"PosaiflezBa §f5Vm?a 20 vitiSfrJ??. Slev. sl V UiiliM t soM, flne 2. marci f«. Leto XLVL ■ I ' «"W . 1 K Velja po pošti: s sa oalo leto naprej.. R 40' - m en mesec , „ ■. „ 3.50 sa Nemčijo oeloletno. „ 45-— n ostalo inosejnstvo ■ ,, 50 - V Ljubljani na dom; Is oelo leto naprej.. K 36 — sa ob mesec „ .. K 3-— V »pravi prejeman mesečno,, 2-50 35 Sobotna izdaja: s te oe o leto.....K S sa Nemčijo oeloletno. ss ostalo inozemstvo. 10- 13 — Inserati: Knostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za onkrat . . . . po 50 t za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih prlmerea popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarlL 1 Poslano: ■ Knoslolpna petltvrsta K 1'— Izhaja vsak dan izvzemši ne-dolje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red MT Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. O/III. Rokopisi so ne vračajo; netruikirana pism i se ne ase sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštno hraaiiuioe avstrijske št. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-bcro. št. 7563. — Upravaiškega teleiona št 188. Pretekli leden. Nemški ultimat Rusiji, ki ga je sprejel boljševiški izvršilni odbor in svet delavcev, kmetov in vojakov dne 24. februarja, zahteva, da prizna Rusija ločitev Ukrajine in sklene z njo nemudoma mir, du se popolnoma odpove Poljski, Litvi, Kuronski, Livoniji in Estonski, o katerih usodi bosta odločili A vstro-Ogrska. Razen tega mora Rusija takoj odpoklicati svoje čete iz Finske, vrniti Turčiji zasedeno anatolsko ozemlje, priznati odpravo turških kapitulacij, t. j. pogodbe, ki je dovoljevala velesilam na Turškem razne ugodnosti — in končno ponoviti z Nemčijo trgovinsko pogodbo, ki jo je bila carska Rusija sklenila z Nemčijo pod pritiskom vojne z Japonsko. Rusija izgubi na ta način dežele z več nego 50 milijoni prebivalcev; nekdanjega velikega ruskega carstva ni več, razbil ga je nemški meč. Sedaj sestavljajo diplomati v Brestu-Litovskem mirovno pogodbo, nemške čete pa v avtomobilih z vso naglico prodirajo dalje, in sicer tudi v Ukrajini, katero so bile zasedle boljše-viške »rdeče garde;-. Nernci so že zasedli rusko pomorsko trdnjavo Reval ob Finskem zalivu, dalje Pskov, Minsk in Žitomir ter sc na enem koncu bližajo Petrogradu, na drugem pa Kijevu. Operacijam v Ukrajini se jc sedaj pridružila tudi. Avstro-Ogrska, ker jo je Ukrajina nujno naprosila za pomoč in pa ker si hočemo zagotoviti obljubljena živila. Naše čete so že prekoračile bukovinsko mejo. — Pogajanja z Rumunijo so se začela iu je grof Czernin rumunskemu kralju osebno naznanil mirovne pogoie; kralj si jc izprosil kratek rok za premislek. — Nemški kancler Hertling jc 25. februarja v nemškem državnem zboru odgovarjal Wilsonu in ententi glede pogojev za splošni mir. Rekel je, da Nemčija pritrjuje štirim temeljnim točkam Wilsonovega mirovnega načrta: Belgije-Nemčija ne misli obdržati, pač pa se hoče zavarova ti, da bi" ji v bodoče s tc strani nc pretila vojna nevarnost; o Alzaciji-Loreni pa sploh nc dopusti nobenega govora. Na splošno ie bil kanclerjev govor nekoliko spravljivejši, negp smo bili doslej vajeni z nemške strani. — NaŠ notranji politični položaj se šc ni pojasnil; nemški socialni demokrati so sicer izjavili, da bodo izjemoma glasovali za običajni državni proračunski provizorij, ne pa za vojne stroške in novo vojno posojilo v znesku šestih milijard. Vlada pa hoče sevfcda na vsak način tudi pokritje za vojsko, zato si prizadeva na vse načine, da le dobi skupaj večino za celokupni proračun. Ves teden so sc vršila pogajanja z načelniki parlamentarnih klubov, a do te ure se ne Jugoslovani ne Čehi ia tudi Poljaki niso udali. Načelnike klubov je zaslišal tudi cesar. Pod pritiskom položaja te vlada začela izdelovati načrt za preosnovo ustave; za severne dežele je menda stvar že v redu; velika težava pa je z južnimi deželami, po!»ebno s Koroško; o tem je cesar ponovno zaslišal slovenskega ministra dr. Žolgerja. — V državnem zboru so spričo negotovega položaja odložili proračun z dnevnega reda in obravnavajo o manj važnih stvareh. V razpravi o fidejkomisih je govoril posl. Jarc za razdelitev veleposestev. Jugoslovanski klub je zopet vložil 13 Krepkih interpelacij. — V gosposko zbornico je prišlo nekaj sveže sape; vsenemški aueksionisti so sc ogrevali za zmagovit mir; pobijal jih je znameniti pacifist in učenjak vseučtliški profesor dr. Lammasch in se potezal za sporazumni mir. Nato je prišla na glasovanje zaupnica grofu Czerninu; Pollaki so glasovali proti, Čehi in Jugoslovani so ia: M zapustili dvorano. V seji ie govoril tudi ministrski predsednik dr. pl. Seidler in podal pojasnilo glede našega nastopa v Ukrajini. — "inister za prehrano generalni major Hofer je odstopil; Slovani ne bomo jokali za njim, ker je skrbel v prvi vrsti za nemške dežele, naše pa skrajno zapostavljal; tako je dal Dunaju 17 odstotkov čez določeno potrebščino, Gorenji Avstriji 33 odstotkov in Salcburški 24 odstotkov čez potrebščino; zato je pa utrgal Kranjski 34 odstotkov, Primorju 22 odstotkov, Dalmaciji 20 odstotkov in Galiciji 54 odstotkov določene potrebščine. Urad za ljudsko prehrano ne bo več samostojen in se prideli ministrskemu predsedstvu; za predsednika je imenovan dvorni svetnik Ljudevit Paul, ki je več let vodil prehrano uslužbencev državnih železnic. — Bosna in Hercegovina stojita zo-j pet v znamenju vislic: nad mnogimi okraji so J proglasili preki sod, bojda radi črnogorskih 1 roparskih tolp. — Na bojiščih živahna delavnost brez večjih podjetji; vse se mrzlično pripravlja na spomladno ofenzivo. — V Palestini so Angleži zasedli Jeriho in vrgli Turke čez ' reko Jordan. Tudi v gosposki zbornici je završalo. Vsenemški vojni hujskači so si zbrali sedaj kot govorniško tribuno gosposko zbornico, da govore za nemški mir aneksij in tako škodujejo ugledu monarhije med svetom, V poslaniški zbornici so ti hujskači bolj ponižni, med »gospodo« pa se čutijo varne. \Mboj so poslali Vsenemce dr. Pat-taja, pl, Plenerja, grofa Auersberga, kneza Schonburga in druge. Hoteli so prekričati vsako nasprotno mnenje, toda zadeli so ob granit — na vseučiliškega profesorja dr. Lammascha. Dr. Lammasch je eden prvih strokovnjakov na pravnem polju. Bil je svoječasno član mednarodnega haškega razsodišča. Mož je odločno katoliškega prepričanja. »Arbeiterzeitung piše o njem: »Bilo je pravo vzkipenje ogorčenja, da si je upal prijatelj miru, mož prepričanja, pristaš sporazuma, prodreti obroč sovraštva, nasilja, maščevanja.« Zanimivo je, da dolžijo Vsenemci dr. Lammascha -^sokrivde« glede amnestije. Kot hijene so sc vrgli Vsenemci na govornika miru. Toda on se ni dal motiti, govoril je mirno in trezno. Zdi se, da je njegov govor zadnji apel pametnega, razsodnega človeka na Avstrijo in celo človeštvo, naj sc izogne pogubi. Kot pro-rokba izzvene besede dr. Lammascha: »Če bo vojska še dalje trajala, bo Evropa opu-stošena, Amerika oslabljena in Japonska se bo krohotala kot svetovni dedič.« In res, danes se že Japonska prinrav-lja, da prepelje svoje množice nad Evropo. Dovolj smo ji že oslabljeni. Vsenemški govornik pl. Plencr je tudi dejal: Z zunanjimi sovražniki smo go- tovi; ni se nam treba bati sedaj tudi notranjega sovražnika; tudi z notranjim sovražnikom bomo kmalu gotovi. »Arbeiter Zeitung« vprašuje: »Kdo je oni notranji sovražnik?« In odgovarja: »Notranji sovražnik je tem vsenemcem vsak, ki hoče drugo in boljšo Avstrijo. Notranji sovražnik so jim celi narodi; seveda z izjemo ukrajinskih »vzornih dečkov« sploh vsi nenemški narodi. Notranji sovražnik so Čehi, so vsi Jugoslovani, so Italijani in so tudi Poljaki. Z eno besedo, notranji sovražnik je za Plenerja pretežna večina avstrijskega prebivalstva.« Vsenemci v gosposki zbornici so kričali po vojni in zmagi. Hočejo nadaljevati vojno, hočejo še več žrtev. Kri naj teče naprej. Kaj briga vsenemške gospode trpljenje v strelskih jarkih, kaj pomanjkanje, glad in beda na bojišču in v zaledju! Oni hočejo vojno! In vlada, ki hoče danes spraviti proračunski provizorij in ž njim tudi potrebne kredite za nadaljevanje vojne pod streho, je k temu molčala kot grob. Dr, pl. Seidler ni imel besede.. Ali misli na ta način, da molče odobrava hujska-joče govore vsenemških aneksijonistov, doseči v zbornici večino? Nemški imperializem je zmešal glave tudi Nemcem v Avstriji. Popolnoma so zaslepljeni od hipnega navideznega uspeha v Rusiji. Danes hočejo diktirati mir celemu. svetu! Ali ne bodo še svoj aneksio-nizem bridko obžalovali? Mogoče bo tedaj prepozno. Dr. Lammasch je. dejal aneksijonisti-čnim nemškim govornikom: »Gospodje, Vi ne poznate ljudskega mnenja, peljite se po dunajski električni železnici, poslušajte, kaj ljudstvo misli, pa boste drugače govorili.« Gospodje Pattai, Plener, Auersperg in tovariši hočejo potvarjati mišljenje avstrijskih narodov. Ljudstvo je sito vojne, ljudstvo si želi mira, Vsenemci v gosposki zbornici pa hujskajo na vojno. Wilson, LIoyd George, Balfour, Clemenceau, Son-r.ino so jih lahko veseli. Leta 1905 je nastopila gosposka zbornica proti splošni in enaki volilni pravici, 28. svečana 1918 pa se je omadeževala s tem, da jc ploskala vojnim vsenemškim aneksionistom. Zadnji čas je, da se sedanji krivični sistem gosposke zbornice spre->il meni! ravni znor. Na Dunaju, 28. svečana 1.918. Zbornica razpravlja danes o poročilu poljedelskega odseka glede izrabe virov za porabo fosfatnih gnojil. Pomanjkanje gnojil je v naši državi od leta do leta ve- čje. Imamo pa prirodne zaklade, zlasti fosfatnih gnojil, ki še niso dvignjeni, n. pr. jarne s fosfatnimi predmeti iz predzgodo-vinske dobe in razne fosfor vsebujoče rudnine. Vlada bo po tem načrtu imela monopol za rudninski superfosfat in bo smela zaloge črpati, kjer bo hotela. Posestniki zemljišč, katerih zaloge se bodo izrabljale, dobe odškodnino. Posebne zasluge za preiskavanje takih jam s fosfatnimi gnojili na Kranjskem si je pridobil inženir Pulick. Strokovnjaki upajo, da bo mogoče že letos razdeljevati kmetom fosfatna gnojila, ker njih dobava ne zahteva nikakih velikih predpriprav. Iz Jugoslovanskega kluba je priglašen k besedi član poljedelskega odseka poslanec Hladnik. Kake hude debate sploh ni pričakovati, ker proti predlogi ni pravzaprav nikakega ugovora. Zato se pričakuje predlog na ! konec debate, — To se je tudi zgodilo ob | pol 3; zato poslanec Hladnik ni prišel več | do besede. Zbornica je obiskana primerno aktualnosti predmeta. Glavna politika se itak vrši zunaj dvorane. Danes poteče doba proračuna in jutri se prične exlex-stanje. Dejstvo ie gotovo, da avstrijska vlada ni mogla dobiti pravočasno večine za sredstva za nadaljevanje vojne. Včerajšnji dan je prinesel v notranji krizi nekaj važnih dogodkov, katerih posledice bomo videli v kratkem. Cesar je namreč sprejel v posebni avdijenci načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, nato v skupni avdijenci načelnika češkega Svaza poslanca Staneka in zborničnega podpredsednika češkega socialnega demokrata Tusarja. Ob treh popoldne ima Jugoslovanski klub sejo, v kateri bo poročal načelnik o avdijenci. Z veseljem pozdravljajo nemški listi vest, da je včeraj dopoldne prišel na razgovor k ministrskemu predsedniku načelnik Poljskega kola baron Goetz. Poljaki so namreč takrat, ko so vstopili v opozicijo, pretrgali tudi vsak osebni stik z vlado. Saj ie prosil bivši minister Glabin-ski cesarja celo, da sme odložiti častne nas'ove in odlikovanja. Včerajšnji slučaj je prvi, da se jc Poljak razgovarja! zopet z ministrskim predsednikom, dasi lc v pereči notranji zadevi Galicije, kot zagotavljajo Poljaki. Med Poljaki samimi se ie pokazalo nasprotje med radikalnimi člani kluba (Vsepoljaki in poljska ljudska stran-! ka), ki skušajo spraviti Poljake v tesnejšo zvezo s Čehi in Jugoslovani, in med konservativci in demokrati, ki stoje na stališču opozicicnalne politike na lastno roko. Radi tega ie včeraj popoldne odložil predsednik Poljskega kluba baron Goetz, ki je Finsko 0, rdečo ett. List »Berlingske Tidende« je odposlal svojega posebnega poročevalca urednika Svenna Poulsena na Finsko, ki poroča svojemu listu koncem januarja: Končala, se je dolga štiritedenska pot skozi brezmejne, s snegom pokrite gozdove severne Švedske do Haparan-de. a odto-d od Torneje k jugu skozi Bneg in gozd, gozd in sneg po celi Finski Brzovlak je vozil zadnjikrat na čast stolnega mesta. Finske. Trenutek pozneje sem stal v sneženem metežu pred železniškim kolodvorom na velikem trgu, toda s takimi vtisi, kot. bi se zopet vrnil do Stockholma, Kristjanije ali Kopenhagna, tako zelo domače vpliva Helsingfors na prebivalce severa, V razpredelitvi ulic in trgov, pre-prestili hiš in palač, ni nič za nas tujega. vsaj na prvi pogled. Obedoval sem pri neki finski družini. Po obedu snif se zbrali dame in gospodje v prija«' okusno urejenem salonu. Oprema tniško izdelana, prave dragoceno* e skandinavske umetnosti. Na pu: ,>rve izdaje Ibse- na. Bjornsona, Strindberga, Drach-manna, Heidenstamma, Runeberga, Topelija, Jana Ano in cele vrste mladih finskih književnikov. Na stenah med starimi rodbinskimi portreti i zborni Krover, spomini iz Skagena iu Kopen-hagna, portret mlade domače hčerke izpod čopiča I. Paulsena, umotvor iz najboljših let umetniške sile. Razgovor: gledališče, leposlovje, umetnost, spomini iz Kristjanije, Štokholma in Kopenhagna. Isti razgovor bi se lahko vršil v središču drugih skandinavskih stoli c, in zdelo bi so nam, da se nahajamo v tej sami prijetni razdalji od vojne, revolucije, ropov, umorov in požigov, kot drugod na severu. Toda slika sc je hitro spremenila. V mehak in ter j er je padel odsev zunanjih dogodko-v. Ti možje in te ženske, ti finski učenjaki, književniki, pravniki, časnikarji, bankirji, tovarnarji in posestniki, njihove žene in hčerke, vsi s to samo kulturo, vzgojo, ideali, okusom kot. ostalo ljudstvo na severu, so postali naglo igralci v tej strašni drami, ki se odigrava sedaj na. Finskem in stoji v ozki zvezi s krvavo tragedijo, ki se vrši le nekoliko milj daleč od Helsingfarsa in razjeda dušo ruskega naroda. Oglasil se jc tihi glas zvonca* Domaiča gospa se je dvignila in obrnila nemirni Doerled na moža. »Za- pri vrata, mogoče so napadalcL Na noben način ne smejo priti sem.« Toda odzvali so se moški glasovi: »Ne vznemirjajte se gospa, se bomo že znali braniti. Imamo pač samokrese.« Pokazalo se je, da je bilo vznemirjenje nepotrebno. Bil je sosed, ki jc vstopil. Toda izraz obrazov se je spremenil. To niso bili več veseli, zgovorni ljudje družabniki, ki sede na starih umetniško izrezljanih stolih in ob svetlikajočih sc mizah ma-honove^a lesa. Možje so postali resni, a v očeli žensk jc zablestel oni odločni, nekoliko melanholični blesk kot v očeh žensk v krajih, kjer divja vojna. Skrb, ki je spala v srcih vseh, jc razvezala jezike in pripovedke o zadnjih dogodkih so začele krožiti od ust do ust. Ravnatelj Iv. jc pripovedoval o dogodkih v Abo, kjer so njega in druge Fince v teh dneh aretirali. Rdeča garda je zaprla vse v policijsike zapore, kjer so stlaičili vse polno ljudi v celice, ki so bile urejene lc za štiri do pet oseb, v mraz in glad. Sam je tam stal li ur. Izmučen se jc oprl dremajoč ob železje okna, odprtega na hodnik jet-niSnice. Tedaj jc čutil nekaj mrzlega na licu. Bila je to ccv samokresa, katerega mu je položil rdeči gardist.. »Najboljše bi bilo z njim napraviti konec« — jc govoril svojim tovarišem. Prekinil sem ga: »Kaj ste pa Vi naroiravili?« »Naravno, da nič. Stal sem popolnoma mirno, da bi se čudak ne prestrašil in nc potegnil za petelina. Končno je shranil samokres. Najbolj neprijetno nam je bilo, da so nas množici kazali kot divie zveri. Posebno ženske so nas hodile gledat od celice (lo celice. Na vprašanje zakaj so nas zaprli, nam niso dali odgovora. Ko nas je odbor rdeče garde končno izpustil, smo izv deli samo to, da so sc »gospodje« sedu; sami prepričali, kako izgledajo .ječe, kamor so pošiljali delavce. Vprašal sem jih, naj mi povedo delavca, s kalorim sem slabo ravnal, a nisem dobil c Igo-vora. »Kot otroci so ti rdeči gardisti« —>. je pripomnila neka dama. »Seveda, toda zelo nevarni otroci od tedaj, ko jih je vojaški svet delavcev in vojakov oborožil z jakobinskimi puškami« — je odvrnil ravnatelj K. — Abo izgleda, kot bi bil tam sovražnik. Vse šipe v glavnih ulicah so pobite. Rdeča garda je vse oropala. Izložbena okna trgovin so zaslonjena s papirjem in deskami do prvega nadstropja. Treba jih bo razorožiti.« »To jc lako strašno« — je dostavila neka druga dama. »Predstavljajte si to bedno mater, ki je morala zreti, kako so vdrli rdeči gardisti v njeno stanovanje in ji pred očmi umorili dva mlada sina, ker sta bila člana meSčajiske bil izvoljen šele pred kratkim po hudih bojih, predsedništvo in utemeljeval svoj odstop s tem, da nekateri člani kluba stopajo na lastno roko v zvezo s Čehi in Jugoslovani. O izjavi se je vnela živahna debata, ki se bo nadaljevala še danes. Zaenkrat so Poljaki sklenili, da odstopa barona Goetza ne vzamejo na znanje. Vendar vstraja baron Goetz pri svojem odstopu, ker je večina kola sklenila postopati solidarno s Čehi in Jugoslovani. Pozabiti tudi ne smemo izjave nemških radikalcev, da odklanjajo, stopiti z Jugoslovani in Čehi v pogajanja, glede glasovanja za proračun in glede perečih vprašanj, Arbeiter-Zeitung« pristavlja: »A niti Čehi niti Jugoslovani se niso trgali za razpravljanje z Wolfovci.« To izjavo so nemški radikalci »omilili« v toliko, da se pogajajo o notranji preureditvi države pod pogojem, da sc prizna samouprava in ra-moodločba nemškega dela Češke in da ce o jugoslovanski in češki deklaraciji sploh ne razpravlja. To pomeni seveda, isto kot da sporazum sploh odklanjajo. Nemški radikalci naj si vzamejo k srcu, kar jim je včeraj govoril z galerije nadporočnik Wen-zel, c. kr. 22. [dalmatinskega) pešpolka po sklepu seje: »Peto leto služim kot Nemec v srbohrvaškem polku. V Srbohrva-tib sem spoznal narod, poln n a j s i j a j n e j š i h lastnosti, in težko mi je, ko vidim, da tukaj nima veljave. Skozi leta sem se bojeval ob njihovi strani in sem iskal oblike, da pozovem Nemce k zvestobi za zvestobo napram temu ljudstvu. To ljudstvo zasluži vpošte-vanje in naklonjenost, ki jene uživa ne v narodnem in ne v političnem oziru... Dunaj, 1. sušca 1918. Poločaj v parlamentu je še vedno ne-izpremenjen, to se pravi, vladi se še ni posrečilo, dobiti večino za vojne kredite, dasi se merodajni faktorji od cesarja do ministrskega predsednika in doli do posameznih poslancev, trudijo, najti izhod iz zagate. Včeraj je sprejel cesar v avdijenci ljubljanskega škofa dr. Jegliča, zborničnega predsednika dr. Grossa, načelnika krščanskih socialcev prclata Hauserja in vodjo nemške zveze prof. dr. Waldnerja. Časopisi poročajo, da veljajo razgovori notranji reformi Avstrije, ureditvi narodnostnega vprašanja. Od strani Nemcev se ču-jejo tožbe, da ni mogoče pridobiti Poljakov; s tem bi radi prišli do soglasja in jim odpustili vse, le da bi jim pomagali, oziroma omogočili vladati. »Preša« ima v današnji številki nekaj na videz tja vrženih notic v svojem članku o parlamentarnem položaju, ki so pa za bralca, ki zasleduje vsak štadij razvoja parlamentarne krize, prav zanimive. List pravi, da sc je ponesrečil poskus, podvzet od neoficijelne strani, napraviti most med vlado in Poljaki. O tem »neoficielnem« poskusu se doslej v javnosti ni nič slišalo. Vlada bi bila v sili tudi zadovoljna, če bi se našla primerna oblika, kako bi se vplivalo na gotove elemente med Poljaki, da bi se ab-sentirali pri glasovanju. A tudi ta oblika se še ni našla, Nemci so pač vso svojo stavbo, kako preurediti Avstrijo, zidali na Poljake, ki bodo zaenkrat pomagali vladi, da se obdrži na krmilu, nato pa odšli z gališkimi Ukrajinci vred h kraljestvu poljskemu in napravili s tem Nemce za neomejene gospodarje v Avstriji. Sedaj pa je strašna težava, ker se je podrla podlaga, na katero so zidali vse. Treba bo vgrizniti v kislo jabolko sporazuma z narodnostmi, na kar doslej niso skoro nič mislili, zlasti kar se tiče Jugoslovanov. Obrambne straže. Rdeči gardisti so se hoteli maščevati za poduk, ki so ga prejeli zato, ker so hoteli aretirati mestni zastop v Helsingforsu. Obrambni oddelki naroda niso brez moči. Naša mladina, študenti, uradniki, rokodelci niso bojazljivci. Tudi kmetje na vaseh nočejo biti izročeni na milost in nemilost rdeči gardi. Viborski Časopisi poročajo, da je tam padel poveljnik rdeče parde. Ustreljen je bi- udi ruski vojak, ki je pomagal rdečim. Naši so izgubili mladega uradnika.« Če bi se vsaj mogli znebiti ruskega vojaštva« — toži veleposestnik S. »Njihovi vojaški in delavski sveti nimajo nad njimi nobene moči. Veliko vojakov pomaga rdeči gardi, četudi so njihovi odbori obljubili, cla se ne bodo mešali v naše razmere. Sedaj je bil zopet napad na Esplanodi. Ob belem dnevu so ljudje oropani na ulici.« A vi tujci bodite oprezni. Posebno ponoči ne smete hoditi po stranskih ulicah. Toda tudi na glavnih ulicah niste varni.« »Nehajmo vendar govoriti o teb stvareh in poslušajmo raje godbo« — nns prekine domača pospa. Mehko, ko mesečina, sneg za oknom, zalivajo akordi sobo. In pod vplivom godbe se kmalu spremeni razpoloženje. Nagubana čela moških po- Ureditev narodnostnega vprašanja na Češkem je namreč zaposlovala že nešteto politikov in izdelanih je tozadevno veliko podrobnih načrtov. Brezpogojno vpošte-vanje Jugoslovanov pa je izsilila od Nemcev šele sedanja kriza, ko smo člen sklenjene opozicije, ki je kljub mnogim razlikam v eni, in sicer najvažnejši točki edina; Narodnostno vprašanje se mora sedaj v Avstriji rešiti trajno in v zadovoljnost vseh narodov! Avstrijski narodi nočejo biti v Evropi žalostni unikum, ki izgublja v 20. stoletju vse svoje moči v narodnostnem boju. Čujemo, da stoji vlada na stališču, da se mora kriza razjasniti do srede prihodnjega tedna. Vrše se živahna pogajanja med voditelji strank. Zbornica pa nadaljuje svoje razprave o snoveh, ki so za notranji mir v državi nenevarne. Danes je na dnevnem redu poročilo cdseka o zvišanju odškodnin za invalide. Ob takih prilikah kot je sedanja kriza, sc razglablja vedno tudi vprašanje, kaj bo s parlamentom. Grožnje časopisja z razpustom zbornice ce rmatrajo tudi med Nemci splošno le kot prazno strašilo, dasi ne manjka glasov, da stojimo pred pričetkom novega rtrogega absolutističnega režima. Mi ne boir.o nič ugibali o bo dočnosti, ker dobro vemo, da imaio tisti možje, ki bržkone vidijo, kako se bo kriza končala, svoj interes na tem, da svojih misli ne povedo ali pa cclo pomagajo k širjenju neosnovanih vesti. Beležiti moramo tudi dejstvo, da je Poljsko kolo sklenilo včeraj s 27 glasovi proti 26, da stopijo v stik z drugimi strankami opozicije (Čehi, Jugoslovani, Italijani in nemškimi socialnimi demokrati) glede bodoče taktike. • • * Danes je zbornica pričela drugo branje zakona o zvišanju odškodnin invalidom in njih svojcem. Po uvodnem govoru poročevalca G 1 o c k 1 a je govoril domobranski minister C z a p p. Dejal je, da je vlada že leta 1915 dovolila državne podpore invalidom in tudi svojcem ter preostalim po umrlih. Ker so pa te podpore vsled draginje premajhne, jih je treba zvišati. In to namerava zakon, ki je v razpravi. Poslanec Nemec je protestiral proti predbacivanju v včerajšnji seji gosposke zbornice, da so socijalni demokratje notranji sovražniki države in izjavil, da bodo socijalni demokratje glasovali za zakon. _ k Nato so še govorili poslanci Hartl, Jerzabek, Forstner in Kalina, ki je odrekal gosposki zbornici pravico odločevati o usodi narodov in pripomnil, da, dokler bodo gospodje kakor Auersperg, Pattai in Plener odločevali o vojski, nemški narod ne bo prišel do miru. Govorila sta še poslanca S e i t z in Gostinčar, katerega govor prinašamo na drugem mestu. Zakon je bil sprejet v drugem in tretjem branju. Prihodnja seja bo v torek, 5. marca. iz koroškega~vljii~ (Dalje.) 5. Velika napaka je ... Na utrakvi-stični šoli na slovenskem Koroškem je nastavljen trd Nemec, ki sicer z otroci ne more spregovoriti slovenske besede, a je v narodnem oziru pošten. Dobro mu je znan ustroj naših šol. Tole sodbo je izrekel o njih; Velika napaka je, da se v naših šolah otroci ne nauče slovensko brati in pisati. Vidim in vem, da otroci ne znajo slovensko čitati in pisati. stajajo gladka, puške, samokresi, streli, organizacija proti napadom, vaje v orožju — vse to je pozabljeno. Profesor govori zopet o svoji stroki, književnik o svoji knjigi, slikar o svoji sliki, a trgovec in bankir o cenah blaga in kur-zili. Ženske veselo čebljajo z gospodi. Zdi se, kot bi bila revolucija, umori in uboji zopet nekje daleč, daleč. A jutri bodo morda sinovi teh mož in žen morali iti v boj, a stariši na posvetovanje, da odločijo usodo in bodočnost Finske. A matere bodo varovale dom in otroke in čakale na to, kar se ima zgoditi. XXX Gremo po široki jasno razsvetljeni Esplanodi, glavni ulici I-Iesingforsa, iz katere je vidno široko morje, Baltik, pota Finske do severnih sosedov. Pričelo je mesti. Snežne plasti krožijo krog spomenika Runenberga na sredi Espla-nade. Njihov divji vrtinec pokriva s širokim plaščem pesnikov kip, tako, da ne ločiš skoraj njegove vitke postave. Iz restavracije Apollo, katero obiskujejo po večini ruski vojaki, prihajajo skupine mornarjev in drugih vojakov ter gazijo sneg v svojih temno-rjavih plaščih, visokih čapkah na glavi in čevljih iz kožuhovine na nogah. Luč gori še v stari gubernatorski pa-lajči. kjer i« padel pred časom Bobri- V koroških utrakvističnih ali slov.-nemških šolah — slovenskih šol razen ene ali dveh na Koroškem sploh ni — je slovenščina vpeljana kot prost, neobvezen predmet. Od staršev je odvisno, če hočejo pošiljati svoje otroke k slovenskim uram. Te so nastavljene na zadnje mesto in marsikje jih sploh ni. To se ne vzame tako natančno. Zgodi se tudi, da poučuje slovenščino učitelj, ki sam ne zna slovensko. — Dobro bi bilo, da bi otroci njega učili mesto on otroke. Slovenščino poučuje, ker je njemu tuja, kakor bi bil tudi otrokom to popolnoma tuj jezik. Tudi nima nobene vneme za poučevanje slovenščine in ne volje, da bi otroke res kaj naučil. Po tem so tudi uspehi. Sicer pa bi koroškim šolskim oblastim niti ljubo ne bilo, če bi bili uspehi preveliki. Kajti to bi bilo popolnoma nasprotno namenom naših šol. Slovenščina je obvezna samo v I. razredu nekaj mesecev, a tudi tukaj učitelju nihče ne zameri — preje se mu to šteje kot zasluga —'če zanemarja slovenščino. Otroci se ponekod niti pošteno šteti ne nauče slovensko. Na neki trirazredni šoli na slov Koroškem sta nastavljena v II. in III. razredu Nemca — v teh dveh razredih se poučuje izključno samo nemško — v I. razredu pa gospodična, ki je na vprašanje, če zna slovensko, odgovorila: enkrat kot otrok sem znala slovensko! Izpita iz slovenščine nima, četudi se na Koroškem jako malo zahteva za ta izpit. S slovenskimi otroci, ki ob vstopu v šolo ne razumejo nič nemško, se sporazume, kakor se pač more. Kar se ne da z jezikom, se pa opravi z rokami in če treba še z nogami. Torej s kazanjem, tzv. Idioten-sprache. (Kdo pa igra vlogo idijota: otroci ali učitelj oz. učiteljica?) In kako poučuje slovensko pisanje? Mesto slovenskih besedi napiše na tablo posamezne zloge brez vsakega pomena in mehanično pri-tika soglasnikom zaporedoma vse samoglasnike. Govori pa z otroci le nemško in tudi računajo samo nemško. — Tako se na Koroškem otroci poučujejo v svojem maternem jeziku! Nekoč grem po cesti, bilo je v božičnem času, kar zaslišim pesem Stille Nacht, heilige Nacht. Otroci so šli iz šole eno-razrednice in peli pesem, ki so se jo naučili v šoli. Niti enega Nemca ni bilo med njimi, pa so peli nemško pesem. — Tudi petje je v koroških šolah nemško. Otroci naših šol celo slov. cesarske pesmi ne znajo peti, ampak samo Gott erhalte, Gott beschiitze. Zgodilo se je celo, da je pri cesarski slavnosti v cerkvi, ko so pevci na koru odpeli slov. cesarsko pesem, naenkrat intoniral učitelj z otroci nemško cesarsko pesem. Na Koroškem otroci še ce* sarja ne smejo slaviti v slovenskem jeziku! 6.Cesar je prepovedal. Zgodilo se je to na Koroškem na neki nemški s Schul-vereinovo podporo zidani šoli. V šolo hodi par nemških otrok, drugi pa so otroci nemškutarskih tržkih staršev in slovenski otroci iz okolice. V šoli se poučuje samo nemško, tudi v I. razredu, le vero-nauk, deloma tudi slovensko. A otroci pri veronauku ne smejo imeti slovenskih knjig. Parkrat je slovenskim otrokom razdelil katehet slov. katekizme, a vsakokrat jih jim je učitelj zopet pobral češ, to je nemška šo'a! In noben ugovor, noben re-kurz ni nič pomagal. Vendar učitelji niso mogli zabraniti, da se ne bi ustmeno vero-nauk poučeval tudi v slov. jeziku. Nekoč pa si izmisli učitelj — bilo je že v vojnem času — imeniten naklep, s katerim je hotel na en mah slovenščino popolnoma izriniti iz šole. Otroke je poučil, da je slovenski jezik v tej šoli nedovoljen, da je ne- kov od kroglje maščevalca. Rdeča garda si je izbrala tam svoj glavni stan. A v daljavi na morju vidiš nejasne konture ruskih vojnih ladij, dreadno-ugthov, križark in torpednih rušilcev, cela mornarica, ki bi mogla celo brez pomoči iz Sveaborga s svojimi topovi razbiti celi Helnigfors. Težki oblaki pokrivajo še nebo, na katerem se pričenja dvigati mlado solnce svobode Finske. Toda njegovi prameni so toplii n vkljub vsem zaprekam pripravljajo mehki pomladni dih, ki je potreben Finski tako zelo po stoletju ruske zime. »Široka možnost se odpira za svobodo Finske« — piše Hj. Procope v eni svojih znamenitih razprav. — In domoljub in pesnik doda je: Toda te možnosti moramo sami izkoristiti. Za vsako ceno moramo ohraniti močan notranji red. Jasno mora biti za nas, da ne smemo nobene privatne koristi, nobenega strankarskega ozira staviti nad skupni cilj. Dozdeva se, da je stremljenje po popolni svobodi previsoka igra. Toda ni drugega pripomočka. Ko gori.streha, ne pomaga nič držati roke križem. V življenju vsakega naroda pride ura, ko se je treba pripraviti na velike stvari, ako se noče zgubiti vsega. Rešitev jc samo v ponolni svobodi.. dopustno poučevati veronauk v slov. jeziku, da je to protipostavno, Veroučitelj pride v šolo, in takoj ko izpregovori slovensko besedo, mu začno otroci klicati, da ni dovoljeno slovensko govoriti, da je cesar prepovedal. Torej je raba slov. jezika nepatri-otična, če ne celo veleizdajalska! Bili smo tedaj v drugem letu vojne, in ta okolnost daje zgornjim besedam poseben povdarek. Veroučitelj bi skoro prišel radi rabe »lov. jezika na glas nepatrijota in imel je prav težavo, da je otrokom dopovedal, da o taki postavi ničesar ne ve, da je nemogoče, da bi cesar izdal tako prepoved. Saj je vendar slovenščina eden izmed državno priznanih jezikov in sc na koroških sred-njih šolah poučujejo celo jeziki naših dr« žavnih sovražnikov: laško, francosko« angleško, pa jih cesar vendar ne prepove. — Tako se pri nas izrablja celo cesarjeva oseba v svrho zatiranja slov, jezika. Na isti šoli so hujskali učitelji starše proti slov. katehetorn s tem, da bo Schulverein odtegnil svojo podporo, ki jo je dal pri zidanju šole, čc sc bo krščanski nauk tudi slovensko poučeval. Starši naj torej katehetoni »prepovejo« rabo slov. jezika v šoli, kajti sicer bodo morali sami plačati tiste tisočake, ki jim jih je daroval Schulverein. Tako so na Koroškem mobilizlraae vse sile proti slovenstvu. Kaj pomaga tu tistih par slovenskih besed pri krščanskem nauku dvakrat na teden, ko je pa sicer v šoli in zunaj šole vse nemško ia protislovensko! Moč tistih, ki branijo slovenščino, je kakor piš vetra, ki na tekoči vodi pač vzbudi nekaj valov in hitrost teka zmanjša, a da bi voda ne tekla naprej, tega ne more učiniti. Kaj mor* posameznik proti taki oblastveno in ne-oblastveno organizirani sili? Tu je na mestu in edino odrešilna le velika« korenita izprememba: uresničenje jugoslovanske deklaracije. 7. »Slovensko je grdo.« Ponekod aa slovenskem Koroškem so učitelji, narodni odpadniki, otrokom prepovedali, da ne smejo med seboj slovensko govoriti. Kogar so zalotili, da je v Šoli ali tudi zunaj šole slovensko govoril, so ga neusmiljeno kaznovali. Zgodilo se je celo, da so otroku, ki se je »pregrešil« proti tej prepovedi, obesili na hrbet tablico z napisom: »Slovensko je grdo!« — (windisch ist schiech). S tem napisom na hrbtu je otrok moral iti iz šole domov! Nemoralno barbarsko početje! To vnebovpijočo krivico so si drznili storiti slovenskemu jeziku sredi slovenskega ljudstva s pomočjo slovenskega otroka! Vse so si lahko dovolili, vesti niso imeli, trde kmečke ali delavske pesti, ki bi jim pokazala, da si prosto in zavedno ljudstvo ne pusti vsega dopasti, se jim ni bilo treba bati, in od zgoraj so imeli pričakovati za svoje barbarstvo le pohvalo in plačilo... In v šoli so ti narodni izdajniki tudi otroke vzgajali za narodne poturice. »Otroci, učite se nemško, vindišarsko (1) je grdo, nemško je nobel,« tako so jih navajali k zaničevanju lastnega jezika in k oboroževanju nemščine. Celo v učni knjigi (Nemško berilo, 3. del), ki se rabi na utrakvističnih šolah, stoji pesem: Deutscher Rat (R. Reinick), ki se jo morajo slovenski otroci učiti na pamet. V tej pesmi stoje tudi ti-le stavki: Von altersher im deutschen Volke war Der hochste Ruhm, getreu und wahr zu sein. Du bist ein deutsches Kind, SO denke dran! Kind, Deutsche kampften tapfer allezeit; D u, deutsches Kind, sei tapfer, treu und wahr! Na Češkem namestništvo ne dovoli, da bi se v šolskih (tudi nemških) knjigah govorilo o nemškem Dunaju, ampak le o avstrijskem Dunaju, koroška šola pa slovenskega otroka naravnost vzgojuje za renegata, ko ga uči: ti si nemški otrok! Take so ljudske šole v slovenskem Korotanu. Ljudske šole! Res, ljudstvo jih je zidalo, ljudstvo jih vzdržuje, za ljudstvo so namenjene, pa niso ljudske. (Sicer je tudi napis »Ljudska šola« na šolskih noslopjih na Koroškem zelo zelo redek. Navadno se šopiri nad vrati napis »VoJks«-ali pa celo »Roseg^er-Schule«, če so dobila podporo iz Scbu'vereinovega Ros-e^erjeveda fonda.) Saj se ne poučuje v njih v slovenskem liudskem jeziku (pač pa »in der deutschen Volkssprachc), saj niso orikro;ene tako, kakor zahteva ljudska korist in ljudska pravica. rNem-škutarske« ali »rencgatslce« šole aH po-ncmčevalnice bi se morale imenovati, t o je njih bistvo in njih cilj. To so tovarne za izdelovanje rene-gatov. Ali pa »vsenemške«, nemško-aneksljomstične« šole. Kajti kakor vsenemci hočejo anektirati cele dežele, tako imajo te šole namen. da anektirajo naše otroke za nemštvo, da i i h P o-n e m č i i o. Brez aneksij je danes parola. Tudi nasilno anektiranje v obliki zakonito in nezakonito organizirane germanizacije mora prenehati! K a r je našega, mora ostati.naše, o sebi hočemo sami odločevati! Nemci naj odločujejo o šolah za svoje otroke, a o šolah za naše otroke hočemo mi sami odločevati! 8. Še 5 značilnih slučajev. Bilo je v II. razredu trirazredne ljudske šole. Kate-het je zapisal na tablo slovensko besedo. Pokliče srednjedobrega učenca, ki že 4. leto hodi v šolo, naj jo prebere. Pa se izgovarja, da ne vidi na tablo. Na poziv, naj pride bližje k tabli, se ne gane. Zdaj se začno drugi otroci oglašati, da dobro vidi, a da ne zna slovensko brati. Slovenec je, nemško zna brati, a slovensko ne! , Drugi slučaj. Slovenski otroci, ki so jim hoteli naročiti »Angelčka«, — najlažje razumljivi otroški list — so se izgovarjali; da ga ne marajo, ker ne znajo slovensko brati. Bili so to najboljši otroci, ki hodijo že četrto leto v šolo in bodo čez malo tednov vstopili v tretji razred. Pač poznajo slovenske pismenke, a nimajo nobene vaje v slovenskem branj u, ne razumejo, kar berejo in nimajo veselja za slovensko branje. Uspehi utra-kvistične šole! Tretji slučaj. Katehet je naj-pridnejšemu učencu tretjega razreda naročil »Angelčka«. Na vprašanje, če ve, kdo bi ga še rad imel, je dal značilen odgovor: Ne vem, kdo bi še rad slovensko bral! — Slovenski otroci z veseljem bero tjemške knjige, ki jih dobivajo iz šolske knjižnice (slovenske knjige se v šoli sploh ne izposojujejo, ker koroške ljudsko-šolskc knjižnice slovenskih knjig sploh nimajo), a slovenska knjiga jim je tuja. Naravno, da tudi, ko odrastejo, rajši berejo nemške knjige in časopise in vdihavajo iz njih nemškega duha. "Kar se je Janezek učil, to Janezek zna, in česar se ni učil, tega ne zna. Četrti slučaj. Mlad koroški slovenski vojak — dve svetinji mu visita na prsih — je prišel na dopust. Ponudim mu vojaški koledarček Slovenski vojak. Pa ga odkloni, češ da ne zna slovensko brati. »To je nemogoče, mu odgovorim, »saj ste hodili v šolo«. Res je hodil v utrakvistično trirazrednico. »Kaj pomaga, ko pa ne za-stopim,« je odgovoril. Kaj pomaga, če pozna črke, če pa nima nobene vaje v branju, če ne razume nobene besede, ki le malo presega omejeni besedni zaklad kra-\evnega narečja in vaško-domače govorice. V šoli se je naučil in pri vojakih izpopolnil, da zna dobro nemško brati, pisati in govoriti, a slovensko brati se v šoli ni naučil. — Njegov drugi odgovor me je vendar le pogrel. Več kot pol ure sva slovensko govorila, oa bi slovensko ne razumel. Vzamem /Domoljuba«, ki mi je bil ravno pri roki, in berem nekaj vrstic iz tega tako popularno pisanega lista. Pa res, najnavadnejši izrazi so mu bili španska vas! »Pozorišče«, »ustava«, »zbornica« ... ni razumel, kaj to pomeni. Sicer ni čuda. Tudi Nemec se nauči pismenega jezika šele v šoli. A našega človeka so ogoljufali v šoli za njegov materni jezik. Povsod drugod je med starimi ljudmi več analfabetov kot med mladimi, pri nas pa stari ljudje bolje znajo slovensko brati kakor mladi. Manj šol je bilo tedaj, a šole so bile bolj slovenske. Peti slučaj. Prišel sem v daljni celovški okolici v slovenskem kraju v gostilno, Na steni je viselo več nemških časnikov, le slovenskega nobenega. Pa vprašam, če nimajo slovenskega koroškega lista »Mira«. Pa se odreže natakarica: Ah, kdo pa zna pri nas slovensko brati! Koroška šola nosi veliko krivdo, da si "marsikdo na slov. Koroškem rajši naroči nemški časopis kakor slovenskega, da se marsikdo rajši vpiše v nemško Jo-žefovo družbo kakor v slovensko Mohorjevo. Naravno je to, a kdor pozna naše razmere in naše šole, se temu ne čudi. Tudi se ne čudi nenaravnemu dejstvu, da koroški Slovenec piše celo o svojih intimnih zadevah v pismih in kartah v nemškem jeziku, da sc vojaki in doma ostali v pismenem medsebojnem občevanju ne poslužujejo maternega, marveč tujega nemškega jezika, — Skoro gotovo so v tem smislu in s tega vidika šteli koroške Slovence, ko so jih označevali po »občeval-hem« jeziku, zato ni čuda, če jih je uradni in nemški »šimel« naštel samo 80.000! 9. V tretjem letu vojske. Nekje na Koroškem so priredili v 3. vojnem letu slovensko igro. Slovenka je bila namenjena k predstavi. Pa jo na potu ustavi nem-Škutarka in ji pravi: »Frau X., gehen Sie auch die Igra anschauen, gehen Sie auch zu den Serben?« Kar je pri nas zavedno slovenskega, to velja nemškutarjem in nemškim šovinistom za srbsko, nepatriotično, veleizda-jalsko. S Srbi so zmerjali ob izbruhu vojske zavedne Slovence. Ti ponekod niti na cesti niso bili varni in se jim je bilo bati, da jih nahujskani ljudje dejansko na-&sd$jfit Ti omejeni liudic so mislili, da je vse, kar ni nemško, tudi že ne-avstrijsko in protiavstrijsko in — sami izdajalci svojega naroda — so smatrali vsakogar za veleizdajalca, kdor ni hotel biti nemškutar. Označevati vsa-togar za Srba, za sovražnika države, kdor je ostal značaj in se je pokazal zavednega, Slovenca, tega zastrupljenega orožja se poslužujejo že dolgo, se poslužujejo še zdaj. Gevcr pesi. Gesiiatarla. Dunaj, 1, marca 1918, Poslanec Gostinčar je ob splošnem pritrjevanju ocenil vladno predlogo za oskrbo invalidov in dal tudi primeren odgovor gosposki zbornici na njene opazke v včerajšnji seji. Izvajal je- Visoka zbornica! Globoke rane je zasekala svetovna vojska. Rokodelstvo in kmetijstvo, trgovina, znanost, umetnost, vse je zanemarjeno. Pomanjkanje živil vlada povsod. Vendar pa vsa ta zla prenašamo lažje kot pa pogled na invalide, ljudi, ki so izgubili v vojni zdravje, ude, oči.., Če je imelo človeštvo kdaj izpolniti kako dolžnost, jo ima sedaj. Skrb za invalide spada med najvažnejše naloge države in človeštva. Kdor je žrtvoval državi svojo delozmožnost, ima sveto pravico do preskrbe, Žalibog so se merodajni faktorji zavedli te dolžnosti v polnem obsegu šele po pritisku ljudskega zastopstva. Ker da bi mogel invalid, ki je 20—50 odstotkov de-lonezmožen, živeti z mesečno podporo 11 kron, je izključeno. Saj nas žalostna izkušnja uči, da se delodajalci branijo, sprejemati invalide v službo. In to ne samo zasebniki; čujem, da so v Idriji odklon-li vzprejem invalidov za delo; tudi po c. kr. tobačnih tovarnah jih odklanjajo. Taki zgledi državnih oblasti morajo pohujšati zasebnega podjetnik^. In vendar morr. b;ti prva dolžnost države, da invalidom zopet preskrbi dela. Treba je ustanoviti strokovne šole za vse narodnosti in naučiti invalide dela, za kakršno so pač še sposobni. Ker vsi invalidi žalibog ne bodo več delazmožni. Nekatere je zadela usoda tako bridko, da se ne bodo mogli več sami preživljati kljub najboljši volji. Za te mora država skrbeti v prvi vrsti. Ali ni grozna misel, ali ni sramota za državo in tako-zvano boljšo družbo, če bi bili ljudje, ki so zanjo napol izkrvaveli, za plačilo za svoje bridke žrtve — berači. Zato se mi zdi vsota, ki je odmerjena za to kategorijo invalidov, prenizka. Hotel sem predlagati večji znesek, a sem to opustil, ker se je bilo bati, da s tem pride vsa predloga v nevarnost. A še te skromne rente za invalide se jim priznajo dostikrat šele po dolgem čakanju in mučnem preiskavanju. Invalid iz kmetskega, obrtnega ali delavskega stanu navadno nima nikakega premoženja (poslanec Hladnik: In nikake protekcije!). Živi iz rok v usta. Zato je potrebno, da se ta procedura priznanja invalidne rente pospeši, Tak revež pride bolan domov in pomnoži samo število članov rodbine, ki se že itak težko preživi, za eno osebo, dočim se dohodki rodbine zmanjšajo za preživnino. Zato naj se preživnina rodbinam domov vračajočih se invalidov ne ustavi. Važen je tudi način, kako se določa višina invalidne rente. Jaz sem proti temu, da stopnjo invalidnosti določajo samo vojaški službeni zdravniki. Saj so znani slučaji, da so vojaški zdravniki uvrstili v marškompanije osebe, ki so morale čez kratek čas v bolnico in v grob. Zato naj določajo stopnjo invalidnosti neodvisni zdravniki. Invalidi naj imajo tudi pravico pritožbe proti odmeri stopnje invalidnosti. Pripozna naj se jim tudi pravica, da si izvolijo zdravnika, ki bo zastopal njihove interese. Te pomanjkljivosti ima predloženi zakon. Priznati mu pa moramo, da je mnogo boljši kakor prejšnje odredbe. Pri tej priliki se dotaknem tudi vprašanja, ki je s predmetom današnje razprave v zvezi, to je delavnost komisije za priživnine. Država prizna rodbinam vpoklicanih preživninski prispevek; kako pa se ta določa in nakazuje, je stvar zase. Avstrijska birokracija hodi tu večkrat prav po polževo. Po 6 do 10 mesecev čakajo včasih rodbine na izplačilo preživnine. Tudi uradniki pri okrajnih glavarstvih se ne obnašajo redno primerno napram osebam, ki prihajajo v zadevah preživnine. Znani so nam prav surovi nastopi. Nočem imenovati nobenih imen. Upam, da se bodo te napake odstranile; saj možu na fronti ne more biti vseeno, kako se ravna doma z njegovimi ljudmi. Ni v redu, če sede v deželni komisiji za preživnine iste osebe kot v okrajnih komisijah. Tak slučaj imamo v Ljubljani. Nikdo ne more nastopati kot prizivna oblast glede odločitve, pri kateri je sam sodeloval. Vendar pa pomeni nova predloga v celoti velik napredek v preskrbi invalidov in bomo glasovali zanjo. Končno pa še nekaj, o čemur so govorili danes tudi že drugi govorniki: v naši tfosooski zbornici so se govorile stvari. ki jih ne moremo vtakniti mirno v žep. Gospodje, ki zastopajo sami sebe, hočejo nastopati kot sodniki nad poslansko zbornico. Ti gospodje so v avstrijski politiki vedno igrali tako vlogo, da so onemogočali poravnavo in mir med narodi. Vedno so nastopali proti pravicam Slovanov, teh državljanov druge vrste. Danes nas pa hočejo učiti patriotizma. Kje je patriotizem? Tam, kjer vladata red in pravica! Kck>r tepta pravo z nogami, ni patriot! Mi jih ne smatramo resnim, ker nikogar ne zastopajo. (Dr. Pogačnik: Pač! Vojne oderuhe! Vojno industrijo!) Iz krvi so si kovali denar. Mi nismo zato, da bi se nadaljevala prokleta vojska na naš račun. Od početka smo bili proti vojni. V teku treh let in pol je doprinesel naš narod največje žrtve v tej vojni. To dokazuje statistika. (Dr. Korošec: Kranjski polk štev. 17 ima 17.000 mrtvih.) Zato pa delamo mi na to, da se vrne mir, in ne netimo vojne, kot se je to zgodilo včeraj v gosposki zbornici. Kdor ni za mir, tudi ni avstrijski patriot. (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo.) Iioslevaaslesa Poslanec Roškar, dr. Benkovič in tovariši so vložili na prehranjevalnega ministra naslednjo interpelacijo: Rekvizicije se vrše tako neenakomerno, da se številni posestniki upravičeno pritožujejo. Skoro vsakih 14 dni nove rekvizicije, neprestano prikrajševanje živil čisto naravno povzročajo popolno nezaupanje prebivalstva do vlade in je tirajo naravnost v obup. To s", godi posebno v tistih občinah, kjer izvršujejo svojo službo ljudstvu sovražni komisarji in vojaki. Naravnost vnebovpijoče so tozadevne tožbe prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, Že prihod 7 ali več oboroženih vo-vojakov pod vodstvom političnega komisarja zelo razburi in prestraši žene, ki so skoro povsod same doma, tembolj ker na podlagi pretiranih cenitev vzamejo preveč in ne puste niti za seme potrebnega žita. Ali ni lahko umevno, da prebivalstvo vsled te negotovosti, strahu, razburjenja in nezaupanja kakor tudi iz nagona do samoohranitve posega po prepovedanem sredstvu skrivanja? Tako se je pripetilo, da je v kraju Be-nedički vrh rekvizicijska komisija pod vodstvom nekega davčnega upravitelja z najubožnejšimi prebivalci tako postopala, da so vsi prebivalci prihiteli skupaj, vendar pa niso vedeli nobenega sveta proti strahovladi imenovanih. Neka deklica si je dovolila stopiti do komisije s prošnjo, naj se vendar usmili nedolžnih otrok in jim pusti živila, sicer morajo poginiti, komisija pa jo je surovo zavrnila in ji zagrozila, da jo bo vrgla ven. Stradajoči otroci so prosili za kruh, katerega so jim brezobzirno do zadnje drobtine pobrali. Enaki pojavi so se odigrali po številnih občinah Spodnje Štajerske, Komisijski organi so pretili ljudem, da bodo prihodnje tedne izvedli temeljite preiskave rekvizicije in da bo vsakdo pod prisego moral izročiti vse zaloge komisiji. Skušnja uči, da so bile pri merodajnih organih in oblastih, bodisi dd prizadetih posestnikov ali poslancev izročene prošnje, da puste potrebno žitno seme, brez uspeha. Vsled tega se bo letos veliko manj sejalo in seveda tudi manj pridelalo. Kmetsko prebivalstvo je zgubilo vse veselje do življenja in dela, ker niso z nobenim drugim stanom tako grdo delali. Upanja na skorajšnji konec vojne ni, pravtako ni upanja, da bi se vrnili poljedelski vojaki, ki so skoro vsi na fronti. - Kaj preostaja doma ostalim ženam, otrokom in starčkom, če tudi pri c. kr. vladi ne najdejo varstva in so izpostavljeni preganjanju in šikanam njenih organov? Zato podpisani vprašajo poljedelskega kakor tudi prehranjevalnega ministra: 1. Kaj misli ukreniti, da se konča strahovlada nad kmetskim prebivalstvom in da bodo oblastveni organi postonali s prebivalstvom obzirno in pravično? 2. Na kak način mislite pri vpošte-vanju vseh obstoječih ovir zagotoviti pomladansko obdelovanje polja in preskrbo prebivalstva z živili? (Slede podpisi.)_ Baliour za nadaljevanje vojske. London, 28. februarja. (Kor. urad.) V angleški poslanski zbornici je izjavil liberalec Holt: Kancler grof Hertling je oči-vidno sprejel štiri temeljna mirovna načela, ki jih je bil stavil Wilson. Zahteva, naj se kategorično odgovori sledečim vprašanjem: Ali pritrjuje angleška vlada izraženim načelom? Ali soglašajo naši zavezniki ž njimi? Če soglašajo, ali namerava vlada kaj ukreniti in, ker so glede na načela vse stranke edine, preiskavati, če ni mogoče soglašanja konkretno uresničiti? (Z drugimi besedami: Če ni mogoče skleniti mir. Op. ur.) — Balfour je odgovarjal sledeče: Holt sodi, da se je mogoče glede na Hert-lingov govor pogajati. ker da ie SDreiel štiri Wilsonove predloge, Wilson bi bil sam prvi, ki bi rekel, da bi moral jaz v zbornici povedati, da z njegovimi štirimi predlogi popolnoma soglašam. Glede na Poljsko je Balfour rekel: Sodim, da je Holt napačno tolmačil silno važno izjavo grofa Czernina o Poljski. Holt je govoril tako, kakor da bi grof Czernin res želel, da se staro kraljestvo, v kolikor je bilo res Poljsko, zopet neodvisno obnovi. Sodim takole: Nemogoče je, da bi popolnoma izpeljali tako negotovo politiko, če se ne vrne Poljski tista dežela, katero ji je ob delitvi ali kasneje odtrgala Nemčija, v kateri povečini Poljaki stanujejo. Pečal se bom zdaj s stališčem, ki ga je zavzel Hertling glede na Wilsonova štiri načela. Glede na Alzacijo-Loreno je um-ljivo, da sodi Nemec drugače, kakor Fran-voz, a ne morem si predstavljati nobenega moža, ki govori o resnično proučenih načelih, a obenem izjavlja, da alzaško-loren-škega vprašanja ni. Drugo veliko načelo je, da se z narodi in z deželami ne sme barantati od enega gospostva k drugemu, kakor da bi bili naši sužnji. Pred kratkim šele se nam je nudil jasen zgled, kako si Hertling praktično to načelo tolmači. Holt prav dobro zna, da je Nemčija, ko so se določale meje Ukrajini, novi republiki izročila ozemlja, o katerih se ne more dvomiti, da so poljska. Posledica: Poljaki so postali tako ogorčeni, da se bodo določene meje očividno iz-premenile. Kar se tiče tretjega načela, je Hertling rekel, da je nauk o ravnotežju več ali manj zastarel. Rekel je, da je Anglija zelo podpirala nauk o ravnotežju držav in da ga je vedno izrabljala za to, da se je pove-čavala. S takega vidika razpravljati o tem vprašanju, ni zgodovinsko. Naša dežela se je vojskovala enkrat, dvakrat in trikrat za ravnotežje velesil. Ker smo se vojskovali za ravnotežje, smo omogočili Prusiji, da je zopet postala neodvisna. Nemškemu državniku slabo pristoja, če prezira hvaležnost, katero nam je za naša stremljenja dolžna. Trdim še več: dokler ne bo spadal pruski militarizem k prikazni minulosti, dokler tega vzora, ki si ga vsi želimo, ne dosežemo, ne bo posloval mednarodni sodni dvor z izvrševalno močjo, ki bo tako močnemu, kakor slabemu jamčil, da bo lahko živel v varnosti. Dokler ne pride ta čas, ne bo mogoče, da bi mogli prezreti akcijsko načelo, ki tvori temelj ravnotežju moči. Če grof Hertling dejansko načelo o ravnovesju velesil smatra za zastarel vzor mednarodne državne umetnosti, mora svoje sodržavljane pregovoriti, da se odpovedo politiki pohlepa po gospostvu, ki v se danjem trenutku zatemnuje svet. Četrto načelo, ki ga je Wilson razglasil, zahteva, da se morajo v vsaki mirovni pogodbi upoštevati koristi prizadetih narodov. Tri dežele naj bi se Turčiji vrnile. Ali res Holt sodi, da bi se ozirali na koristi prebivalcev Armenije, Palestine in Mezopotamije, če bi jih vrnili Turčiji? Ali bi se upoštevale sreča in koristi prebivalstva, če bi bila Turčija osvojila Egipt? Če bi Nemci mogli, bi uničili neodvisnost Arabcev, Palestino, središče tako važnih koristi, bi zopet podjarmili tistim, ki so skozi stoletja opustošili, kar se je zgodilo z vsemi deželami, ki jih tlači turško gospostvo. Nemci prodirajo baje v Rusiji s človekoljubnim namenom, zdi se, da hoče nemška politika na vzhodu zabraniti grozodejstva in opustošenja in da izvaja vojaške operacije le iz človekoljubnosti. A na zahodu izvaja nemška politika le grozodejstva in opustošenja; z nogami ne tepta le črke, marveč tudi duha pogodb, da, celo duha človekoljubja. Zakaj razločuje med Belgijo in deželami ob Vzhodnem morju? Drugače si tega ne morem pojasniti, kakor tako-le: Nemčija zasleduje svojo politiko trdovratno; svoj smoter izpreminja le v toliko, v kolikor svojo politiko upravičuje. Če želi zahrbtno napasti Belgijo, pravi, da je to zahtevala vojaška potreba; če želi, da zasede Kursko, se izgovarja, da je to storila iz razlogov človekoljubja in ker hoče zabraniti zločine in opustošenja. Z ozirom na to dejstvo ni mogoče, da bi ta človekoljubna veroizpoved in izjave o mednarodnem pravu dobila priznanja in spoštovanje pri narodih,' Odkritosrčno pripozna-vam, da sem popolnoma nesposoben slediti v takih slučajih nemškemu nazoru. Ne morem umevati, kako more vstati kak mož in reči v državnem zboru, kakor je to storil grof Hertling, da je vojska, kakršno vedi Nemčija, obrambna vojska. Velika zmota je, če se misli, da pomenja nemški militarizem le gospostvo osamljene vojaške kaste, nasprotno: pretežni del prosvitljene Nemčije zasleduje premišljeno smoter, da uporabi vsa mogoča vojaška in gospodarska sredstva, s katerimi bi rada dosegla tisto nadvladajoče stališče, ki ji po njenem nazoru gre. Ako smisel teh stavkov natančnejše premislite, se boste prepričali, da ta obrambna vojska pomenja tako vojsko, s katero se povečava nemško ozemlje in gospodarsko zagotovi taka gospodarska politika, ki kak drug narod zveže v gospodarske soone v korist Nemcev. Balfour je nato naglašal: Povsod, kjer je britska država kolonizirala, umalopošte-vala ne prostosti, nc krajnih koristi in ne krajne kulture, a Nemčija je hodila in hodi vedno po drugačnih potih. Zasledovala je odločno častihlepnejšo politiko, kakor vsak drug narod. Absurdno bi bilo, če bi se način nemške ekspanzije primerjal s sedanjim angleškim načinom. Mirno prenesemo kritiko grofa Hertlinga. Zaslepljena strast, ki sodi, da ni le velik krog, marveč da mora ves ostali civilizirani svet ležati pod njenimi nogami, otež-kočuje diplomatska pogajanja, ki uvajajo mir. Pogovori so potrebni, a kako naj se izvedejo zdaj, ko obsega govor grofa Hertlinga maksimum nemških koncesij? Ali poslanec res sodi, da se more grof Hertling pogajati, če bi mogel sedeti z Rumunijo skupno pri spravni mizi? Ali poslanec res misli, da se more doseči sporazum? Ali ne sodi, da bi bilo hujše, če bi se needino pogajali, kakor da se sploh ne pogajamo? (Nekateri člani kličejo: Nc! Ne!) Dobro! Saj jaz sem o tem trdno prepričan. Kakor sodim in prosim zbornico, naj upošteva moje besede: pogajanja, ki bi jih pričeli, ne da bi pričakovali srečnega izhoda, bi tvorila največji zločin proti bodočemu miru. Govorniku, ki je zadnji govoril, zato ne morem pritrjevati; najprisrčnejše zato pričakujem tistega dne, ko se bo res mogoče pogajati, a pogajanja morajo pripraviti izmenjave nazorov. Želim si tistega dne, a, kakor sodim, bi miru, ki mi je srčna zadeva, škodovalo, če bi mislil ali če bi druge osr-čeva! v misli, da bi komu koristilo, ako bi uvedli osebne ali ustmene pogovore prej, dokler ne moremo upati, da dosežemo splošno edinost, dokler ne bodo državniki vseh dežela pritrjevali velikim smerem rešitve, ki — ko moje srce to najsvetejše želi — privede do končnega miru svetu, ki jc tako globoko razruvan. Politične n®¥ ice. Jugoslovanski klub koroškim Slovencem. Dunaj, 27. svečana. Slovenski Korošci, brez strahu v boj za našo deklaracijo, ki stoji na popolnoma zakoniti podlagi. Vsako oviranje fako; naznanite! Jugoslovanski klub; Dr. Korošcc, — Dr. Korošec odpotoval v Zagreb, Dunai, 1. marca. Danes je odpotoval predsednik .Jugoslovanskega kluba v Zagreb, kjer se bodo vršila posvetovanja zaradi ustanovitve jugoslovanskega bloka in jugoslovanskega narodnega sveta. -f• Reforma ustave. Dunaj 1. sušča. V današnji seji načelnikov strank je napovedal dr. pl. Seidler reformo ustave. Predlaga! je, naj sc izjavijo stranke, ali naj razpravlja o ustavi ustavni odsek, ali pa poseben odsek, sestavljen iz članov obeh zbornic. Dr, Korošec in Stanek sta izjavila, da bosta poročala svojima kluboma. -f- Glasovanje o proračunskem pro-vizoriju. Prihodnji torek se prične zopet proračunska debata in v četrtek, dne 7, marca bo glasovanje. Tako je sklenila današnja seja načelnikov strank. Nemško sodišče v Trutnovem padlo v vodo. Dunaj, 1. sušca. Vsenemška korespondenca poroča, da je preklical dr. Seidler obljubo nemškim poslancem glede ustanovitve nemškega sodišča v Trutnovem. Ministrski predsednik je o tem obvestil Čehe, ki so umaknili svoj tozadevni nujni predlog. Nemški nacionalci proti Lamma-seku. Odbor nemško-aacijonalne zveze je ime! sejo, v kateri so sklenili sledečo resolucijo: Ncmško-nacijonalne stranke poslanske zbornice obsojajo naziranje, katero je izvajal dvorni svetnik Lammasch v gosposki zbornici o razmerju monarhije do nemške države in o miru in mu izrekajo največje ogorčenje.-: ; Češka demonstracija proti dr. Pat-taju, V včerajšnji seji poslanske zbornice je med govorom poslanca Hartla, ki je soglašal z izvajanji dr. Pattaja v gosposki zbornici, zaklical češki poslanec Kalina: »Pojdite v strelske jarke, Vi morilec! Sramota je, da soglašate s Pattajevim govorom. Ncverjstno, da danes še kdo upa podpirati take aneksijske govore.« Posla-ncc F.xner (Čeh) jc dejal: »Pattai je izdajalec domoljubne stranke!« Kalina: »V času, ko stojimo pred lakoto, ima take govore! < Pri teh besedah je Kalina pokazal skledo s krompirjem, ki je bil nevžiten in dejal: »To tu pomeni danes glavno hrano prebivalstva!« Poslanci so hiteli k govorniškemu odru in ogledovali krompir. Češki poslanec Lissy je prijel skledo in jo postavil na mizo ministrskega predsednika. Na migljaj podpredsednika Jukla je zbornični sluga vzel skledo, jo nesel k podpredsedniku in na to poslancu Kalini nazai. Aprovizacija delavstva v Pragi. Dne 28, februarja je bila pri cesarju v Bad-nu štiričlanska deputacija praških delodajalcev in delojemalcev zaradi aprovizacije delavstva v Pragi in okolici. Deputacijo je vodil predsednik praške industrijske zveze, ki je imel nagovoT na cesarja in mu izročil spomenico. Cesar je obljubil, da bo spomenico natančno proučil. 4- Gosposka zbornica je v svoji seji 1. t. m. v drugem oziroma tretjem branju sprejela naslednje predloge: zakonski načrt o izbrisu kazni, zakonski načrt o odškodnini po krivici obsojenim osebam, zakonski načrt o kovanju 25- in 50vinarskih novcev ter izdaji 5kronskih bankovcev in zakonski načrt o bratovskih skladnicah. -f Politična oblast preganja deklara-racijo. Iz dveh krajev velikovškega okrajnega glavarstva se nam poroča, da so orožniki iskali — podpisov za deklaracijo ir so jih od rabiralcev zahtevali. V enem ■slučaju sc sc sklicevali na »tajni nalog« politične oblasti. Opozarjamo, da ima navadno pravico do hišnih in osebnih preiskav le sodišče, toHa tudi sodišče mora prizadetemu za vrako preiskavo dostaviti pismeno povelje z navedbo vzroka. Le v slučaju — kake nevarnosti se smejo preiskave izvršiti tudi po uradnih varstvenih oblastih, preiskovalec pa se mora ravnotako izkazati s pismenim nalogom z navedbo vzroka. Noben »tajni nalog« ne zadostuje. Ker pa je deklaracija popolnoma lojalna zadeva, zato je namen politične oblasti prozoren, namreč prestrašiti n^še ljudi. Politična oblast se seveda boji glasov ljudstva; ljudski gias bo najbolje ovrgel laži naših nasprotnikov, kako da smo Slovenci zadovoljni s svojimi tlači-telji. Nabiranje podpisov za deklaracijo je peticijska pravica vsakega državljana, ki jo jamči državni temeljni zakon. Vsako vmešavanje politične oblasti pa se nam naj nemudoma sporoči z vsemi okolnost-mi. Bomo že skrbeli, da bo konec tej tudi čisto »koroški posebnosti«. + Grobovi v Poljski, Kakor poročajo varšavski listi, so našteli na rusko-polj-skem ozemlju 980,000 vojaških grobov na 1800 pokopališčih. -j- Državni prispevek za draginjske doklade Ijudskošolskemu učiteljstvu. Pod-odsek proračunskega odseka, sestoječ iz 6 članov, v katerem zastopa jugoslovansko učiteljstvo posl. dr. Verstovšek, se jc pogajal ta teden z vlado glede državnega prispevka Načelno se je pogodilo, da se podeli za 1. 1918. učiteljstvu draginjska do-klada v meri štirih nižjih razredov državnih uradnikov. Pododsek se posebno trudi, da bi potom zakona prisilil razne dežele, da bodo enakomerno nakazale učiteljstvu doklade. Od tega bode tudi odvisen državni prispevek. Dne 28. svečana je bilo v parlamentu posvetovanje učiteljskih zastopnikov vseh narodov — zastopani niso bili samo Jugoslovani, katerih interese pa je zastopal posl. dr. Verstovšek t— s pododsekom. Splošno se je izražala zado-voljncst s predlogo, ki jo jc predložil vladi pododsek. Če ne bo posebnih ovir, bo prihodnji teden proračunski odsek rešil to vprašanje. , -f Podržavljen;^ efrraimh šolskih nadzornikov, NatiČni odsek državnega zbora jc zadnji teden začel razpravljati o podr-žavljenju okrajnih šolskih nadzornikov. Vlada se je načelno izrekla za podržavlje-nje. Odsek jc sklonil načelne točke, ki se morajo sprejeti v zakon. Posebno se jc re-šctalo vprašanje, kakšno učiteljsko osobje se naj pripušča v nadzorništvo, Socialni demokrat GlockcI, bivši učitelj, zagovarja stališče, da sc pripustijo le učitelji ljudskih in meščanskih šol, dočim je zastopa! posl. dr. Verstovšek mnenje, da se nadzorniki imenujejo v prvi vrsti iz krogov ljudsko-in meščanskošolskega učiteljstva ter iz osobja, nastavljenega na učiteljiščih; toda odločno zavrača, da bi se potom zakona odvzela drugim srednješolskim profesorjem, ki se bavijo s šolstvom in so strokovnjaki v Ijudskošclskih zadevah možnost, posvetiti se temu velevažnemu poklicu. Naučni odsek je sprejel z veliko večino to načelo. -f Interpelacije in nujno vprašanje Jugoslovanskega kluba. V seji dne 28. svečana je vložil Jugoslovvauski klub sledeče intereplacije: 1. interpelacijo poslanca dr. Korošca in tovarišev, ker se udeležujejo c. kr. politične oblasti in sodnije na Koroškem agitacije proti jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917. 2. Interpelacijo poslancev dr. Korošca, dr. Ravnikarja in tovarišev na celokupno vlado radi preganjanja urednika V. M. Zalarja. 3. Interpelacijo poslanca dr. Verstovška in tovarišev na ministrskega predsednika glede postopanja rekvizicijskega organa Zanggerja napram slovenskemu prebivalstvu, Zangger je slovenski renegat iz Celja. Svoja potovanja rpi rekvizicijah zlorablja v ta namen, da hujska ljudstvo proti slovenski duhovščini (»die windi-schen Pfaffen«) in slovenskim odvetnikom. Poleg tega plaši ljudstvo z grožnjami, kaj vse bo še rekviriral, čeprav nima seveda zato nobene pravice, in da obre-kuje duhovščino (n. pr. župnika Medveda), kake zaloge živil ima. Zato vprašajo interpelanti ministerskega predsednika: 1. Ali je ekscelenca ministrski predsednik pripravljen, dati namestništvu v Gradcu ukaz, da se odpuste iz službe vsi nemško-nacionalni strankarji in renegati, ki nastopajo kot organi namestništva na Spodnjem Štajerskem, in da se nastavijo za slovensko ozemlje slovenski uradniki? 2. Ali je orioravlien odrediti,, .da se. Zantfger kaz- nuje za zlorabo pri uradnem poslovanju? — Poslanec dr. Lovro Pogačnik je vložil nujni predlog za podporo pogorelcem v Novi vasi pri Blokah. — Poslanec dr, Ry-bai1 in tovariši vprašujejo ministrskega predsednika, ali se bo res udeleževala ogrska vlada mirovnih pogajanj z Rumunijo. Listi poročajo, da odpotujeta k mirovnim pogajanjem v Bukarešt poleg zastopnikov celokupne monarhije tudi ogrski ministrski predsednik Wekerle in trgovski minister Szterenyi, češ, da mir z Rumunijo posega v ogrske interese. Ogrom se je že itak prepustilo zasedeno ozemlje Srbije. (Pred nedavnim časom je Jugoslovanski klub interpeliral radi načina, kako Ogri v ubogi deželi gospodarijo. Op. por.) Avstri-(a je na sklepu miru z Rumunijo interesi-rana prav posebno vsled pomanjkanja žita in petroleja. Zato vprašajo interpelanti: Ali odgovarja dejstvom, da odpošlje ogrska vlada posebne zastoonike k mirovnim pogajanjem z Rumunijo? Ali bo storila avstrijska vlada isto in sicer v obliki, da se zastopniki narodov udeleže pogajanj? Ali je vlada v slučaju, da tega ne bo storila, pripravljena, navesti zato vzroke? -f Izjalovljeni nastopi koroSke deželne vlade napram podpisovan'u jugoslovanske deklaraci ,e. Pretekli teden so prihajale s Koroškega Jugoslovanskemu klubu obvestila o dogodkih, ki so res mogoči le na Koroškem. Orožništvo je začelo iskati nabiralce podpisov za jugoslovansko deklaracijo in hotelo nasr.opiti celo proti posameznikom, ki so podpisali to »veleijjdaj-sko« izjavo. Od nabiralcev so zahtevali podpisovalne pole, seveda brez uspeha; oproščenim ocl vojaške službe so grozili, da bodo morali k vojakom, če podpišejo. Naj opišemo v velikih potezah samo en slučaj! V Šmihelu pri Pliberku sta dva orožnika dne 23. svečana 1918 izvršila I sobno preiskavo pri kaplanu Pavlu Grilu in župniku Jožefu Vintarju; iskala sta pole s podpisi za jugoslovansko deklaracijo. Izkazala sta se z ukazom okrajnega sodišča v Pliberku. Nato je dobi! kaplan Gril povabilo k sodniji, češ da se je pregrešil proti § 58 c (veleizdaja) in 65 a (ščuvanje proti državni oblasti). Pritožbe so prihajale tudi od drugod. Načelnik Jugoslovanskega kluba je vzel stvar energično v roko in protestiral preti opisanemu postopanju pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seidierju in notranjem ministru grofu Tog-genburgu. V četrtek 28. februarja je sporočil ministrski predsednik, da je vse pre- ; ganjanje nabiralcev podpisov ustavljeno potom brzojavnega naročila podrejenim oblastim na Koroškem. — Tisti, ki se bo prijel sedaj za nos, jc deželni predsednik na Koroškem. Od tam so prihajala tajna naročila orožništvu. S Koroškega prihaja še druga značilna vest. Kot znano, preiskuje posebna c. kr. komisija protizako-nitosti, ki so jih izvršile državne oblasti med vojno na avstrijskem jugu. Ljudje, ki so se jim godile krivice, so povabljeni, cla izpovejo svoje dogodke. Oblastva pa so začela sedaj preganjati ljudi radi teh iz-povedb. Naša de!egac da je oskrbelo nas, našo deco in posebej našo šolsko mladino z najpotrebnejšimi, prav trpežnimi in cenenimi čevlji, ne da bi zahtevalo živil. Ako zadruga odklanja posebej popravila Pollakovih čevljev, so najbrž odločujoči šc drugi vzroki, ne samo tisti, ki jih zadruga navaja in mi smo prisiljeni javno apelirati na socijalno dolžnost gg. mojstrov in - vlade, posebej še radi tega, ker ima po maksimalnih cenah kupljeno usnje menda to slabo lastnost, da bitro kot kafra i v;t: \ Pedntfotf. — Iz ruskega ujetništva. Antonu Medved, roj. na Gosiri pri Rajhenburgu, se je posrečilo 14. m. m, prodreti skozi rusko bojno črto ter zopet priti na avstrijska tla. Bil je skoraj tri leta v ruskem ujetništvu in že dolgo časa popolnoma pogrešan. Sedaj je v Przemislu, a upa kma-* iu dospeti v svojo ožjo domovino, na ze* leno Štajersko. 1 Podružnice Slov. Sfraže I tlelo! novice. p Spored Krekove proslave, ki se vrši dna 13. marca, ob 11. uri dopoldne v gledališču »Fenice« v Trstu: 1. A. Nedved: Naša zvezda, mešan zbor. 2. Govor, govori državni poslanec dr, Otokar Rybar. 3. Živa slika. 4. Jugoslovanske narodne pesmi: a) Gozdič je že zelen, slovenska; b) Dragi je daleko, sroska; c) Prišla bo pomlad zelena, slovenska; d) Ijjra kolo, hrvatska. (10 minut odmora.) 5. D. Jenko: Molitev, moški zbor. 6. A. Dvorak: a) Vodica; b) Ujeta, dvoglasna ženska zbora s spremljeva-njem klavirja. 7. J. Lavrenčič: Vstajenje, slika. 8. J. Bartl: Dneva nam pripelji žar, mešan zbor s tenor-solo. 9. D. Jenko: Bože bratimstva, mešan zbor. p Peki-beguaci naj se zglasijo pri Posredovalnici za goriške begunce, kjer dobijo tudi potreone informacije. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. p Preč. P. Bon. Fr. Savec, vojni kurat pri pespolku št. 7, je darova! za goriške begunce vnovič 40 K. Plemenitemu darovalcu se za ponovno darilo najsrčnejše zahvaljujemo. — t osredovalnica za goriške begunce v Ljub-Ijani. p Županstvo občine Št. Peter pri Gorici se ie preselilo c t. marcem f. I. v Gorico. Pisma na županstvo naj se naslavljajo na naslov: Županstvo občine Št. Peter, Gorica, ulica Co-delli št. 4. V zadevah hranilnice šentpeterske naj se vlagatelji in člani obračajo bodisi na ISlr .nu'ov' a'! pa ra naslov Goriške zveze, tč. v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Županstvo bo po svojih močeh skušalo omogočiti, da se čimprej vrnejo občinarji v domači' kraj. — To priliko uporabita obenem županstvo, da izreče svojo najglobokejšo hvaležnost vsem javnim činiieljem in prebivalstvu na Kranjskem, ki so na katerisibodi način pomagali šentpeterskim beguncem ir jim lajšali njih gorje. — Na skorajšnje svidenje' — Franc Černic, župan. p Umrla je v Do'orepo!jah begunka iz ob-čespošlovane rodbine iz Biji na Krasu, Uršuli K.osmina, stara 76 let. a Iz seje mestnega aprovizačnega od« seka dne 1, marca 1918. Za neko kruha se v Ljubljani vporabl-a 70 odstotkov koruzne moke in samo 30 odstotkov druge, boljše moke. Fod takimi okoliščinami je razumljivo, da je kruh zelo slabe kakovosti in se občinstvo upravičeno pritožuje, da kruha kma'u ne bo moglo uživati. Upati je zelo malo, da bi bil kruh boljši. Kakor hitro pa dobi mestna aprovizacija zopet boljšo moko, jo takoj razdeli pekom, da bo kruh boljši, če se zgodi, da bo mestna aprovizacija dobila skoraj izključno le koruzno moko, skoraj gotovo ne bo preosta-jalo ničesar drugega, kakor da se peka kruha opusti in razdeli na izkaznice moka. Samo iz koruzne moke je nemogoče peči užiten kruh. Prebivalstvo naj bi jo raje uporabljalo za kuhanje polente. _ Moke za kuho mestna aprovizacija ni prav nič prejela. Koncem prihodnjega krušnega tedna razdeljuje aprovizacija na izkaznice po četrt kilograma koruznega zdro-ba. Mestna aprovizacija je bila obveščena^ da je odslej zanaprej nakazanega vsak mesec 48.000 kg govejega mesa za splošni konsum. Ubožna akcija dobi posebej, občini Vič in Moste všteti 10.300 kg govejega mesa. Iz tega sledi, da odpade na vsakega prebivalca v Ljubljani za cel mesec samo 1 kilogram govejega mesa. S to množino Ljubljana ne more izhajati in se bo zato prepogostokrat zgodilo, da bo ostalo veliko dni sto in sto družin brez koščka mesa. Aprovizacija ne more čisto nič pomagati in jo ne zadene tudi nobena krivda, ker razdeli samo tisto, kar ji je nakazano. Višji mesečni kontingent cd vlade pa ni mogla doseči. Celo konjskega mesa primanjkuje, ker gre vse blago v Trst V Trstu se prodaja konjsko meso že po 18 kron kilogram in je visoka cena v Trstu izpodrezala vsak dovoz konj v Ljubljano. a Prodajalci sladkorja iz Ljubljane se vabijo, da se zanesljivo zglasc v ponedeljek 4. t. m. v sladkorni centrali pri g. rav-, natelju Lillegu radi sladkornih nakaziL a Kruh na izkaznice št. 15 se bo dobival v pekarni g. Zalarja, Stari trg. a Nakazila za tesienine za rodbine, ki ima;o zelene izkaznice s črko A, se dobe, kakor objavljeno, dne 4. in 5. marca od 8. do 12. ure v mestni posvetovalnici. a Špeh za V. okraj štev. 1 do 700. Stranke V. okraja z nakazili za mast št 1 do 700, prejmejo špeh v pondeljek, dne 4. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 115, od pol 2. do 2. ure št 116 do 230, od 2. do pol 3,urc štev, 231 do 345, od pol 3. do 3. ure štev. 346 do 460, od 3. do pol 4. ure štev. 461 do 580, od pol 4. do 4. ure štev. 581 do 700 — Vsaka oseba dobi četrt kilograma špeha, kilogram stane 16 kron. špeh je importi-ran in ni od ogrskih prašičev. ' a Nakazovanje masti. V mestni apro-vizacuski urad na Planski cesti itav. IS prihajajo dan za dnem stranke in prosijo uslužbence, da bi jim nakazali masti. Tem potom naznanjamo, da mestni aprovizacij-ski urad na Poljanski ccsti štev. 15 nima več referata o masti in torej ne more masti več nakazovati. Stranke opozarjamo, naj ne prihajajo več glede masti v aprovizacijsko pisarno, ker so v tem oziru njih pota in prošnje brezuspešne._ Ljubljanske novice. lj V šentjakobskem prosvetnem društvu bo v nedeljo, dne 3. marca, ravnatelj deželnega muzeja g. dr. Josip Mantuani z arheološko razstavo otvoril vrsto predavanj iz kulturne zgodovine Jugoslovanov. Znanstveni sloves odličnega strokovnjaka in jugoslovanska ideja sama nas vabita k obilni udeležbi. Začetek ob 6. uri zvečer. lj šentpeterska Vincencijeva konferenca ima redno sejo v pondeljek dne 4. marca ob 7. uri zvečer. G. komisar dr. Logar bo nadaljeval svoje poročilo o obstoječih dobrodelnih napravah, nato razprava o sestavi ubožnega seznama. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. lj Opozarjamo na igro »Županova Mi-cika« in »Brez krajcarja«, katero priredi Slov. kat. izobraževalno društvo Selo-Udmat-Moste jutri, v nedeljo, točno ob 6. uri zvečer v Mostah. lj Koncert Glasbene Matice je komaj plakatiran — že razprodan. Tako veliko zanimanje je vzbudil. Izvzemši stojišč po 1 K 50 v ni dobiti nobene vstopnice več. Če ne bo kakih zaprek se bo koncert najbrže v nedeljo, dne 10. marca ponovil. Vstopnice za II. nedeljski koncert se pri-čno danes razprodajati. lj Spored koncerta Glasbene Matice v soboto dne 9. marca je sledeč: 1 a) Oskar Dev: Pismo, b) Josip Hatze: Majka. c) Oskar Dev: Pastirica. Pesmi poje gospa Pipa Arko-Tavčar. 2. a) Vitežslav Novak: Ainoroso Iz cikla »Spomini«, št. 3. b) Be-dfich Smetana: Obkročak. Iz »Čeških plesov«. Na klavir igra gdč. Dana Kobler. 3. a) Vasilij Mirk: Na trgu. b) Emil Adamič: Kmečka pesem, c) Dr. Anton Schwab: Slanica. Poje moški zbor. 4. a) Anton Dvofak: Arija Rusalke iz opere »Rusal-ka«. b) Bedfich Smetana: Arija Maršenke iz opere »Prodana nevesta«. Poje gospa Pipa Arko-Tavčar. 5. Frederic Chopin: a) Bercense. (Uspavanka.) b) Balada v G-molu. Na klavir igra gdč. Dana Kobler. 6. a) Dr. Fran Kimovec: Oblaček, b) Oskar Dev: Kvišku plava hrepenenje, c) Emil Adamič: Pesem o beli hišici. Poje moški zbor. 7. a) Peter Konjovič: Pod pendžeri. b) Vekoslav Ruži-Rosenberg: V kolo. Pesmi poje gospa Pipa Arko-Tavčar. 8. Josip Pavčič: Žabe. (Iz Zupančičevega »Cicibana«.) Za triglasni ženski zbor in solo kon-tra-alta s spremljevanjem klavirja in harmonija. Poje ženski zbor, kontra-alt solo poje gdč. Angela Maličeva, klavir igra gdč. Dana Kobler, harmonij gdč. Nilka Potočnik. Točke pod št. 1., 4. in 7. spremlja na klavirju gdč. Dragica Dekleva, gojenka hrvatskega konservatorija v Zagrebu. — Vse skladbe, katere poje zbor Glasbene Matice, se prvikrat javno v koncertu Glasbene Matice izvajajo. lj Kdor se želi vpisati v družbo sv. Mobo-ja, naj to stori do 5. marca, ker potem se imeniki zaključijo in odpošljejo. Članarina je 3 K. Vpisujejo župni uradi. lj Predavanje o slepcih in pisavi za slepce gospodične Skabernetove včeraj zvečer je bilo dobro obiskano. Fizikalna dvorana na učiteljišču je bila natlačeno polna. Navzočih je bilo nad 200 dam in nekaj gospodov. Predavanje samo je bilo vrlo lepo in zanimivo, poleg tega pojas-njevano z lepimi slikami, ki jih je projiciral g. profesor Verbič, Predavanje bo objavljeno, ker zasluži, da ga čita širše občinstvo. Navzoče dame so se ob vzpodbudnem govoru, ki je vzbujal mnogo sočutja do ubogih slepcev, odločile, da bodo v velikem številu posečale tečaj za slep-čevsko pisavo, ki se prične v ponedeljek (4. marca) ob 6. zvečer v isti dvorani. — Zborovalke so tudi sklenile odposlati slovenskim vojnim slepcem v Gradcu pismeni pozdrav: »Nad 200 gospa in gospodičen, zbranih pri predavanju gospodične Skabernetove, pošilja slovenskim vojnim slepcem iskrene pozdrave, jim izraža svoje globoko sočutje ter zagotavlja, da jim bo rado oskrbelo potrebne knjige in drugo pomoč za olajšanje njihove usode.« — Obenem se je sklenilo, da se ustanovi d a m-ski odbor za preskrbo slovenskih invalidov. Odbor se bo izvolil in konstituiral v novih prostorih društva »Dobrodelnost«, kamor se pisarna preseli v ponedeljek, dne 4. marca, to je v Aloj-zišču (I. nadstropje, takoj nad stopnicami), in sicer v sredo 13. (ne 6.) marca ob 5. uri popoldne. — Ob tej priliki se naše občinstvo, ki ima sočutje do slepcev in jim želi pomagati, opozarja, da, kdor hoče, da njegov dar pride res slovenskim slepcem v prid, naj ga nikdar ne pošlje v Gradec, ampak Dobrodelni pisarni v Ljubljani. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Gruber, delavčeva žena, 22 let. — Frančiška Strehovec, žena umirovljenega učitelja, 68 let. — Marija Tonih, bivša tovarniška delavka, 71 let. — Jera Zaplotnik, posest-nica, 72 let. — Gregor Žagar, delavec, 59 let. _ Deveta c. kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 4. razreda sc vrši dne 12. in 14. marca 1918. Cena srečk: Vi K 160'—, 'A K 80'—, 'A K 40'_, 'A K 20\—. — Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, kot poslovalnica c. kr. avstr. razredne loterije, in njene podružnice v Celiu, Cclovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani)._ Izplakovanjc vratu s Fcllcrjevim bolečine tolažečim, razkrajajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. olalsa dihanle 12 stcklcnic Iranko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V, Fcllcr, Stubica, Elzafrg štev. 134 (Hrvatsko). Cez 100.000 zahvalnih pisem. VII.-a Gospodična sc takoj sprejme ZA TRGOVINO vešča slovenskega Ln nemškega jezika v govoru in pisavi, če mogoče, tudi nekoliko italijanščine. — F. BATJEL, Gorica, trgovina z dvokolesi, šivalnimi stroji itd. 701 Enonadstropna VILA Z VRTOM v Gorici, čudovito lepa lega, sposobna za stanovanje, kot priložnostna kupčija takoj na prodaj. Dopisi na upravništvo lista pod štev. 628, Več sto metelj se proda. Kje, pove uprava »SLOVENCA« pod Stev. 692. KUPI SE še dobro ohranjen glasovir Ponudbe na upravništvo listi pod »Glasovir« 693, prodase hiša v Zalogu pri Ljubljani št. 23. — Hiša stoji ob glavni cesti. Ponudbe na upravništvo tega lista pod »-Hiša« 694. sesprejmejov tovarno za pohištvo in stavbenstvo ŠT. VID nad LJUBLJANO. 677 Vpraša se: DUNAJSKA CESTA ŠT. 28, J, ČERNE. PRODA SE Kje, pove uprava lista pod štev, 683. 2 kg KAVE se da za 20 kg BELE MOKE in 20 kg AJDOVE MOKE. Naslov se izve pri upravi »SLOVENCA« pod štev. 686. Vsakovrstne SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov ▼ Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. SPREJME se pošteno in pridno jap- DEKLE za vsa domača dela. Plača po dogovoru. Ravnotam se kupi rabljen MLEKARSKI VOZIČEK. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dekle-voziček«. Kot v trt°vin0 v meS!° Iflii^Billls®??. ali Se raje na deželo bi dala svojega 14-letnega sina; priden in pošten fant, — Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod itev 697, ako znamka za odgovor fP§F" Zasmenfam za 25 kg pristne RŽENE MOKE 5 kg CIKOR1JE, mešane s sladkorjem in kavo. Naslov sc poizve v upravi tega lista pod Stev. 691. " Modni salon NINA PRESSL 690 sprejme takoj več izurjenih pssmfflžssife im s^p oatenlia Vprašanja na: SV. PETRA CESTA 20, 1. se išče. LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 8, j 687 II. stopnjice, III. nadstropje. PRODA SE dobro ohranjen WS2T avtomat J^i Več sc poizve pri P. POGAČNIK, MENGEŠ 85. Išče se za takoj ali pozneje prešivalka (Stepper«n) za čevljarsko obrt, cventuclno tudi vajenka. — Predstaviti sc je pri Fran Szantnerju, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Na prodaj je W ko nI vsake vrste. Ljubljana, Poljanska cesta 55. :: GORICA :: C D A Tipi LJUBLJANA Stolna ulica 2 1« UrtI JLL< . stari trg 28 Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. — Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgu 11. Srbečico, Dišale odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabotorm" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček K 3*30 veliki K 4 — porcija za rodbino K ll-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 stare zamaške , . . . kg po K 20'— nove zamaške . . . . kg po K 40-— pavl birnbaum Einkaufsstcile, Dunaj, II., Darwingasse 39 bei der Nordbahn. — Prevzema tudi po povzetju. večja7množina~ sirka (Reisstroh) za ribarice in metle se dobi po ugodni ceni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št, 604. SPREJME SE poštena katera bi znala dobro slovensko in nemško. Naslov pove uprava lista pod štev. 666. dobi, kdor mi preskrbi STANOVANJE z eno, dvema ali tremi sobami v Šiški. Ponudbe pod »Šiška 655« na upravnišvo »Slovenca«. Kupujem zmedene ženske lase ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 1. 3396 POZOR! Zaradi vpoklicanja v vojaSko službovanje je loka! odprt vsak dan samo od 9. do pol 1. ure in v nedeljo od 9. do 11. nre dopoldne. it&rn bli modno volneno blago, platnene namizne prte in brisače, ponuja tvrdka PROKOP SKORKOVSKY & SIN, Humpolec, Češka. Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem. kupim" REG. BLAGAJNO, PISALNI STROJ in VEČJO ŽELEZNO BLAGAJNO. Ponudbe s ceno na: IGNACIJ VOK, LJUBLANA, Sodna ulica štev. 7. PRESKRBA GORIVA ZA PRIMORSKO, -:: društvo z o. j. v Trstu, ::- kupi vsako množino za sukcesivno dobavo do konca marca 1919. 609 3*arametite cerkveno orod'e, celotne cerkvene ====== oprave itd. ■ = dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko. 2977 Vam plačam, ako Vaših kurjlb očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Ria-Balsam. jamstvenim pismom K2-75,3 lončki K 5'50, Slončkov & 8*50 I Stotine zalivalnic in priznalnic. — KEiftENY, | .asehau (Kassal I., postni predal 12 590, Ogrsko. Tvrdka Alberto Feber v Trstu išče za takojšnje izdelovanje drv in oglja v cesarskih gozdih v Prcjtranku pri Postojni izurjene ogSgane in drarje Povprečni zaslužek za mo/.a nc vštevši popolno preskrbo rnaša po kakovosti dela 10—12 K na dan. p,ld""gmsfrežnica z dobrimi spričevali se išče za popoldan. Ljubljana, Gradišče 10 !.. desno._674 Prodajalka mešane stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Prodajalka 562«. garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni odstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernstcinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarooT Aleksander Gcro, Nagykoros 30, Ogrsko. 366 Ura z zapestnico z varnostnim str1'"^ ponikljana K 30.-, 40.-, 50.-, 60.-, 80,-z varnostnim steklom K 2-—, radij K 10-— več, Žepne uro K 24--, 30- , 40--, 60—, 80--. PoSilja sc z Dunaja proti vposlatvi zneska polen K 1-50 za po5tnino tudi na bojiJtc. Dunaj, IV. Mzrgare«8»enstrasse 27/32. Tovarniški cenik proti vposlatvi K V—. Olnaino žepna svetilka K 30'—. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijeT Dvorna irg št. 1. VABILO na redni občni zbor Krščanskega gospodarskega društva v Idriji, registrovane zadruge z oraeieno zavezo, ki se bo vršil r nedeljo, dne 19. marca 191S ob "A A. uri popoldne v njegovih prostorih, DNEVNI RED: \ 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računa za leto 1917. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev štirih članov načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Razni predlogi. ___ NAČELSTVO. izredno preseneti), čisteče, popoln. neškodlj., »rez vsake konkurence, št. 1 za čiščenje perila. Zavoj za poskušajo (24 kosov) K 9 30 franko. Mineralno toaletno mlfo znamka »Pstt v raznih barvah, dobro dišeče, z veliko snažilno močjo. Zavoj za po-skušnjo (24 kosov) K 14-M frauko. Le proti predplačilu zneska. Povzetje 1 K več. znamka »Pst. Ejjra Kaj(m D|JnaJ ^ Tabor. najpopoln. na- strafle 50. Glavna prodaja Li- domestek vseh tomeriške tovarne mineralnih maščobnib mil! mil. 699 i»i»i»»i»Miiii,ii,i»,,i»iM,M««mii»»l»,,>",,ii»MimM