanja prostora, povemo prihodnjič. OB ZAČETKU MESECA V GORICI: V soboto 1. septembra ob 6h sv. maša z rožnim vencem in premišljevanjem v' stolnici. V petek 7. septembra ob 6h sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim v stolnici in zvečer ob 8h ura češčenja pri Sv. Antonu. V NEDELJO 9. septembra bo marijanska pobožnost na Opčinah s sv. mašo, pridigo in procesijo s kipom fatimske Matere božje. Odhod iz Gorice ob 2h popoldne. Vpisovanje pri fotografu Kleindienstu. FO T( K, RAFIJE z romanja v Oropo so sedaj pripravljene in na Tržaškem jih lahko dobite v vseh župnijah. Goričani pa pri g. Kleindienstu. NA MARIJIN .PRAZNIK 8: sept. bo zopet služba božja v romarski cerkvici na Pečah pri Boljuncu. Začetek ob devetih. Prijatelji lepe obnovljene božje poti na Pečah in Marijini častilci iskreno vabljeni. Pot je zelo primerna tudi za male otroke. Matere, pripeljite jih! ŠOLSKE VESTI: Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi izpiti — sprejemni, nižji tečajni, popravni in razredni izpiti v ponedeljek 3. septembra ob 8.30. Ravnateljstvo Državne nižje industrijske trokovne >ole s slovenskim učnim jezikom \ Trstu (Rojan, ulica Montorsino) obvešča starše, da se .bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1956-1957 od 1. do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure, in opozarja učence in učenke da se prično popravni nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek dne 3. septembra t. 1. ob 8.30. Podroben raipored je na vpogled na razglasni deski šole. Ravnateljstvo Drž. trg. akademije sporoča: Vpisovanja r.a šol. lrtn -c Ijmftr' začela 1. septembra 19o6 in bodo trajala do vključno 25. septembra. Popravni izpiti začnejo 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Proš-nje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE V GORIC.I. Vodstvo Obvešča starše, da že sprejema prošnje za sprejem dijakov za prihodnje šolsko leto. Prošnji jP treba priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, priporočilo domačega dušnega pastirja in zdravniški izkaz o dijakovem zdravstvenem stanju. Zavod nudi gojencem vso oskrbo, dobro vzgojo in pomoč pri učenju. Kaj več lahko poizvedo starši pri vodstvu zavoda, ulica 'don Bosco 3. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7“/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. Jr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Podpisani se v imenu soproge in sestre pokojnega doktorja Antona Brumna naj-prisrčneje zahvaljujem vsem, ki so se kakorkoli soudeležili zadusnice iII pogreba. Štandrež. 2~■ avgusta 19'56. JOSIP FILEJ občinski uradnik v Gorici ZAHVALA Dne 21. 8.. lepo previdena s sv. zakramenti in tolažili svete vere, nas je zapustila n,a/ša draga in nepozabna Trpin Angela roj. Prinčič Globoko ganjeni nad dokazi tolikega iskrenega sočutja se zahvaljujemo vsem. ki so nam bili blizu v teh težkih urah. Zlasti se zahvaljujemo č. g* žutpaiikju, požrtvovalnemu g» zdravniku dr. Marjanu Bregantu, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo v taiko lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Naj ji bo lahek počitek v domači zemlji! Potlgora. Pariz, Buenos Aires, 22. avgustu 1956. Žalujoči ostali: Trpin Ivan. soprog, sin Silvester s soprogo Albino in malo hčerko Silvano, hčere: Angela, Marija. Albina, Almira, Karmela ter sin Cvetko in bratranec msgr. Carlet ter vsi ostali sorodniki.