186. Številk DanaSnja Številka velja 2 kroni. f Ljubljani, v nedeljo 21. avguste razi. m. leto SLOVENSKI Iahaia V8*k dan popoldne limili aedelie in prasnili«. If!*?vrat!5 Prt?stor 1 m'm X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, Od oO m//n višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 mlm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroice 83 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—> Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov nai se nriloEi znamka ra odgovor. UpravnlSrvo „Slov. Naroda1' in „Naro4?. • Tiskarna" nllca *t. 5, pritlično. — Tel - ->n st. 334. inaUora valla »Slovanski Narod1 w Juneslarijl: celoletno napte plačan • K 300' — polletno....... M 150* — 3 mesečno......M 75* — 1 M - . . * ,. 2") v Llabliaai la po p od ti t V laoaamatffo i celoletna......K4S0 — polletno........,240*— 3 mesečno......m 120*— ........., 40 — Pri morebitnem povišanju ae ima daljša naročnini doplačati. Novi naročniki naj po^eio v prvič naročnino vevln>> '•*3eT"> po naluznici. Na samo oismem naroiih brez posiaive detiaria se ne moretno ozirati. Uredništvo .,Siov. Naroda" Knallova ul'ca it. 5, l, nadtiro*!« Telefon štev. 34. »pršema le podpisane in zadostno tranlftovaae. Roliopitov ne vraia. £m1 PožSnJna p!ačar3.i v go!ovSrsS. llaSa fiiDlileiv. Na našo javnost prihajajo apeli, naj pomaga Istranom. Toda preko nje gre glas obupno zatiranega naroda. In vendar je trpljenje v Istri tako strahotno, da je vsak opis le slaboten poizkus. Le tisti ki sam doživlja grozote tam preko le tisti more vsaj deloma opisati vse. In zato prepuščamo besede »Pučkemu Prijatelju« in priobčil j C; mo njegov divno lepi uvodnik, ki se glasi: »V Italiji je zlo. Ljudje istega rodu in jezika se neprenehoma ko; ljejo med seboj. Danes v enem me* stu, jutri v drugem — kri teče, črn dim se vije; tu krik ranjenih, tam zdihi preganjanih, povsod pa jok in škripanje zob. Kakor da je vso ita= lijansko zemljo pritisnilo strašno prokletstvo. Preprosto ljudstvo, iz čegar ust govori često sam Bog, pravi, da je to v resnici prokletstvo. Proklet * stvo za silne muke in trpljenje, k; so jih morali pretrpeti v teh treh letih naši nesrečni ljudje, osobito pri nas v Istri. Mnogo zla, mnoge krivic je storjenih v zadnjem času našemu narodu. Vse to je kričalo v nebo po maščevanju, in Bog je v svoji neizmerni pravičnosti poslal •kazen na deželo onih, ki so se take silno ogrešili. Kakor roj kobilic so se razlili po naši zemlji »maščevalci«, da maščujejo — kaj? Našo miroljub; nost, ker nikdar nismo nikogar iz; živali! Naše poštenje, ker nikdar nismo nikomur prizadejali zla! Na= šo poslušnost napram zakonom dr: zave, ker smo vedno dajali državi kar je njenega, kar je zahtevala od nas. In odmevale so naSe tihe in mirne vasi od divjega krika, od sproženih strelov in od treska smr» tonosnih bomb; vsplamtele sc strehe naših domov, kakor da so se povrnili v vsej strahoti, ko so bar; barske horde azijskih divjakov plenile in divjale po tej zemlji Vsi zapori in vse ječe so se napol* nile z našimi nekrivimi ljudmi, te« penimi s težkimi palicami in volov= skimi žilami do krvi, sredi belega »dne pa je bil zaustavljen naš člo= vek in ni se premaknil: toda pal je strel in zgrudil se je mrtev! Sedaj hočejo Italijani držav* ljanski mir in razorožitev nemir* nih. Toda samo med njimi in same zanje. Za našo varnost se ne meni nihče! O. Seart: MiRRe promenade. Ko so pred leti ob velikonočnem Času zaropotal© po zvonikih r&glje, so se zaprla v LJubljani vrata gledališča. Nastale so počitnice. Dolge počitnice. Nezaželjene počitnice. Počitnic"©, v katerih nismo vedeli, kdai se "bodo končal©. In v teh dolgih počitnicah smo odhajali na gledališke promenade. Bile so različne: v večji družbi po domačih krajih — turneje, in pa soli, kvečjemu dueti, po velikih mestih, pod tujimi cesarji. Prve so imel© socijalen pomen za igralce, drug© zgolj študijski, morda malo eksotioen, oseben za posameznika. Torej o Veliki noči so ee zaprla vrata gledališča na negotov čas, po velikih mestih pa so igrali do julija. Danea, po tolikih in tolikih letih, po tolikih in tolikih elementarnih iapre-memhah so potrebe Ljubljane po gledališču narastle za p*r mfcaecev. — Končujemo tam, kjer so končevali preje v velikih mestih, v juniju — juljfo — v velikih mestih pa dandanes sploh ne končujejo. Kolo dela se vrti tam brez prestanka, brez oddiha, porpetuum mobile — znamenje naše dobe, velikih potreb in težkega soeijalnega položaja gledaliških institutov X .velikom mostu. Mi smo prepuščeni na milost ir nemilost onim, ki so si postavili kot svojo nalogo, da zgrade na na* šili grobovih svojo veličino. Zato je njim mir potreben nam pa ubijajoči nemir in neredi* zato je njim potreben zakon, narr pa vsaka brezzakonitost in težke zmešnjave. In ni med njimi člove; ka, ki bi nastopil za našo obrambo za naše varstvo. Mi ostanemo pre: puščeni sebi in usodi! Ko se je v zadnjem času vedne bolj in bolj raznesla državljanska vojna, se je zganil celo sam svet oče papež in poizkusil, da tudi on s svoje strani pomiri duhove. Se; stavil je kratko molitvico, ki bi je naj njegovi italijanski bratje molili k Bogu, da da nesrečni zemlji potrebni mir. Samo želimo, naj prinese ta milosrčni poizkus svete: ga očeta najlepše plodove in b" samo pripomnili, da nam je nad vse žal, da ne moremo moliti te molitvice mi, ki gotovo stokrat bol; potrebujemo miru kot Italijani. Prepričani smo, da je sveti oče znal za vse trpljenje in muke našega naroda. Na svoje oči je vide starega škofa, ki so ga na slenarsk' način odvedli iz njegove škofije ir mu z mukami izgnanstva pospešil: smrt. Vedel je tudi za one naše ne* dolžne devojke, ki so jih vrgli v smradljive ječe in jih prisilili, da več kot mesec dni dihajo smradlji: vi zrak. Vedel je tudi za drugo na: še trpljenje, slišal je, kako nam po: žigajo hiše, ubijajo brate, prcga= njajo duhovnike in kako udirajo \ cerkve! Vse to je vedel in ni pregova ril. Sedaj pa je pregovoril. Mi to razumemo. Razumcme njegovo grozo, da se »ljudje ene ir iste rodbine preganjajo in ubijaic zaslepljeni od strankarske strasti« Mi razumemo njegovo bol, da Ita^ lija dežela »che e stata culla d: ogni gentilezza, sia per divenire ur campo crueuntc di lotte civili« Tki je bila zibel vse plemenitosti, postala krvavo polje za državljanske boje). Mi razumemo njegov vzklik Bogu, da se »zopet vzljubijo oni, k; niso neprijatelji, ampak rojeni bratje« in da »polože orožje, da morejo v skupnem sladkem jeziku ponoviti molitev Oče naš .. .« Mi vse to razumemo, toda ta molitev sc ne tiče nas, ona ni za nas Da, prav velika gledali.^Ča imajo počitnice. 'Krntke. Samo toliko, da se miši odloči jejo..., da se izsrka z električno sesalko prah, ki so ga nanosili umetnosti željni..., da pošljejo >zvezde«, »stehri« fotografije iz tujih dežel, z raznih obal, z vršičav gora časopisom, ki morajo izhajwiti celo v pasjih dneh. — Pred leti so bile gledališke promenade zvezane le s skromno svoto denarja. Danes pa zazvone obenem prav imenitne btesode: banka, valuta, carina, vojaška komanda in beseda vseh beefed: pasport — ali zbirka auto gramov. S to zbirko se prične in jenja vsalfa promenada ... Autogrami stanejo mnogo denarja in kar je hujš'e, izgube po gotovem času svojo vrednost... V moji zbirki so podpisani gotovo zelo dostojni ljudje, ljudje s pravico na pokojnino, — ampak kaj bi ž njo... Da, imam podpis Caru-aa...! Mimogrede, kratka promenada po Celovcu. C te lo v o c io pred vojno zalagal nemški koiček Ljubljano z gledališko umetnostjo. Turbina v Celovcu je ood rutiniranim očesom ravnatelja Rochea gnala Ljubljano, Celje... In kakor fe hodila nemška provincijalna gledališka umetnoet vedno že preizkušena, že izhoieoa pota, tako jih hodi še danes. Utegnil 6em si ogibati Romain Šollandovo dramo »Pričel bo eaac In vendar čutimo tudi mi v tež= kih dnevih potrebo molitve in za* to se i mi v naših pretežkih prilik kah obračamo h -vristusu in moli: mo tako-le k njemu: Naša molitev. Jezus, Bog — naš Odrešcnik! Kakor v davnih Časih Prorok, take danes tudi mi kličemo k Tebi, c Gospod: Poglej, o Gospod, našo muko Neprijatelj sega po vseh nam dra: gih stvareh. Vežejo nam korake, da ne moremo hoditi po naših ulicah Na vrat so nam dali jarem in goni: jo nas; izmučeni nimamo počitka Starcev ni na vratih, ni mladeniča pri petju. Nobene radosti ni za na= še srce, z naše glave pada venec postali smo sirote brez očeta in ma= tere. Od nas odtrgavajo grižljaj ir nas gonijo od domačega ognjišča — nikogar pa m, da bi nam pomagal! Poglej, o Gospod, in vidi naše strahoto in usmili se nas! Hiše nam zažigajo in rušijo; gladni in goli se moramo prebijati črez drn in strn in nikogar ni, ki bi nas utešil. Okre: pi nas Ti, Gospod in Bog naš' Razgnaii so nam duhovnike Tvoje verne sluge; razgnaii so pa: štirje, da razprše preplašeno čedo Gospod, ob vari nas! Oskrunili sr nam cerkve in s silo izgnali iz njih našo staro narodno besedo! Ti pa, o Gospod, nisi govoriT svoj divni »Oče naš« nebeškenu Očetu v jeziku rimskih samodrž* cev, temveč si svojo vzvišeno mo-. lite v izrekel hebrejski, ker to je bi jezik Tvoje nebeške Matere. Tudi mi hočemo slaviti Tebe o n*š Jezus, v sladkem jeziku naše majke, ker nočemo, da bi nam bila pesem v ivojo slavo samo mrtva igra naših usten, temveč da bo /iva ......sna himna naših navdušenih src. ezik naše mile matere nam 1c najslajši in najlepši jezik na svetu kakor nam je tudi najdražja in naj: milejša zemlja, na kateri smo sc rodili in na kateri biva narod naše krvi in našega jezika. Da nam ohraniš deco in hiše naše! In da nam daš doživeti, da bo: mo mogli v svojem rodnem jeziki slaviti in hvaliti Tebe na vse vekov — Amen!« Drama človekoljubja, drama, ki jo jo Kolland poklonil narodom s sledečim, mottom: »Ta drama ne obtožuje enega edinega naroda, temvoc Evropo. Poklanjam jo civilizaciji.. .< Celovčani niso vedeli, da je ta drama tudi njihova lastna drama in so dajali duška sovraštvu napram Angležem ... Nati-hem: napram ©ntenti.. ., napram vsemu, kar ni nemSko. Rolland jo mislil drugače — g. Roch6, ki nosi Š© vedno oberštajerski klobuk, in ki jo prav prijazen gospod, pa je imel polno hišo... Se dru«: večer sem bil v Celovcu — v gledališču ..., sem čakal na vlajk ... in videl sem novost >Der Pusta-Kava-lier«. Rdeči fraki, cilindri in paprika, paprika, paprika — golaž opereta...! V gledališču veaelo..., aplavzi..., Šopki ... Konec in hvala bogu! In postavil som svoj šotor na Dunaju ... Vzlie bedi ima Dunaj io vedno dobra gledališča. Vzlio krizam — vzlie teatarskim škandalom, vzlio štrajkom. Torej vse, kar je v Ljubljani, je tndi na Dunaju in najbrže že povsod. Na Človeka vpliva to pomirljivo, če sliši, da io bolgarski poslanik pisal pismo v Burgtheater, v katerem želi, da se predstavo Shawovi >Helderu prenehajo ... V pisarni Burgtheatra zmeda, zvečer v sehonbrunnskem gledališču škandali: Bolgari demonstrirajo. Policija. V garderobah študentom ne izro- Aleksander i'j^ovič Karadjor* djević je bil rojen dne 4. decembra 1888. 1. na Cetinju. Mati mu je bila kneginja Zorka, hči črnogorskega kneza in kasnejše k;a:ja * pesnika Nikole. Prvi in na b .i učitelj mu je bil oć*. Še dci >: \'j stopil s svojim starejšim bratom Djordjem (Jurjcui) v civori-Uisivo ruskega carja Nikole II. ter se je učil plc* miškili vcdnosii, slasti lepega vedenja, jahanja, borjenja, plesa, raz: nih )t/Jkov i. dr. Ko sta se vrnila z bratom zopet v švicarsko Ženevo, sta sc i^osvetila sistematskim študijam, hkratu pa sta gojila raz= ne sporrr. Vedno v družbi očeta kneza Petra, sta se poglabljala v srbsko, balkansko in obče jugoslo; vensko vprašanje, ki sc je pretres salo v očetovski hiši vedno znova In z očetom je potoval opetovane v Pariz in druga mesta. Tako mu je oče razširjal euševno obzorje, hkratu pa vcepljal ecmokratska in jugosiovenska načela. Srbija in srb; ski narod, spomini na deda Kara--djordja, svoboda, pravičnost, kul< tura, srd na Osmane in Germane ter žalost nad nesrečnim vladanjem moralno propadlih Ob re novice v: to so bili predmeti, okoli katerih se je sukal vsak razgover v oče* tovski hiši. Ko sta leta 1903. poginila dege* neriranec kralj Aleksander Obre: novic in njegova perverzna žena Draga, je Narodna skupština v Beogradu sklenila v imenu celo; kupnega srbskega naroda, pozvati na Karadjordjev prestol Petra Ka= radjordjeviča, vnuka prvega srb* skega osvoboditelja. In 1. 1904. ob slavnostih kronanja se je tedanji šele 151etni princ Aleksander v slavnostnem sprevodu za očetom in bratom, ki sta jezdila, vozil v dvorski kočiji ob strani sestrice princeze Jelene. Brat Djordic je bi prestolonaslednik, Aleksander pa ie poslej živel tiho ter se posveča' študijam in bojnim vajam. V času nasilne aneksije Bosne in Hercegovine, leta 1909, ko je vsa Srbija vrela od ogorčenja nad po* stopanjem Avstro^Ogrske, pa je prestolonaslednik Diordje postal žrtev grdih spletk. Zaradi ljubega miru, ki ga je Srbija takrat še ab; solutno potrebovala, se je presto: lonaslednik Djordie na korist mir« neišemu bratu Aleksandru odpove: dal vsem pravicam do prestola. ■ ■ lian ■■ ■ ■ ib'miitii m i mm w ii i Mirrnnnili i u ipjiihbhiti----------- če palic nazaj... Drugi večer. l6to... Tretji..., igra se drug kom n d. Evo. Umetnost — politika — diplomacija — končni efekt: kriza v Burgthnatru. Kdo je kriv? — Feljtoni, študije — in delo teče naprej. — Po dolprih letih int^rr^gna je dobil Burgtheater letos svojega ravnatelja, — doslej sta gospodovala Thimi"; in Heine... TVildgans. eden najugled nejših sodobnih nemških dr*fcntiiiov, je zasedel ravnateljski fotelj in od njega si obeta Dunaj mnogo. Je prekrasen Človek, poln sil, energije in smelosti. — Eno pa je potovo: ž njim jo prišla za državno ffledaličČe nora doba. ki bo znala iti morda celo preko okostenelih tradicij. Danes pa se drži Burgtheater še »vodno tradicij. So še v zraku — ne vec v publiki. Časi pa, ko se na teh svetih deskah ni smela izreči beeoda >Hebamme<. so že minili. — V Burg-theatru znajo ie vedno igrati Shakespeari*. Veseloigro njegove, komedijo. Ros veselo, živo, prijetno, neprisiljeno ... In človek uživa pestrost, uživa humor igralcev, fantazijo in razumevanje režiserja. >Kar hočtete« je tako blesteče igrana komedija, da nam ostane ob koncu, ko pade prozoren zastor in poje pred njim norec svojo pesem >kako je bilo, ko je bil še mlads, in ko se pomikajo zadaj parčki. Olivije in Sebastjana, Vi- Ostudno so tak-at lagali vsi Srbif sovražni listi, Lagali ia pretiravati so, ker je princ Djordjc v svoji ko« lerični temperamentnoati ravnar tako, kakor poatopa vsak zdrav In vročekrven mladenič rodoljub. A na željo očetovo in zahtevo vlae3» no se jc princ Djordje žrtvovaJ Srbiji in je živci poslej lc srbski vojski ali pa v inozemstvu« Kot Karadjordjević jc ostal mrož besed j. Novi prestolonaslednik Alok« sander, resen, miren in vstraja mladenič, si jo takoj osvojil src« državljanov in še posebno vojaks med katero je živel najrajši. Z ne* pričakovano vnemo in sponobnoM:« jo se je poglobil v vojaški poklio ter po vsej zaslugi naglo napred#f val Njegov avanzma pa ni bil tak kakršen je bi! običaj n na cvrep* skih germanskih dvorih; vsak vi/;;; čin si je rn< :! ,ruo in resnično zk* služiti, stoječ in delajOČ* v polk w» nih vrstah. Ko sc je v tesen! let? 19H vnela prva balkanska vujna, ki • začeli Srbi v zveri z ostaiinni balkanskimi državami proti Tni* čiji, je kraljevič Aleksander fcc p.V vel je val glavnemu delu srbske a*fr made. In dne 10, in 11. oktobre nk je vnela najbolj krvava bitka: bvG ka kumanovska. Pri Ristovcu fe prekoračila kraljevičeva srbska voj.-ska, okoli 75.000 mož, t*kratno me« jo, da krene preko kumanovske, ravni proti Skoplju. Dragi del srbi ske vojske, oko1! 45.000 mož, je vo. dil general Stcpr.n Stepanović pri ko Bolgarije od Custendlla proti Krivi Palanki in I.ratovu. Oho VMi ski sta pričakovali turSko armade pod poveljstvom psšo Z^rkija sala na Ovčjem polju. Toda paša Zel je bil z 80.000 m I mi prodrl ie d« Kumanova; pridružilo se mM je vr= hutega še okoli 14.000 Arnavfov, Tako sc je razvnela bitka »a Srna povsem nepričakovano In prvefiei dne ne prav ugodno. Toda 11. ofc« tobra je srbsko topništvo odločila zmago, in izmed Turkov in Ar« navtov ni ostalo niti 15.000 mp£ Ostali so padli ali utekli. Pri Ku* rnanovu je zadela Turke ista usoda ki je zadela Srbe na Kosovom, la kraiievič Aleksander je s svojo vojsko, ki^ je prodirala kakor na krilih, v družbi odličnih generalov doprinašftl pravcate čtule*e. Srbi ik;i vojska ni izgubila niti ene bit* BSSjSsssnassi ole in Orsina, Malvoliia tsega v trakovih in petljah, pijanega terreta Fobija, Fobijn in Krištofa, d* :wun o»w-n« re.* k< riste^a, otroŠkaaja veoe-i lja in morda celo o1 .'nt*fc srVa ... late velja za >Mnogo šuma za rridc —r »Hamlete v lUir^theatni ne raprari morda vzlie izredno zanimivi vpriao-ritrl tako velikega vti»k*<. ker Hamlet — A slan prešibAk, morda kol ne sežte do dušo. Burptheater nima raaen Aslaautt radi katerega TmnBj^anka prav pri dr no ol-iakujejo IJurfctheater, in Aknay-Ophelie, ki je izradna ipralka, rvovijj veličin. Imena so ostala pri stari gar* di: Heine in Paulsen, oba reftlsena Qi igralca. Heine imn temveram^Ui in igra karateroa vloge z iaretlnica moi-strttvom. Paulaon pa je flnejai umev-nik. On morda svoje vlogo boljo ra*j ume in sla-beje občuti kot Heine. ▼ Burgtheatni nimajo nobenega Meiat^ ja, nobenega K««rtner*a, nobenega Ka-ialova. Imajo izborne igralee — np, ao velikih. Zato pa imejo igralko, ki te gotovo edina na neraJkih o^lrih: IIe, d* ed Kairzovih časov nihče ni tako govoril. Igrala fe v Molnnrjevi sieer sani* raivi, no, ne bas vredni komediji »Labod« princeso. Princeso Beatriks — laboda. Da, bila ie labcwl. So eno i^r.Jlvo ima Burgtheater, ki gotovo so3-a nad ostalo. Variio t©» Prestolonaslednikov^ oprez* riost, premisi j enost in osebna hra* brost je iznenadila svet. Priština, Skoplje, Prizren, Veles, Petovo, Demir Kapija in Kičevo so imena ki so nerazločno zvezana z imeni Aleksandra, vojvode Putnika, Ste« pano vica, Mišića, Janko vica i. dr. In ko je morala prvi slediti druga balkanska vojna, je bil prc* stolonaslednik Aleksander zopet na čelu armade, ki je zmagovala Bolgare na Ovčjem polju, Bregal* niči na Rajčanskem Ridu in pri Retkin Bukvah. Kralj Peter je začel bolehati in je imenoval prestolonaslednika za začasnega regenta. In vnela se je svenvna vojna, regent pa je pre* vzel tudi vrhovno poveljništvo ar* made. Kneza Petra JCaradjordjevi* ca prisega iz leta 18*5. se je znova uresničila leta 1914. »Kadar pride usodni trenotek, se bodo Karadjor: djevici borili za svobodo očem jave ne kot knezi ali vojvode, nego kot preprosti vojaki v vrstah ostalih bratov borilcev!« je takrat sporoči! Srbom izgnanec Peter, kasnejši kralj. In zdaj, leta 1914., je tretjič nastopil usodni trenotek.« Kralj Peter, dasi bolehen, regent Alek* sander in princ Djordje so se bo* rili za svobodo očetnjave kakor levi. Dvakrat je bil težko ranjen princ Djordje, opetovano je bil v smrtni nevarnosti starec kralj, a regent Aleksander se ni ves čas ge^ nil iz vrst svoje vojske. Usoda pa ga je čuvala. Dasi je bil parkrat zbolel ter je moral biti celo operiran, dasi je zaradi strašnih telesnih in duševnih naporov propadel in shujšal skoraj do skeleta, je vzdr; žal vendar le brez večje nesreče prav do konca. Vojaštvo in oficir* stvo je zato regenta uprav obože* valo. Skoraj osem let je stal današnj-naš kralj v neprestanih borbah in ves čas na najbolj odgovornem mestu, v večnih opasnostih in skr* beh, brez miru in reda; sedem polnih let je životaril pod šotori ali po kočah vrh planin ali v gozdovih v strašnih zimah, v snegu, ledu. blatu, sredi mrčesa in kužnih bolni« kov. In sedem polnih let je žive." sredi grmenja topov, bomb, granat sredi javka in vriska ranjencev in umirajočih. Že itak po naravi res= nega moža so ta težka leta seveda izresnila še huje ter so dala njegos vemu značaju zrelost, ki je ne do* seže marsikateri visok starec. Nje* gova duša je okusila vse bridkost: in razočaranja, ki jih more doži= veti človek na svetu, gledala ie vse raznovrstno trpljenje in muke, ki jih je doprinesla in izumila ta rafis nirano okrutna vojna doba. A vzlic vsemu je ostala njegova duša jasna in vedra; nikdar se ni udajala ob* upu, nego je po očetovskem vzgles du ohranila vero v končno zmage pravičnosti Nikdar ni utegnil misliti le na* se, ker od leta 1909. so se gomilile nanj večje in večje naloge, skrbi in težkoče. In kakor veliki njegov oče je imel pred očmi vedno le đo* movino, državo, narod. Doživel je najgrša izdajstva, naj grozne j ši pa* dec, a tudi najvišje triumfe. Zato pa se ni nikoli pogreznil v čmer* nost ali sovraštvo človeštva in v pesimizem, nego je ostal miren, re* sen, a pri tem ljubezniv, preproste prijazen in vsaki dobri šali pristo* pen, naraven mož. In ženske trdijo da je lep, očarljiv mož. Leta 1918. je kot popoln zrna« galec na čelu svoje slavne armade prijezdil v Beograd in 1. decembra v imenu svojega očeta proglasi! ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slo* vencev v enotno državo. Zastopal je svojega očeta doslej vedno naj* strožje ustavno in nad vse spretno Dal mu Bog zdravja in moči tudi poslej, da dovrši veliko nalogo, ki mu jo je poverila usoda! Kralj Aleksander kot Jugo- SlODClL Kakor je ime kralja Petra, tako ie tudi ime našega novega kralja Aleksandra v najtesnejši zvezi z borbami za naše uedinjenje in našo svobodo. Kralj Aleksander je med svetovno vojno opetovano vpletel v svoja vojna povelja in drugje misel iugosloven-stva, to je popolnega uedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotni državi. Aleksandrovo iugoslovensko prepričanje je bilo tako močno, da je odbil po vrsti vse mirovne ponudbe, s katerimi so hotele osredniie države, predvsem Avstrija, iztrgati Srbijo iz zveze antante. Tako se je ponesrečil poskus romunskega ministra Mar-ghilomana, ki je po nalogu Avstrije ponudil regentu Aleksandru separatni mir z besedami: »Avstrija vam ponuja Bosno in Hercegovino ter koncesije v Albaniji.« Regent Aleksander pa je odgovoril: »Obljubili smo zaveznikom, da ne podpišemo separatnega miru. Ako mislite, da se moramo izneveriti svojim dolžnostim, nadaljujte pogajanja!« Na vse mirovne ponudbe je odgovarjal Aleksander, da nikdar ne izda zaveznikov in da hoče uresničiti vse one narodne ideale, za katere se bori srbska vojska. Kralj Aleksander je po končani vojni proglasil 1. decembra 1918 uedinjenje celokupne jugoslovenske države v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Do tega uedinjenja je prišlo po naporih vse dinastije in nje vojske ter po volji celokupnega naroda. Kralj Aleksander uživa kot demokrat in velik Jugosloven simpatije vseh slojev našega naroda. Zato je prišel 1. 1920 tudi k nam, da smo pokazali pred vsem svetom in posebno pred našim zapadnim sosedom, da je naš narod edin in da so vsi naklepi naših sovražnikov prazne sanje, dokler imamo za vladar: a člana narodne jugoslovenske dinastije, ki bo branila nas in mi njo proti vsem sovražnikom. Eirali Aleksander proIC na Slouenskem. Ko je po prevratu 1918 Narodni svet za Rogaško Slatino in okolico pozdravil regenta Aleksandra, je prejel od njega zahvalo. Regent je povdarjal, da se prav rad spominja svojega bivanja 1. 1909. v Rogaški Slatini, tem »biseru naše kraljevine«. Na koncu zahvale je bila dodana obljuba z besedami: »Na svidenje!« Zato se Slatničani, domačini in gostče, ki so bili ondi 1. 1909.. radi spominjajo tedanjega srbskega princa, ki je prebival na Slatini »inkognito« pod imenom comte d' Avala«. Toda ta »inkognito« ni bil posebno strog; vsi so ga poznali in vsakdo je vedet da je mladi gospod srbski prestolonaslednik. Pripeljal se je po cesti od Rogatca in Krapine na priprostem vozičku. Bil je v priprosti civilni obleki in Ž njim .je bil le njegov adjutant. Na cesti pred promenado sta se ustavila in vprašala po srbsko, kje je ravnateljstvo. Na Slatini pa je bil takrat uradni, obč. in glavni jezik nemščina; hrvaščina je bila oddaljena, slovenščina pa sploh prepovedana. Zato so neznanima gospodoma na priprostem vozičku odgovorili po nemško: Naj le vozita naprej po promenadi, bosta že prišla do ravnateljstva! Na ravnateljstvu so potem stvar uredili, kakor je bilo treba. Voznik iz Krapine ni nič vedel, koga vozi, ravnatelju pa je adjutant stvar pojasnil in princ je dobil dve sobi št. 43 in 44 v takozvanem hotelu »Erzherzog Johann« (sedaj »Sanatorij«, oziroma »Esplanade«, ki se prekrsti v ime »Aleksander«), Tam ie imel Maver. Pred leti smo jo videli v Freie JVolksbuhne« v > Borbi«; igrala je Ano, Robertsovo ženo... in bila povabljena za to kreacijo v Burgtheater S— takrat se K. u. k. Burgtheater, sen vseh nemških igralcev. — Sedaj igra lbefenovo >Gospo z morja« in zna sicer monotonih pet dejanj napolniti z Unijo in svežim aroanora. Člani Burgtheatra igrajo v svoji pigd na Ringu in v schonbrunnskem grajskem gledališču, kjer so prej uživale umetnost le kronane glave, le zlati ovratniki, le maziljena gospoda. Danes zauživa v cesarski loži gospa fluber svoj ibelfegtes Brotchenc in pravi: >schnu, to is friiher mal der Franzl ksesn .. .< in kruhek ji prekrasno tekne.,, Kot drugo gledališče, ki goji resno In Veliko dramo, je Volkstheater. Dane« stoji pod praporom modernista, reformatorja in tteatorskegal revolucionarja Bernaua. Stoji na diamentralno nasprotnih načelih kot Burgtheater. Na svobodnejših, na širših. Stalo je že pred vojno. A danes se vidi to tembolj, Ker Bernau daje mladim do besede: Tu imajo Georg Kaiser, Miiller, Wede-kind nekako torišče. Videl sem sijajno vprizoritev Buchnerjevega orjaškega dela >Smrt Dantonova«, kjer je nastopil cvet ansambla: Dan ton — Bonn, Desmoulines — Onno, Lacroix — Kutschera, Eobospierre — Klitech. Stebri — in obenem 6tara garda. Zanimiva predstava tudi s čisto tehnič-ASga stoličkai 21 slik x SU »rani ^ Kot podružnica Volkstheatera delujejo Kjiiimnorspiele: modbtren reper-toir: Miiller >Flamraone<, Wedekind >Schloss \Vetterstein«, (85. predstava) privabi pol KarntneTstraese k izrednim užitkom. — A tudi Ibsenu dovolijo priti do besede. Osvalda igra Še vedno Onno in je še vedno zanimiv. Volkstheater in Kammerspiele igrajo po dvakrat na večer ob 7. in ob pol 11.. večinoma, pri polnih hišah. A kaj koristi, ko so izdatki ogromni! Tako mi je povedal n. pr. kontrolor Reif, da stanejo statisti za en večer pri >Smrti Dantona« 66.705 n. kron in godba, ki igra samo enkrat maraeile-zo, 18.211 nk. Pri takih številkah prične vsakdo premišljati — tudi Alfred Bomau. To so gledališča z reenimi stremljenji. Ostala se oblačijo po modi. Pri jarnu v Stadth'oatru se Je naselila Se vedno mlada Hansi Nieee V ljudski igri znanega Buchbinderja »Zum gol-denen Segenc. Tam igra in prepeva ljubljenka starih Dunajčanov ter ianje aplavze — zato ker jim skuša pokazati, kako se pozablja beda in pomanjkanje. Snov komedije je vzeta ii povojne dobe in ima moralo: da delo in poštenje privede dobre stare čase nazaj. Nima več glasu gospa Nieae, tudi močno zredila se je — a srce ima in ganiti zna. To pa včasih sadosča, to je mnogo — morda je to vse, kar hoče publika od igralcev... V >Neue Wienter Bubne« Je gostoval Moissi v >Strahovih«:, vloga, ki jo nosi vedna x popotni torbi. — Drugar princ poleg adjutanta svojega posebnega strežaja in Čuvaja. Hišnik S. pa pripoveduje drugače: »Gospod ravnatelj so mi rekli: Danes pride srbski kronprinc pojdite mu nasproti in pripeljite ga sem! Sel sem do Ogrizka, in tam pride navaden voz z dvema gospodoma. Niti kočija ni bila. Vprašal sem ju, če sta iz Beograda. Pravita, da. in potem sem ju peljal k ravnatelju.« Drugi pripovedujejo, da se ie pripeljal ponoči v kočiji z dvema paroma konj. S princem Aleksandrom je prišel major Dragoljub Geremič; ž njim ie hodil princ po okolici, po Janini, Za-vršju in po gričih okoli Slatine in je živel strogo po zdravnikovih navodilih. Posebno ljub mu je bil sprehod na Ri-stovo »Bellevue«, odkoder ie lep razgled po okolici. Princ je hodil po kopališču nenavadno hitro in je le malo ostajal na promenadi. Zanimivo je bilo vprašanje glede zdravnika. Med slatinskimi tedanjimi zdravniki, ki so bili seveda vsi Nemci, je še najbolj slovensko donelo ime dr. Simonitscha. Odločitev je padla najbrže zaradi imena na dr. Simonitscha, ki je bil seveda Nemec. Princ je to pač vedel. Dr. Simonitsch je postal torej njegov zdravnik in ie dobil pozneje, ko je princ odšel, neki srbski red. Princ ie ostal na Slatini tri tedne. V »Zdraviliškem listu« ie vpisan na dan 18. juli a pod imenom: »Monsieur le Comte d' Avala mit Kammerdiener aus Belgrad;« takoj za njim ie »Hcrr Geremith Dragoljub, Komandant aus Belgrad«. Označeni sta sobi št 32 in 40. Drugi pa pravijo, da sta bili sobi št. 38 in 39 (prednje levo krilo hotela). Sezona leta 1909. izkazuje zelo mnogo jugoslovenskih, posebno srbskih gostov. Dne 17. julija sta prišla sem tudi dr. Tavčar in dr. Ploj. Govorilo se je. da je bil princ 1. 1912. zopet v Rog. Slatini pod ir -nom »grofa Takova«. Poročila nt Čl ne vedo o tem. Zanimivo pa je, da se princa domači slatinski ljudje dobro spominjajo in da vedo mnogo povedati o njem. Danes je za Rogaško Slatino nekaj ponosa v tem, da ie bil kralj njen gost v tistih letih, ko še nismo vedeli, da smo tako blizu Jugoslaviji. Čudna usoda je privedla tudi Aleksandrovega pradeda Karadjordia, nrvega osvoboditelja Srbije, pa ne v Rogaško Slatino, ampak v Gradec. To je bilo 1. 1814. Ko je Karadjordje 1. 1513 z drugimi vojvodi stopil na avstrijska tla, so ga pri/eli in kot sovražnika v spremstvu straže odpeljali v Gradec, k»er je bil interniran. Drugi njegovi sobojevniki so bili internirani po drugih štajerskih mestih: v Ptuju, Celju, Mariboru, Celovcu itd. Ko se je leta 1814. Karadjordje vračal na jug, da odide s svojimi prijatelji v Rusijo, se je ustavil v Mariboru pri svojem bivšem vojaškem tovarišu majoriu Strašilu in je stsnoval pri njem na Koroški cesti št. 3. Pozneje ni noben Karadiordjević več stopil na slovensko zemljo, dokler ni prišel princ Aleksander 1. 1909. v Rogaško Slatino. Takrat, ko je bival princ Aleksander na Slatini, so se že čudno plctle balkanske zadeve. Ju gosi oven rko gibanje je raslo. Ko sc je leta 19IS. v začetku listopada vrnil princ Aleksander s svojo vojsko v porušeni Beograd, so mu hiteli nasproti pozdravi iz vse slovenske zemlje in tudi iz Rogaške Slatine, iz one Slatine, ki je bila ob času njegovega bivanja v teh krajih na videz še popolnoma nemška. ReiiesS RM?smi&€£ o L!a&- Nobena slavnost, nobena prireditev ni tako globoko razvnela naše ledene Ljub1iane, kakor obisk naJega prestolonaslednika Aleksandra. Veličastna narodna manifestacija ob polomu avstro-ogrske monarhije je bila medla v primeri s kipeče živim razpoloženjem v dneh, ko je bival naš seda- de pa zbira to gledališče, ki ima v zimskih mesecih navedno dovolj resen značaj, predvsem somitski Dunaj. Ce si človek ogleda Maurife Donnrvevo veseloigro >Education de Prince< s Konstanco Linden v glavni vlogi, ki škili vedno ob vsaki priliki malo k nam na Balkan, vidi v pavšali nebroi prekrasnih nosov, najrazličnejših dimenzij, vidi briljrnte in težko žido ... med predstavo pa čuje smeh. ah, imeniten sm*eh, ko da ni v gledališču... to je že bolj rezgetanje — Po ulicah dunajskih v^rn udari sedaj često na uho mo^no znana melodija... Stopim iz telektrične pri Schon-brunnu, mimo mene prekorači capin)-ček, kapico po strani, roke v žepu in žvižga: >Po jezeru, bliz* Triglava«, samo žvižga... In jaz se čudim, čes, glej popularnost naše pesmi! Pa sem se pozneje prepričal, da >Po jezeru«: ni slovenska narodna, temveč, glej jo zmote, da je Schlager«: v opereti >Jose-fine Gfallmeierc, ki jo gode Volksope-ra za poletni čas... In tekst gre na znano vižo približno takole: Teueres Kindlein, nicht Vbrzagen ... Ves Dunaj je poln >Po jezeru«. Dunaj je torej se celo danes brez-dvoma gledališko mesto prvega reda. Da se ne more povzp^ti prav vi«oko, so pač krive razmere, ki silijo vodstva na kompromise s publiko, igralce pa sprijaznijo • fUmanjem in varieteji, ki ie vedno cveto ... Zanimiva so dunajska gledališča. Zanimivi igralci, zanimive predstave. nji kralj Aleksander v Ljubljani ln drugod v Sloveniji. Lani je prebivalstvo Slovenije prvič javno dokazalo, kako ljubi in spoštuje svojega domačega vladarja, ki se je po lastni izjavi počutil med nami kot brat med bratL Dnevi od c6. do 29. junija 19J0 ostanejo v neizbrisnem spominu vsakega Slovenca. Navdušeni sprejemi v Ljubljani, v Kranju, na Bledu, v Celju, v Mariboru in v družili večjih in man.šili krajih so pričali, kako globoko ic segla zavest jugoslovenstva v srca našega ljudstva. Tega ne more utajiti noben sovražnik našega ujedinjenja in naše države. Najlepši dokaz vezi med našim ljudstvom in vladarjem pa so besede kralja Aleksandra, ki jih je izrekel ob povratku iz Slovenije v presto-lico: Kratko bivanje ne polnih treh dni v Ljubljani mi je dalo izdatno oriliko, da sem se v stalnem stiku z vsemi sloji u veri!, da se slovenski del našega naroda nič manj ne oklepa narodnega BCdinjenja kakor druga dva dela. Razen Ljubljane sem imel radostno priliko posetai nekatera bližnja mesta in Maribor in povsod se je po možnosti samo šsi poglobil oni prvi divni vlisk. Prisrčne in tople manifestacije v Slo-raniji so prodrle naravnost \ moio srce in bodo tudi ostrile neizbrisne v mojem srcu. Obžalujem, da moram zapustiti to krasno zemljo in ta krepki rod'\iid)?ii rod slovenski. Ostavljam te Lrr..io s čvrsto že^jo, da mi bo dana prilika, da zopet in često poselim moje diage Slovence. Sovražnik je zasedel Srbijo in srbska armada je bežala preko albanskih višin, klancev in ledenikov k morju. Takrat so bili težki in obupni dnevi: marsikdo je dvomil, da bi se še mogel rešiti in marsikdo je že oklenil z življenjem. Nekega dne decembra meseca 1915 se je nateklo v Skadru na Bojani malone vse, kar se je še rešilo iz strašnega mraza, glada in napora. Tam je bU tudi prestolonaslednik Aleksander. Toda bil je le še senca človeka. Poleg duševnih muk in telesnega trpljenja ga je namreč zgrabila še bolezen z ostrimi kremplji. Nastoji piii so zanj najčrnejši dnevi: vse ie propadalo, i s:jaj i slava i otačbina, a on sam je bil bolan! Samo gledati je mogel z ugašajočimi očmi tragedijo svojo, svojega očeta-kralja begunca j ter svojega naroda, ne da bi mogel ko-, lickaj pomagati. Na vse strani ie pro-I sil pomoči, a pomoči ni bilo od niko-| der. Toda tudi v tistih dneh najgroz-nejšega in vsesplošnega obupavania je prestolonaslednik pokazal veHčje svo-l ie kraljevske duše. V h;pih občega po-• loma in ko so malone že vsi izgublali j glavo in prisotnost duha. ko so ljudje I kakor blazne zveri, lačne, izsušene in j izčrpane, mislili le še na lastno rešitev i ter so bežali dalje, dalie, samo da do-1 spo čim preje na morsko obal ter se 1 rešijo sami, pa naj bi tudi propadlo I vse drugo, — tudi v teh hipih je mislil j Aleksander, predvsem na — druge. : Sam sc je dovlekel do Lešn, kjer so i vojaki in civilisti kar po ulicah cepali I mrtvi od gladu, mrčesa in epidemij. • Scle pred par dnevi se je bil z mukami I dvignil z bolniške poste'ie. ko je pre-I stal operacijo ... A zdai ie gledal le i na morje, prihajaio li že obetani rešil-| ni brodovi. A ladij ni bilo. Vojaki so se 1 vlačili mimo njega kakor sivi skeleti, ! omahovali so kakor strahovi, se gru-| dili po cestah in poljih iznemogli od gladu in slabosti, umirali so ob truplih konj, mezgov in oslov ter so ostajali kakor mrhovina nepokopani za hrano volkovom, gavranom in jastrebom. Gledal je za sebo:, pred seboi in i na vseh straneh le jad in nesrečo: gle-| dal je pekel, ki se je odprl srbskemu narodu že na zemlji. Trume beguncev — ženske, močje, starci, starke in nedorasla mladina, vojaki in častniki — vse je bežalo, obupno blodeč z cčmi preko sive daljine morskega prostranstva in pričakujoč, da sc odnekod morda vendarle pojavi ladja, ki iih sprei-me vase in spasi nečuvenih muk. Toda namesto ladij so priletela nadnie sovražna letala in sedala nanje bombe in smrt. Regent Aleksander pa je stal med četico častnikov mirno s kukalom v roki ter je zrl na morje. »Pridejo! Mo j rajo priti!« je dejal vedno znova. A častniki, utrujeni do skrajnosti, ogorčeni in obupani, so tiho kleli. Hipoma se ie na obzorju pojavila torpedovka. Od radosti so vzkliknili vsi. In kmalu nato je pritekel dežurni Častnik k prestolonasledniku, zadovoljen in ves srečen, da se lahko odpelje njegov gospod iz peklenskega vrtinca* »Visočanstvo, komandant torpi-Ijarke Vas moli, da izvolite uči!« Nato mučen molk. Končno prestolonaslednik: »Molim, gdje su ladje za prevoz naše vojske?« »Ja imam nalog, da ukrcam ledino Vašo visost. Razpoloživcg brodovlja sada još nema,« ie odgovoril dežurni. Okoli razpokanih in bledih usten prestolonaslednika ic zaigral grenak nasmehijaj: obrvi so se mu dviguile in t rezldm glasom je dejal: »Kažite komandantu: kad i poslednji vojnik i izbeglica budu ukrcani, onda če doći red i na mene . . endu ću se i ja krenuti! Razumite: ia Ču biti poslednji, koli napušta otačblnu?« In torpedovka ie morala odpluti brez prestolonaslednika klicat rešilno \ brj)dovje . •. Ifojooda ŽlDoiin imSić te krali. Slava vojvode Mišića sc je razletela po vsem svetu. Njegova bojna spretnost in junaštvo na makedonski fronti sta iznenadila prijatelje in duš-mane. Bil jc med srbskimi generali najgenialnejši, ovenčan z lovor, venci najveOjih uspehov in zaslug. Toda težki duševni in telesni napori V dolgotrajni borbi so končno ugonobili vojvodi zdravje ter ga položili na postelj, s katere ni vstal nikoli več. Pod bremenom popolne izčrpanosti se je poleti 1920. zatekel v beogradsko lecilišče »Vračar«. Na Petrov dan, po dovršeni službi božji, je regent Aleksander na Čelu polka konjiške garde, z vso suito in z vsemi komandanti, odjezdil pred sanatorij, v katerem je le?.al zmagoslavni vojvoda Mišic. Skozi ulice in ceste so zaorile trombe in rogovi l pred vojsko so dirjali glasniki na belih konjih naprej, da najavijo bolnika vis ki po-sct. A vo'voda Mišic ni mogel več vstati s postelje. Zato so častniki pograbili njegovo postelj ter jo odnesli pred sanatorij. Polk konjiške garde, suita, komandanti, vsem na čelu regent Aleksander so čakali vojvod;). In regent jc skočil s konja, se službeno postavil pred p istelj ter strogo vojaški salutira! Tako je izkazal regent najvišjo Čast najbolj zaslužnemu m-ižu za končni srhsld uspeh v svetovni vo ni, načelniku Štaba vrhovne komande, čije uspeh in slava sta postala last in sreča vse Jugoslavije. Vojvoda Mišić je bil silno ginjen ter je objel regenta. Nato je gardni polk ob petju fanfar dcfiliral mimo Mišica, regent pa je stiskal bolnika desnico. Solze SO rosile lica starih in mladih junakov, Mišičevih in Aleksandrovih sobojevniku v. Po paradi je dal regent vojvodo odnesti zopet v sanatorij, odScl ie k n"emu, se dolgo ž niim razgovarjal ter se poslovil od bolnika kakor od svojega najgeniialnejšega učitelja. Kralj Is tešim redno. Regent Aleksander se je peljal svojem avtomobilu, da se Izprehodl p Avali in da po napornem državnem poslu zaužije zopet nekaj svežega zraka. Avala je nedaleč Beograda visok hrib, ves zelen in krasen, a tudi slaven zaradi ljutih borb z Avstrijci. Težki in lepi spomini vežejo AleksatH dra na ta hrib: a 1.ubil ga je še preG vojno ter si vzel po njem ime, kadai je potoval inkognito v inozemstvu. »Comte d' Avala« se je vpisal iv,:enf že v marsikatero tujsko knj EO po velikih hotelih in letoviščih. Tistega letnega večera pa je regentov avto našel na cesti k Avali tri srbske prostake, redove. Dva vojaki sta z muko nosila tretjega, nezavestnega. V silni vročini je bilo utrujenemu redovni postalo slabo in padel je v cestni visoki prah. Regent je dal avto takoj ustavit1", pozval vojaka, da mu razlofita slučaj in jima nato ukazal, naj prineseta bolnika v avto. Potem je dal voz obrniti ter se je z bolnikom odpeljal v Baniie-ki tabor, kjer jc ležalo vojaštvo, ter jej bolnika izročil zdravnikom. Kum ali boter velja med Srbi nekako toliko, kolikor sorodstvo. V starejši dobi je sklenjeno kumstvo ali bo-trstvo izravnavalo dolge, stare spore, pometalo v pozabo žalitve, tepe/c. umore in osvete. Kum u/iva veliko spoštovan e in se izbira zelo oprezno. Zato je kumstvo tudi vc'ika čast. Kum mora biti svetovalec udovi in nekak varuh sirotam. Njemu se zaunajo obiteljske tajnosti, in kum je mož. ki brez sodnika rešuje domače ali obiteljske prepire in pravde. Kum (boter) pa jc ali krstni ali »Šišani«, t. j. oni, ki otrocičk m prvi ostriže lase. Čudna, zelo stara, a še dandanes spoštovana narodna navada. L. 1920. je regent Aleksander nenadoma dospel v Sarajevo. Nihče ga ni pričakoval. A hitro so ga spoznali ljudje, obkolile so ga trume ljudstva ter ga, nepopisno ljubo presenečene, pozdravljale z uprav pijanim navdušenjem. Veselju in vzblčenju ni bilo ne konca, ne kraja. Vsakdo je hotel videti mladega moža, ki ie razbil končno strašne verige bosanskemu hrvatskemu in srbskemu narodu. Sin Aleksander je dovršil, kar je bil započel oče Peter! Minili so časi strašneca rablje-vanja, ko so stali ob bosanskih in hercegovskih cestah celi drevoredi — obešencev in obešenk! Bosna ie svobodna, in v Sarajevu, kjer ie švignila vojna iskra v Evropo, je sin kralja Osvoboditelja, najvišji poveljnik zmagoslavne srbske vojske, regent Aleksander! Narod je blaznil od blaženstva in hvaležnosti. Nekega jutra je regent Aleksander odjezdil iz Sarajeva v Ilidže k izviru Bosne. Od Ilidža do izvira ie šel peš brez posebnega spremstva. A narod ga je obkolil in ga spremljal. Pa je prišel do kmetiške hiše, v kateri žive Še po staroslovenskerru a tudi še danes na-rodnosrbskem običaju v zadrugarstvu. T. j. več obiteli iste krvi. ded. starši, omoženi in poženjeni otroci z umiki in praunuki, vsi pod skupno streho, na skupni račun in pod vodstvom enega moža »domačina«. Kajpada je bil domačin srečen kakor v nebesih, ko je zagledal na svojem pragu bodočega kralia. junaka recenta. A ii se g. zbal. Po domača ga je pozdravil ter ea povabil v hišo. Ju mu ie po^rc^el Rezcnt &g Jo dt«* 186. Stev. strun 3. prosto razgovarjal. Tu je zagledal malega Branka, unučka domačinovega, čvrstega SrbiČa, »Ali hočeš, da postanem tvoj Šišani kum?« je vprašal dete. Vsem je obtičala beseda, a ženske so udarile v jok in ihtenje. Bodoči kralj naj bi bil šišani kam v kmečki težaški koči! — A domačin se je srečen poklonil in prinesel škarje. Regent je prijel škarje in po starodavnem običaju ošišal ali ostrige! Branka okoli in okoli vratu. Narod na ulici pa je pla-kal in vriskal . . . Stala HaSSkoBtfis&a. Ko je bil regent Aleksander v Sarajevu, se je spomnil, da živi ondi nekje v bedi neka skromna žena, ki pa je neumorno delovala za narodno osvobojenje in ujedinjenje. 2e pred vojno je bila odkrita in ponosna Srb-kinja in niti med vojno ni nikdar tajila, da veruje v končno zmago Srbije, ki uedini vse Jugoslovane. In to svoje upanje je zaupala tudi drugim, ki so obu p a vali in dvomili. Pa se je našel ovaduh. Ženo so gnali pred vojno sodišče ter jo obsodili v smrt na vešalih. Obsodili pa so tudi njenega sina na vešala. Da bi bila obsodba in kazen tem strašnejša. se je glasila: najprej obesijo sina vpričo matere, nato obesijo njo. A žena ni prosila milosti. Ko so se vsi poslušalci obsodbe dušili v ihtenju in solzah, je junaška preprosta Srbkinia objela sina in mu zaklicala: »Sine, srečno nam bilo!« Slučaj je hotel, da se smrtna obsodba ni izvršila. Te žene in matere — njeno ime je Stoja Kašikovičeva! — se je torej spomnil prestolonaslednik. Hotel je pokazati, da istinite zasluge in izredno narodno junaštvo ceni visoko. Zato jo je dal poiskati in privesti k sebi. In ko je ta vrla Srbkinja stopila pred njega, ji je prestolonaslednik lastnoročno pripel na prsi Obihćev red za junaštvo, — red, določen za odlikovanje mož-borilcev, ki z bombo v roki ali s puško v pesti vdero v sovražnikove rove ter dosežejo posebne uspehe. Ženi je dal red izredne mežke hrabrosti, ker ga je zaslužila v vzgled vsem Jugoslovenkam in Jugoslavenom, Človek lahko pripada katerikoli struji ali politični stranki; lahko je republikanec, ali monarhist, komunist ali radikal socijalist anarhist ali konservativec liberalec ali klerikalec, naj bo Srb ali Hrvat Slovenec, Nemec ali Turek, ali karkoli, — ako je zdrave pameti in resnega značaoa, mora pri-zrrati, da so take lastnosti izraz le resnično velike, čiste duše. Naš narod je lahko zadovoljen, da dobi po heroju Petru Osvoboditelju novega vladaria, ki ga krase take duševne in srčne vrline. ■K ues = Francosko c^opisje o kralju Petru. Francosko časopisje izraža eno-dušno svoje globoko spoštovanje spominu kralja Petra ter so globoko klanja pred njegovim grobom. Listi nagla-šajo napram velikemu pokojniku svoj dolg in zahvalo ter poudarjajo, da jo dobil prvo vojno izobrazbo v Franciji, napram kateri je skozi vse življenje občutil n a j pri šrenT/ omme Libre« piše: Francija bo ohranila večen spomin na zvestega zaveznika, ki se je na čelu hrabro srbske vojske tako junaško uprl nemškemu navalu. >Journal« piše: Najpreprostejšemu in na j iskren ejs emu človeku je bila dodeljena glavna naloga, da izpolni delo svojega velikega deda Ka-ragjorgjeviča. Kralj Peter se je boril poleg velike Francije ter f£> ustvaril vez posebne zahvale, ki veže Francijo s tem velikim starcem. = Srb3ki kmet in politika. Osi ješki >Jug< pisfe: Srbski kmet. ki nam je dal vladajočo dinastijo Karagjor-glevićev, je vir vedno nove, s^veže sire. Srbski kmet je skromen., z malim zadovoljen, delaven, bistroumen in kakor vstvarjen za politiko. Srbski kmet ljubi iz dna duše svoj narod ter je pripravljen na največje žrtve za svojo svobodo. To dokazujejo večstoletne borbe s Turki, balkanske vojne in posebno svetovna vojna. Srbski kmetje živijo večinoma v zadrugah. Ako pride kdo v srbsko vas, ga pozdravi kmet kot sebi enakega, se ne usiljuje nobenemu, toda naprošen je vsakemu na razpolago. Vsakemu imponira njegov naziv >ti<. s čemur hoče izraziti, da bo vsi ljudje enako vredni. Visok miniaturi jalni uradnik, rodom Slovenec, te pripovedoval nastono: Pred kakimi desetimi leti sem potoval v informativna poljedelske svrhe po Avstriji, Nemčiji. Danski in Šved>ki ter sem prišel tudi v Srbijo na poljedelski se*tanek. Na tem sestanku so bili rudi trije rrri-nistri. Imponirali so mi bistroumni govori srbskega kmeta, za katerim zaostajajo kmetje iz raznih drugih kulturnih držav. Naši pojmi'o narodu v Srbiji, predvsem o srbskem kmetu, temelj jo večinoma na avstrijski vzgojni metodi. Sedaj, ko smo niedinjeni, se moramo medsebojno spoznavati, a to ee zgodi najbolj s nonenirrd izleti. Zato je plemenita mis>l. prirejati izlete šolske mladine in kmetov iz hrvatskih in slovenskih krajev v srbske in obratno. Kolikor več se bo naš narod osebno spoznaval in razffovafjal, tem hitreje bodo uvideli Srbi Hrvati in Slovenci, da so vsi Jugoslovani. Napačna je misel, da so Srbi nepriatopiii za jugoslovansko idek>. Treba ie prirnati resnieo, da je med vsemi plemenskimi jiazni najvažnejše in z rekami krvi. nadčloveškim junaštvom in žrtvami posvečeno ime srhstva. Jasno je torej, da s« od Srbov zahteva posebna moralna moč v žrtvi svoj^sa pltomenskega naziva za naš pkurmi inirosloven*ki naziv. Naimočneiin državotvona stranka, v kateri 90 bili v večini, ie eno-*-l*sno sprejela juros!oven*ko ime za 7v#»ik» kraljevino. Tudi 7<*mljor*r1ničkn stranka, v kateri so Srbi v veliki vo-c^ni. i"e za iu rod oven <»ki naziv. Srbski km'et ie na:bolJsi norok za končno in Tonolno zmaeo jusroslovenstva. Srbski kmet ve prav dobro, da smo vsi deca ene matere. Srbski kmet ie iskreno vdan Kri srn sovi veri. toda ni farizej. On sto redno vsako nedeljo k litnrgijii spoštuje svojta svečenike, ki -živijo in entiio z narodom. Moralni čut ie v prh-sk»m kmetu fHn razvit N""kon*Vi otroH so v srb«kjh vas*b velika red-kott. Morali srbskepa vojaka, srbskega kmeta se moramo zahvaliti vsi za nafte oevobolenja in aiadinfrnfcv = Kako dunajski »šmoki« smešijo našega kralja! Ne polemizirali bi z nizkimi dunajskimi žurnali, ki smrt našega junaškega kralja sedaj vporab-Ijajo v to, da smeše in oblivajo s slavo ovenčanega kralja z raznimi neslanimi in neduhovitimi. na nizke človeške j nagone dunajskega »špisarja« prera-i cunj enimi psovkami. Našo javnost I posebno trgovce in industrlice opo-i z ar j amo na posebno nečedno pisavo i »Wiener Journala«. Pred tedni in še 1 zadnje dneve prosi Dunaj našo trgovsko in industrijsko javnost, da poseti »dunajski velesemenj«. Najboljši odgovor tem lačnežem damo na ta način, da bojkotiramo take prireditve in da podučimo nadute Dunajčane, da je treba umrlim junakom dajati spoštovanje. Naš kralj je moralno tako visok in slaven, da padajo pljunki nazaj na podleže. Pač je propadli \Vilhelm Hohenzollernski bolj znal ceniti junaškega kralja! Dunajska žurnalistika je bila napram Slovanom krivična pred vojno in med vojno; krivična in podla je tudi danes. Zato ven iz naših javnih lokalov z vsemi temi cunjami nesramne čifutarije! = Nepobol?s]?ivi Nemci. Glasilo Nemcev v češkoslovaški republiki iPrager Tagblatt« piše ob smrti našega kralja Petra na način, ki spominja na one nesrečne čase, ko je moralo naše ljudstvo gledati skozi dunajska očala osvobojenje takratne Srbije izpod jarma avstrijskih podrepnikov Obre-novićev. Zdi se, da so Nemci v češkoslovaški republiki silno predrzni vsled prevelike popustjivosti s strani češkoslovaške vlade. — Naša vlada prepoveduje v interesu države večkrat mnogo manj sovražne časopise, nego je >Prager Tagblattc, ki piše splošno proti našim narodnim in državnim interesom in je precej razširjen mod našimi pravimi in nepravimi Nemci. = Madžarska svoboda in žurnalistika. Teodor Berkes piše v »Berliner Tageblattu« o nečuvenem preganjanju madžarskih novinarjev s strani madžarske vlade. Madžarski tiskovni zakon, ki je naravnost sramota za moderno žurnalistiko, se zdi nekaterim še preblag; zato je pravosodni minister Tomcsanvi predložil parlamentu ostrejši zakon. Novinarje, ki se pregrešijo proti zakonu, kratkomalo aretirajo v redakciji in jih vržejo v ječo. Zlasti se strogo izvaja »zakon za uspešno varstvo državnega in družabnega reda«, ki prepoveduje novinarjem vsako poročanje v inozemstvo in ki vsebuje kazen od 5—10 let. Noč in dan se vršijo v Budimpešti politične hišne preiskave. Nad 20.000 političnih obtožencev trpi brez vsake preiskave in obsodbe v ječah. — Italijanske lire v Albaniji. »Riječ« poroča iz Skadra, da so italijanski agenti ob priliki volitev v tiranski parlament izdali nad 30.1*10 lir za propagando v prid italijanskim pristašem. = JtigoSiOveni v Zapadni Ogrski. Na podlagi madžarske statistike živi v Zapadni Ogrski, ki jo dobi Avstrija po trianonski mirovni pogodbi 3-n/"K) prebivalcev, od katerih ie 245.000 Nemcev, 50.000 Hrvatov in 44.000 Madžarov. == Češki klerikalci o jugoslovanskih. »Občanske Noviny«. ki izhajajo v Brnu kot »dnevnik katoliškega ljudstva češkoslovaškega« piše o jugoslo-venski ustavi. Med drugim pravi: »Znano je. da je jugoslavska avtonomija plačček za separatistične popadke, katerih logični cilj ie resnični politični separatizem.« — Glede tkzv. kancelparagrafa pa pravi če~ki katoliški dnevnik: »Ne more biti pač drugače v državi, kjer ie večina verskih izpovedi utemeljena na strpnosti in enakosti.« Češkoslovaški klerikalci so pač treznejši od naših! = Bolgarska pomoč Rusiji. Iz Sofije poročajo, da je ministrski svet razpravljal o pomoči Rusiji in sklenil, da sprejme bolgarska vlada 20.000 ruskih otrok. = Angleško zastopstvo v Moskvi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poro-1 & iz Londona, da prične te dni poslo- vati v Moskvi angleško poslaništvo. Za upravnika poslov je imenovan sedanji načelnik angleške trgovske misije v Rusiji. = Židie v boliseviški Rusiji. Češka »Tribuna« dokazuje, da Rusije ne vlada židovstvo, a priznava, da so Zi-novjev, Kamenjev in Radek židje, ki igrajo odlično vlogo v osrednjih organizacijah stranke; Trockij, vojni komisar, t. j. vojni minister, je tudi Žid. a poleg njega je odločilen faktor v boli-ševiški vojski Žid Skljanskij. In v tiskovnih rečeh ima največji vpliv žid Steklov. V tujino pošilja Rusija skoraj same židovske posredovalce in sicer zato, ker Rusi pač ne znajo poleg ruščine nobenega drugega jezika. Tako trdi ^Tribuna«. No, ic to je dovolj: na glavnih mestih so odločilni Žid;*.. — Maliio oiedii:5-; i)tiao sotb^če. Tiskovni urad Zveze narodov javlja, da )e obstoj stalnega mednarodnega sodišča zagotovljen, ker so je izjavilo zanj 21 držav. li na£e . .. slfeBlne. — Novinarski kongres v Splitu Najvažnejši sklep novinarskega kongresa v Splitu bo ustanovitev samostojne sindikalne organizacije v okrilju Jugoslovenskeaa Nr skega udruženja. Ta organizacija hc pristopila k mednarodni zvezi no* vinarjev in bo skušala sodelovati z ostalimi profesionalnimi organiza* cijami v naši kraljevini. — Prepovedana lista. Mini* strstvo za notranje zadeve je prepo= vedalo v naši državi razširjen ie lista »A Nap« v Budimpešti in list-»Tribuna Sanatulul« v Temešvaru ker pišeta proti interesom naše dr: zave. — Konferenca nadzornikov dela. Te dni se bo začela v Brodu na Savi konferenca vseh inspektor iev dela v naši državi. Razpravi j a-. li bodo razna vprašanja, ki se tiče: jo delavstva. Dosedai je prispelo semkaj že nekoliko inšpektorjev na predkonferenco. — »Naš List« izdaja v cirilici ministrstvo prosvete in naj si ga osnovne šole naroče. Ali pri nas sc pričenja pouk v cirilici šele s tretjim razredom, zato ima list pomen le za učiteljske in šolarske knjižnice List je tudi pretirano drag, šole pa nimajo dotacij na razpolago, da bi izdajale denar za izvenučne svrhe Zato lista nekatere šole niso mogle naročiti. — Pouk o zgodovini in zemlje= pisu naše kraljevine se bo moral odslej vsled naredbe ministrstva prosvete na osnovnih in meščanskih šolah temeljito poučevati. — Nepravilnosti pri novosad= ski carinarnici. Finančno ministra stvo je poslalo v Novi Sad inšpektorja, da preišče vse nepravilnosti uradnikov tamošnje carinarnice. Ra= di teh nepravilnosti je oškodovana država kakor tudi privatne osebe za večjo vsoto, ki se ima šele ugo= toviti. 0 ulna — Irredentizem v Idriji. Idriic zapušča civilni podkomisar prot Draghiccio. V tržaški »Eri« ga hva: lijo, da je izborno deloval v idrijskem okraju ter vspešno izvaja' »moralno italianizacijo« tega okra: ia, kar je jako težko, vpoštevajoč slovenski irredentizem, ki se je raz= vil v fanatizem in mu je Idrija glavno zavetišče. V dopisu pravijo da odhaja, ker niso šc urejene slič^ ne službe, kakršne je on opravlja' in si hoče poiskati drugod gotovo in definitivno službeno mesto. To= rej nehvaležnost za izborno delovanje!; Idrijski okraj ne potrebuje nikake »moralne italianizaci je« marveč skrbne uprave z upošteva; njem jezikovnih, gospodarskih in socijalnih razmer ter poštene brige za prospevanje idrijskega rudnika Funkcionarja z delovanjem v tc smer naj pošlje italijanska vlada v Idrijo! Takih, ki sanjajo o italianb zaciji in irrcdentizmu, Idrija ne potrebuje. — Učiteljišče za hrvatske šole v Istri hočejo, kakor se poroča te Rima, otvoriti v nekem selu blizu Zadra. Tam so bodo vzgajali učite-, lji za zadrške in istrske ljudske šo« le. Učiteljišče bo sicer dvojezično ali to bo tako, da bo prevladoval« italijanščina in da bodo prihajali iz tega učiteljišča italijanski učitelji ki se bodo za silo priučili hrvatskei ga jezika, edini namen učiteljišča pa bo ta, potom takih učiteljev po: tujčevati jugoslovenske otroke v Istri. Otvoritev tega učiteljišča je sklenil centralni urad za nove pokra: j ine. Ako sc vresniči ta velikopo* tezni potu j če valni načrt, potem b: bila Istra kmalu vsa italijanska! Ta* ko mislijo vodilni možie v Rimu Ni pa dvoma, da se vsi Jugosloven: kot en mož upro z vso silo vsakemu potuičevanju potom ljudske šole! Grda laž ie vsaka dosedanja oblju* ba svobode iz ust visoke italijanske vladno goapodei EIrali Peter I il fiOT!' £2 7 th.iJSBLSE?**'' Ki" lf ---- • ■ •» — Beograd, 19. avgust*. Eden od naj tužne j ših napisov na vencih za pokojnega kralja ic tale: »S v o : j e m u n e p r i č a k a n c m u kra> 11 j u — Istra, Trst, Gorica« Tudi Zadrani so položili venec ?. napisom »Svojemu kri!ju se nco svobojeni Zadar«. Daues in včeraj stojijo ves dan množice naroda pr^ci cerkvenimi vrati da pridejo na vtv sto in sc poklonijo mrtvemu .-cra.iu* Akoravno sc ljudstvo v cerkvi nft zadržuje, temveč takoj odhaja, fa vendar število obiskovalcev takd veliko, da je prostor in i lica PIOT cerkvijo vedno polna. S3 i *c tt* di da se bo več deset S ljudiud£< lazilo pogreba kralic Peti Prihod EehssStJU, c^pnte ' il — Beograd. 30. avgusta, (Izv.) S posebnim vlakom d< spe intri ob 9, dopoldne v Beograd k ozrebu kralja Petra številno, nr.r c <,szb broleČe odposlanstvo Češkoslovaške republike. Predsednika republike bo zastooal državni kancelar dr. K;irl Š a in a 1. vi; Jo min. nnr. obrane dr. T u s a r, vojno ministrstvo general :.. e< renii dom senator Knltjakovsi ', Češkoslovaško vojsko bo zasl m al reneral in 5 frencr?»!*T: • r,fi ' " '"' > '' ' ' -scino bivši predsednik Kmrl Prašek in drusri. Posebno šic*lina bo deni".--cija jugosk»anskcKa o&špolka š»i. 4^. Poklon 23£iap3^ss tajili tir239 ps&o?5S!323 kraljH. — Boojjrad. 20. avgusta. (Izv.) V saborni cerkvi so se včeraj dopoldne naklonili manom pokoj nega kralja Petra I vsi tuka sni i diplomatski zastopniki tujih držav v svečani službeni uniformi. UeHE2£l>33 tttta ES T£?2- — Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Ves Beograd je v globokem žalju. Iz vseh stanovanj in poslopij plapolajo črne zastave, ali pa državne, ovite v črni flor. Nekatere ulice izražalo že v zastavah samih globoko žalost, ki je pretresla državo ob smrti kralia Petra L, ljubljenca beoseradskega prebivalstva. Posebno slikovito so Tera-ziie. Na sredi Terazij je postavljen velik oder. na katerem ie velika slika kralja Petra v vojni uniformi. Slika je vsa ovita v črnioo. ravnotako oder. Slike iz Beograda. — Bcctcrad, 20. avgusta, TTzv.) življenje v Beogradu postaja pisano. Iz vseh krajev prihajalo množice, da vidijo poslcdnj^krat svoiega kralja, junaškega borca in osvoboditelja, številni so stari v bojih preiskušeni Petrovi bojevniki, ki čutijo težko izgubo svojega kralja. Pripovedujejo vse potankosti in momente iz raznih bojev. Velike množice prihajajo v saborno cerkev, da se mu klanjajo. Velik je naval na cvetličarje, ki ne moreio ustreči vsem naročilom. Vse železniške postaje od Beograda do Mladenovca bodo bogato in krasno ovenčane. Vsa dekorativna dela je prevzelo v izvršitev Dunajsko pogrebno društvo. Člani kralleoe rodbine o Beogradu. — Beograd, 20. avgusta. (Iz* virno.) Danes ob 1. ponoči so do^ speli z dvornim vlakom iz Pariza člani kraljeve rodbine, princezinja Jelena z detetom, princ A r * z e n in princ Pavle. Na kolo* dvoru so jih pričakali člani vlade ki so jim izrazili iskreno sožaljc povodom smrti kralja Petra. PO; zdravi so bili zelo ganljivi. Frančiški oofnl akademiki in general Para. — Beograd. 20. avgusta, (Izv.) Kakor javljajo iz Pariza, se udeleže pogrebnih svečanosti za pokojnim kraljem Petrom v velikem številu tudi gojenci voiaško akademije v St. Cvrn v svoli slikoviti historični uniformi. Pogreba so udeleži rudi Petrov sotičenec In sobojevnik v letih ISTO 71 general Pau. BEOGRADSKA ŠOLSKA MLAs DINA PRI POGREBU. — d Beograd, 19. avgusta (P. B.) Pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra se udeleže vsi name« ščenci srednjih, strokovnih in ljud* skih šol v Beogradu z učenci vrec! Učenci pridejo 22. avgusta v šole ob šestih zjutraj. STANOVANJA ZA TUJE ML SIJE. — Beograd, 20. avgusta. Tekom današnjega in jurrišnega dneva pri* čakujejo prihoda odposlanstev tu? jih držav. V vseh velikih hotelih sc za ta odposlanstva rekvirirana sta* novanja. SPLIT ZA SPOMENIK KRALJU PETRU. — d Split, 18. avgusta. Splitski občinski odbor je sklenil, da se iutr: predloži izredni seji občinskega sve* ta predlog, da se določi 100.000 K za 6pomenik kralju Petru. Kam to sliši? dopola ki pride z vsemi bojnimi prr»n )rii ia v uni.'ormi jugoslovanske >;-:sU^. Za vi-narsk') udruženje odpošlje v Đeojprad posebno deputacijo. ttfmaola. 2 AL NA SEJA JUGOSLOVS& SKE AKADEMIJE. -d Zagreb, 19, ta. r'anc* dne jc imela Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti žalno sejo, na kateri je govoril vso* učili^čni profesor dr. Temo Marcs čič, ki je v svojem govoru povdar« jal zasluge rajnega kralja za ju^o» slovenstvo. Seja sc končala s Idi« cem: "Slava kralju!« Nato je bila odposlana kabinetni pisarni aoJaL na brzojavka. Tudi »Hrvatska Mm tica« je imela včeraj 2ai«io scjrx ka^ teri je predsedoval dr. Draguiln Domianič. Na tej seji se ie sklenila poslati dvorni pisarni soialna brso javka. Član Matice 2ivko Derfrič pa bo zastopal Matico pri pogrebu, ŽALNA SEJA BEOGRADSKE OBČINE. — Boograd, 20. avgusta. (I^r-) Včeraj ob 11. doooldno je bita žalna, seja odbora mestne občina, da lzraa globoko žalost nad smrtjo kralia Pdr tra. Po žalni manifestaciji so občinski svetniki prisogli zvestobo novemu vla* darju kralju Aleksandru. Po končan* seji se je mestni svet poklonil v saborni cerkvi pred odrom kralju Petru L ŽAL JE V OGULINU. — d Ogulin, 19. avgusta. Tu* kaj je bila danes žalna seja občin« skega zastopstva, na kateri je žu« pan govoril v spomin pokojnemu kralju. Odposlala se je sožalna bn zo javka kraljevemu namestniku Juraju Demetroviču s prošnjo, na) sporoči njeno vsebino pristojnemu mestu. ŽALJE V MEDMURJU. — Čakovec, 19. avgusta. Da» nes je imel mestni občinski zastop žalno sejo, na kateri je govoril žu> pan v spomin kralju Petru. Odpo= slana je bila sožalna brzojavka mi* nistrskemu predsedniku Paiič-u. Obenem se je sklenilo, da bosta dva zastopnika zastopala mesto pri po* grebu kralja. Po vsem Medjimtirju vlada velika žalost. Vse občine so imele žalne seje in so odposlalg so* žalne brzojavke. SOŽALNE BRZOJAVKE. — d Beograd, 19. avg. (P. R.) Iz vse države prihajajo ministrske^' mu predsedništvu neprestano soŽal-ne brzojavke povodom smrti hrj. Veličanstva kralja Petra. TOALETA ZA POGREBNE SVEČANOSTI. — d Beograd, 19. avg. (t?radno> Naknadno k včeraj objavljenemn razporedu pogreba Nj. Vel. kralji Petra se opozarja, da morajo vsi osebe, ki po tem razporedu priiott* vujejo opelu v saborski cerkvi dne 22. t. m. zjutraj ob 7.30, priti v fra* ku s cilindrom, belo kravato, ornim: gumbi na prsih in belimi rokavica* mi. ali pa v narodni nosi. Ostali, \d prisostvujejo samo v spremstvu, naj pridejo v crni obleki ali narod: ni noši. ČUDEŽ V RIMU. — Rim, 13. avgusta. ParilittfnJ invalid Vincenc Manca je v ba»ilii ki sv. Petra nenadoma »ozdrav«!** Vsi listi se bavijo s tem oidravlj« njem in tfa komentirajo različno. Razkrilo se je, da je bil ta Manca v nekem zavodu za invalide v Milanu odkoder je pobegnil, ker so se nje* gove obtožbe, podane oblacti, irkt* = zale za neresnične. Manca jo niva« den mistifikator. stran. »OLOverveiM nr/irce/i/-, one £\. avgmsta Kralj Aleksander. Srečen izid operacije. i v — Pariz, 19. avjrusta. »IntransI-geant« poroča, da je bil danes jurosIo-venski kralj Aleksander na kliniki v predmestju Neui!ly operiran na slepiču, Operacija ie izpadla usodno. Uradno poročilo. — d Beograd, 19. avgusta. Press biro javlja iz Pariza: Včerajšnji (18. avgusta) buletin o stanju kras Ija Aleksandra: »Stanje kralja se ni izpremenilo. Temperatura je znašala davi 38, puls 110. Neobc SPLOŠNA AMNESTIJA, t— Beograd, 20. avjrusta. (Izv.) Ministrstvo pravde pripravlja načrt za splošno amnestijo, ki bo izrečena o priliki svečane zaprisege kralja Aleksandra. Amnestija bo obsegala nekatere politične delikte in drujrtm obsojencem bodo kazni znatno zmanjšane. hodno je potrebno, da ostane bol« nik še nekaj časa v postelji. Prof dr. Bernard, prof. dr, P a m b e 1» l a c, dr. P e r r i a n d.« — Beograd, 20. avgusta. (Izv.) O bolezni kralja Aleksandra ie bij izdan včeraj dopoldne uradni ko« mimike. Tu o kaki operaciji cio danes zjutraj ni še nobene vesti »Pravda« javlja, da bo kralj Alek« sander operiran tekom desetih dni Danes ob devetih bo izdan buletin BOLGARSKI KRALJ BORIS ČE* STITA KRALJU ALEKSANDRU — d Beograd, 19. avgusta. Bol* garski kralj Boris je prvi čestita) kralju Aleksandru k njegovemu zasedenju prestola. Gospodarske uesfi. ■ Inhllairaclil trn I tembra 1021 ob u- un ■tjlIaJljaanSIKH ■ ■ |f s zapečatene in z napisom: >Ponu Spomenik kralju Petru. — Zaprisega | kralja Aleksandra. — Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je konferenca vlade in zastopnikov parlamentarnih klubov. Namen konference jc, da se ugotovi sporazum med vlado in parlamentarnimi strankami v dveh točkah: 1. o vprašanju velikega spomenika, ki se ima postavati v Beogradu pokojnemu kralju Petru in zbiranju zgodovinskega gradiva za kraljev življemepis, 2. v drugem, zelo važnem vprašanju zaprisege kralja Aleksandra na našo ustavo. To vprašnje je še vedno odprto. Konferenca bo razpravljala dve možnosti, ali se naj zaorisega kralja Aleksandra odloži na čas njegovega popolnega ozdravljenja, ali se naj odpošlje v Pariz posebno odposlanstvo, obstoječe iz članov vlade in Članov skupščine. Konferenca bo trajala vse dopoldne. PLENARNA SEJA ZAKONODAJNE SKUPŠČINE. — Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Na poziv predsednika dr. Ivana R i b a r i a je danes ob 5. popoldne izredna plenarna seia zakonodajne skupščine. Predsednik dr. Ivan Ribar bo v slovesnem govoru omenil smrt kralja Petra I. in nastop vlade kralja Aleksandra, kakor je to določeno v členih ustave. Narodna skupščina bo manifestirala za pokojnim kraljem in pozdravila novega vladarja. Nato bo zakonodajna skupščina na kratko razpravljala o obeh, že na dopoldanski konferenci obravnavanih vprašanjih glede spomenika in glede zaprisege kralja Aleksandra. V obliki resolucije bodete obe točki dnevnega reda rešeni po sklepih skupščine. Skupščina bo po končanem dnevnem redu odgođena na nedoločen čas. Oklic Jugoslovanskim socijalnim demo-geraiom. — Splošna stavka. — Delavstvo se upre z orožjem. . — Dunaj, 20. avgusta. Dr. Adler prlobČuje v »Arbeiter Zeitung« oklic na jugoslovensko socijalno demokratsko parlamentarno skupino, v katerem pravi med drugim: Horthvjeve čete bodo v nedeljo zasedle Pecuh, k;er bodo izvajale strašno maščevanje nad prebivalstvom. Prepričani smo, da boste v duhu mednarodne solidarnosti storili vse, da se zaščitijo tisočere 'ogrožene delavske družine in da iim boste izposlovali pravico pribežališča V Jugoslaviji. — Dunaj, 20. avgusta. Iz krogov madžarskih emigrantov se poroča, da se bo prebivalstvo v Pečuhu uprlo z orož:em rlorthvjevhn četam. V vsem premogovnem revirju je razglašena splošna stavka. Delavstvo namerava uničiti vse premogovne naprave. Nad 5000 družin je pripravljenih na begunstvo. Antanta zahteva takojšnjo izpraz= nitev, — Angleži proti našim inte= resom. — d Nauen, 18. avgusta. Pc Vfcsteh iz Pariza je konferenca vele* poslanikov sklenila, da pozove be* ograjsko vlado, naj takoj izprazni zasedeno ozemlje Madžarske po od.-redbah trianonske mirovne pogod« be, — d Zagreb, 18. avgusta. »Ju* tranji list« se bavi s vprašanjem evakuacije Baranje in zaključuje da je naša politika dve in pol leti stala vedno na stališču, da je treba dogovore vršiti točno. Pri tem se opaža zanimiv moment, da angle« ška komisija izgublja ravnotežje objektivnega opazovalca in da nas stopa preti nam in našim interesom Zdi se, da vodijo Angleži to politi« ko radi pečujskih premogovnikov ker bi jih mogli dobiti popolnoma v svoje roke, ako bi pripadli pod Madžarsko. Angleži se trudijo, da bi Baranja pripadla pod Madžarske samo zato, ker spada Madžarska pod njihovo gospodarsko interesne sfero. — Pecuh, 20. avgusta. Izpraznitev Pečuha in Baranje od strani naših čet bo končana do nedelje zjutraj. Ta dan ob 5. zjutraj vkorakaio madžarske čete. Prebivalstvo je razburjeno. Nad pettisoč delavcev je zaprosilo za preselitev v našo državo. TritisoČ pečuj-skih rudarjev ie odšlo v Jugoslavijo. Na delu v rudnikih je ostalo še kakih 1000. Po Baranji v krajih, katere so izpraznile nase oblasti, so se pojavile roparske tolpe. Zabranjene so vse politične manifestacije in demonstracije. MADŽARSKE ČETE KORAKAJO V BARANJO. — Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Kakor javljajo iz Pečuha, so pričele v Baranjo prihajati madžarske Čete. Po Donavi so prišli močni oddelki v treh transportih. Eden je odšel v Segcdin, drugi v Mako v Banatu. Dramska Isla o VR&rl%mn — Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Kakor izve vaš dopisnik, ie ministrstvo prosvete sklenilo s prvim septembrom tega leta otvoriti v Mariboru flramsko šolo, AGRARNO VPRAŠANJE IN CERKVENA VELEPOSESTVA. — Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Ministrstvo ver je določilo posebno komisijo, ki ima nalogo, da prouči agrirno vprašanje z ozirom na velika terkvena posestva. MADŽARSKA PROTI AVSTRIJI — d Nauen, 18. avgusta. Vsa madžarska javnost nastopa najo= etreje proti Avstriji ter se govori c popolnem prelomu. Nekateri listi svetujejo gospodarske represalije MUSSOLINI ZAPUSTIL FAŠISTE. Milan, 18. avgusta. Mussolb ni dosedanji glavni vodja fašistov* skega gibanja v Italiji, je odstopil g svojega mesta, in sicer vsled sklepa fašistovskih zvez iž Emilije in Ro* magne v Bologni, ki je nasproten pomirjevalni pogodbi, sklenjeni med fašisti in socialisti. Mussolino hoče, da se sporazum med fašisti in socijalisti izvaja točno, kajti samo v term vidi priče tek pravega pomirje* vanj a po deželi. Fašistovska zveza v Milanu ie na svojem zborovanju sklenila, da naj se povabi Mussoli; ni j a, da se povrne na svoje vodilno MUlft Vtri Uum nista neoJaJaadao. potreben in je pričakovati neredov in nemirov ter končnega razsula fašizma, ako se mu sedaj odtegne energična vodilna roka. GRŠKO c TURŠKA VOJNA. — d Atene, 19. avgusta. Urad* no se poroča: Grška armada ie na svojem pohodu dosegla črto, ki vo* di vzhodno od Muhaliča preko vi* šin vzhodno od Sivrihisarja in pre* ko trdnjave Fetomglu na Sakarijiv okolici Amoriuma. Proti vzhodu sc bili odbiti znatni sovražnikovi konji: ški oddelki. Sovražnik na umika« nju razdira mostove in ceste. — d Atene, 18. avgusta. Turki so se umaknili do reke Sakaria. DEJANSKI SPOPADI MED ME* NIHI V JERUZALEMU. — d Rim, 19. avgusta. Po po* ročilih iz Jeruzalema, je prišlo med frančiškanskimi menihi, ki čuvajo Božji grob, in med koptijskimi me* nihi, ki so zahtevali prost prehod skozi svetišče, do resnih dejanskih popadov. Z VSEH KONCEV SVETA. — d Washigton, 18. avgusta. Po Hoverjevem sporočilu so se po* gajanja v Rigi končala s popolnim sporazumom glede pomožne akcije za Rusijo. — d Stockholm, 18. avgusta. Kakor javlja »Politiken« iz Moskve je omejeno delo na vseh uralskih Cene govejemu mesu od 22 dc 34 K kg po kvaliteti. Pričakovati je, da se bodo cene posebno za meso II. vrste še znižale. Prvovrst« ni voli se kupujejo zopet za izvoz in se drago plačujejo. Italijanske tvrdke nakupujejo direktno po kranjskih sejmih prvovrstno klav« no živino. Na živinskih trgih posa. mcznili pokrajin vladajo velike nestalnosti glede cen. Cene slabel« šemu blagu so izredno padle; za dobre vole se padanje zadržuje z izvozom. Mestno tržno nadzorstve prosi pismene informacije o na. kupu živine od strani mesarjev v ljubljanskem nakupovalnem pod* ročju. Telečje meso 18 do 22 K Svinjskega mesa in slanine prt* manjkuje; slanina 46 do 55, mast 55 K. Cena prašičem se je zaradi draginje koruze dvignila. Glede zelenjave in drugih polj/ skih pridelkov je letošnja suša na* pravila mnogo zmešnjave. Splošno se pa lahko še vedno trdi, da sl vpliv suše pretirava in da energic« ne zahteve od vseh strani po zvi* šanju cen niso utemeljene v tako visoki meri. Fižol v stročju kg It kron, luščen 10 do 12 K, čebula 5 do 6 K, krompir 3 K, zelje glava C do 12 K po velikosti. Zdi se, da bo zelja letos primanjkovalo. Paradiž* niki 15 K kg, solata 1 do 3 K po velikosti, kumare 5 K kg, jabolka 8 do 12 K, hruške 12 do 16 K grozdje 32 K, surovo maslo 88 K. čajno maslo 120 K, masla primani« kuje; par piščancev 50 do 60 K. gos pitana 150 K, jajce 2 K 40 vin Glede preskrbe Ljubljane z mlekom je nastopila resna kriza Zastopniki kmetov ljubljanske okolice so vložili na mestni magi* srrat vlogo, v kateri zahtevajo brezpogojno zvišanje mlečnih cen na 8 K liter ter utemeljujejo zviša* nje s silno naraslo draginjo in ve* likim pomanjkanjem krmil, ter opazarjajo, da v nasprotnem slu* čaju kmet ne bo pošiljal mleka v mesto, ker ga bo doma lahko za boljšo ceno vnovčil. Pogajanja od strani mestnega magistrata in or* ganizacije kmetov ljubljanske oko* lice niso prinesla nobenih uspehov j ker vstrajajo kmetje trdovratno na svoji zahtevi, ki jo označujejo j kot minimalno. ! Ker dosedanji način mlečne aprovizacije mleko močno podra« žuje in omogoča potvarjanje mle* ka v velikem obsegu od strani pre-kupcev na stroške kmeta kot konzumenta, so razmere dozorele v ta* ki meri, da je v Ljubljani nujno po* trebna ustanovitev mlekarskega* zavoda, ki bo pobiral mleko pn kmetu samem, plačeval po tolšči in dostavljal konzumentu pasterizira* no polnovredno mleko. Pričakova. I ti je, da bo v najkrajšem času to I delo izvršeno. j BORZE. * d Zajrreb, 19. avgusta* "Deviza: j Dunaj 16.95—17.85, Berlin 208—210, I Italija 750—755.50, London izplačil I 643.50—645, London ček 012—0. New York kabel 175—177, Nev York ček 174—175, Pariz 1362—13G5, Praga 212.50—213, Švioa 2915—2970, Valute: I Dolarji 171.50—17425, francoski franki 1300—0, napol eonđbri 600—607, nemeke mnrke 206—210, italijansko lire 745—750. I — d Čarih, 19. avgusta. DfeTize. Ber-I Un 7, New York529, London 21.63, Pariz, 45.75, Milan 25.45, Praga 7.15, Zd-greb3.40, Dunaj 0.70. I —g Padanje cen žitu. Praški >Na-I rodni Listy< opozarjajo na oficiclno I poročilo žitnega trga v Drnu z dne 17. I t. m. po tkat erom je cena Žitu zelo I padla, ker miline ne morejo prodati I starih zalog. — g Povišanje železniških ta* I rifov. Ministrstvo saobračaja povi« I ša s prvim septembrom t. L direkt« I ne železniške tarife na progah med I Madžarsko in našo državo. — g Zastraženje mej proti tU I hotapcem. Finančno ministrstvo I« I v sporazumu z ministrstvom vojne in mornarice ukrenilo potrebne ko* rake, da se zastražijo meje proti Italiji in na Jadranskem morju po« stavijo močne straže v svrho orne; jitve tihotapstva. —g Iglasti le« na prodaf potom Javne pismene dražbe. Pri sumskem (gozdnem) od&ekn pokrajinsko uprave v Sarajevu se bo prodajal potom javne pismene dražbe iglasti les v soboto, dne 17. septembra t. 1. ob 11. mi dopoldne iz treh ekgploatacijskih področij v višegradskem okraju. Iz področja V okoli 120.000 kubikov, i« področja VI okoli 180.000 kubikov in iz področja VII okoli 130.000 kubikov. Za vsako eksploetacijsko področje traja pogodba 10 let, počenši od 1. januarja 1922 do konca decembra 1933. Vsak reflektarnt si more ogledati pred licitacijo vsa tri področja. Ponudbe se morajo glasiti za vsako področje po-sebtoj in na vso v dotičnem področju razpisano količino lesi. Vlagati jih je pri Šumskem odseku pokrajinske dobro zapečatene in z napisom: >ronudbo za kupuju drveta v državnim šumoma ko-tora visegradskog eksploataoionog područja V, VI ali VII.< Natančnejši pogoji so razvidni pri šumarskom odseku v Sarajevu, soba, št. C9 med uradnimi urami, nadalje pri Ministrstvu šum in rudnikov v Beogradu ter pri poverjeniku Ministrstva .-mri in rudnikov v Zagrebu in pri kotarskem uredu v Višegradu. — g Zborovanje Zveze srbskih poljedelskih zadrug. Zveza srbskih poljedelskih zadrug bo imela 15. in 16. septembra zborovanje v Veli= kem Bečkereku. Dva dni prej bo tam kongres vojvodinskih zadru* garjev, na katerem se bo izvršilo ujedinjenje s poljedelskimi zadrugami v Srbiji. — g Prednostni krediti za po; ljedelske zadruge. Iz Beograda po* ročajo: Glavna zadružna zveza je povodom vprašanja poljedelskih kreditov imela posebno konferen* co, na kateri se jo sprejela resolu« cija, ki zahteva, da se poljedelskim zadrugam preskrbijo prednostni krediti. Resolucija sc je takoj po> slala pol; iskemu ministru Puc* lju. Minister Pucelj jc obljubil, da se bo uredba o poljedelskih kredi* tih revidirala, in sicer tako, da se bodo poljedelski krediti razdelili v dve skupini, na kredite za organi: zirane kmetovalce in na kredite za neorganizirane kmetovalce. Od celokupnega kredita se bo določile 25 odstotkov onim poljedelcem, k: so imeli škodo vsled poplav ali požara. Zadružni krediti se bodo dajali naravnost preko uprave fon dov. Izvolil se je poseben odsek za definitivno rešitev, v katerega so bili imenovani zastopniki poljedel skega ministrstva in zadružne zve ze. Rešitev bo izšla v najkrajšem času. — g Poizkusi s čilskim solitrom One, ki so prejeli spomladi čilski soliter v svrho poizkusnega gnoje* nja, opozarjamo, da vpošljejo poro« čilo o uspehu in o letini sploh, ka kor so se svoječasno zavezali. De^ legacija proizvajalcev čilskega soli* tra Dipl. agr. A. Jamnik. Ljubljana sedaj Knafljeva ulica 15. — g Nakup žrebet. Pokrajinska vlada, odde-lek za kmetijstvo namerava nakupiti na Gorenjskem nekaj prvovrstnih žrebet ki se bodo vzgojila v državnem žrebetiSČu za državne plemenjake. Konjereje!, ki ima jo resnično prvovrstna žrebeta na prodaj, ponudijo naj jih v nakup komisiji, ki bo nakupovala žrebčeke dne 27. avgusta ob 8. v Kranju in dne 29. avgusta ob 9. v Lescah na sejmišču. — g Mednarodna tekstilna in= dustrija. V severni Ameriki kaže povoljno. Na Japonskem ie Še ved* no kriza. Južnoameriška industrija nazaduje. Na Švedskem so pričela mnoga tekstilna podjetja izdelo* vati blago za ženske. Ugodna po* ročila prihaiaio iz Češkoslovaške, Francije in Belgiie, — g Belgijska uvozna in izvoz* na trgovina. V prvi polovici teko* čega L je znašal uvoz 5.067,629.000 frankov, izvoz pa 3.789,011,000 fran* kov. CeihoslooaSha - ingostoo. gospodarska zoeza. x fiaiAstm niH*1^ tt **** 1 drreai i» Jnoalajgmi Dr. Fran Z i ška je napisal v brošuri »Vzorčni velesejem v Pragi* zanimiv članek o naši gospodarski zvezi s češkoslovaško republiko Ker je članek zlasti zaradi bližnjega »Ljubljanskega velesejma« aktua« len, ga priobčujemo v izvlečku z informacijo našim trgovsko => gospo* darskim krogom- Polom avstro^ogrske monarhije in Rusije je vs t varil na vshodu Ev« rope celo vrsto malih držav. Pred* vojna zgodovina nas uči. da so bile male države v resnici le žoge v ro> kah velesil zlasti v gospodarskem oziru. Tudi Srbija je bila pod vlade Obrenovičev samo igrača Dunaja Karadiordjeviči so spremenili smei politike, radi tega je prišlo L 1906 do carinske vojne med Avstrijo in Srbijo, ki se je rešila Dunaja, toda kmalu nato je prišla pod zaščite Rusije. Podobno je bilo s Črnogoro kjer so poleg avstrijskega in ruske* ga upliva gospodovale tudi struje italijanskega gospodarskega impe; rij alizma. Danes, ko je Avstrija mrtva, Rusija težko bolna, Italija v Jugosla^ vi j i popolno diskreditirana, je me« sto male Srbije in že manjše Črne* gore veliko večje kralj. Srbov, Hr» vatov in Slovencev, ki je pa vsled števila prebivalstva, gospodarske organizacije, splošne kulture, državne tradicije itd. še vedno mala država, ki se mora brezpogojno po koriti vsakemu diktatu složnih ve; lesil. Sicer se še ne more trditi, da trpi Jugoslavija že sedaj pod dikta* turo kake velesile ali skupine vele« sil, ker je Evropa politično in gospo* darsko še preveč desorientirana toda kaj bo jutri? Kdo bo zagospo Ali bo Jugoslavija svojo težko pridobljeno formalno samostojnost tudi materijalno vzdržala? Odgo* e enostaven: osamljena Jugoslavi« a bo prišla preje ali pozneje pod Politično in gospodarsko »okrilje« ake velike države, dočim more Jugoslavija v srečni zvezi s približa no enako državo ohraniti v vsakem oziru svojo samostojnost. In še več! Jugoslavija more skupno s svojim zaveznikom sčasoma postati sama velesila. To je torej edina smer, v kateri se more voditi politika Srbov, Hrt vatov in Slovencev, katere zavezni, ca mora biti češkoslovaška repub« iika, ki se nahaja v podobnih raz^ merah kakor Jugoslavija. Na to pot so dejansko kreni i politiki obeh držav, sedaj pa je treba, da jim sle. dijo tudi narodni gospodarji. Toda tudi v gospodarstvu velja načelo: do ut ces! Nepotrebno je vedno izgubljati besed o tem, kaj more vse dati češkoslovaška republika Jugoslaviji, ampak jc treba v prvi vrsti povedati, kaj more dati Jueo« slavij a svojemu češkemu bratu. To ;u predvsem morje. Toda ali imajo Jugoslovent morje? To vprašanje sc bo zdeIov rnnogim naivno, toda pogledati ie ereba samo na zemljevid, ua se vidi koliko morja ima Jugoslavija. Po« jem morja znaei za narodnega gospodarja več nego neizmerno koli* čino slane vode in divnih prirodnih krasot. Za narodnega gospodarja ni morja, kjer ni pristanišč. Za prista* nišče ne zadostuje samo izgrajena obala, kjer more ladja pristati, arru pak rudi železni steber, na katerega se more privezati. Pravo pristanišče potrebuje tudi železniške zvezs, skladišča, organizacije uradov tn trgovine itd. A vsega tega Jugosla* vi j a nima. Vsa »jugoslovenska« pri« stanišča, ki se jih poslužuje jugo* slovenska trgovina: Trst, Pula, Ro« ka, Solun so v tujih rokah. Šibenik. Split, Gmž, Kotor še niso prava pri« stanišča. Popolna izgradba teh pri« staniše zahteva za vsako več mili« jard dinarjev, toda ta izgradba, če« prav tehnično in finacielno mogoča je za gospodarsko osamljeno Ju»}o« slavijo nemogoča, ker v Jugoslaviji sami ni toliko prometa, da bi se iz* plačale te ogromne investicije. Jugoslaviji je torej potreben nekdo drugi, ki ima promet ne pa morja in to je češkoslovaška repub« lika s svojo močno industrijo in eks# portom, s svojimi eksportnimi tra« dicijami na vzhod in jugovzhod, na Balkan, v Egipt in Levnnro. Pred vojno je bil Hamburg Če« ško pristanišče. Pot iz Prage čez Hamburg, Gibraltar. Sueški prekop v Indijo je bil cenejši nego pot česa Trst. Danes jc pot ecz Hamburg za mlado republiko precej nevaren Trst je v rokah neiskrenega tujca, zato mora Jugoslavija skrbeti, da bo šel pot češkega eksporta čez njo. To je glavna točka programa za jugoslovensko gospodarsko po« litiko: privaditi češki eksport na jugoslovensko ozemlje, na jugoslo* vensko obalo in tam z njegovo po* močjo izgraditi pristanišča, pred* vsem Split, ki je v zračni črti samo toliko oddaljen od Bratislave kakor Praga od Hamburga, Dokler bo v Jugoslaviji slaba industrija, more konsumirati od češkeg a eksporta kar potrebuje, ko se bo pa niena industrija ojačala s češko pomočjo in po češkem izgledu, more postati češki eksport čisto transiten. Ko pa bo Jugoslavija čez dve, tri genera* cije sama industrijsko — eksport« na država, bo vpeljala svoj eksport v smeri češkega eksporta. Zarota proti državi In regenta. Prejeli smo nastopni popravek naSega članka z dne 12. avg. 1921 (v posnetku povzetega iz časopisa »Riječ«, Zagreb z dne 11. avg. 1921) in regentu« Popravek slove: Članek ne odgovarja resnici, v kolikor se tiče moje osebe. Ni res, da se po« čam s politiko, najmanje s tako, ki nasprotuje naši državi. Nekaterih oseb, ki so v članku navedene, sploh ne poznam, druge so mi znane 1» časa moje aktivne službe, ki je prestala o polomu Avstro*Ogrske mo« narhije in odsihdob je nehalo vsa** ko občevanje med temi osebami tn menoj. Za vlade dr j a Palečka in dr Tomljenoviča smo bili jaz in moli tovariši izgnani iz Hrvatske in ml* nulo je ravno leto, odkar sem se jaz vrnil v domovino. V tem času je imel vsak priliko, opazovati moje delovanje in moje življenje, in v svesti sem si, da nima nihče vzroka dvomiti, da sem vseskozi korektno postopal kot državljan kraljevine SHS. Zagrebška »Riiee« je 17. t. m. objavila jednak popravek. V Ljubljani, 19. avgusta 1921. Vladimir Laxa, general. 186. štev. .5L0VENKSI NAROD- dne 21. avgusta 1921. stran Sožalnlca softolshega saveza Starešinstvo Jugoslov. Sokolskoga Saveza jo ob smrti Nf. Vel. kralja Petra Osvoboditelja odposlalo kabinetni pisarni naslednjo izjavo sožalja: Jugoslov. Sokolski Savez se v globoki tugi in največjem spoštovanju klanja pred mrtvaškim odrom Ni, Vel. kralja Petra, sivega junaka Sokola Osvoboditelja, kličoč Njegovemu svetlemu srx>minu: Nesmrtna 6lava! Izvolite tolmačiti ta naša užaloščena čuvstva vzvišeni rodovini in vsaj vladi. _ Pogrebnih svečanosti se udeleži Sokol-stvo pod reprezentanco Saveznega staroste, br. dr. Ravniharja in pod tehniškim vodstvom Saveznega podna-čelnika br. Svarcvalda. — Jugo-slovenki Sokolski Savez se ob veličanstvu smrti prvega kralja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev svečano zakli-nja, da bo tudi nadalje z vsemi svojimi moralnimi in materialnimi silami deloval v zmislu živi j enakih borb velikega pokojnika za moč, veličino in blagor uedinjenega naroda in skupne nase nedeljivo domovino. Sokolstvo spominu kralja Petra. Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Saveza odreja: 1.) V počeščenje spomina velikega kralja Petra Osvoboditelja mora vsako v Savezu včlanjeno sokolsko društvo za vse svoje članstvo prirediti žalno zborovanje, kjer ee naj poudarja zgodovinski pomen Njegovega življenja in Njegovih borb za naše nacionalno in državno osvobojenje in ujedinjenje. Taka zborovanja naj se vršijo v vsakem sokol3kem društva takom prvih 14 dni po kraljevem pogrebu. 2.) Vsakemu sokolskomu društvu je dano na svobodno voljo, da 6me prisostvovati tudi vsaki drugi oficialnl prireditvi, ki jo bodo oblasti ali korporacije vprizorile v počast spomina kralja Petra in ki niso omejene zgolj na število povabljencev ali lastnih pripadnikov. 8.) Udeležba na vseh zborovanjih in drugih prireditvah v civilnih oblekah s sokolskimi znaki. 4.) Ta odredba velja za vsa Savezna društva brez vsakega drugega obvestila z naročilom, da morajo sokolske župo tekom enega mesec4* po kraljevi smrti sporočiti podpisanemu starešinstvu o izvršitvi te odredbe. Zdravo! Starešinstvo Jugoslov. Sok. Saveza. eoma uesfi. V L/ubl/ani. 20 — Mestna občina Ljubljana bo pri pogrebu Nj. Vel. kralja za* stopana po dr. Miljutinu Zamiku kot t. č. vodji občinske uprave, da* lje po občinskih odbornikih gg. Jos Turku za JDS, Antonu Pesku za NSS in Josipu Pircu za SLS. Vod« stvo uradnih poslov na magistratu je za čas dr. Zarnikove odsotnosti prevzel g. mag. svetnik Jančigaj. — Gg. občinski svetovalci v Ljubljani so vabijo k slovesnemu cerkvenemu obredu, ki se vrši v ponedeljek ob 10. do pol dno v sulnici za kraljem Petrom. — T Ljubljanski stolnici s© vrše na dan pogreba Nj. Vel. kralja Petra I. v ponedeljek dne 22. avgusta 1921 ob 10. svečani cerkveni obredi. — Na dan pogreba 22. t. m. bodo v prestolnici in v vsej državi zatvorjeni ves dan vsi obrati. — Južna železnica ob smrti kralja Petra. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je sprejelo od glavnega vodstva družbe na Dunaju sledečo brzojavko: »Povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra I. izrekamo Vam naše iskreno sožalje. Kraljevi vladi v Beogradu je bila hkratu odposlana sledeča v francoskeem jeziku sestavljena brzojavka: Povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra I. si dovoljuje podpisana družba zagotavljati kraljevi vladi naiglobokejše in najvdanejše sožalje. Za Južno železnico: Weber, dr. FalL Za generalno ravnatel:stvo: Hohsmann. — Ljubljansko obratno ravnateljstvo je glavni direkciji odgovorilo: Sožaljno izjavo povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra L smo hvaležno sprejeli na znanje. Naše obratno ravnateljstvo je izrazilo sožalje potom tukajšnjega kr. pokrajinskega namestnika. Vrečko m. p. — Popravek. V naši notici v včerajšnjem listu »Trboveljski škandal« je v deseti vrsti čitati pravilno: »Naravno, da skuša za^ služiti, kar se da«. — Odvetniške pisarne v Ljubljani ostanejo v ponedeljek, na dan pogreba kralja Petra, zaprte in tored ne urad njej o. — Trgovine na dan pogreba kralja Petra. Gremij trgovcev na; znanja vsem svojim članom, da bodo trgovine povodom pogreba Nj. VeL kralja Petra I. v ponedc« ljek, dne 22. t. m., zaprte. — Avsrtrijakantstvo ali — svoboda? V bivši Avstriii jo imtel nekdo sliko (staro razglednico) kralja Petra skrito nekja v miznici. Tam jo je našel podel denuncijant. Ta nesrečnež je prišel radi tega pred — preki sod! Zdaj v Jugoslaviji je imel nekdo vidno na eteni obešeno sliko avstrijskega cesarja. Zaveden jugoslovenski sodnik je razsodil po vse pravilno, da je to odpovedni razlog, ker slika slo-vano- in spocljelno si o v eno- in srbo-fobskega cesarja izziva in krši red in mir v hiši, — Žalostno bi bilo, ako bi ga ne! Pa ti pride drug, »višji in kunštnejši« gospod in pravi, da je treba pri nas Sele dokazati, da taka izobešena slika res >dela pohujšanje« in — izziva!! Vpraša se samo: Kaj bi efe zgodilo n. pr. človeku v Gradcu ali Celovcu, ako bi imel obešeno sliko kralja Petra? — Kaj jo napisal dr. Tavčar nedavno v svojem krasnem članku? Kdor živi od države, ji mora biti hvaležen in tudi delati za njo ! Fiat applicatio! — Vzpostavljen redni promet na progi Zidanmost • Zagreb. Ob* ratno ravnateljstvo južne železnice naznania, da je v petek z vlaki 50? 503 in 518 zopet vzpostavljen redni promet med nostaiama Raiher»s^rf in Krško* Videm. Ovire so odstra* nili. Tovori za to in preko te proge se zopet snrejemajo. — Zdravstvo v Ljubljani. Za* nimivi so tedenski zdravstveni to kazi mesta Ljubljane v zadnjih mesecih. Jetika je zahtevala veliko žrtev. Rak je skoro redni pojav UtrnA x tfke/jh« X. sad njih tadnih 1 . avgusta 1921. pa se je pojavila griža, ki posebno razsaja po nekaterih predmestjih. Zadnji zdravstveni izkaz od 7. do 13. t. m. navaja sledečo statistiko 0 splošnem zdravju. Novorojenih je bilo 13 moških in 11 ženskih, tedaj skupaj 24 ali 22.67 pro mille. Število umrlih znaša: 14 moških in 22 ženskih, tedaj skupaj 36, v od; stotkih pro mille 34.01. Domačinov je umrlo 19, tujcev 17, v zavodih 21. Smrtni vzroki so bili ugotovile* ni: 4 slučaji jetike, 1 davice, 6 gri* že, 2 zastrupijenje rane, trije mož* ganska kap, 2 rak in 16 drugi na» ravni vzroki. Smrtna poškodba 1 in 1 samomor. Po starosti so umrli: 1 v starosti do enega meseca, 7 v starosti do enega leta, 12 do petih let, 3 do 15 let, 3 ddo 30 let, 6 do petdeetih let, 3 do 70 let in 8 čez 70 let. Pri enem starost neznana. Naznanjene nalezljive bolezni so bile: 3 slučaji trebušnega legarja 34 novih slučajev griže. Na griži bolnih je 13 v domači oskrbi, 25 v bolnišnici. — Inspekcija rada (prej obrtno nadzorništvo) v Ljubljani se je preselila iz Št. Jakobskega trga v evangelijsko župnišče na Gospo? svetski cesti štev. 9. — Osebne vesti s pošto. Za poštarja v Apačah ie imenovan poštni oficijant Franjo Ivanuša. — Poštni pomočnici Anici Špetrlič je podeljeno odpravniško mesto v Šenčur tu pri Kranju. — Preroečeeni so: poštni oficijal Stjepan Šaka od urada Ljubljana 1 v področje postnega ravnateljstva Veliki Bečkerek. poštar Avgust Černe od urada Kočevska Reka k postnemu ravnateljstvu v Ljubljani, poštna adjunk-tinja Alojzija Kopač od poštnega urada Ljubljana 1 k strokovnemu računskemu uradu v Ljubljani, poštna ofici-jantka Dragica Rebula iz področja poštnega ravnateljstva v Sarajevu k poštnemu uradu Ljubljana 1, postna oficijantka Anira Zoreč iz področja poštnega ravnateljstva v Sarajevu k postnemu uradu Maribor 2, postna oficijantka Marija Posti od nrada Polj-čane k uradu v Murski Soboti. — Poštni službi so se odpovedali: poštni praktikantje: Alojzij Suhač, Edmivnd Schrems in Ivan Rabifi. — Poštne službe je odvezana postna oficijantka Roža Corsich pri poštnemu uradu v Novem mestu. — Umrl ie nadpoštaa* Fran Ambrožič v Domžalah. — Preselitev manjšinske ljud* ske Sole. Ker je računski oddelek poštnega ravnateljstva izpraznil šob ske prostore na Vrtači, se preseli vanje sedaj manjšinska ljudska so* la, ki je bila dosedaj nastanjena v hiši Kranjske hranilnice (bivši Vi* rantovi hiši) na Sv. Jakoba trgu. — Stavbna in javna dela v Ljub* ljani. Mesec avgust gre h koncu, za zgradbo hiš in za zidanje vobče preostaja le še mesce september oktober in — če po j de po sreči — še november. Letos se zida v vsem mestnem teritoriju deset večjih po= poslopij, kar je v primeri z lanskim letom mnogo a gradi se hitro, kljub parkratnim štrajkom profesijom* stov. Ob podaljšani Miklošičevi ce« sti sta novi hiši — bančna in prometnega zavoda za premog — dograjeni v surovem zidov j u do vrha in bosta do konca prihodnje* ga tedna že pokriti, ker se stres* nik že postavlja. Pri zgradbi urad* niške hiše gospodarske banke ob Miklošičevi cesti je zidov je vzhod; nje stene dograjeno do vrha, ono zahodnje stene pa do višine prvega nadstropja. Pri poslopju palače Krči ditne banke ob Dunajski in Alek« sandrovi cesti so dogradili zidovle do prvega nadstropja. Južna želez* niča je pričela z zgradbo uradnega poslopja za blagovnoprometni in carinarski oddelek. Dograjeno je m dot pritličnih prostorov. Na Sv* Petra cesti je skladiščno poslopja dozidano in pokrito. Hiši Jadranske banke v Pražakovi ulici sta uporab* ni. V A. Knezovi ulici se dovaža za poslopje Slov. eskomptne banke stavbni materijal in prično prihod* nje dni s kopanjem temelja. Na Taboru je poslopje »Sokola I.« za garderobo in orodje dograjeno a sc ne v vsem uporabno. Pri hiši Južne železnice ob Resljevi cesti je dogra* jen betonski zid in postavljena že; lezna ograja. Prostor pred glavnim kolodvorom je večinoma že tlakovan; hodnik pred poslopjem se sc tlakuje. Ureditev mestnih cest t parnim valjarjem se nadaljuje; sc. daj se utrjuje Blei\veisova, t. j. dr* žavna cesta. — Pozor na tujce, ki optirajo v našo državo! Opcijski rok za ju^ goslovansko državljanstvo je po^ daljšan. To okolščino hočejo zdaj izrabiti razni tuji elementi, ki se jim v naši državi bolje godi, nego pod Italijo, na Madžarskem in v Nemški Avstriji. Nimajo niti še za* gotovila o izpustu iz dosedanje njb hove države, niti še stalnega posla in bivališča, marveč so ljudje, ki ni* majo pri nas nič opraviti ter so sumljivi — protidržavni elementi v habsburški ali pa madžarski službi Ko bodo pri nas »na gorkem«, bode takoj pričeli rovariti. Marsikateri ima pod Italijo, Madžarsko odn Nemško Avstrijo svojo hišo in zemljišče, a se sili v Ljubljano ter izpodriva domače ljudi. Ne dajmo se od vsakega pritepenei;j človeka v škodo domačih ljudi j izrabljati! — Radi »Velikega ljubljanske* ga sejma« se pričetek šol. leta na osnovnih in srednjih vsled odloka v šol. sv. ne odgodi, pač pa bodo za obiskovalce na razpolago drugi pro= stori, kjer se pouk prične kasneje — lil. Porotno zasedanje sc prične pri deželnem sodišču v Ljub: ljani v ponedeljek, dne 29. avgusta 1921. Doslej so se odredile sledeče razprave: na ponedeljek, dne 29 avg. zoper Marijano Krekovo in Katarino Alcksejevičevo zaradi hu> dcdelstva umora; na torek, dne 30 avg. 1921 zoper Jakoba Avšiča za: radi hudodelstva požiga in zopei Alberta Schlegla zaradi hudodelstva goljufije; na sredo, dne 31 avgusta zoper Martina Ravnikar]a zaradi hudodelstva uboja in zopc. Josipa Guzelja zaradi hudodelstva ropa; na četrtek, dne 1. sept. zopei Ljudevita Kosa in pa zoper Julija Derganca zaradi hudodelstva tat* vine; ena razprava se na ta dan Še razpiše; na petek, dne 2. sept. zo= per Mihaela Friškovca zaradi hudodelstva umora in zoper Jerneja Špirna zaradi hudodelstva uboja, na soboto, dne 3. sept. je razpisanih več razprav zaradi pogreškov zopei varnost časti, izvršenih po tiskov!« nah; na ponedeljek, dne 5. sept. zo» per Alojzija Tomažiča zaradi hudodelstva umora in na torek, dne 6 sept. zoper Florjana Muleja in Fr Meršola zaradi hudodelstva umora Daljne razprave se še odrede čim postanejo obtožnice pravomočne. — Pismo iz Amerike. Racine. Wiskoncin: Prosim, da priobčite nastopne vrstice: Pred vsem svarim svoje roiake v stari domovini, da se ogibljcjo ljudi z zlatimi in slad* kimi obljubami, ki lovijo lahko* mišljcnce na svoje limance ter iib pošiljajo v Ameriko in jih tako pogostoma za zadnje krone oslepa; rijo. Po zadnjih določilih ameriške vlade se sprejema samo tri od* stotke novih priseljencev. Pazite torej, da ne boste zapravljali po nepotrebnem denarja za vožnjo v Ameriko, kajti odslej bo zavrnjen vsak novi prisljenec, kakor hitro je doseženo število določenega oi« stotka. Zlati časi v Ameriki so mi* nuli. Tu je nad pet milijonov de* lavcev brez dela, in ako pojde tako naprej, naraste število brezposelnih kmalu na 10 milijonov. Na tisoče lačnih ljudi se nahaja po mestih. Dobrodelna, društva jih podpirajo, kolikor morejo. Izkoriščanje je vsepovsod strašno. Ameriški kapi* taltsti so se m^ndc: zaklel5 da ho* čejo ljudstvo »ukrotiti«. Delavstvo pa zahteva svoje pravice. Vročina je strašna, pijače pa nobene. Pivo so nam odvzeli, voda je v mnogih krajih neužitna, treba jo je preku* Lati, ?*vila so draga, denarja v~dr o manj, ker ni dela, tako da postaja* jo časi v Ameriki vedno hujši. Kdor se torej napravi j a v Ameriško, naj si to prav dobro premisli. — J. R. — Iz Clevelanda nam pišejo: Vaš list je tukaj jako priljubljen Kriza še vedno traja. Iz naše na* selbine gre jako veliko naših ljudi domov z družinami. Nekateri že po devet mescev ne delajo, in sc kaže, da še do spomladi ne bo nic bolje. Hudo vročino imamo. Na? Sokol tukaj precej napreduje. Pri telovadnem odseku je že število naraslo nad 84, v mladinskem od* delku pa 73. Kaj pa slovenske knji* ge, ali so kaj drage za nas Ameri« kance? — Zdaj bodo pa zvesti patrioti! Poroča se nam z dežele: »Slovelo* je poročal pretekli leden, da ie ministrstvo vzelo v roke rckrul:.cijo duhovniških plač, ki bo obstajala kajpada v dinarjih. In glejte: Po farovžih na deželi so gospodje postali iz piotidržav-nih elei »entov in zabavi.accv na Srbijo naenkrat navdušeni podaniki Srbije in zvesti patrioti. — Sprejem v strojno šolo vojs ne mornarice. Mesca septembra ie* ta 1921 bo sprejetih 110 gojenec v v strojno šolo vojne mornarice. Pogoji so: starost 17 do 20 let, 4 razredi ljudske šole, znanje kova* ške, ključavničarske aii slične obrti. Prošnje je do 15. septembra 1921 predložiti komandantu strojne šo= le vojne mornarice v Gienovic i pošta Zelenika, Boka Kotorska. Več je razvidno v razglasu v mest* nem vojaškem uradu v Mestnem domu. — Se tega S3 manjka! Pišejo nam: Luciovik llaidin^er, go* stiiniški najemnik v Kolodvorski ulici, j j po plemenu, jeziku in prc= pričanju Madžar. Rojen in pristojen v Sopronj. Kakor čujemo, je zapro* sil za podelitev ljubljanskega do= movinstva. A ne na podlagi pripo^ sestovalne pravice, temveč proti plačilu običajne pristojbine. Rado* vedni srno ee mu bo uspelo. Bivši občinski svet se jc otresal judov. Treba bi bilo iznebiti sc še Nemcev. Lahov in Madžarov, ki so dosledno sovražni Slovencem. Haidinger si je pred nedavnim kunil lepo hišo v Celju. S čim? Prav lahko! Če velia pri njem senca gulaža 13 K, ni čueU no, da je mož težak! — Razpust železničarsHo organizacije. Z ozirom na protidržavno propagando bo na temelju zakona o zaščiti države razpušeeua komunistična železničarska organizacija v Ljubljani. — K železniški ne-reči pri Kr3-škem. Iz uradneera poročila obratnega ravnateljstva Južne žisM finsrirnne zneske po 1000 K s ponarejenimi podpisi dotičnih tvrdk in bank. Pri treh uciod-nih ljubljanskih trgovcih j'o imel veliko sr^oo: vsak mu jo dal po 100 dinarjev. Včeraj popoldne je stopil tudi v ?>rodajn]no trgovca z orodi^-m k- Odona Kontnega v Kolodvorski uliti in pa prosil prispevka v korist revnim slovenskim akademikom v ZacrrolnL Gospod Koutny ie pregledal nabiralno polo in takoj spoznnl nekM\?ro fiocri-rnno podnice znanih mu tr^ovcov. Skrivaj i° poslal svojega vai^nca po stražnika. Mladi pustolovec >o bil v škripcih. Kliub termi, da rmi ie hotel cro-suod Koutnv podariti nnvidfvno 100 dinarjev, je pocrrabil nabiralno polo in nohoirnil iz prodajalne. V Slomškovi ulici po ga priipli. Pozneje je aretarifa elegantnega mladeniča vzbuiala. penza-rijo po ulici kralja Aleksandra, ko eo ga peljali v zapore Ju!*tično palnče. — Obsojeni komunist?. Zaradi hujskanja proti državi in nie obstoin so bili na policijskem ravnatelistvu obso'eni v enomesečni policijski zanor agitatorji komunistične stranke bivši poslanec Marcel 2or£n. dab*c želczni-čnrfa Fran Perdan in Ivan Maknc. TI trije so bili zjavni hujskači v splošni železničarski stavki. — Našel se je v soboto dop. otroški slamnik s trakovi in cvet* kami. — Dobi se pri službujočemu stražniku v Tivolskem parku, Ar* z«-n4 ku. — Uvedba sel«fte slnžh« pri postnem nrada ▼ Cirkoreih. R 16. avjrustom t. 1. se jo pričalo pri poŠtnom uradu ▼ Cirkovcih dostavljanje postnih pošiljk po sdlikem pismonoSi v teh? krnjo: I. okraj: Mihovci, Dreonia ves, Spodnje Jablane, Zgornje Jablane in pa Pon-grrci. II. okraj- StarošinM. Dostavlja so v I. okraUi vsak ponedeljek, sredo In petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto. — Opozarjamo naše naročnike in tobakame na današnii oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto! — Sokolsko U:n?»tvo v Tibovl'ah Ja imelo dno 7. avg. iy»l svojo obi lajn* j.ivno telovadbo. Po velik* tem daru brata Frane Dožmana, ki |e poda* ril društva eelotoi pfoator za z^raJn bo doma in telovadižča, jo bilo društva, mogočo nastopiti prvič na lasUiom prostoru. Že tedne pred nastopom siuo opažali brate in FV^tre pri marljivom delu na telovadišea in dno 7. avg. jo bil ves prostor spremeniou tor pripravljen za sprejem gostov in ni*u>pa. ob po] -1. popoldan jo odkorakalo društvo z naraicai'.'iu in Ko?ii (Z.i£orjt\ Hrastnik, Radeče in 8t Pavel) ni telovadi" !-■■ •, kjer so jo pričela po] uro pozneja javna telovadba, Kot prvi ao nastopili člani skupno lahko Murnikove vežbo za leto 1922, za njimi članice s krasnimi eeakimj vajami iz leta 1920. Za temi jo sledU pod vo':c!vori br. l^evca moški narasi -ij 6 palicami ses tO ds6S kov in pod vodstvom brata Kostinjssi ka deca z vajami z zastavicami krog •It* deklic. Dčm jo sledil oafi dobro znatni obrtni narasosj s skoraj brezhibno izvedbo proUih vai za L to 1932 ter gojenkd s cvetnimi loki z obveznimi vajami ter eno sestavo brata Kostanjška. To odkorakanju dece i/, telovadišea so nastopile š? enkrat članice I lahkimi Mnrnikovimi vajami in nato k 4 posebna točka tri >veljsk -t 6okola pod vodstvom brata Kužni ka d imaol telovadbi s Celjskimi prostimi vajami iz leta 1910. Pri orodr.i telovadbi emo zopet videli nase staro brate telovadce kot Rovan, Hlasten« Tr to\ iek in drugo z vedno težjimi in sigursež. vajami. Poseben užitei: nam je nudila vzorna vrsta telovadcev na krogih; br. Ro-v&na, Hln°tftna In njihovih tovariše*! iz Ljubljane, ki so s svojim nastoposi na najlepši način proslavili nas prvi nastop na lasinom telovadisčo. Naj nam bodo vedno v sgled In v posn 'iiva^jo Kot zadnjo točko je nastopilo domaoa društvo s po bratu Kužniku sestavljenimi štirimi skupinami na leptvi s člani in članicami. Podobnih pet skanifl z naraščajem dečki in deklicami nam je podal br. Kostanji k. Oba nastopsj skupin sta žela oMlo pohvale, Po te> lovadbl s*e je razvili n'j.riciljrat starosta J. Letnik, ki io nadkriljeval z svojim n"Uirorni:n delom vso ostale brat©. 2al smo morali pogre&atl med delom marsikaterega brpta, ki smo g% v prejšnjih letih vedno videli v svofl. sredi in upamo, da so ti bratio videdi nas nastop — in so gotovo z letim sokolskim delom povrne io med nas ter nam pomorejo pri skupni gradnji za naš Sokolski dom. Knlfsira. — Ljubljanski Zvon loto ?r. 8. prinaša na prvi strani tole čestitko? 1S51. — 2S. VIT. — 1021. Svojemu usta-« no vi tel ju, uredniku, sot rudniku (Ur* Ivanu Tavčarju k 70. obletnid rojstnega dno iskreno čestita Ljubljanski Zvon. Vsebin a: 1. Ivo f:*>rli: Zjjodr be o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. (Daljo prihu) 2. Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naMb pro;*> roditoljev. (Dalja prih.) k Milan Pu-gelj: Ubo^.i (>kliei. (Konoe.) 1. Alojzij Gradnik: O zlata zemlja! 5. Prof. dr. R. Nahtigal: Matija Murko. (Ko-nee.) 6, Ivan Albreht: Tri 'Koroška lil. (Konec.) 7. Anton Vodnik: /'.-vpri oči mehko, mehko mi. 3. A. P.: Lastovk ka. (Dalje prih.) 0. Mirko Prw.nart Vrnitev. 10. Tresoren - Wiles: >T/>pa Vida« v angleškem prevodn. n. >fiian Fabjančič: JeČO, 12. Pt^no Kosovel;' No govorite J 1^. Knjifovna poroči lat Ivan Zoroe. Dolenc Hrnko: Izbrani spisi. — Iv. Zoreč: Dinko Simun »vi6: Mladost. — J. A. G.: I[ažui nič fvan: Smrt Smailf&ge Oengičik — P.tuorri-» feld E.: Dnevnik. 14, Kronika: A. Lay jo vio: Opera. 15. Novo knjigo. Bilo bi pod mojo Častjo, ako bi hotel odgovarjati na obrekovanja, katera objavlja o meni v zadnjem času »Jugoslavija«. Samo k trditvi v »Poslanem^, da se ni«5cm skusil svo« ječasno braniti £lede očitanj v »Str a žice, ugotavljam, da sem no* slal vsak članek v noslja svoii nad* rejeni oblasti, g. oduovomemip ured* niku oa popravke, katerih do dfmea ni priobčil. Objave popravkov tudi sodnim potom ni bilo mogoče izsi« liti, ker vsa tozadevna pisma na g, odgovornega urednika tavajo med Mariborom in Beogradom, nc de bi mogla dospeti v roke naslovljen* ca. Predaleč bi dovedlo, ako bi so kot uradnik na eksponiranem me# stu hotel v bodoče pečati z vsa« kim časopisnim napadom!; zato izjavljam, da nanje sploh ne bom reagiral in jc to stvar moje nadre j oi ne oblasti, da mc sodi ali ščiti. Ptuj, dne 18. avgusta 1921", Dr. O. Pirkmaier, vodja okraj, jtfaj varstva Ptuj. DARILA. Upravi našesra lista je poslala: 7a družno Cirila in Metoda: eo* spa Rf>za Janda, soproga rudn. svetnika. 50 K, namesto cvetja na krsto pri-« jatcljice gospe Felice Kokalj, vdove mestnega učitelja. ---------€ Glavni urednik: Rasto Pustosiemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj« Mesečno sobo praano ali meblovano sli kompletno stanovanje išče boljši zakonski par hre* otrok za takoj. Visokost najemnine postranska stvar. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „Ljubljančan/5756". Velika zaloga: SetV ki, šivalni In razni stroj!, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, LJubljane, Stari trg 38. Sprejme se v polno popravo, i« emajliranje z ognjem In poniklanje: dvokelesa, otroSki vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična deEav-nica, Karlovska cesta 4. Me in Kuverte priporoča v Ljubljani. Trctje za strope Izdeluje ta prodaja na debelo In drobno m? po K 4'— pri večjih naročilih znaten popust Steiaer Anton, Ljubljani, Jeraaovi nI. 13, Trnots. 26 Klavirje oglaSate In popmrth sottflflo te «mw ter gre tudi na deželo. .LiBMjaea.MaLfl. i. laratii 8 [o., stavbeno podjatjo Ljubljana, Rimska cesta 2 prevzame vsa v to stroko spadajoča dela kakor: vodne, visoke in temeljne zgradbe etc. Proračuni, načrti In obisk inženirja brezplačno* Izraba vodnih sil. 5738 N kadar pridete v Ljubljano na velesejem, si ogledati paviljon in zalogo veletr£o-vine manufakture Dular A FabianI, Dunajska cesta pri Balkanu. 5531 Za ustanovitev podružnice dunajske elektrotehnične družbe se išče kapifa RS* U ružabnik * najmanj 300 000 ju'oslov. kronami ter primernim lokalom v kakem večjem mestu Slovenije. Strokovno znanje ni potrebno, želi se pa sodelovanje. Dopisi Bod „Jugoslasflsche Filiale Nr. 723" na Annoncen Expedltion I. Dukes, Nashf. A. G. Wžen, B. Wo3lze31e 16._5746 Mtini inHa m uua itn m u mM laslig pisarniško moč za kaJJtuiacijo in prodajo. VpoŠtev pridejo samo v tej stroki dobro verzirani in sposobni prosilci. Razventega perfektno stenotipistinjo (nikaka začetnica) katera naj bode tudi komercijelno dobro izobražena. Pogoj za obe službi je popolno obvladanje slovenskega in nemškega jezika, po možnosti tudi srbohrvaščine. Prosilci naj vpošljejo svoj cur. vitae, spričevala, zahtevke plače, ter po možnosti tudi sliko direktno na gornjo tvrdko. ! Jugosloveni imajo prednost t Potrti od neizmernih srčnih bolečin naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčnoljubljeni sin, brat svak in stric, gospod ■ VV vladni konciplsi dne 16. avgusta 1921 ob pol 7. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere in v cvetu svojih 27 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 18. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žaiosti na domače pokopališče. Preblagega pokojnika priporočamo v blag spomin molitev! V Šle veri anu, dne 16. avgusta 1921. Josip, oče. Marija, mačeha. Miha, Mirko, Avgust, Vladimir, bratje. Terezlna Ismrdić. Deonlzlja, sestri. Anton Lenardič, svak. Ivanka E(lan]šček9 svakinja. Gojmlr Klanjšček, nečak. V ' V7 Vi.; V-,; Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljuje vsem, ki so o priliki smrti moje prerano umrle soproge, gospe pismeno ali ustmeno meni in mojim otrokom izrazili sožalje ter spremili blagopokojno na njeni zadnji poti. Osobito se zahvaljujem damam za sa-maritaren trud ob njeni smrtni postelji in častno spremstvo pri pogrebu, Sokolu iz Radovljice, Bleda, Jesenic, Kranjske gore in Mojstrane za veličastno udeležbo, pevskemu zboru kranjskemu za pretre-sojoče izvajane žalostiuke ter vsem darovateljem vence? in šopkev. V Stedsvljlc!, dne 19. avgusta 1921. Alojzi] Petan, notar. Pes čuvaj 10 m esc. star se ceno proda. Frančiškanska ul. št. 2. Lauter. JKcblovana mesečna soba če tudi skromnejša te iiCe. Cenj. ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .K. P. it/5725". 5725 Jftesečna soba priprosto meblovana, v sredini mesta, s posebnim vhodom, električna razsvetljava in drž. telefonom se odda. Samo solidne osebe naj pošljejo ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Šifro „Rc-bev 5732• 5732 Delnice 46 komadov zadnjih dveh emisij na prodaj. Ponudbe z navedbo višine je poslati na npr. Slov. Naroda pod šifro „Delnice 5733* Jfiesarski vajenec išče mesta pri kakem večjem podjetju v svrho izpopolnitve. Ponudbe na upravo lista pod šifro „Mesar 5735" 5735 G. F. Jurasek TI DjtaJevalec gtasovirjef I v Ljublanl Wolfova 12. Izvršujem nglaievanja ter popravila gla-sovirjev ln harmonijev spedjelno strokovno, točno In ceno. Stanovanje v sredini mesta obstoječe z 1 velike sobe, kuhinje in shrambe se zamenja za večje tudi v sredini mesta. Ponudbe pod „Zamena 5751" na upr. lista. 5751 S1. septembrom se sprejmejo: prodajalka za modno trgovino, prvovrstna moč, kontoristinja z nekaj prakse in 2 učenki. Samo pismene ponudbe na tvrdko P. Magdić, Ljubljana. 5377 Proda se dobro ohranjena ledna omara za go-stilničarsko ali mesarsko obrt, istotam se proda pletilni stroj ter ena starinska ura stara 300 let. Poizve se Spodnja Šiška, Gasilska o. 120. 5753 Kupi se hiša z dvema ali tremi stanovanji m r.ekaj vrta v bližini Ljubljane ako mogoče eno stanovanje prazno. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5741 Pet lagenov lepili hrasfavili desk od 3 mt. naprej d., 30—60 mm. deb. na prodaj. Ponudbe pod .hrastove deske 5736* na upravo Slov. Naroda. 5736 Bančni uradnik mlajši Iz zasedenega ozemlja išče sobo za takoj ali s 1. Pismene ponudbe pod .Jadran 5745" na upravo Sibv. Naroda. 5745 Iščem izurjenega koncentn. uradnika ozir. kandidata. Notar KAZIMIR BRATKOVIČ,Ptuj. 5748 Dlfak; Primorec, 4. ali vlSjega razreda gimnazije, se sprejme pod ugodnimi pogoji na hrano in stanovanje. JOSIP STOJAM, Maribor, Tattenbacbova ul. 26. 5749 VABILO na Brethl oKnl 3Bor „Obltčllnice za Slovenijo" r. z. z o. z. ki se bo vršil dne 31. avgusta 1921, popoldne ob 4. uri v zadružni pisarni. DNEVI RED: 1. Sprememba pravil ; 2. Dopolnilna volitev v načelstvo In nadzorstvo. Za načelstvo »Oblačilnice za Slovenijo« r. z. z o. z. Janko Jovan, Albin Prepeluh. Parafin, petrolej, plinovo olje, olja za malo, olja za avtomobile, bencin i.t.d. dobavljajl najkulantneje KIESLEB & C©., W1EN, Vit. Zleglergaste 12. T. 30344 6003 Išie se~~ v odvetniški pisarni izurjena stroje piska(—ec) in stenografinja(—). Ponudbe na dr. A. Vrtaćnilc, Dalmatinova ulica It 3, pritličje, desno. 5734 Kot gospodlnfa želi mesta h kakemu starejšemu gospodu vdova priv. urad. srednje starosti poštena dobra gospodinja z večletnim spričevalom. Sprejme tudi mesto v kako drugo podjetje kot gospodinja. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5710 Strešno lepenko ima v zalogi najceneje lOS. B. PUH, Ljubljana, Gradnika al. 3. Telefon 913. 4923 proda se m?!o posestvo v okolici £jnbljane. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. r^~27 Stanovanje išče 3-5 sob, zelo mirna stranka za tako; ali tudi pozneje. Ponudbe pod 77/5724 na uprav. Slov. Nar. 5754 5754 PR0ĐA SE t Moderna enonadstropna hiša v Cel'u na prvem prometnem mestu 10 minut od kolodvora, je za vsako tudi vinarsko trgovino zavpotrebiti, Ima parketirane •obe? električno razsvetljavo, telefon, vrt dvorišče i.t.d. vse v najlepšem stanju, nima nobenega popravila "Interesenti naj piSejo na .Poštno ležeče 150** Celje, na kar sejim bode dalo točna pojasnila. Bukova 1 m dolga Iz eraiičnih gozdov popolnoma suhih 30 vagonov dobavne takoj, in i poznejši čas 120 vagonov vse franko vagon obmejna postaja naerodai. Ponudbe z navedbo cene pod „Najvišji ponudnik 5747" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5747 K št. /211/21. ret. IX. Raspis a Vsled sklepa občinskega sveta z dne 22. marca 1921, mag. št. 7211/1921, se javno razpisujejo stavbinska, tesarska ln vsa droga obrtniška dala In dobave za zgradbo mestne stanovanjske hiše na Pralah. Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 2, v uradnih urah od 8 — 14 ure. Tukaj se tudi dobe proti plačilu ponudbeni formularji in proračuni. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe, v katerih je vpisati enotne cene tudi z besedami, je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 6. septembra opeidae« Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 5V0ni vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne ponudbe se ne sprejmejo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. avgusta 1921. sa. sivaini Otroški vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno na prodaj. — r. Batiel, Ljubljana, Stari trg 23. 4408 Aug. A$noIfl, Ljubljana priporoča svoje zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočlh predmetov. Steklo ra okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013 Pohištvo za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno, kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER LJublja na, Gosposvetaka cesta 1,1. (Kolizej) 4953 3 bike, montafonske pasme, 2 — 3 leta stare in neka! krav isto pasme proda: Upravitelj sivo Hausamnacher, posta Hoče pri Mariboru. 5566 ~Zairužnrtđnlk~ ki je vešč zadružništva in trgovskega knjigovodstva se spreta: o pod ugodnimi pogoji. Ponudbe z navedbo referenc je poslati na „Ekonom", Ljubljana, Sodna ulioa 3. f>737 s prakso v betonskih in vodnih zgradbah se takoj sprejmejo. Pismene ponudbe na Inž. Lav« renčič & Co. stavb, podjetje Ljubljana, Rimska cesta 2. 57 Izvleček iz votnega reda z veljavo od 1. junija 1921. Državna železnica Odhod Is Ljub. Prihod v Ljub. *5 15 proti Jesenicam 7-10 z Jesenic 635 , i 1035 , , 12-— „ 2043 , 18 34 . *22 53 . 6 34 proti Nov.mestu 5*41 iz Nov. mesta 12-48 . 803 , , 17 53 , 14-13 . 23 18 , 20-20 . 7-40 proti Kamniku 6 30 iz Kamnika ♦13 10 . 13'- „ 14.10 . 17 30 . 18-50 , •2218 . TriUka proga Ima redno zvezo z gorenjskimi vlaki (razun nedeljskega izlet- niškega vlaka). * Vozijo samo ob nedeljah in praznikih. Južna železnica Odhod Is LJubljano Prihod v LJubljano 0*40 proti Dunaju, brx. 5* 13 . Mariboru (Zagrebu) 6-17 , Zid. mostu, S. 0. R 6 40 , Mariboru, meš. 1! 35 . Dunaju, brs. 12 06 . Dunaju (Zagrebu) 14-20 , Zidanemu mostu 1555 m Zid. m. (Zagrebu) brz. 17 35 . Mariboru (Zagrebu) 2355 . Dunaju (Zagrebu) 042 proti Trstu, S. O.E. 5-27 550 11*55 14-25 17*31 17 50 brz, . brz. , Rakeku . Trstu, brz. OM z Zid. m. (Zagreba) S, 0. E. 3*03 . Dunaja (Zagreba) 5-0S , . brz. 7 31 , Zidanega mosta 10 41 iz SpOja (Zagreba 11*28 z Zidanega mosta, brz. 1455 . Dunaja (Zagreba) 17 01 , Dunaja (Zagreba), brz. 20 30 iz Maribora, meS. 2140 , Spilja (Zagreba) 0-05 Iz Trsta, brz. 7-40 na Vrhniko 1318 . 19*20 . , 22 10 , w ob ned. in praz. 5 44 7-22 1045 10 59 14-22 11 52 0*25 10-20 1722 21 15 . S. 0. L Rakeka Trsta , brz. z Vrhnika ob ned in prs .n. Ze?a Z RotptbO Slatino. Od 6. julija do 1. oktobra 1921, v času letoviške sezone v RognSkI Slatini bodo ustavljali brzoviaki na postaji Grobelno. Odhod iz Ljubljane ob 1135. prihod v Grobelno 1343. OJhod iz Gmbe'nega ob 16, prihod v Rogaško Slatino ob 17. Odhod iz Rogaške Rlatine 1339, prihod v Grobelno 1 i 45. Odhod iz Grobclnega v Ljubljano 1457, prihod v Ljubljano (gl. kol.) 1701. Siovenska eskomptna banka v Ljubljani. Otvoritev notranjske podružnice. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da le oivorll 15. avgusta 1921 svojo podružnico g Rake v hiši trgovca g. A. Domicelja nasproti kolodvr v Rakeka. Podružnica se bode bavila z vsemi v bančno stroko spa-dajočimi posli. Upravni svet EXW SC 16 C2D J(a prodaj dobro ohranjen otroški voziček. renskega Naroda. Naslov pove upravništvo Slo-5701 Proda se črna salonska oprava s zavesami. preprogo in Naslov v uprav. Slovenskega Naroda. 5598 Mlad trgovski pomočnik mešane stroke Išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove uprav. Sloven skega Naroda. 5706 Prodam ml spalnih maslvnln ore-Inu in tsšnnvio iprai.m&s vajenca proti takojšnemu olačiiu. Jo-r«p Andlovic, 2o«exJjs*a nI. 13, Trnovo. 57». 8 Proda se stavbena parcela na prijetnem kraju. Naslov pove upravništvo Slov. Naada. 5709 Učenec za modno trgovino se takoj sprejme. Naslov pove uprav. Slov. Naioda. 5676 Moško kolo dobro ohranjeno se proda. Naslov pove Uprava Slov. Naroda. 5690 Jfa prodaj 2 nadstropna no- V3 hiša s stanovanji 5 minut od ro Mi:a južnega kolodvora, lep razgled, mal vrt. Dopisi na Marijo Potok, Maribor, Mlinska ul. 32. 5717 Lep lovski voz s streho, napol krita kočij* skoraj nova, se po nizki ceni proda. J. Kralj Železniki. 5522 Išče m gospodična ali flftv k' bi pou'eva'a gospoda v > slovenskem in nemškem jeziku. Ponudbe pod .Ruski 5649- na uprav u Slov. Naroda. 5649 za eno in dvostavno knjigovodstvo išče za popoldanske ure primernega mest* Cenj. ponudbe pod .Knjigovodja/5657' aa uprav. Slov. Narod*. 56o7 lile se družatniK tti d)bro vpeljano veletrgovino z me Sanim blagom v zelo prometnem obine-nem kraju. Ponudbe pod .Družabnik 200.000* na upravništvo Slovenskega Naroda. 5641 Buosedežni avto po potrebi tudt za 4 osebe v najboljšem staniu z novimi pnevmatikami is 2 res. kolesi se ceno proda. Karel Ćameriiik, LJubljana, Gosposka nI. 3. 5719 Uče se mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni prodal tU 53. 4805 Hiša z gostilno S hlevom in vrtom ter za 44 mernikov posejanja v večji vasi pri Kranju se skupno ali posamezno po ceni proda. Ravnotam se proda tudi voz za poljsko delo. Več se poizve pri L. Rebolj v Kranju proti priloŽitvi 1 din. znamke. pisarniško S do za na dem išče absolventka \VeinIichovega trgovskega tečaja. Cenjene ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda ped „Lepa pisava 5714". 5714 SRlie fiH)jZiJ, siftiar v KanDiji št. 28 pri ffcvem mesin se priporoča za vsakovrstna sedlarska In tapetniška dela. 5693 Razpisuje se aluiba pisarniškega uradnika ter **p*lt>l*'t * + za trafno namesti- rsgisiraiorja tev. pJSmene P^ nuobe je vposlati najkasneje do 30. avgusta ti. Prejemki po dogovoru. Nastop s'ufcie eventua'no takoj. Zveza iudnsirljcev, LJubljana. 5723 Rontorlstlnlfl Bife sto- lice se za cas od 3. do 12. septembra 1921 gospodična pro dajal ka za kozmetični pa\ilion .Ljubltjmskega velikega semniaV „Lasoi" LjUBlJ4»"a Rimska co3ta 21. 56S0 Ugodna prilika! Samo i6 dni! Vsled prenovljenja lokalov bo modna trgovina A. ŠINKOUIC nosi. na Mestnem trgu 1119. od 19. augusta do 3. L-spfeaitsra 192! zaprta. Prodaja se pa vrši med tem nad trgovino v prvem nadstropju (vhoJ skozi vežo) par* 2 10 G ■ -1 13« Vinofor, Mestni trg stav. ■<•, (po t:on ače ,pn Fri^r h i*), znana mrzla klet, pripor. Ca sledeča vina: Fini cviček iz najboljših goric L 28 K Kizling, I. vrste 1. 32 K Črno, močno, prot: griži, 12 stop. 1. 32 K Prcr. ICajte se in pošljite po vino. ovci! Lovske puške vseh sistemov, od najfinejših do najnavadnejših, raz!;čno municijo in repa rat uro vsakovrstnega orožja kakor tudi montažo daiino^le Jov Vam poskrbi licem družabnika :: za manufakturno trgovino v moji lastn hiši s približno 300.C00 — 350.000 K za podjetje v večjem obsegu. Pouudbe na upr. 51. Naroda pod .Trgovec 5589*. liže se ajjilen in mlad družabnik za že neke liko vpeljano vinsko trgovino, z neka denaijem, Poizve se v upravništvo Slov Naroda. 600 vdova, srednje starosti, vajena opravljati vsa domača dela ter se razume tudi na kmetijstvo. Naslov : Planina Č533 na uoravništvo Slov. Naroda. mlaj ti, Izurjen dobro ▼ galan terijskl In me Sari airokt se zz mesto in bližnjo okolico takoj sprejme V. TRATNIK, Ljubljana, Sv. Pe-a cesta 25. 5721 II Efl P1BTTHII PfflHtlifeL se takoj sprejme. H'ana in sta novanje v hiši. Vreč se poizve v trgovini čevljev, Gradišće 10. 554. Prodajalko manufakturne stroke, dobro de tailistinjo, sprejmem takoj. Even-tuelne ponudbe na upravništvo pod „Manufaktura 5611" noucnle n hrano. Ponudbe pod .Kontcristfnja 5711' na upravništvo Slov. Naroda. 5711 Pil! Kopalci v Lazi Otvorila sem novo gostilno ob Savi nasrroti kolodvora. Za obilen obisk se priporočam. _Mra jjjjj • Lnjji. Rudniški roiunovofifl z večletno prakso, samostojna moč želi sedanjo službo preraeniti, prevzel bi tudi mesto sklad:ščnika ali blagajnika. Eventuelne ponudbe se Erosi na urrav. Slov. Naroda pod .0. F. št. 2000 5718'. 5718 Proda se ve* kavarniikih vanov. Poizve se Glince 28. pri Ljubljani se dobijo vsaki dan sveže a 20 K kg pri Ivan Marin Se k, Glince pri Liub- Kani 5609 Sirovooljnimotor 6 HP Waholovsky v dobren stanju se po ceni proda z vsemi pritiklinami pri Blancnffe & Homoara, tovarna mizarskih izdelkov, Maribor. 5617 dih! oddam blizu Liubljane onemu, ki mi odstopi stanovanje v Ljubljani 2 3 ali vec sobami. PonudDe pod; ,F. M. 22* n uprav. Slov. Naroda. 564c M M (Vi!) ▼ Ljubljani uvodno aa prodaj- Pojasnila se dote v pisat ni rVef" društva hišnih posestnikov v Ljub jatu-Stlenlnrgeva ulica 5/1. od 4.—6. poaold 5631 Posestvo v Industrijskem kraju z 900C prebiv3'cl. s 14 orali g^zrta, njiv in travnikov, hi?a z lepim vrtom, z pespo-darsklm poslopjem, ?. malo tvornico, primerno za večje pod;etie ali trgovino, električni napeljava in vodovod v hiši, se tzkoj pa zelo mM m proda Vprašanja in ponudoe na npravnlšlvo te^a lista pod .Ne zamudi!" 5688 fijm Breznik hivil iliiteli Glasbeni Mxt Ljnfaljana Kongresni trg It. 15. PrTO'BrrećnI klaviri', piuiui (n h*r»»pi!J: F5r»ttr, B5-IMij 14. 5 0 vseh mer sonet v zalogi pri Prešernova ulica 52. 4913 Velika zeloga čevlfev in potreblČIn lil M K !;: I. |BblJana3 Bed]ewa cssta 9 se pr poroča za vsa spadajoča dela. v to stroko 235 Prol It Ktdiiit, straiCB, gnil in vsa go-azen mora poginiti, a^o porabi tate moja najbolje pre zku!en.i in spln'no hvaljena sred tva, kol proti poliskim in hišnim m K U, po i \ :•-ne 15 K; za s^nrka posebno močna vrsta K 20; tinktura za s'enfcfi K 15j uničevalec cnoliev K 10in 20; prašek nr ti mrčesom K 10 in 20; mazilo roti aiejšni' d bavi Ponudbe na „Elehirarna Zsgrao C» šm* ▼ Višcjigori. 5715 f$az$E$. Gradsko poglavarstvo u MiTovici želi uspostaviti vodovod i klaonicu, te po *lva gg- konce s! oni re koji bi ovaj po- sho uzeli na sebe da to u-ooitive. Pobliži uvjeti moRu se dobiti (videti) u kance'priji gradskog inženjera do 1. oktobia 1921, a nacrti moraju biti rodneti najkp^nije do 1. novembra o. g i to na gradsko poe'avarstvo. 5713 6rads* o poglavarstvo. Jugoslovan) 5*>,G r-" :\ * ttlavs%i rco*step ali *r"ir1et ia volpposoEtv J s\i v fS'r* lalake« blevn. Dopise je po iljati po J »Tflchtig 45G9M n )unaj, poš1*1' urad f>n>, VII SchoLienfeldgasse, postlagerad ;r.-7dno dorrl?sna, ±o 2^ !e! c■--stojeća ualstarei.ia IfaU^ausaka osreDevalnica boljših slazi a uSS v obleki In perilu K 10 In 20; 'irk'ura proti mrčesom ni sadtu in teienpeJi (uničev. rastlin1. Prašek roti raravl{3?a K 10. in 20. Po5I!;a oi povzetju Zavnd za eksport M Jilcker, Pafriojaka ul 3. Z:f;r 15. Preprodajalci popusti Kudim brezobrezno Ciril-Metodove vžigalica pm&z&r v Branje, r>u?ka*i! i stro ovni oči tet j In zastopnik slovenskih puilia'jcv v Borovljah. (Avstrija). ^731 m r-" fiffTfi Vil llfelSe 0. Oastr. SpeclnSItete i liro]! ca opeSrarafce ter kompletne r ;-re-::* zi cv-'^arnici in tvoin cc za b:a^j, kamni 011129 m komp!e:n' naprave za nabavljanje gramoza iti pes!;j. L z 19 narava: prenosne naprava na vrvi *n verige, rižo na vf^i, ran- rne naprave, k-ožnl trans« or erji, vis-!e železrTc, napravi za polnjenje kotlov s premogom, cJevatorfi itd. Stro]l za ttlgmji bremeni 5kr pel, navoji, gianikl, d\.j^a's, n.irrave 73 prekladanjesa kosovno -n mnoJinsko blago, vri in ?tro i za ispravljanje b! i/i, rjnVrrl r.avojl itd. Opreme r.a stekla?nlcB 3 obi;-ii:.Tlic zahtevajte moj cenik. a Gosposka Dllca 4, L naiistronjc leva. 3s6s nujno: 2 posr»odi,'nt k ntro'