Izhaja ''sak petek z datumom prihodnjega dneva. popisi naj se frankujejo in pokljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani osta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Oopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Hrvatsko-slovenski klub in Stttrgkhovo ministrstvo. Navada je, da posamezne stranke v dr-zaviiem zboru nasproti vsaki novi vladi po Sv°jdi zastopnikih označijo svoje stališče v Proračunskih razpravah. Ponavadi politiki Ze vnaprej vedo, kakšno stališče nasproti rjadi bo zavzela kaka. stranka. To pot smo hlli pa na nejasnem in smo težko- pričako-Vali izjave kluba slovenskih in hrvatskih Poslancev in sicer zaradi tega, ker se z iz-tevami nekaterih slovenskih listov nismo ^rinjali, ker so poročali, da se je ministrski Predsednik grof Sturgkh kot naučni mini-^ er izkazal za pravičnega. Že v zadnjem ^Vodniku je »Mir« v tem oziru podal čisto .^sprotno izjavo, ki jo je tudi podprl. Sta-Nče Hrvatsko - slovenskega kluba, ki ga je junačil v državnem zboru njegov pred sed-Pk dr. Šušteršič, se popolnoma krije s Poiščem, ki ga je zavzel nasproti sedanje-Ph kabinetu »Mir«. Smemo reči, da bodo , si zavedni koroški Slovenci z velikim vese-°in brali govor g. dr. Šušteršiča in.bodo re-sll: To je bilo treba povedati! Dr. Šušteršič ? 'l svojem govoru ni dotaknil posameznih Pcajev, pač pa je na splošno z občudova-Ja vredno spretnostjo označil načelne hibe s Padanj ega vladnega sistema. In to je jc t 110 v navaPi Pri državnih poslancih! To |. h‘eba povdarjati, ker nekterim liberalnim ii|p0rn ne 8're v glavo, zakaj dr. Šušteršič ni vseh grehov avstrijske vlade! Inče bi jih iddi bil, bi jim tudi ne storil prav, ker je im , .pralcem prvo boj proti klerikalcem, po-, ^ele narodnost, seveda če je za liberalno ahkarstvo ugodna! hj Jz izbornega govora dr. šusteršičevega, ka dobesedno objavila »Slovenec« in k°rska »Straža«, povzamemo samo Važnejše točke. re Govornik opozarja na pomembne govo-1 jih je bilo slišati v zbornici tekom pro-hske razprave, v dokaz, da tisti, ki zo- Celovec, 18. listopada 1911. Št. 55. per to zbornico zabavljajo in pravijo, da ta zbornica ni zmožna in nima volje za delo, nimajo prav. Dobrih moči ne manjka, pač pa dobrega vodstva, dobre vlade. Hinavščina je, če se vlada izgovarja na parlament in mu kliče v spomin njegove dolžnosti. Naj raje državniki pogledajo same sebe in naslovijo nase vprašanje: Čemu smo- pravzaprav tukaj? (Živahno pritrjevanje.) Gospod ministrski predsednik ima tisočkrat prav, če pravi: Parlament ni sam sebi namen. Toda tudi vlada ni sama sebi n amen! Prva odgovornost pade na vlado, toda nobena avstrijska vlada je ne mara prevzeti, ampak dosledno čujemo od vladnih klopi le: Odgovornost za vse imate Vi, zbornica, Vi morate za, vse odgovarjati. (Pritrjevanje.) Govornik ostro graja način, kako velike stranike v zbornici ustvarjajo- večino. Tri največje stranke v zbornici kratkomalo napravijo med seboj pogodbo, v kateri se natančno določi kaj dobi država in kaj dobijo stranke, seveda samo tiste tri stranke, ki pogodbo podpišejo. »Gospodje, to je zelo trhla podlaga za vlado kake večine v tej zbornici. Ali mislite, da bodo tisti, ki ostanejo zunaj, na taki podlagi ustvarjeno večino pripoznali, da se bodo čisto mirno uklonili strankarski sebičnosti posameznih strank? (Živahno odobravanje in ploskanje.) Če ste tako naivni, da to verjamete, le verujte! Bote prav kmalu bridko prevarani!« (Živahno -odobravanje in ploskanje.) V vladni večini mora vladati enoten duh, ta duh pa more biti le resnični avstrijski duh. (Pritrjevanje.) Ta avstrijski duh, ki edini more držati resnično življenja- zmožno večino skupaj, je zmisel za velikost in moč te države, zmisel za enakopravnost vseh narodov te države, ta avstrijski duh je prepričanje, da more ta država obstojati le, ako se v njenih mejah vsak njen narod dobro počuti in se more svobodno razvijati (Poslanec dr, Korošec: Tudi, če je majhen), ne samo takoimenovani veliki in bogati narodi, ampak tudi majhni narodi, vsi narodi, brez izjeme! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Govorniki največjih strank pa naše državne ideje ne razumevajo. Ti govorniki so veliko govorili o avstrijskem problemu. Toda za vse te voditelje strank — to je vodiv-na ideja, ki se je iz njihovih govorov čula — neha avstrijski problem tako približno pri Spielfeldu. (Pritrjevanje.) Toda o tem vprašanju se moramo pač nekoliko bolj po-razgovoriti. Južno od Spielfelda bivajo, kakor znano, Slovenci in Hrvati, lahko tudi rečemo Hrvati, kajti Slovenci in Hrvati so en narod (Pritrjevanje), ali recimo Jugoslovani. Doli torej prebivamo mi Jugoslovani. Te jugoslovanske dežele mejijo slučajno1 na Adrijansko morje, dejstvo-, ki je seveda govornikom velikih strank očividno precej neznano. (Živahna veselost in odobravanje. — Medklici:) Lahko- nam to ali ono razsež-no severno provinco vzamejo in Avstrija ostane še vedno lahko velesila. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Vzemite pa monarhiji dežele, koder mi Jugoslovani od davnine prebivamo (Odobravanje), vzemite ji stran te dežele, potem neba Avstrija biti velesila! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Enkrat je imela monarhija tri pozicije: nemško; ta je izgubljena, italijansko; je izgubljena, le jugoslovanska je še ostala. In zdaj so vsi naši državniki drug za drugim sistematično na, delu, da še to zadnjo pozicijo izgubijo. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Nikar si, gospoda, ne domišljujte, da mi tega ne vemo. Mi to zelo dobro vemo in vemo tudi, da je državi zvesto mišljenje, dinastično čustvovanje avstrijskih Jugoslovanov temeljna moč monarhije za njeno pozicijo ob Adriji (Živahno pritrjevanje.) in vsle-d tega tudi predpogoj za, to, da ta država ostane velesila. (Živahno odobravanje.) Nikar se pa s tem ne igrajte! S čustvi narodov se- ne gre igrati! (Živahno pritrjevanje.) Ali mar mislite, da delate v interesu cesarja, v interesu dinastije, v interesu monarhije, v interesu države, ako- nam hočete vedno Podlistek. V tatarski sužnosti. °alomki iz rodbinske kronike Aleksija jy Zdanoborskega. Lisal ij. Sienkiewicz. — Poslovenil Š. K. II. iVf * tarji sg ?rn.° ponavadi v vrstah, ker Ta-(lh(i ‘)0je množice. Ko smo ob treh popol-^0kanSK?eli na mal bi’6?, ki ga imenujejo Sl,ee0 1 grob, je legla naenkrat na vso ts° ster.egla> ki je obkroževala že od jutra °^a sjji;0- ge se njso videle tatarske čete, irjhajaiePali smo iz mukanja goved, ki je zaki mukanja goved, iz megle, da niso več daleč. Ko- .^AleJij; S° bi]i odšli na poizvedovanje, so i JeJi v ynekai ujetnikov v tabor, katere so 0 šla j ahjke. Tako so jih iztepli, da jim v V0j Ust bri’ mesto besede. Ho^ tab,]in,. °vilikov. Pridigovali so č. gospod hi dol ’ ^uPnik v Šmarjeti. Bog nam ohra-v° iht novega dušnega pastirja! g r ©.) v®*1, v.Z a gospostvo se jim hh v (jv°bčini Rožek, katera je že razidelje-v'°Žek j 6 samostojni občini, namreč občini 0iitve ^ecienice se vršijo predpriprave za f!°ka ipi , °beh občinah nod vodstvom zna- doio.-ene,ga narodnjaka župana Pavla. V n ahde« * hobi nemškonacionalne »Oberko-1U' tenad- s^ovensko občino rožeško ni sicer tako »fortschrittlich« gla- vicam na um, da bi bila za Rožekarje velikanska »gospodarska« pridobitev, če se ločijo. Ko so se pa Slovenci naveličali služiti na svoji sveti zemlji tujcu in so si izvolili moža, dobrega domačina za svojega župana, tedaj pa: »grom in strela!« ker neumni »vindišarji« nočejo več služili nam, »boljšim« ljudem. Deželni odbor! Angerer, Gei-ler, na krov, pomagajte! Armes Rosegg! Grafenauer, bodi tiho! »Gospodarska korist« je, da se ločimo. No, hvala nemškemu bogu vodami, šlo je. Kaj pa sedaj pri teh volitvah? Za občino Ledenice ni nevarnosti, da bi tam zavladal Nemec ali odpadnik, kajti samozavest Slovencev domačinov, biti na svoji zemlji svoj gospod, jamči za to. Kaj bo z Rožekom, je zanimivo vprašanje časa. Če se neizobraženi in krivoverni Tripolitanci s tako krvavo požrtvovalnostjo branijo priti pod jarem visoko izobraženih Lahov, je pač vredno', da verni Slovenec za božjo voljo premisli, ali je-mogoče za par sladkih besed prodati sebe in svoje prepričanje tujcu. Rožeški Slovenci bodo premislili, ali kaže, ko so se enkrat oprostili, zopet pasje ponižno upogniti tilnik pod znano nemškonacionalno komando, kajti samo za gospodstvo se jim gre ! — Opazovatelj onstran Drave. Škocijan v Podjuni. (Razno.) Težko nam je slovo od dosedanje naše vrle učiteljice gdčne. Pavlinke Lesjakove, ki je podala roko v zakonsko zvezo gosp. Janezu G r e g e r j u , nadučitelju libuškemu. Imenovana je v svoji stroki družila spretnost z marljivostjo, zato je dosegla tudi izvrstne uspehe pri njej poverjeni mladini. Z Bogom ter veliko sreče v novem stanu! Naslednica ji je gdčna. Tončika Ferjančičeva. Na-mestio na neko štajersko »stidmarkovsko« (!) zasebno šolo odišlega učitelja A. Jamnika se je iz Apač k nam priselil gosp. Jožef G r a ž a r. — Štukova Micika Bruner v Peračici si je izvolila velikovškega gostilni-ča ja Janeza J e r n e j , p. d. Špilarja, za življenjskega druga. — Dobro znamenje za Po-sodoVo hišo v Peračici je, da sta se letos obe hišni dekli omožili. Hudobni jeziček je vedel povedati, da sedaj vse ženstvo hoče le tam dobiti »likof« za drugo leto, seveda v najboljšem upanju, da bi jih tudi doletela ista srečna usoda. — Na Hiorcah je umrl Peter Toplič, p. d. Kosmlinar, ki je že dalje časa bolehal. Spomladi povodom državnozborske volitve je, že popolnoma oslabljen, z največjo težavo šel in oddal svoj glas našemu kandidatu. — Priden hlapec Jurij Punč je v celovški bolnišnici zatisnil svoje oči. V svoji vzorni štedljivosti si je od hlapčevske plače prihranil lepo svotico1. Naj v miru počiva! ' Važenberg. (Ž i v i n s k a kug a.) Začela se je kuga v naši občini pri podomače Rajnekarju na Krki. Zanesla se je potem v hleve v Št. Lenartu. Obenem je okužila sko-ro vse hleve v Rakolah in je že tudi na Črnem gradu pri najemniku. Seveda je izdalo c. kr. okrajno glavarstvo razne ostre odredbe, na primer, da mora imeti vsak posestnik kreolin, oziroma lizol in mora hlev in sebe razkužiti, dalje da sc ne sme okužene živine izpustiti na pašo. Zadnji čas menda tudi v našem kraju kuga pojenjuje. — Hudo seveda je za našega kmeta, ker ni sejmov in ker se še celo doma mesarju težko proda. Treba je imeti dovoljenja od različnih uradov. Zato je tudi na primer cena prešičev padla (1 K 20 vin kg mrtve vage). Ko bi ne bilo te nesreče letos,, bi se lahko letošnje leto za našega kmeta ugodno imenovalo. Tako pa je hudo za denar. Glede kuge so sicer nekateri mnenja, da bi bilo bolje izpustiti bolno živino na prosto. Kakor izkušnja uči, skoro nobena žival ne pogine, ampak samo shujša. Žreti začne že v par dneh, samo na parkljih se bolezen dalje zdrži, posebno, ker se živine ne sme izpustiti na prosto. Seveda bi več živine obolelo, če bi ne bilo tako ostrih prepovedi in bi gotovo to bilo kmetu v škodo. Ali, pravijo, na ta način, da se mora živina tako zapirati, se okuženje ne ustavi, ampaik samo z a d r ž u j e. In tako se kuga še dalje drži, sejmi bodo zaprti bogve-kako dolgo, aparat zaradi razkuženja je tudi velik in vse to je tudi občutna škoda za kmeta, posebno kar se tiče sejmov. In ta- ko so tukaj ljudje raznih misli. Upajmo, da mraz, ki se nam bliža, za gotovo in za vedno odnese od nas to nesrečo našega živinorejca. Želinje pri Velikovcu, Naše izobraževalno društvo je v nedeljo, dne 5. novembra, napravilo prav lep shod. Najprej je razpravljal preč. gospod kanonik Dobrovc o prizadevanju luteranskih pastorjev, da bi nas Korošce poluteranili, in kazal, kako temu gibanju pomagajo naši nemškutarski liberalci in včasi tudi — mi sami. Za lepe nauke gospodu kononiku prisrčna hvala! Zdaj pa so nastopili štirje naši mladeniči in nam prav dobro uprizorili igro »Prepirljiva soseda«. Nastopili so vsi štirje (M. Pušl, Vedenik Jak., Karpf Rudolf in J. Pušl) prvikrat, pa so se zares imenitno skazali. Je to po dolgih, dolgih letih bil prvi slučaj, da so si upali domači fantje na oder. Zdaj pa že pojde. Nato so igrali velikovški igralci podomače Heflarjev (kot oče), Flor. Ktornig (Anton), L. Riedl (France) in še eden (berač) z našimi dekleti Barbara (Ana) in Ne-žika (Majda) Kasl, Lucija Kumer (Špela), Marija Pušl (Jera) in Kat. Ravnik (mati) dr. Krekovo »Tri sestre« naravnost izvrstno. Hvala vsem! Samo oder nam nagaja. Moramo si ga zboljšati. Udeležba je bila prav dobra. Na svidenje prihodnjič! Lipa nad Vrbo. (Občinske volit-v e.) V Lipi se vršijo predpriprave za volitve že osem tednov, osem tednov že ležijo volilne liste na vpogled, ker so se pri predpripravah godile take nepostavnosti, da je bila primorana slovenska stranka vse ustaviti in zahtevati, da se volilna lista nanovo razpoloži. Kaj misli o tem okrajno glavarstvo? Čudno je tudi, ker se bližamo koncu leta, pa še ni izdala občina »Umlogcetlnov«. Najbrž se pred volitvami bojijo ž njimi na dan, ker bi se mogoče volilci vstrašili visokih občinskih doklad in na dan volitve drugače volili kalklor »fortschrittlich«. Ali ljudje so pri vsem tem jako nezaupljivi! Slucnci, poirajte Jir z insmniem! Politične vesti. Veleizdaja med liberalnimi avstrijskimi Nemci. V nedeljo, dne 12. t. m., popoldne so sklicali v imenu nižjeavstrijskih Nemcev na Dunaju v »Volkshalle« na rotovžu shod dr. Pollauf, Wedra, dr. Waber in dr. Schiirff, nemškonacionalni poslanci najliberalnejše-ga kalibra, da protestirajo zoper nameravano laško- univerzo in češke šole na Dunaju. Na shodu je prišlo opetovano do grdih demonstracij zoper cesarja in habsburško dinastijo. Dr. Pollauf je bil dovolj predrzen, da je izigraval celo nemško dinastijo Hohcnzollerjev proti habsburški dinastiji in slavil »svetlo čistost nemške cesarske rodbine« v taki zvezi, ki je pomenila zasramovanje avstrijske cesarske rodbine in je hudo napadal krono zaradi »Slovanom prijaznega« njenega zadržanja. Zborovalci, vseh skupaj kakih 2000, so onetovano demonstrativno vpili »Hoch Hohenzollern!« Ostali trije nemškonacionalni poslanci, ki pripadajo k nemškonacionalnirn voditeljem, niso protestirali ali se vsaj odstranili, ampak so zaporedoma govorili. Wedra je bivši učitelj, dr. Waber c. kr. finančni komisar, ki je ob nastopu službe prisegel cesarju zvestobo. Temu poročilu dostavlja krščansko socialna »Reichspost«: »Kakor se nam poroča od očividcev, je bilo slišati še druge, bolj jasne klice, ki jih pa tiskovni zakon ne dovoljuje zabeležiti. Po shodu so zborovalci pred rotovžem zapeli »Wa.cht am Rhein«. Kaj poreče k temu nemškona-cionalna zveza? Ali bo k temu molčala in tako to protiavstrijsko gibanje tiho odobrila, ali bo dejanje omenjenih poslancev, članov zveze, javno grajala in s tem skušala dati javno zadoščenje? Pretep dveh nemških poslancev v zbornici. V državnem zboru se je pripetil 10. t. m. velik škandal. Vsenemec Malik In nemški radikalec H u m m e r sta se v zbornici naj- W fp|( 9 i °f>Uce“ td * Zdrav želodec imamo in nimamo več bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-ekaronr. izkušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovatelj samo h.. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). prej po cigansko ozmerjala in nato istepla, da je zapel v zbornici — pasji bič. Poslanec Hummer je stavil na zborničnega predsednika vprašanje, v katerem je dolžil Malika laži in ga sramotil. Malik je Hummru enako odgovarjal in zagrozil s pasjim bičem. Hummer je skočil proti Maliku, ta pa je potegnil iz žepa pasji bič in zaklical Hummru: »Ne hodi sem, sicer dobiš eno, ti falot!« V hipu je udaril Malik svojega nasprotnika z bičem dvakrat čez čelo, da je dobil Hummer dve krvavi črti. Poslanci so pretepača razdružili, pri čemur je bila Hummru suknja čisto raztrgana. Hummer je vpil: »Ustrelil bom psa!« Malik mu je odgovarjal: »Kakor psa te ustrelim!« Med vpitjem je predsednik Sylvester zaključil sejo. Lepa radikalna nemška bratca to! Državni zbor. Od časa, ko je bil sklican novi državni zbor, pa do danes je politično vreme zelo spremenljivo in negotovo. Komaj se je ministrstvo Gautsch ogrelo v državnem zboru, že je moralo napraviti pi’ostor ministrstvu Stiirgkh, o katerem se prav nič ne ve, ali ima v svoji sredi kakega prebrisanega astronoma, ki se razume na stalno lepo vreme. Velike stranke povdarjajo, da brez njih ne gre naprej; v prvi vrsti se bahajo in besedičijo nemški nacionalci, katerim se taka nadutost sploh ne zameri. Ravno to trdijo tudi Mladočehi, o katerih smo vajeni nekoliko več politične razsodnosti. Mi pa vemo: Z obema strankama vkup tudi ne gre naprej! Zakaj? To je povedal danes v zbornici v izvrstnem govoru predsednik hrvaško-slo-venskega kluba g. dr. Šušteršič. Naš poslanec Grafenauer je v državnem zboru razun predloga zaradi suše stavil tudi predlog, da naj se obdačijo tujci, ki delajo škodo našim podjetnikom in domačim delavcem. Včeraj, dne 9. novembra, pa je vložil nujni predlog za podporo občini Tolsti vrh zaradi škode, ki jo je meseca avgusta napravilo hudourje. Predloge objavimo, ako bo le mogoče, dobesedno. Socialni demokrati v Berolinu. Pri volitvah v občinski svet berolinski so od 48 mandatov v tretjem razredu dobili socialni demokratje 43. Ker vsak izmed treh volilnih razredov šteje 48 mandatov, imajo socialni demokratje v glavnem mestu Nemčije skoro že tretjino vseh mandatov. Socialna demokracija očividno napreduje v Berolinu, toda — na račun svobodomislecev. Povsod enako! Tudi v Avstriji je močna socialna demokracija pristen otrok liberalizma. ki mu bo kmalu zrasla čez glavo. Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"! Društveno gibanje. Vabilo na ženske shode. Sloven. kršč.-soc. Zveza uvideva od dne do dne bolj potrebo organizirati slovenskjo koroško žem,-stvo. — Človeška družba sloni na družini, družina pa sloni večji del na ženski. — Skrajni čas je torej, da se začnemo bolj brigati za izobrazbo slovenske žene, da se potegujemo za čast in blagor slovenskih deklet! — Pritegniti moramo slovensko ženo k našemu trudapolnemu delu za »vero, dom, cesarja«. — Brez sodelovanja slovenskih mater in slovenskih deklet bo naš trud za povzdigo slovenskega ljudstva udarec v vodo! — To sodelovanje pa mora biti enotno, mora biti združeno in organizirano, zalo kličemo vse rodoljubne in verne Slovenke na I. ženski shod v Celovcu dne 19. novembra ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Trabesinger«; II. ženski shod v Pliberku dne 19. novembra popoldne po blagoslovu v »Narodnem domu«; III. ženski shod v Velikovcu dne 3. decembra ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu«. Na vseh shodih je sledeči spored: Pozdrav predsednika Slov. kršč.-soc. Zveze. I. govor: Razmere na Koroškem zahtevajo sodelovanje ženskega spola na versko-narodnem polju. II. govor: Kako se razlikuje krščanska žena od poganske, liberalne in socialdemokra-tične žene. III. Slučajnosti. — Odbor Slov. kršč.-soc. Zveze. Celovec. Slovensko kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu priredi v soboto dne 18. novembra 1911 ob 8. uri zvečer mesečno zborovanje. O amerikanskih Slovencih, govori č. g. Trunk iz Beljaka, o drižavnem zboru g. Smodej. Vsi Slovenci in Slovenke vabljeni! — Odbor. Katol. slov. izobraževalno društvo za Pliberk in okolico priredi v nedeljo, 26. novembra t. L, v »Narodnem domu« v Pliberku veselico z igro »Posestrimi«. K obilni udeležbi vabi odbor. Ruda. Zadnjo nedeljo po Binkoštih, to j je 26. novembra 1911 popoldne po blagoslo-I vu ima »Izobraževalno kmetsko društvo« I svoj četrti redni občni zbor pri Zledku v Podlisni po običajnem sporedu. (Prememba pravil.) Uprizori se tudi dr. Krekova igra: »Tri sestre«. — Na obilno udeležbo vabi odbor. Žvabek. Slovensko kršč. izobraževalno društvo ima mesečni shod dne 26. nov., ob 3. uri popoldne pri Luknarju. Spored: Pozdrav, deklamacija, g|ovor (govornik iz Celovca), petje. — Odbor. Železna Kapla. Slov. kat. izobraževalno društvo v Železni Kapli vabi na igro, ki jo priredi dne '26. novembra, poslednjo nedeljo, po blagoslovu pri Bošteju. Prevalje. Katoliško slovensko delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 19. t. m,, popoldne po blagoslovu pri Steklu svoje mesečno zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor. Shoda Živinorejske zadruge za Žvabek in okolico sta v nedeljo, dne 19. novembra 1911 in sicer na Suhi pri Šercerju ob pol 11. uri dopoldne ter v Žvabeku pri Luknarju ob 3. uri popoldne. Spored na obeh shodih je: 1. Pomen živinorejskih zadrug. 2. Živinoreja. 3. Zapisovanje udov. 4. Prosti predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Velikovec. Društvo »Lipa« priredi’ v nedeljo, dne 19. novembra, mesečno zborovanje točno ob 3. uri popoldne v «Narodnem domu« v Velikovcu. Na sporedu je zanimiv govor, šaloigra »Kukavica modra ptica« (igrajo dekleta) in tamburanje. Nastopita tudi dva mladeniča kot govornika. Društ-veniki in prijatelji društva, sedaj nimate več tako obilega dela, vdeležite se zborovanja v prav obilnem številu! Cerkvene vesti. Prevzvišeni g knezoškof dr. Baltazar Kaltner se je vrnil z Dunaja v ponedeljek dne 13. t. m. Prezentiran je g. Danijel Win-t s c h n i g na župnij o Steuerberg. Razpisani ste župniji: Otting (patron knez Porcia) do 14. decembra; Breza (patron gospasveška proštija, t. j. knezoškof) do 22. decembra t. 1. Raznoterosti. Morilec gališkega namestnika pobegnil. Rusinski dijak Miroslav Siczynski, ki je iz narodnega sovraštva umoril gališkega namestnika, grofa Potookega in je bil obsojen na smrt, od cesarja pa pomiloščen na dvajset let ječe, je dne 9. t. m. pobegnil iz ječe v Stanislavu. V njegovi celici so našli jetniško obleko. Izprva so slutili, da je pobegnil zjutraj med drugo in četrto uro, novejša poročila pa naznanjajo, da je zapustil Siczynski ječo že po devetih prejšnji večer. Jetnišnica je obdana z 8 metrov visokim zidovjem in je izključeno, da bi bil Siczynski pobegnil čez zidovje. Pač pa je dokazano, da je pobegnil s pomočjo paznikov, ki so raz-ven enega vsi Rusini in so potemtakem simpatizirali s Siczynskim, katerega Rusini smatrajo kot nekakega narodnega mučenika. Sodijo, da so rusinski zarotniki podkupili paznike, zlasti paznika Nudo, ki je rodom Poljak, je bil v vedno slabih denarnih razmerah in je že obstal, da je pomagal Siczynskemu pobegniti. Prinesel mu je paz-niško obleko, v katero oblečenemu se je posrečilo Siczynskemu prevariti straže in priti skoz osem vrat na prosto, kjer sta ga čakala dva prijatelja. Nekateri listi sodijo, da je Siczynski že izven države na potu v Ameriko, kamor sta pred nedavnim odpotovali dve njegovi sestri; drugi menijo, da je skrit v kakem rusinskem samostanu. Nemogoče pa tudi ni, da je prestopil rusko mejo. Oblasti ne morejo dobiti niti najmanjšega sledu za njim. Rusini čisto neprikrito kažejo svoje veselje nad begom Siczynskega. Nekaj za smeh. »Štajerc«, znana lažnji-va trobenta in glasilo nemškutarskih šnop-sarjev, je poročal o »zapriseženju zopet izvoljenega ter od cesarja potrjenega župana g. Jos. Ornig« sledeče: »Priredba je bila jako slavnostna in je prinesla tudi temeljiti ter stvarni govor našega Orniga, ki dokazuje vse vrline in izredne sposobnosti tega redkega gospodarskega talenta.« Ta »redek« gospodarski talent je pokazala mariborska »Straža« v taki-le »redki« luči: Pek Ornig je čutil potrebo, da je ob priliki svoje zaprisege v posebnem govoru hvalil »vzorno« mestno gospod, v Ptuju. Mestni dolgovi znašajo baje »samo« 2,200.000 K. To je res »malenkost«, če se upošteva, kako je slavna »Štajerčeva« metropola napredovala zadnji čas. Pojdi le v Ptuj. pa si poglej te razdrapane uiice; če je količkaj mokrotno vreme, pa bi še županu bilo treba, da bi si najel čoln, da bi se ž njim prepeljal po naprednih ulicah mesta Ptuj. — Zares »redek gospodarski talent« ta »Štajerčev« krušni oče Ornig ! Rdeči in naceljni so si enkrat zopet v laseh, seveda bolj po listih. Zakaj slovenski (pravilno nemškutarski) socialni demokrati na Spodnjem Koroškem, n. pr. v Črni, Možici in na Lešah so najboliši pristaši domače nemškuta- ije in v volilnem času celo nemških liberalnih uradnikov in kapitalistov. V listih pa se pošteno lasajo in tako izblebečejo marsikatero zanje bridko resnico. Tako poroča »Arbeiterwille«, da nemško-nacionalni podjetniki, kakor Poltnigg in Smidt. ne marajo nemških delavcev, češ: »Nemški« delavec je lenuh, ne zna delati in tudi ne razume nobenega dela, ni za rabo.« Če sami tako trdijo, bo že res! Od dimnikarja do generala. Te dni je bil povišan v generala Gjorgje Mihaldžič. Ob tej priliki poročajo o njem hrvaški listi: Bil je sin revnega srbskega duhovnika v Kovinu v Banatu in po poklicu dimnikarski pomočnik. Leta 1877 so ga vzeli v vojake; v enem letu je postal korporal. Tedaj se je pričela okupacija Hercegovine pod poveljstvom generala barona Jovanoviča. Mi-haldžičev bataljon se je nahajal v Stolcu, ko so ga obkolili sovražniki; približal se je trenotek, ko je bilo treba ali umreti ali od lakote in žeje umreti, ali se pa udati sovražniku. Tedaj se je iz lastnega nagiba ponudil narednik Gjorgje Mihaldžič, da se preoblečen splazi skozi sovražnikov tabor in donese generalu Jovanoviču vest o obupnem stanju posadke v Stolcu. Z veliko smrtno nevarnostjo je Mihaldžič svoj načrt tudi sijaino izvršil in tako rešil svoj bataljon. Vladar ga je za ta čin odlikoval z zlato svetinjo za hrabrost in mu podelil oficirsko čast.'Da je bil tudi slednje vreden, priča najbolj dejstvo, da je 'Stalno napredoval in postal sedaj — po 33 letih — general. Pasji bič v parlamentu in loterija. Pasji bič, ki se je minuli teden rabil v parlamentu je povzročil precej razburjenja med Interisti. Dolgo je iskala družba loter'stov po knjigah, koliko številko ima »pasji bič«. Ker je niso našli so jo razdelili na psa in bič Za psa je 78 in za bič 51. To se je naenkrat razneslo po Dunaju in stavilo se je velike vsote na, ti dve številki. Ko se je pričelo na Dunaju vzdigovati številke le bilo zbranih v kleti, kjer se srečka, nad 700 ljudi. Ob 3. se je pričelo. Deček seže v kolo in uradnik razglasi »47«. Grobna tišina. Drugi klic »41«. Vzdihovanje med poslušalci se pojavPa. Tretji klic »57«. Čujejo se nejevoljni klici: »To je zmeraj lepše!« Na četrti klic pride »51«. Splošno veselje med navzočimi: »Bič je že tukaj!« Zadetih je bilo mnogo »ekstra-tov« b katerim je pripomogel Malik s svojim bičem. Zastrupljenja v francoskem topničar-skem polku. V Troyesu je obolelo s znaki zastrupljenja veliko število vojakov 70 top-ničarskega polka vsled vživanja konserv-nega mesa. Obolelo je nad 100 mož. Mohorjani! ..Slovenska Straža" Vas kliče! Pri sprejemu Mohorjevih knjig daruj vsak večji ali manjši znesek ..Slovenski Straži" ! Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid“. ^ami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v ^atu itd. o njegovem lekajočem, kašelj utehajočem, ?2ivljajočem učinku. — Dvanajsterica za poizkušnjo 0 kron, dve dvanajsterici K 8 60 franko. Izdelovatelj Sattio E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvaško). Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! N°V0 zidana hiša in Skedenj, lepo arondirano posestvo, lma 18 birnov posetve in zadosti gozda, je poceni naprodaj. Več pove upravništvo „Mira“ št. 64. Loterijske številke. ^raga, 8. novembra.: 9 61 1 31 54 Gradec, 11. novembra: 6 5 37 47 8 j^unaj, 11. novembra: 47 41 57 51 55 Tržne cene v Celovcu dne 9. novembra 1911 po uradnem razglasu: 100 kg 80 litr. Blago od do (biren) K V K V K V Pšenica.... Rž 21 66 22 65 12 99 Ječmen .... — — — — — Ajda 23 20 24 47 11 70 Oves 19 17 20 6 99 Proso .... __ _ Pšeno .... — — — Turščica . . . — Leča — — _ Fižola rdeča . . Repica (krompir) , . . — — 8 44 3 80 Deteljno seme . . — — — — — — Seno, sladko . . 6 60 8 — — — „ kislo . . 4 — 6 50 — Slama .... 3 6 Zelnate glave po 100 kos. 10 — 16 — — — Repa, ena vreča • • 2 — — — — — Mleko, 1 liter — 24 28 Smetana, 1 „ . — 60 1 20 Maslo (goveie) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 „ 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 „ 2 o 20 to 2 o 30 „ ,, *5 Lil • X Svinjska mast . . 1 1 2 20 2 40 aaica, 1 kos . . — 12 — 14 ^ščeta, 1 Par • tface • • 2 80 3 60 Aopuni, 1 par . — — — — JO cm drva, trda, 1 m2 3 20 3 60 J!9 ,, „ mehka, 1 9 2 60 3 — 100 kilogr. Počrez O O Živina zaKlallci g s od do od do od do £ 2 v kronah d, d Konji Riki — — — — — — — — V°R, pitani . . y » za vožnjo . Junci . , Krave - — — — — — — — ieRce .... _ _ p’bje, pitane . paseta, plemena — - i i i — 140 148 95 95 ihski sejm je bil zaradi kužnih bolezni zaprt. Sukno. Koci. Konjske odeje. Vezivo VeFh^®arn^ v ra^i^ih barvah in vsaki Voj °sti se dobiva v Velikovcu v tovarni 'ju?.enega blaga Jakob Pogatschnigg. ai kupujem in v zameno z blagom prejemam ovčjo volno. Gostilna S6 Ilaha'''trgU na ^oroškem, ob železnici, kjer r*i Jc "^je, ^ci, tudi velika tovarna z več sto de- ^ kloi!! 0(^(ia poštenemu in pridnemu človeku, Prav I;e vložiti vsaj -- 1000 kron kavcije, pod mi pogoji v najem. — Kje, pove v° ,,Mira“ pod štev. 54 iz prijaznosti. iz Ml. sprejme v uk Anton Kalan, > kalmstrafie št. 5. tarskega učenca Mnogo prijateljev si je pridobil s svojim iznenadljivim, hitrim uspehom pri revmatičnih, protinskih, nevralgičnih bolečinah in pri ozeblinah zdravniško toplo priporočeni izdelek, imenovan Contrtieuman. Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje. Poprašajte pri svojem zdravniku. 5 škatlic 10 Izdelovatelj in Slavna zaloga c. kr. dvorni zalagatelj, PRAGA-IIL, vogel Nerudove ulios štev 203 1 škatlica 1 krono. Proti predplačilu K 1’50 dobi se 1 škatlico j o rr II M 5’— p n il ii 9’ i 8*r Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko ! Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gnit. Zaradi bodočega novozidania :: hiše je krojno blago po :: znižanih cenah naprodaj. Za prekapce pasebne cene. Z velespoštovanjem fMTOn RENKO, Celouec, vogel Novi trg in Kramer]eve ulice. za tiste, ki trpi j o na težkem prebavljanju vsake vrste, gorečici, tvorbi kisline, zaprtju, bolečinah v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabostih, nudijo že 30 let Sem priznane pristne Bradyjeve želodčne kapljice prej Marijaceljske kapljice imenovahe. Varujte se enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podoisorn C. B dy. — Dobiva se v lekarnah. Pošiljatev v provinco po lekarnarju C. Brady, Dunaj, Fleischmarkt 2, 385. 5 steki, za K 5-30, 3 pedvojne steki, za K 5*60 franko. Kdor rabi dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafase, ceiire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko Jaroslav Marek v Bistrem pri Novem mestu oli Met. (Češko). V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko. ntnanr-ir—mr je ar-aant-it—ir-ir-it—annn g il Hai fltìsi Jotoia v Celora g je nanovo izšla knjiga: l Uii cerlivie ja leta i g (Slivenski Goliine). g Q Priredil msgr. Valentin Podgorc. [ [] Mehko vez. K 4-—, za družnike K 3‘—, Q [] po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. [ n K S’dO, za družnike K 4-—, po pošti n q 40 vinarjev več. ant ir innn l.lirri-ji balzam. Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Lekar- narja Alleiti echter Balsam •us der Schuczangel-Apothekidu A. Thierry in Pregrada kn Sutrfermia* Postavno zavarovano. Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5'60. Lelmija I. Tlirry-ia edino pristno centifolijsko mazilo zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60. Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu. Dobiva se skoro do vseh lekarnah. Na debelo v medicinaldrogefijah. I»----------- ----------------♦ (dež. dvorec) opozarja p. n. vinske kupce na svojo velo zalogo priioaoo iziornl gristni kranjskih vin Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima še čistovrstna vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. naprodaj. Oddaja od 561 naprej. Postrežba ločna in solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike! O dobroti zadružnih vin se lahko vsakdo prepriča pri javnih vinskih pokušnjah, katere se vršijo redno vsak četrtek od 5. ure popoldne do 9. ure zvečer v pokuševalni kleti v Ljubljani pod kavarno „Evropa“. Zadruga posreduje tudi brezplačno nakup vina direktno od prodnoentov. Resnim kupcem so naslovi in zelo ugodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov brezplačno na razpolago. !♦ .... —♦ Hiša naprodaj tik farne cerkve, eno uro od mesta Pliberka oddaljena, ki bi bila pripravna za gostilno ali za kako trgovino z malim blagom, ima tri lepe kleti ter 10 birnov posetve, nekaj gozda in majhen travnik. Hiša se radi družinskih razmer proda iz proste roke. Več pove posestnik Anton Sakotnik v Vogrčah, pošta Pliberk, Koroško. Vaš otrok trpi tudi pri malem kašlju, tembolj pri krčevitem. Preprečite poslabšanje z uporabo zdravniško priporočenega, po iznenadljivo hitrem uspehu znanega sredstva Thymomel Scillae. Izvolite vprašati svojega zdravnika. Steklenica K 2*20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20-—. Izdelovatelj in glavna zaloga lekarna B. FmiSEB, c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA-IH., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, tz-delovatelja in varstveno znam «o! Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. ' VŽIGALICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. ffoWU0NAAl%?ff, Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril In Metodove vžigalice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. o«® Jožef Božičtf Celnycu Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd. Lovske puške Prva borovsKa orožnoto arnica družba Ceniki brezplačno in poštnine prosto. vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z omej. zavezo : v Borovljah na Koroškem. Obvarujte vsako rano pred okuženjem in pokrijte isto z antiseptično obvezo. Ze 40 let se je izkazalo mečilno vlaČno mazilo, takozvano Draško domače mazilo v2zofToeofc":<,iS4é vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 316 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije. Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. B. FRAGNER, c. in kr. dvomi Milen lekarna „Pri črnem orlu“ Praoa, Mala strana, vogal Nerudove ulice šl. 203. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gnit, Viki. Hauser. Glavna zaloga: mm mi* Cerio Y Torteline &>erfe 1 kg sivega skubljenega K 2*—, boljšega K 2-40, polbelega prima K 2'80, belega K 4-—, prima puhasto mehkega K 6-—, najfinejšega K 7*—, 8-— in 9-60. Siv puh K 6 —, 7'—, bel prima K 10’—-, prsni puh K 12*—. Od 5 kg naprej franko. Nanolniene postelje iz debelega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanking); pernica ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, povoljno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16-—, napclpuh K 20'—, puhasto perje K 24 —. Posamezne pernice K io-—, X2-—, 14-—, 16 —. Posamezne blazine K 3-—, 3-50, 4 —. Pernice 200X140 cm velike K 13-—, 15-—, 18-—, 20-—. Blazine, 90X7' velike K 4 50, 5-—, 5-50. Spodnje pernice iz najboljšega blaga 180 X 116 cm velike K 13 — in K 15-— odpošilja po povzetju ali proti predplačilu Maks Berger v Deženicah štev. 444 a, Šumava, Češko. Noben riziko, ker je zamenjava dovoljena ali se denar vrne Bogati ilustr. ceniki vseh posteljnih naprav zastonj. Sladki koroški hruševec kupi večje množine St. Ig. Donau, Celje, Štajersko. Učenca za slikarstvo in pleskarstvo takoj sprejme Friderik Grimmi v Celovcu. - - - • ' ■ • : - . K Na razstavi v Draždanih razstavljene in nekoliko oprasene piatitine so globoko pod lastno ceno naprodaj. 30 kosov prtičev brez šiva, 150 cm širokih, zajamčeno platno, la kakovost, v 15 metrov dolgih kosih, komplet za 6—7 velikih prtičev, kos s 15 metri po..................................................K 18’— 25 kosov rumburške tkanine, najfineje obeljene, 23 metrov dolgi, 80 cm široki, pripravni za najfinejše perilo za telo in posteljo, 1 kos 23 metrov po K 13’50 25 tucatov obrisač la kakovosti, podvojno platno, damast, 60/125, zelo fine kakovosti, težko blago, najnovejša moda, 1 tucat po.......K 14'— 20 tucatov obrisač, 55/100, platno, lepi vzorci, 1 tucat po...........K 7'— 30 kosov garniture za kavo za 6 oseb, platno, v finih pisanih barvah, roza- svetlomodro, rumeno, 1 garnitura....................K 7- — 25 kosov težke platnene garniture, damast, za jedi, za 6 oseb, 1 gara. K 8 — Vsi ti izdelki so lepo opremljeni, pripravni kot božična darila in se zavežem, za neugajajoče denar takoj povrniti. — Naročila se po vrsti odpravljajo. S. Stein, tkalnica platna v Nachodu na Češkem. ^ | ♦ f Naročajte litoželezna pre- meiO VeiCl \ nosna kotlišča za pico, nove prekucljive prenosne kotle kakor tudi parilnike, bakrene kotle za žganje kuhati, poljedelske stroje in vse druge potrebščine železnine pri “ Peter Mati, Celle. Hotel Trabesšnger o Celoocu Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Velikouška cesta St. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K db 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo 'i*£c? pozimi služi zakurjeno. S1 n. senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. Denarne vloge oDrestuiemo po od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Cenlrala v Liljani. PgMce v smielii, Trslu, Sarajevu in Borici. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'— zà komad. Tiske srečke s 4 »/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu- Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.