uto uax. šl rst
Gon Ufa I*-


izoajk mi ao poptMdna, izvzemfl) oecMJje cd pniniin> — inseimu Oo 00 petu rnft A DtD 2, do 100 irvt i. Dtn 2L0O, od 100 do 800 mt • Din *, roćjl inseraa petit rrmtm Dtn |A Popu« po dogovora, inaeratnj davefe pooebej. — >S»ovenaia Narod« #«lja m—cmo • Jugoslaviji Din 12 -. n tnoseuLitvo Din 25-   Rokoptoi «• ne rraćajo
UREDN16TVO    C*    OFRAVNlftTVO LJUBLJANA.   &naflje«s   uttea   ttev.   fc Telefon* 81-22. 31-23, 81-24. tt-25 tn St-JS
Podrutoict: MAKIBOfi 8tro8smayer}eva 8b — NOVO »CESTO. L.jut>ijansKa a telefon at. 20. — CELJli: celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva uUca 1, telefon šL 05; podružnica uprave: Kocenova ulica* 2. telefon St. 190  — JESENICE:   Ob Kolodvoru 101.
Postna turanJlnica v Ljubljani «t   10391.
Mussolinijeve izjave:
Kolektivna varnost je zabloda
V međaarodnili ođnošajih je treba odstraniti vse zablođe Wilsonovc ideologije
Milan, Z novembra AA. Včeraj popoldne je bilo ▼ Milanu veliko manifestacijsko rborovanje, na katerem je Mussolini podal Tažne izjave o zirrmnji politiki Italije.
N*a trgu nred katedralo sp je do 4. ure popoklne zbrala ogromna množica 1 iudi-M je pri&el Mussolrni, so mu priredili ovacije, ki so trajale več minut, d^kler ni 7«vzel svojega mesta na tribuni pred glavnim   vhodom   v  katedralo.
■Svoi $*0"vor je priče! z iHjotovitvijo. da hoće jasno prilcaz.Ui položai fnšističnp Italije v odnosu napram drugim silam. Potrebno je sprioo tako neugodnih razmer, kcikor so sedanje, da je vsaka beseda dobro premisi jena in odmeriena. Predvsem je treb-a očistiti mednarodni iercv vsch laž: in zabl^d Wi1sonove rdooloijije. Glavne osnove te ideologije so jv izginile. To so bile ideje o ra^oro žrtvi. N'ihČe sp noće razoro/iti in zaradi fp*»a tuđi ni moco^a istočasna nzoro-ritev. Italija tuđi ne vidi koristi kolektivne vsrnosti. ki ie nikoH ni bi'o in je ne bo S fajkrmi zablodami k treba nehati. Slična rsModa je tuđi načelo o nedoljivosti miru. I>ru«rtvo ti a rodo v s*» nas\an.ia na flhsurdna n«čel« o brojrportoini onakosti vseh naro-<Jov. Društvo narodov se mora li preurediti ali rw bo prorwd!o. Tcžavno bo sedaj preurediti to ustanovo. Korikor se tiče Ita-Hje, lahko prorvad«. Italiia trikoi i ne bo po-fcuhita d^-monskeca t?osp-f>darskega oble<:a-nja, ki 2« jp srkušalo Društvo nnrodov or<!a-rriTira-ti proti njej. Italija je tedhj poknzala, da je pripravljena za vse žrtve in se je odloc.ila borirti se proti vsem 52 drža-vam, Jci so »oddorale pri tem oble«? an ju.
Nato je covoriT o i-talijansko-francoskih odnosa jih.   Me*l   drugim   jp  dcj-al:    Dokler
bo Francija irapram Italiji rezervirana. Italija ne bo mogla storiii ničesar drugega ku kor ravnati se po njenem zaleđu. Naglasi je, da so odnošaji med I<tali;o in Svico odlični. Zatem je «ovonl o odnošajih z Avstri-jo in Madžarsko. M;idžarsk je treba pomagati že zaradi miru v Podunavju. Glede Jugoslavije je Mussolini de;al: Odnosa i s to državo so se zelo popravili. Sedai že cb-stojajo osnove za ustvaritev prisrčnesa iia-lijan&ko-ju^oslovenskeaa pri iate! istva
Dru^a država, je dejal. ki uživa simpatije ita,lijanskega naroda, ie Nemčija. Berlinski sestanki so resili nekaj zelo važnih proble-mov. Na osnovi s'xlelovan;a med Rinirrn in Berlinom je mo<*oće us4variti sodelov<inie vseh držav v Evropi, ki so dobre volje-Prot; bolj^evišk z«stnvi so ie p>sr ivi' f:'š;-stični prapor. Boljševizem danes ni nič dru-cfesia kakor neke vrste superkapitalizem. Skrajni čas ie. da preneha antiteza fašizma in demokracije Ilaliia ie p^edhodnica bolj-se bedečnosti. ki bo člcvcš'vu pokazala not do pravice,  c'viliziiciie in   d^la.
Za Anjjlijo je Italija most na Sredozem-skeni morju. preko katerega jo vod' pot do njenih kolonij. Za ItaMjo je SreJozemsko morje njeno življfn;^ T'alij;' nirna n^ake numere z-aježiti pot Analiji a1 i ii jo celo za-preti. hoče pa. da se spoštuiejo njene pravice. An^leži m-oraio ra-zumeti. da so neka dovršena in neizr»remenliiva dejstva. Mogo-če je Ie ena rešitev za končni sporazum. Če bi kdo poskušal ovirati llal'j^ na tem morju. ki je bilo morje stareg-a Rima, bi ves italijansJci narod skočil na no^e.
Smemica za XV. leto  fašizma  je:  Mir z
v$emi. tr»da oborožen mir   MussoHni ie n-^to
jvorij o   izpupolnitvi   italijanskega   oboro-fvj.nja   na  kopneni,  na  morju  in  v  zraku. al-ija mora sedaj izpopolniti tuđi svojo ijo--pod.irsko  produkcijo.
Govor itaiijanskeda ministrskega predsed-nika je bil čestokrat prekinjen z odobravanjem, ki se je ob koncu izprettnenilo v velike ovacije.
Odmev v inozemstvu
Berlin, i\ novembra. A A. Mu^sulinijev govor so prenašnle vse nemške radiopostaje. To je prvič. da so nemške radiopostaje prenašale govor tujeg-a državnika. To gesto so sporazumno sprejeli in začeli iz-vajati nem^ha in italijanska vlada. To je prva vidna posledica po-liticnega sporazuma, ki ge je med Nemčijo m Italijo spletal več mesecev in ki ga je grof Ciano prive-del do zaključka.
Mussolinijov govor so poslušali z volikun zanimanjem t.iko na Wilhf1lniv;itrasse kakor milijoni po vpcj N>Tii?iji. Govor so pushiša-Ii N"emci deloma v izvLrniku delo-ma v provodu. Nol»en govor tujih državnikov ni bil došlej deležen v N'emčiji tolik^ne^ra zanimanja. Nemško ča^opisje f>o7Hravlja Musso-Hnijeve izjave. »Montag* poudarja v naslovu, da je Mussolini da! Z^nevi slovo in da so berlinski razgovori dali Evropi đol*T nauk. »Momngpo;«;« pravi, da nrstaja po vsej priiis'i fronta civilizacije proti boljševi-Škemu barbarstvu. »Koelnisohe Zeitun^c smatra,   d-*   jf»   Mussolinijev   govor   razči&til
mednaroilno ozračje. Mussolini je govoril priprosto in ni hotel obiemeniti svojega govora z diploma i sk im i vzorei in z vprašanji dnevne politike. Fvazbi! je itiri velike in usodne iluzije, na koncu pi je jasno pove-dal. v čem jt* italijanska politika do drug*h držav.
Pariz, 2. novembra. AA. Miluii^ki govor so pariški listi objavili v posebnih iz4lajah. Posebno po-zornosi ^o z'tiidile pripombe. ki se ti^ejo Francije. »Pari? £oLr« je p<»le-g tega objavu razgovor s fntneoskim j^s'anikom v Rimu, ki se je vrnil v P;.riz. dv Chaml»runom hi ki je dejal. «la ni nitVs-ir takega, kar bi la»hko motilo sodelovanje med Iuaiijo in Frani-ijo. Izrazil je tuvli nii-sel, <la bo<lo prijateljski odno.-kiji kmalu vzpostAvljeni.
London, 2 .novembra. AA. Angleski narobi je poslušaj z velikim zanimanjem govor Mussolinija, ki so ga dajali v prevoiin po ra<liu. Već li«tov prinašii tu<li že prve konu'ntaije. »Mornlng Post« poiidarja, da bi morala Velika Britanija prepričati Mussolinija. <ia nima nobenih slabih namenov zo-per Itaiijo.
New York, 2. novembra. AA. Mus.*olini-jev govor je posluša'o veliko število Am-o-ričanov v nemškem. španskem in angle-^kem jeziku. Posebno zanimanje za govor so kazali Spanci in Nemei. ki žive v UPA. Predsednik Roosevelt je poslušni uovor doma.
Diplomatski razgovori v Parizu
živahna Delbosova aktivnost
Farti, 1. novernbra AA. Francoeki runa-nji miiueter Ivon Delbos je ime-1 vSobotore-1o vrsto razgovorov z raznimi poslaniki, ki ao akreditirani pri franeoski vladi Najprej #e jo Bes/t&l z nemskhn poslanikom. N)un tajcgoTOT )e trajal 45 minut. C©lo uro je trajala konferenca z belgijskim poslanikom, nato pa je imed se kratek razgovor z itali-j*n*kim  poslanikom.
Uradni krogi nocejo izdati nobene po-cJrobno«ti teh razgovorov in se v svojih iz-javah otncjujejo Ie na poudarek. da ni bilo ▼   teh   razgovoriii   nićesar   novega.   politični
krogi pa so vendarle mnenja, da so bila tz-menjana mnenja o vseh aktualnih evropskih problemih glede na proklamacijo belgijske nevtralnosti in poslednje italijansko-nenuke razgovore v Berlinu. Poleg tega so diplomati bržkone obravnavali španski problem in ni izključeno, da je Delbos z ita-lijanskim poslanikom govoril o poverilnih pismih za novega franeoskega poslanika v Rimu, pri katerih je nastalo vprašanje, kako na i se imenuje italijanski vladar, ali Ie ttalijanski  kralj   ali  tuđi  etiopski   cesar.
Rooseveltov volilni program
Nove gospodarske in socialne reforme, oja2en]e mirovne politike
Kewj«rk, 2. novembra AA. Na veiikem jrborovanju (Jemokratov ie irnol v-sobotoRoo-»ev€dt gwor, v katerem je med drugim dej&l, da želi odgovoriti na poziv svojega reptiblikanskega protikandidata L*andoiiia, naj v 45 irrali jasno in đoloćno postavi «rvoj pirograro. Kot odgovor na ta poziv je RooseveJt izjavil;
Trođil ae bom, da ban 3e bol j potpranril pokx£aj amoriffltegra naroda. Tuđi v bođoče M bam prizadeval aa omejitev delovnega Časa in povećanja plač. Boril se bom proti zapoeHtvl dec« v industriji, proti kartelom in drugim poslovnim monopolom vsa-ke vrste, podpiral stotean kolektivnih po-^ckdb, predložil kongresu nov zakon o baxi-Icati, kl mara bolje '<akor dosedanji zaSči-titl   imetj« vla^rateljev,  in  skrbel   bom,   da
se izpolnijo in deloma iapremenijo zakonske odredbe o izdaj anju delnic in podobnih vrrednostnih pa.pirjev. DelaJ bom za zbolj&anje ameriSke z^jnanje trgovine v skladu z načelom o reciprociteti. Boril se bom za zboljšanje položaja poljskih delav-cev in kmetov. Z vseoni aredstvi bom, delal za pridobitev mirovnih g-arancij. V neki državi je nastala v zadnjem času vojna in Je ostali svet zaradi nje popađel strah« Ze-dinjene države noCejo vojne, nego m±r. Storile bodo vse, kar je potrebno, da se ameriške me je zaščitijo, da bodo nažd državljani varni pred vsako vojno Spekulacijo. Prepričani smo, da je vojna poleg vsega drugega tuđi iz vir nebnnernfh oseb-nih dobič-vov.
Nove Blumove težkoče s komunisti
Nesoglasja v Sraneoski lfodski fronti
Pari«, 2. novembra d- Minfetreki predsednik Blum je zopet zašel v spor s komunisti. Pri tem g-a podpirajo vsi listi ljudske fronte, ki v splošnem zagovarjajo politiko nevtralnosti napram dogoclkom v ćpaniji. Pritiak kominterne na franeosko komuni-stično stranko se je namrefi čim dalje bolj vočal, čim bolj je kazalo, da bodo v špa-niji zrnagali nacionalisti in povzročali tako Blumovi vladi velike težkoče pri iz-vajanju nevtralnosti. Sodelovanje Francije in Anglije v londonskem odboru za nevme-šavanje je komunistično glasilo v Parizu neprestano kritikovalo z veliko ogorče-nostjo, sklep radikalne stranke, da se ne bo pustila zavleči po komunistih v Span-ski konflikt, pa je dal povod poslancu Tho-rezu za srdite napade proti levičarskim meščanskim strankam v ljudski fronti.
V petek je Thorez govoril na sestanku komunističnih poslancev ter je oštro na-padel mlnifltrskega predsednik a Bluma. zu-nanjega ministra Delbosa in ministra Chautempsa. Znano je,  da obstojajo med
komunisti in socialisti nesoglasja ne samo glede zadržan ja napram španiji, tem več tuđi glede socialne politike ljudske fronte. Nove stavke v zadnjih dneh dajejo povod za skiepanje, da je v teku nova komuni-stična agitacija. Notranji minister Salen-gro je konferiral z ministrskim predsedni-kom Blumom o ukrepih. ki bi jih bilo treba odrediti. Kakor zatrjujejo, je vlada odlo-čena, da bo nastopila proti zasedbi tvornic a policijo in v potrebi tuđi z mobilno gardo.
Glede na komunistično akcijo sklepajo, da bo prišlo v parlamentu, čegar zasedanje se bo pričelo 3. t. m., do zelo živahnih do-godkov. Thorez zahteva manifestacijo ljudske fronte za Madrid, proti Čemur se J zlasti upira radikalna stranka. Položaj vlade se je v toliko poelabšal. ker niao vsi socialistični ministri zadovoljni z borbo proti komunistom. Na drugi strani so ra-đikali odločeni. da započne boj proti komunistom na vsej crtu
Prve potrjene
kandidata« liste
za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo
Ljubljana. 2. novembra.
Na svojih sejah dne 31. oktobra je glavni volilni odbor Zbornice za TOI v Ljubljani potrdi! prve kandidatne liete za volitve v zbornico, ki bodo v n^leljo 29. novembra. Rok za vladanje kandidatnih list poteče danes. Glavni volilni odbor je v soboto potrdil 8 kandidatnih list, torej kandidate za 8 volilnih okrožij v obrtnem od-seku. ki voli v 19 volflnih okrožjih, ter 2 kandidatni listi za gtMtinski od&ek, ki ima. samo  dva   volilna   okrožja,
V obrtnem odseku go bile vložene in potrjene kandkiatne liste za 1. vol U no okroi-je, to je Ljubljana^—^mesto, z nositcem Ivanom Ogrinom, stavbnikom iz Ljubljane, za 3. volilno okrožje, ki obsega «rez Kranj, t no&ilcein Franccni Camernikoin, ključav-ničarskim mojstrom iz CerkeJj pri Kranju, za 7. volilno okrožje. ki obsegra sreza Kovo mesto in Cmornelj. z nogilcem Alojzem Mi-doferjem, krojačkim TOojstrom h Novela mesta, za 8. volilno okrožje. ki obse^ra eref Brezice, z nosilceni Henrikom KlobaĆarjen, kleparsfcim mojetrom iz Brežfc, za 11. to-liluo okrožje. lc? ohsejra srez Celje z mestotn Celje.  % nosile^m   Milošem   Hoftnjecem,  kf- I
parskira mojstrom iz Celja, za 16. volilno okrožje, ki obsega srez Ptuj z mestom PtuJ, z nosilcem Jakobom Zadravcem, lastnikom paromlina v Sredi&Su ob Dravi in za 18. volilno okrožje, ki obaega srez Mur»ko Pohoto, i Dosilcem Karlom Kavko, tesarskim mojstrom ii Ljubljane. Kandidatne Hste v 11 volilnjb rtkrožjih obrtnega od Beka mora voliloi odbor še odobriti.
V go&tmske*n ođseko, ki voii v dreb volilnih okrožjih, sta bili potrjeni kandidatu i listi v 1. volilnean okrožju. ki obsegu meeto Ljubljano in voli 2 svetoika in 2 name«tiii-nika za restavratersko in hotel irsko stroko, z nosileem Cirilom Majcnonv, restavrater-jeia fz Ljubljane, in za 2. vol Uno okrožje, ki obse^ra ostalo območje Zbornice za TOI in voli S svetnikov in namestnlkov ne «rlede na stroko. z nosilcem Joeipoan Serecem, kavarnarjem iz Maribora.
Glavni volilni odbor mora Še potrditi kan-didatni listi za 2 volilni okrožji v industrij-»kem odseku in 2 kandidatni listi v trgo-vinskem odseku ražen se zgoraj omenjenih 11 kandMatnih list za obrtni ods^k. Do-»lej je jrlavni voTilni odbor zavrnil že veS kandidatnih   list   iz   formalnih   razlocrov.
Odbiti napadi španslcili nacionalistov na Madrid
MadooalbtUbM ledene so se morale vraiti
^^■^^   g*^ ^^J^^^^J^>    ■Bp^PlWrV^Br ■VMBVn*
Madrid, 2. novembra. AA. Po včerajanjein poročilu vojnega ministretva madrideko vlade so rdeče čete odbile močan napad na-cionalistidnih sil v odseku Escoriala. Ofenziva na-cionalistov v odseku Tana je zlom-Ijena. Rd^ce ćete so ohranile svoje po«to-janke. Prav taJco so odbile ofenzivo nacionalistov v odseku Siguenze. N"acionalifiti5-ne kolone so se morale umakniti na svoje prejšnje pnstojanke.
Iz nacionalist&nega tabora
Salamancay 2. novembra. AA. Uradno porobilo glavnegu stana nacionali?tov pravi: V odseku 7. divizije bo naš« kolone napredovale. V severnih kraj ih so prodrle 16 km in zavzele La Sevtlla. Lihuero. Brune te. Vjlla Mantilla in Nueva de Perales. Sovraž-nik je iroel 62 mrtvih in je izgmbfl 64 ujet-nikov z dvema topovoma. V južnem odseku je Povraimk napravil protinapod. ki pa so gra naše čete odbile in sovrafnika po-gnale v bep. zapienfle so ea 14ton»ki ruski ■ tank in veliko količino municije. V ođsekn ; SigMon smo mvMti Toče Mo«* m Habm- i
cu. Na5e letalgtvo je na. v&eh bojiidih zeJo delavco in posega v vse boje. Na ostaJih bojiščih nič novega.
I>r« Stojadiaović
na povratim
Cvignd, 2 novembra. Ministraki pred-»ednik dr. Stojadinovič bo odpotovaJ iz C*r riftmda. zvocer. Na povratku se bo usta vi 1 za en dan v Sofiji, kjcr »e bo sestal z boJ-fi^rskim ministrskim predsednikom Kjuse-iv^jion-ccn.
Pregled meje pri 7^ru inReki
Sibesik, 2. novembra, d. V Šibenik je prišla jugo»)ovenska-itaHjan&ka komisija ta razmejitev. ki bo pregledala tnejo pr- vidru Reki in Sušaiu. V komisiji ao i ta! -iski genenil Romi, mi. Z*mmi, kapeten Anto-nelK, naš generaJ PartLa Draikić in svetnik mfrmrmtva Spasojevdć. Komisija je krenite z ladjo finanene kontrole »OpleiMc« v Za*
3$  demače poCUi&v
O drittvni politihi
m
Nikžitka >S*uUotlua ini^aoc^ kj »mu lo !• pooovĐo citiralir pi^t; >Mi >e u imamo demokracije, a borimo se zmiiju (it j<> Immiio gotovo rudi izvejerah. Toda tu«li v d«-mokranjah ne sine >silk delati, kar bi hote'. l'rav goto-\o pA u*s -mi1 ut-iati proti državi m njeni ce-loti. Tak-^no delo ^e ludi pri lupaduih de-mo-kracija!i pre^auj:i kot zloein pr*e *r*te, ? »uvjel^ki Ku^jii pa -*e t-elo laki 'judje po kratkern postupku stre'jajo. Vaaka dria^na politika^ ki jo \xj\\ voiti demy^i>štv« malen ko.-tnih »irankarsko političnih raf-unov kakor motivi državnih iu narodniti intere»ov, jo »kodljita iu u>odna za drzav« in je na koncu koncev ot>$o,jefia v propast. .Mnogi nagi politični 'iudje dei»jo zal v toj >meri. lektna za pridobivai»;o priHašev j« sotov« ljudi ie tako zaslepila. da *ami ne v*>dua kaj dola)o. V svojom neUrzdaueiu apetitu o^e«hnih ie-Iju iu nia'eako^Cnih po>t'i>uih rarunor so oni. k.ikor ^> id\, priora* lj«*iii tta vse*. Zdi se, kakor da bi ne vldeli in ne imeli oei, da bi viriili, kaj riolujo prikriti sovrainiki države, ki se iz taktjrnih raztogOT iafasno vrte  v  kolu z  ujitni-«
Od Jadranshega do Beie&a in Ćrnega morja
Za pn>s|;iTo jadran^kesn dueva. ki n j« priredila »Jadranska ^iraii**. je objarM li»t »Kevjja«. ki izhaja v Ni^u. f<anek, r kat«-rem pravi med dmeim; »Srbija, p^nisnjena z morja in morskih oba), je morala vzeti naše nove irtve za zedtiijen.je in *vobo4lo svojega morja. Na kriUh slavfs *»prejnl|an od jat« Uelih orlov. se je pojavi} Srb^ki >♦-jak $ ponosno zastavo mlade Jugoslavije in je pozdravil skozi vizijo z^odovine dogodek, ko so z naših obal la veko? Teke izgiailt Bizanc, Benetke in Avs»tri]a. Na] bi dal h*?' da hi ▼ *korajšnji bodoeno«ti zapela r*a tri niorja, Jadransko. Be'o in Ono z raogoenim plaskom himno tedjujenega Balkana. lh*\~ siMet je TSeh na8, zla>ti pa naJe nt'ttdi««, da deJamo t tem smi*ii dan in noe.«
pfMhthovšcina noj %m nm v politiko!"
V primorski banovini mi tuđi *• ae oWin«ke volitve in volilna agitaelja |# v polnem razmahu. Tuđi t Makarski se lm«U te dni volji ni »hod. ki a* ga priredili marko rei. Na shoda j« gorori lne^iU^ b«4« Im-re Juri&ič. V svoje.m Rovom je ovtr* B*p*-del politikuj<jfo dtihov^ino. Med dragim J* i»ja>il: »Diihovniki »e ne sm»i» meteti v politiko. Njim je prepuštena eerkev, kjer ■♦ neomejeoj gospoiiarji. Silne *e ie •me ni* kati t cerkreue po?>le. Tako »e tuđi duhovnik!   ne   smejo   vtikati   T   pt>*'**tnr<   po«U»*
Zaradi Uga govora »re-taka »Hrvačka »traiac grenk« toLze lb f»H-ta svojemu soniiiljeniku Stipi Matijevi^«. 14 se je tega shoda ude'ešil, hrezbrtino*t ia malomarnoKt, ker ni Jnrišićevih napadom na dihoršHno zavrnil i r«o odiofna^tjo ia je mirno trpel, da «o bii| na zborovanjn na^ao-ri dnhovnikj tako hudo ialje-ni. No, >Hrrat-»ka »traia« bo ie S« ve£krat dobila prtl'ko prebivati debele »olze, ker je rei kot gotovo, da protiklerikalni duh med hi^imi radi-fevci ni umri in *e bo t bodove Tedna bo'j jn bolj uveljavljal. fim Holj l»odo klerikalni skakali hrvatsko politiko tpeljati t *to|« to-de.
fiosp tot nosti
v savsM btmovint
>l«f:o«iaTeiiflki liste pige" >Cndoa ia dotti nejasna ]e *itHaeija v hrval^keiii aArodjioin pokreta (dr. Mafek). l>o^im službeno vodstvo od ?asa &o *asa da]e preeej odloeno rjavo t demekrat*keni daha, doeim <*e s »toaai te skupine najljnte|e napada J>S, je prav ▼ tej sknpini mnogo Irakcij, ki naravao«* »ropagl rajo artoritatiTno rl^dn tega ali one*a tipa, seveda samo za Hrvatsko. Oni lahtevajo P*1-no srobodo zase t* imena načela demokracije, toda te svobode ne prjznaTajo nikomar drngema. Ae en paradoks je pri naa, • ka-terem se spUča govoriti. 0 srb«ki hefetn«-niji «« pri na» pikali »n govori'i lm že **4r no govore, toda bi'o M ume*tnQ izpregovo-riti rodi o hrvatski hegemomji. Ero, v «av-ski banovini iiri ze»lo veljk od*tot©k Srk*f ia kako je ta *rhskl iivel| zakopan v driaf-Dih ni »amoopravajh aradih in ■ stanovah ▼ teh kraiih? Bilo Ki vredn« »av^ati toeae «e-Tiike pa bi dobili • raznih hegemon»Jah popoiDoma drufaroe pojme. Ali Tel|a \wti\ ta na*e4o: Ne trp«m hegemonije i druge strani, pae pa zahtevam hegemonijo s&se? Prej ali slej bo moralo vendarle pri ti do ia^ne sitnarije tadi v poUtirntni iirljenju ▼ teh krajih. d* ne bo v«m? mogore. da bi bili »kapaj demokrati in fašisti in komuniMi. In Hm prej se bo raseistilo, <em bolje b* za osdrav-Ijenje našega javnega  iWljenia,c__________
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE
Carih, 2. novembra Beograd ia Par 2 20.2275. London 21.2725. Ne^Tork 435.125, Bnieelj 73.47^, Mi lan 22.925, Amsterdam 235.615, Berlim 175 Dunaj 76.25. Pmpa 15.40,  VarSava   Blitt.  BukareSta  ^26.
Potrtani ia ostani član Vodnikove    dražbe!
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«    ponedetjek, 2. novembra 1996.
žtev. 25'
Razstava naših mladih
Dldefc Zonm, Kocoriek Alo)t bi Krefar Stao* razitav-
Qa}o tvoja 4ela
Ljubljana, 2. ncnrembrm.
Včeraj dopoldne je dr. Hajko Loiar otvo-ril v Jakopičevem paviljonu razstavo đel mladih slovenskih slikarjev in kiparjev. Devetim mladim, kl «o stari vsi okoli 25 let, se je pridruži! nekoliko starejii Pavlovec France. ki je že večkrat razstavll In o čl-grar veliki umetnilki osetmosti nihče već ne dvomi. Prvič razstavljajo Didek. Kogt>v-Sek in Krejerar. nekatera dela Zdenka Kalina, Klemenčića Doreta. MlheliCa France-ta, Mušič-a Zorana, Putriha Karla in Sede-ja Maksima smo pa že videli razstavljena ob  raznih prilikah.
Najbrže prvič razstavlja v Jakopicevem paviljonu slovenski duhovnik Stane Kre- ] |*ar. ki je profesor v šentvidskem zavodu sv. fetanislava. G. Kreg-ar je tuđi v imenu razptavljalcev pozdravil občinstvo. kl ga je bHo precej kljub dnevu vseh svetnikov.
zlasti pa predsednika NG dr. Windischerja. čicfar ve!;kodušno mecenstvo in razumeva- . nje. za delo likovnih umetnikov je hvalil. G. Kregrar je oćrtal tuđi program razstav-ljalcev, rekoč, da je njih prizadevanje so-dobna evropska umetnost. predelana po slovenskih srcih«. Mladi razstavljalci ho-čelo biti torej hkratu mednarodni i« narodni.
Prof. dr. Raiko Ložar 1e nato po krat-kem umetnostno-zgrodovinskem razmotriva-nju o pomenu označbe stare umetnosti kot Fencsančne. baročne, grotske itd.. pojasnil ©značbo nove umetnosti po nekem nem-5kem umetnostnem zgrodovinarju s pomoč-Jo Mdeje greneraciie*. V isti »-umptniskf *r«-Tieraciii« se zdnižujeio um^tniki z istim urn etničkim poimovamVm in r^ustvovaniprn. Opozoril je zlasti na Staneta Kregarja, ki
j« med raaatavljalci najbolj OtmOftVOj. Spa-dA med tako «rant >nadrt*lUU«, kl jim reaniCni svet in Uvljenje ni flav&l prtdmet v»o «vojo posornott uamerjajo * rtofo no-tranjost. v «V«t tvojih sanj In podaavest-negm do2ivljanja.
Stane Krefar ipađa torej mtd lvazite sanjace in vlsionarje med našim umetni-šklm naraštajem. Na razstavl Kosa. Male-ša, Goršeta In Slavtćka se nam je razodel Mina Malel kot tak vizionar ali nadre-alifft. Takoj pa je treba ugotoviti, da oata-li razstavljalci nikakor nimajo kaj sorod-nep-R s Stanetom Kregarjem. Edino Stane Kregar je med njimi nadrealiat. ostali s-. mladi ljudje. ki akušajo 9 svojim umet-n f^;m talentom nekako na normalen ali tradicionalen način priti do pravega obra-■»- qi«oif» umetniske osebnosti. zlasti pa ki-p^r<» Kalin Kogovlek to Putrlh. Ker ve-- - '-» ie nadrealizem na primer v Franci-i\ ■'■-* »«r>«]a premagan. bi bilo zanimivo pro u^iti Ds;hološke. sociološke razvojno zgodo-vin.sk^ in druge činitelje, ki nekatere naše mlade z umetniškim hotenjem tfrajo pri iskaniu samegra sebe v svet sanj in vizij. Ali g-re za grolo posnemanje mode v umetnosti. ki so 1o drusrod že premaerali ali je tip 5a slovenska duSa predvsem nagnjena k takemu ustvarjaniu, ali ie nuino in naj-boli prikladno duSam z izrazitim religioznim ^ustvovanjem ' NaivažneiSe se nam pa zdi vpr??anje ali so nad realisti med naSimi ml?dimi umetniki pojav regrenera-ciie ali poiav desrenerac;ie v razvoju slovenske umetnostl? Kopica vpraSanj. na kRfpra nai odgovore t>oklicani. Slovenski n^dreplist'* iim dni'*»-?o povod za razmiSlja-nje o teh vpraianjih!
Od praznika mrtvih
k delavniku živih
Včeraj je bilo še nebo v skladu s pomenom in značajem
praznika mrtvih
Ljubljana, 2. novembra
Dan je enak dnevu, vsak dan umirajo ljudje in morali bi vedno enako misliti na smrt in spoštovati najdražje na svetu -— človesko življenje. Venclar bi ljudje radi vse spremenlli, čeprav ničesar ne spremane, ter vse uredili, da so še mrtvim strogo določili praznik. Saj je prav tako, kaj bi o tem premišljevali: prav je, da mislimo vsaj en dan na leto na mrtve in na neznatnost skrone stvarstva«. In če gledamo tako na včerajšnji praznik mrtvih, je Vreba priznati, da smo g-a proslavili dostojno vsaj na zunaj, na notranjost pa dandanes itak nihče no #leda.
će bi reporter hotel rabiti pesniSke pri-mere. bi lahko napisa!, da je bilo še nebo V skladu s pomenom in z značajem praznika. V splosnem je bil mraćen dan, čeprav je dopoldne solnce nekajkrat pogledalo sko zi težke jesensko oblake, dan. ko nebo ti-šfti človeka k tlom in mračnim mislim. Ven-dar je Ljubljana ob drugih prilikah več-krat bolj mračna in žalostna, dočim je bila vćeraj razgibana. kakor menda nobeno đrugro nedeljo v letu. Nedvomno pa ni no-ben dan v letu večjcg"a prometa v Ljubljani kakor 1. novembra. Reci smemo. da je bil včeraj pri nas v resnici velemestni promet, odnosno smo si vsaj lahko predočili, kaj se to pravi. V tem je pa zelo malo po-cz'je in člnveka se ne more lotiti piigodna Feitiment.iinost. ko opazuje tekmovanje av tobusov in v-iih?va plinn izg-orevajočetsra berrina. Tuđi ob tnksnih dneh je vse trda proza in no jokava poezija, kakor bi se komu   zclelo   skozi   prigodne  solze.
Tuđi na trgu. Letošnji zgodnji sneg je zniodel marsikomu konjunkturne račune. Mi slili so, da bodo tem iRŽ.je prodali cvetje. čim manj g:a bo. Cene so poskočile kakor na borzi. Zato je tuđi marsikdo hotel zaslužiti in je bilo mno^o prodajalcev. Cvet-ja je bilo sicer nekoliko manj. a ie bilo zato tem vcč zelenja. V soboto so bile naj-vi.^je rf»ne. Ljudje so precej kupovali vrt-narsko blagro, venrlar nišo pokupili vsega. To se je iskazalo zlasti včeraj. ko je bilo Se mno^o cvctja na trjru. kupe5, pa so bil! zelo redki. Posebno mneg-o je pa bilo zele-nja. smrekovih vencev ki so jih prodaja li priio^rostni prodaialci. Kdor se je nekoliko zanimal za cene prejšnje dni in včeraj, se je lehko prepričal. da se je včeraj pokopali ško okrasno blmsro preče i poceniio. Krivico bi deiali prodniplcem. če bj mislili, da so izrabili konjunkturo in preče 1 wi8T:i*ili na račun pirtctr.c^a čuta. kajti včeraj so s<* mnogi znman oriral! *a kupci in žalova-li ob neprodanem blagru.
Orne reke ljudi so se pomikale ves dan na pokopaližča. Zelo živahno je bilo že do-poklne na cestah, ki drže proti Sv. Križu. Tuđi tako zvano staro pokopaTšče si je ohranilo vsaj ime. dočim je ugled dostoj-nega pokopalisča že zdravnaj iz°rubilo. Raz deianje na nj*»m je od leta do leta straš-nejfie, kakor da se pretopajo strahovi. To-ća ti strahovi so živi. ZJaj se baje ne da nič storiti in baje je napredek že to, da je skoral polovica pokopaliSča zasute^a z nasipom za novo, odnosno boriočo rvet^krisko cesto in da je na drugi polovici pod: ran je grobr.ic in zravnivanje gomil zavzelo že začetek zad»je stopnje. O panteonih in po-kopaliških parkih ne g-cvori več nihče. pač pa se širijo čedalje bolj glasovi, da bodo zidali semenišče. Kaj bo s tako zvanimi zažćitenimi spomeniki. 3i najbrž več nihče ne beli glave. Ali ni dovolj. da so jih za-znaracvali z rdečo barvo in da so ugotovi-li. da jih je mnogo i?gini!o? Tradicija je že. da ^Preporodi izkaže čast našim velikim možem vselej tia praznik mrtvih in tuđi letos so bile oČiSČene menda vse gomile naših nesmrtnikov in povsod ie bil položen *Prtporodov« venec O splošnih raz-merah na tom pokopalisču pa zdaj ne mo-remo govoriti.
Glavni tok množice je bil usmerjen na novo pokopališče. Kdove zakaj je ljubljansko pokopaiišče baš na tišti strani, kamor se mesto širi. Morda ne bo već dolgo, ko bo sedanje novo« pokopališče staro in mrtvi se boclo morrJi zopet umikatj živim, kajti parcele so v mestu drage. Lin ha rtova ulica ali svetokrlSka cesta ima še vedno nedosta tek. ki ga najbolj občutimo vsako leto ob vseh svetih, ramreč nima hodnikov. niti enega. PomisiiL- j'- n-eba, da bi avtobusi ne mogli prevezli: vscfc ljudi na pokopališče, Če bi ae ljudje sploh lataho VKi roztiL
Većina je še vedtio pescev, ki so se pa morali umikati pred vozili na njive iD v jarke. Seveda, ko bo narejena nova cesta z dolgo alejo; da ko bo. Nacrti 8O rea lepi, kdo bi ne hotel potrpeti zaradi njih.
PreU pokopaliičem je bilo izredno vrve-nje. Marsikomu se je zclelo, da ni bilo 5e nikdar tako živahno kakor letos. Stojnic je bilo mnogo već kakor na velikem žeg-nanju in se nišo mogle niti vse zvrstiti v di'evuredu Med hmeljniki. Cvetje, svece, po sode, vaze, kostanj, sladkarije, božjepotno blago, prućice, pecivo — in kdove kaj vse so še prodajali. Zdi se da so ljudje naj-manj kupovali pokopaliSko robo. In da ne pozabimo: povsod si trčil na nabiralca; po-bii-ali so kakor vsako leto za revne otroke. število nabranih novcev se pa ne more na-nasati na število obiskovalcev pokopalisča, kajtj večina obiskovalcev ni dala ničesar. Sicer je pa tuđi pobiranje milodarov v tak-šni gneči in zmešnjavi zelo nepraktično, ko ti lažje seže v žep — će že imaš kaj v njem — žepar, kakor si ti sam. Ob poteh so se valjale Ciganke z otroki na golih tleh in iztegovale roke — kakor na žegnanju.
Na pokopalisču je bila takšna gneča, da so bili glavni prehodi nekaj časa v pra-vem pomenu besede neprehodni. Zato ao mnogi stopali hoće* noceft na grobove, kl so bili letos morda še bolj skrbno urejeni kakor prejsnja leta. Sicer »e nam pa tako zdi vsako leto. Vendar je bila letos precejš-nja razlika, kajti zelo skrbno so bili urejeni vsi vojački grobovi. Od lani se je pokopališče * obogatilo« z mnogima novimi grobnicami in spomeniki in iz nekaterih veje prefinjeni umetnostni čut. Prav za prav pa je tuđi na tem pokopalisču kakor splošno v življenju. Ljudje radi delamo razlike tuđi med mrtvimi. Nešteto grobov je brez imen. In če stopite tja za,«id, kjer sta med brezimnimi pokopana bojevnika za Koroško, lahko vidite več vrst grobov brez imen. Bas ti grobovi so se mi zdeli najbolj ćloveški — grobovi, brez bahaStva in leska; umreš in se spoji* z zemljo in brez pomena je, naj počnejo ljudje nad teboj  karkoli.
In če ste hodUi med nepregledno množi-co na pokopališću odprtih oči, ste lahko opazili, da je bilo vec obrazov nasmejanih kakor objokanih Hodili so od nagrobnika do nagrobnika in pogosto vzklikaii, da je ta ali oni kamen lep. In ko jim je bil všeć kamen, so prečitali ime na njem. Clovek je pać bolj zvezan z življenjem, kakor s sinitjo. Skoraj vse oči so se dvignile od grobov in pevcev proti nebu, ko je nad po-kopališčem zaokrožllo letalo in je padel iz-pod neba venec. Clovek naj raje dvigne oći od groba in to je prav, kajti zaradi življenja je treba živeti in ne zaradi smrti. Od praznika mrtvih nas mora voditi pot k delavniku živih, kajti človeško posmrtno življenje — del skupnosti — se lahko manifestira v prihodnosti v sadovih njegovega dola in ne na nagrobnlkih. Nagrobnike bo oglodal zob časa, življenjska energija pa }e neuničljiva in prehaja iz živega v mrtvo, iz mrtvega v živo
Gltarček Preiernovili solz
l'reieniovi verzi &o nam 6veti — bi vsaj dejali — vendar j>a niti žanje aimamo toJa* ko pietete, Ja bi jih varovali- Tuđi na umi-rajovem ivokopali^j pri Sv. Kristofu je nekaj ottihov, ki jih ie Prežeren napi®al «vo-jtni dragim. Toda ti Prešemovi verzi so nam irJko ^veti, da ogromna većina niti ne ve za«je. Sreta, (iruga?e bi jih morda *ploh Jie bilo več, saj so ukradU ček* Voduitovo fovo in odtrgaii z granrtnega Kopilarjevega nagrobnika ed^ni okras. Drugje bi čez na-firobne napise, ki ao jih napisali veliki pe-*?niki, sezidali kapelice, pri nas *i pa da*i-dane* t^tih grotiov s PreiSernovinii verzi niti imenovati več ne upamo, da nanje ne opo* zorimo hijen. Na crnih nagrobnikih «o eti-hi že nevidni. na belem marmorju pa že tako prepereli. da «koraj nišo v«? eifijivi. Prve vrste »Die Mutter und der Sohn.. .c na beli plošci gkoraj veli ni, pa£ bi bilo pa mo-goče prav lahko obvarovati 3e drugih pet vrsti<c Tuđi brez l^reSernovih prterfciih *ti-hov je spomenik med najlepčimi pri Sv. KriStofu in tuđi brez njih bi im neini na grobnik morali režiti. Zid, kl je spomenik vanj vzidan, kotnaj Se stoji im y«a iimhlja-ua okrušena opeka bo tem cimo gotovo zropoLala na kup ter »drobila drobile maf-rnoniate plošČe. In e ^režemoviini rerzi *•
bo cgodlk> tak«, kakor pravkar t genije« «mrU na grobu Prešernovega prevajalca Strahla. Ta «edaj razbili genij, ki je njegova glavi tuđi Ie Ufin*ta, je v Ljubljani :zkopan rim»ki spomenik, ki ga je sa grob reetavriml atari kipar Z&jc Za n«e 6o pa Prečernovi verzi še mnogo dragoceoejli. Ali bi bilo morda niogo£e tia kak na fin ured^-ti, da bi »pOmenuk. vgidili v cerkvi, ker je iiroetor v eerkvi na prodaj tuđi za druge na. pise. Samo nikar nagrobnika ne prenesite v muzej, ker pe*?nik svojih »vročih «ohr€ gotovo ni namenil muteju. Ne oropajte na grobnika oko1 ja kn preetav-te ea v cerkev, ki z njhn dobi najžtahtnej&i okras ter hkratu pravi oMarcek žrtvam materinstva in spomenik  P««nlkovfMiiu   mehkemu   srt»u
atalna sireJSanoatt aa Tabora
Kako'r vtako leto, tako je tuđi ^eto^ po-•'a^tU Sokol I Tabor spomin pokojnih bra*ov in ee*ter ter njih »vojcev z žalno svečanost jo na Taboru. Oder ie bil lepo ok ražen z zelenjem in ves v črnem, »redi odra je pa *tal na vteokem podstavku ptiC M>kol. Pri srčno svečanost, ki se je je udeležilo }epo Atevil.^ sokokke^a članstva je otvorila društvena fanfara z žalnim koralom, nakar $e ie v lepam pietetnem govoru 6pomnil v«eh pokojnih   bratov   in   ^eeter   ter   njih   evojcev
naAeetnfk pto*vetarja prof. br. Kunier. Ob zaklju&ku njegovega govora &o v»i navzoci etoje po^a^tili sponiia pokojnih ter zaJdioa-li >51avac. Fanfara je Migrena že lalut koral, nakar je b^a lepa pietetna «vrfano«t zaključena. v*a eokolaka drutina pa je odila na pakopaliMe k Sv. Križu poča<tit spoinin svojih   dragih   pokojnikov
Na vUken pokopalište
ki je bilo letos posebno itku^i4o oKna^euo in bajno raa^vetljeno. «e je »brala i">po'dae ob 16. ko je prišla procesija iz župne cer-kve, velika množica Vicanov Ln Ljubljani-nov, da pooa«ti spomen svojih pokojjiih. Po prihodu proreci je na pokopal Jče »o oo. fran^Ukani opravili molitve xa pokojne pred krilem, nakar »o pevci zapeli tri ialorfin ke. Po cerkvenem opravilu preJ križem je odšla vea množica še do spomenika pa dl i h vojakov vtfke fare v *vetovni vojni, kjer so po moiitvah zapeli pevri Prelov?^vo >Oj Do-berdob«. MnoŽioa je ostala Se dol^o ^o*a na pokopali*^u. ki je ^a^ti v mraku, ko je ??o-re^o nebroj mre^, nudilo krafno »liko. Tuđi pred spomenikom blagopokojne mu Vile^ke-mu kralju Aleksandru I UediniteViu eo ptlr»-žili zavedni Vrcani cvetje in prižsra^i luž-ke, messtna oblina pa je po'ož:!« pre*d spomenik kra^en venec  z belo-zelenimi  trakovi.
ima res menda n«kj» svojega pravegu uo* xa, Najl>Ti€ psi Utva ukrog po »vetu š« k&k ducat takih njenih »mot«. ki bo bajijo Ie N uli i, kakor je zmolani Juu.ik, ki 6aka r<-enkrat v ljubljanskih poiSei>>kih Mp>rih, 6e so ne bo naJJo z--uij ie knko Jrup) iine
Drzen vlom v Kranju
V černeličevo trgovino že đrugli vlotnljeno — Vlomilci
ođnesli za 2O.OOO Din blaga
Kranj,   1.   novembra.
Kranjčanom j« gotovo še v eponiinu drzen vlom letos 11. maja ponori, ko so spretni vlomilci vdrii v trgovinu g. Cerneiiča poleg »iStare poštec ter odnesli 20 bal uaj-finejšega blaga za ^5.000 Din in 1.500 Dm gotovine. Vr!o>milci so pa tedaj imeli smolo. da je enega opazil stražnik Miheičič, ko je peljal s koleeom šest bal. Na poziv stoj, je vlo-milec pobegnil pioti Struževemu. Čeprav je Mibelčič stre!jal za njim in se je zJe-lo. da je ^rlomilec ranjen, ker se je držal za trebu'h in bolestno stokal. Pustil je pa na mefitu kolo in blago. Pričakovali so. da bodo potom številke kolesa prišli do prave-ga zločinca. Toda laetnik kolesa na čigar ime je bila izdana tablica, je prifeegel. da je bilo njenrn kolo ukra<leno. Drugi dan so našli še nekaj blaga blizu pokopaliAča. n-e^ kaj pa v 3tarem drevoredu. Vlomilce pa eo pozneje prijeli in ni še dolgo tega, kar se je pred kazenskim sodi^čein vršila zadevna razprava. »Slov. Narod« je o tem vlamu izĆrpno   poročal.
V nooi od petka na soboro pa so najbrže isti vlomilci kot za<InjiČ. 7opet vlomili akrog druge ure ponoči v Černeličevo trgovino, ki je v Gorjaneevi hiši. Dostop do trgovine je kaj lah-ek. V vežo od koder vo-dijo vrata v trgovski lokni, se lahko prMe skozi dvoje vrnt. ki imaju samo ?ipo brt'z vsake železne rešetke, dalje skozi čisto pri-tli<;no okno. ki je tuđi brez rešetke, v skrajnem slupaju p^ s^ lahko pri<ie skozi «adosti veliko ne7nvarovano okno v klet in   ođtod   v   vežo.  Ker   pa   so  bile   vse   ?ipe
v vratih in oknu nedotnknjne, se sklepa, «la so se vlo-milci skrili že zvecer v klet. o<lko-der so ponoči pri.«li v vežo Vrata v trgovino so bila &.icer zaprta z nekim posebnim »Patent* ključem, tcnla vlomilci *o imeli prav tak ključ saj so vrata z lahkoto od-prli. Iz trgovin« so pobrali precej kanigar-na, sportne^a blaga za plaš6e in suknje, klota. hlaCevine itd. /a približno 20.000 Din Iz pulta pa drnbiži ?a 250 Din. Ravnokar dospelo balo finega blaga pa so pustili pri miru ker je bila še zavita. Ravnotako ?o izbirali. kot zndnjič. samo finejše blairo. šlabega se- sploh nišo ilotaknili. Plen so od-3 na&ali skozi že omenjeno okno na vrt ter so se tik pod oknom poznn.Ii &e svezi sladovi prerej velike moske- nosre in eic«r v no-fra-vienh. kar priča, da so si vlomflci Bezuli čevlje. da nišo ropotali po kamenitem tlaku. G. ČerneliČ. je zjutraj telefoniral v Ljub Ijnno po polici i? keira psa. pa sra oimajo. Okro? dveh ponoči sta na dvori^ču »Stare pošt^« naklada!« blr.iro sofer avtoizvoznika Bnbi5a in njecrov pomočnik t^T sta opazila nekejra neznanca v iisnjatem suknjicu, k: se je ćelo uro srpehajnl od hencinske Črpal-ke proti dvonšču »Stare poAte«. Na ha jal sp jp tnm ?e. ko stn ona dvj* Že o^peljila Mislili sta. dn koen ^.i!•:.•» in ira nistA upala zsrahiti. Neznanee je sfrnžil svoje tovari-<p. ko so ti ropnli. Vlomilep goveda znslrdu-jf-jo oro?niT>'i krariiski trcovri se pa po pravici bnje vlomilske to!pe. ki t.iko spretno v^.irn v trsrovinp Vnr je poknr.nl ravno pri-mrr  pr! jet. Temelieu.
Zadnja pot pevčka Mira Režuna
Trbovlje,  2. novembra.
Trbovlje že dolgo nišo videle *ako veli-častneg-a pogreba, kakor g& je imel mali Mira Režun, vrli pevec »Trboveljskega SlavČka« in agilen deLavček v pomladku Jadranske straže. Vsa šolska mladina, z učiteljatvom na čelu, je spremila preminu-legtt tovariša na njegovi zadnji poti in s tem pokazala svojo g-loboko žalost nad nje govo izgubo. Saj je pa bil mali, 141etni Mi-ro tuđi Fes vzor pridnega ućenca, pevček nad pevci in je z zanosom deloval kot pred sednik podmladka Jadranske straže pri vseh priredltvah, kjer je šio povzdigniti zmisel in ljubezen za naS sinji Jadran.
Vedno priden in živahen je jel po padcu ćez ograjo hirati ln Je kmalu za vedno za-tisnil oči. Pred nišo žalosti se je v nedeljo zbrala ogromna množica. mladine in odraslih. Dolg-e vrste so se vile po cesti iz Loke proti pokopališfiu. kjer je našel mali Miro ba5 pred Vsemi sveti svoje zadnje domo-vanje. Katehet jet. Ratej je spremil svoieg-a pridnega učenca na njegovi zadnji poti. od doma na pokopališĆe ter opravil *alne molitve. Pod vodstvom pevovodje Trbo-veljekegra Slavčki g. šalisroia. so mu zapeli tovariši ganljivo žalostinko pri hiši po-tem pa spet ob svežem grobu. Majhen pev-Cek je imet ganljiv. v srce segajoč poslo-viltil govor, ki ga je zsključ'l z "bosedaml, da se je preselila tovariSeva duža preh'.tro med nebeske pevske zbore. Pet preporov podmladka Jadranske straža se je poklonilo nad svežim srrobom in zniokalo je stn- \ ro in mlado. Vrlemu pevčku in agilnemu j jadranskemu stražarju bo ohramen vedno j lep spomin med trboveljsko mJadino.
društvo Sloga, za njim medanj zfctotr So-kolskega društva, petem moški zbor in končno gojenci Glasbene Sole. V3i «ode'u-joči so blld đeležni priarćnega priznanja. Vsa Čast pa tuđi odboru JS s predsedni-kom g. dr. Bežkom na čelu, v^em zborom in pevovodjem. mladini Glasbene sole in gimnazije, g. Fakinu in gospe za njihov trud in de!o. Vsi so pripomogli k lepemu uspehu akademije. Vso p: hvalo zasluži jo tuđi kranjiStke gx>spe, gospodične in a'"a-demiki, ki so rbirali prispevke aa JS, in kranjsko mešćanstvo, ni je radevolje pri-apevalo po svojih najboljših močeh za to našo  važno  nacionalno   organizacijo.
Lepa akademija JS v Kranju
Kranj, 2. novembra
Jadranska straža je leto« v Kranju zelo alTvesno proslavila jadranski dan 31. »>-tobra. V soboto je bdio vse mesto v za~ta-vah. Zadnje tri đni so kTaij.ske gospe, gospodične in akademfki jsbirali i>rosto-voljne prtppev^e za JS od hiše do hi$e in i»?^eh akcije je bil zadovoljiv. V soboto zvefier je bila v veliki dvorani Narodueg-a doma slavnoeptna akademija, ki so ji pri-aostvovali pred-^ta'-Tiiki rblasti ir» mnogo oMimtVa, kar moremo za;bele7iti a posebnim zadovoljstvom. L#ej>o okrašena te-lovadhsica je bila nabito pclna.
Njk^topil je znani gojenec Glasbene sole violfcitot Kumer, potem je pa iaprecro-v<wil predseđnik g. dr. Beftek o pomenu morja. V wg\e6 ie rmenia! Poljaka ki mnogo ftrtvujejo za i^o^ek moria Govornik se Je dotafcnil tuđi \^praSanift želemt-Ske zreze Slovenije z morjem. giavil i<? na* Jadran, kat ere str čuv&rji moramo biti vrt, da se bo ^eVfra naSegft sov^ifrtVU'a. skrhala ob buzdovanu kraljevića Marka. Po pMAM6nlteyvcm     g&vom Je nsstupilo
Mož Grete Garbo
v Ljubljani
Ljubljana. 2. novembra. Včeraj *e je naeukrat pojavi] v Ljubljani, kjer je tava! okrog1 po me.sfnih ulicah. Sicer čedneg'a. okrog 30 let starejra nemško grovnrečena moža. ki se je zdel v nevaljani obicki sumljiv, je popoldne ustavi! stražnik in ira. pov3bil na policij?lco upravo. Spo-četka se je z<iel nekam zbegan. ktnalu pa je posta 1 samo^avfsfen in je stopil pr"<l ura<lnika vp* ponoeen. Pozdravil je nem-ško. se prijazno naamehnil. ko pa naj bi nave<!el svoje generalije je bil mahoma zo-jwt v zadrejri. Slednjič jo povedal. da so piše Adolf Nuli. Povedal je <rla.!ko tuđi. da }e bil rojen nekje v okolici Celja, živel pa da  je v  Grazu.
—   Kak^nf   vere  ute? je  nadaljevnl   urad-nik.
—    Vere?   Vere   pa   niicam   nobene.   Brez konfesije ^m.   verujem  saiTDo  v  pravienort. — se je kratko odrezal neznanec.
—   Ste oženjeni>
—   Oženjen?  Seveda   sem   oženjen.   —   jh hitro potnUl   Pri  tem  se  mu je obraz  zj.is-iili   in  blaženo  se je  n -siMP-hnil.
—  Kako je pa  inw  vaSi  ženi?
—   Greta.   —   Greta.   roj.na   Garbo!   se  je prlpsi!      od^ovoT.   ---   lm im   z   njo   tildi   tri otroke.
Uradnik. ki je že preje dvomil v nožnan-ćevo zdravo p:vraet je bi! spoznaj, da 3iu;» pred se-boj zmešnnejra reve-ža. Vendar jra je pa ^e vprasial   — Kaj je pa ona?
—    Ipralka.   Svefovna   filmska   irralka    je Htjo odirovoril mož in 'začuđeno nekam oči tajoče   po^ledal    urndnika.   kakor   bi   ho.e! reći:   —   Kaj   ne   poznato   Orete,   božnnske
fJrete?
Xezna^,ec- ni ime] pri sebi nobenih dok" mfi'.'ov. k: hi izpr'fevflli n'Vrovo i<!en*ite-tn. Tuđi njegovo ime j*» malo verjetno I/, nj^ovfir-i prinovedovanji sle<li. da se j*1 klntil po vsAni ?vetn 7, Oreto se ni s^Tna-n!l. tw v Am^riki v rlol'^'^oo'ii: in t,udi ne n^   ^vcviF.keim.   mnrvef-   v  Parlni
A jo je najbrže videl čamo kje na platnu, da ma ie »topila v gisvo » v cree. Grete
K O L C D A K
Dane«.   PoneKleljtik, 2. noveuibr«  katol'fa-
jii:  Verne du^e.
DANAŠNJE   PRlKKDITVfc.
Kino   Malica:   Ana   Ueui duv«  __   \.4irjeva
^veftnika.  PreJ-tava Mmo oh  10.
Kino ideai:   Intimni »vet.
Kino Sloga;  Noseća nev«**>ta
Kino   Inon:   Ivje   __  Zima   v   gozdu.
Kinu   pii!-ka:   SinarMU«iuui   ogrlica.
Kino >lo-4i©;  >iaiuixa.
Kino Kotieljo»o: BalK>oua iu POiOČim *vo.k> ženo.
Ponovite*   Li^tovega  orat rij%  Kri'ta*  ob 10.   v   veliki   dvoran!   Fl!*:an!'orl>. DE2URNE  LKKA11NE
Uane>. Air. Sušnik. .<iar jia u^ j, Kuralt, GotpvMve^ka ceat« 4. Kohiner d*J., te«ta 2i>.   oktobra   31.
Sport si pregled
Ljuoijana.. _'. uovembra
Vćerajšnja neuelja ni prineala skoiaj no-benili sportnih dogoJkov. Edina ljubljanska prireditev je bil iahkoatletski miting Hermesa, ki se je pa vršil brez gledalcev. Rezultati so bili glede na pozno sezono pod-povprečni. Edina svetla toćka je bil nov državni rekord v štafeti 4 x 200 m, ki so ga postavili Primorjaši Kovntić, SkuSok, Gabišek in PletcrSek. Doseđanjj rekord 1:33.6 5»o zboljšali za 3 desetinke sekunde. Vsak član štafete je tekel povprećno 23.3 sek. Glede na predstojeće siečanje z repre-zentanco Julijske Benećije v Tistu, 2. vče-rajšnjimi rezultati ne morer.10 hiti zadovoljni. Naši atleti so z rednim treningom že prenehali in je morda odbor za izvedbo dvomatehev pogreSil. ko Je skl^nil za. prl-hodnjo nedeljo tako važno mednarodrso sre čanjo.
IHrija je priredila Interni klubski table-teni*k,i turnir, na katerern je nadmoćno zmagal drža\*ni reprezpntant Wetesbacher pred Gerziničcm, ki 5»e pogasi vtača v nek-danjo formo.
Državno nogometno prvenstvo je včeraj počivalo, pač: pa se ie v Bec^radu vrSila 29. medmestna tekma med Zagrebom in Beogradom. Tekma, ki ji je prisustvovalo nad 4000 gleelaleev, se kcn?Rla neoclloče-no 1 : 1. Zajrrebčani. ki so b'li do odmora nedvomno bolfSe rr!O*tvo. so vod;li do 2 minuti pred koncem, ko se je domač'm po-srečilo zasluženo izenaćenje. V docedanjih srečanjih je Beograd zmagal 14 krat, Zagreb 12 krat, 3 tekme so pa bile neodločo-ne.
Za Jugoslavijo zelo pomembno Je bilo včeraišnje zasedanje odbora za a»"ednjeRV-ropski cup v Prasri. Na tom sestanku ie bil namreč spreiet pred'cg T^ali^e. da pede-lu.iejo v tem tekmovanju pol&g doaeianifh držav tndi Jugoslavija in Romunija. ^r sred n^eevropskem ćupu bodo že prihodnic leto igrala po 3 moštva Avstrije, č*škos*o-vaške. Italije in Madžarske, 2 Svfrarsk' in po 1 iz Jugoslavije in Romunije. N"aSe državno prvenstvo bo zaradi te*ra rkiepn po-stalo fie važneiše. kult4 pr\'ak bo sodelo-val v srednjeevropskem ćupu.
Maše gledallšce
D R A M A
Ponedeljek   2.;   Zaprto.
Torek 3-: Kvadratura kroga. PitynierfiJU abonma.
Sreda 4.: Tuđi Lela bo no*M!a klobuk. Red Sre^la.
CetrteJc 5.« Konjeni^ka patrola. Red Cetr-tek.
Petek 6.: ob 15. Kralj Lear. Dija*a predstava.  Cene od  5  do 14  Din.
Sobo ta  7.:  Kvadratura  kro«za    Izven.
Wernerj«Ta i^fra   »>a  ledeaj  p'ožfi<, ki   jo
pri pravi ja jo y <iraml, je delo, ki e.Kka raz Jcol med mlado in ntnro crenerariio. ki je na stal spri<x> popolnciiua ^premenienih social-nLh rftzmer in iz n^h izvrra-o^ega »vetov-ne<:a nazora. V itjri je upora bijena najai;-tualnejAa »nov iz današnjih življenj^kih raz-mer: kriza brez nose Inostl, ki »e zrcali v du-^evnem razpo!ožen;u ni'adega inteMjienta ia-ženirja Zdenka, ne«ocialno irkor'.šeanje de-lovnih moTi, katerih pre>d?tavnioa je medi* cinka Pavla, stremljenje za vai li ivini bl^ skoni fi'ni^ke kar-ere, katero [»ričenja JlaiiH ler udei»tvovanje so>lobne mladine na sport-ne*ni i*oiju, kjer se udejstvuje Jifek. Starej^a tjetneracija. (pred^tavPata jo prof. Junek ia njegova žena) se trudi *pri«mrrti z no^m svelovnitn nazorom. j>o katerem živijo njihovi otroci; v o*etrt*iii nasprotju «*o % njihovim la^tnim; ljubezen do otrok pa jion nareituje željo, da bi našli izfiod v srečo tom nvadUn ljudem: vihar fiOilobdilh raznier jh je od trpal od F\:\T6f*v ter j?h ofna^a kakor na lo-deni plo-<*i v neznano I^ro je zrežir^J Cl-ril   Debevec-
OPERA
Poti&deljtk   -•:   Zaprto.
Torek  3.:   Ples  v  uiatkah.   Red  A.
Sreda   4.;   Hofiniannove   pripovedke.   Gostu
je  g.  Marjan  Ru«.   Pre^lie^^ki   al>onuia Cetrteiv  5.-'   i od   to   goro  zel&no. .     Ited   B. Petek 6.:  Zaprio. Sobota 7.:   Botra  »mrt.   Prem-erak:  abonuia.
•
Premiera   Knrelovc upere *Dolru Snirtc b« bo virila  v soboto dne 7. t.  m. z;t  premier-ski abonma. CeSki sk'.adate'j Karei je ustvari!  na   podlaci  Lomove^a  Hbreta   učinkov-lo operno   de>'o.   Libreto   inja   za   Snov    na rodino pripovedko  o   Smrti,   ki   por-lane   l>otra   l^. otroku   siroma^ie^a      muz'kanta    Ko   deček doraste  pcvtajie s'oveč zđravu*k.  ki o^lepa r;  s.nirt, kadar   ^oji uniiTaJl>5im pr:  vziilavju. Pe.'^nje .-e crodi  h:^? v Limbu, kjer dosiore-vajo v porobi sveč ?Tove5Va iivljern'a. Kom ponet «e je ?ku5a]  \-  muzikalni 7aSnov: pri bližatj   praviJKneniM   sIogu    Opero   bo   d-n-2ira!    ravna teli    Po i?     zrežiral    io    ie    prot. feict.  Zasedho parti' oh;aviino iTlhotlnjte-
Pri rdrnvniktj
Zdravnik: SliSal sem. gospod doktor da 9e včaaih pripeti, da leci zdravnik nolnlka za leg-arjem, boln?)<*i na pobere druga bo-lezen.
Zdravnik: SjCUz iz. 2:. £!::!.: c. vas ja? letim za legarjem, boste za legarjem tud
?tev    251
»SLOVENSKI   NAROD«,   ponedeljek, 2. novembra 19«.
Stran 3
DNEVNE VESTI
—   Vs&m  nagim   naročalkom,   U   na-
naročulne za mesec november ali pa še za prejšoje mesece nimajo poravnane, smo v danaAnji Stevilki priložili polotnice. Oposarjamo jth na točno plačeva nje naročnine, ker borno morali žal vsem tištim, ki bi do 10. novembra ne poravnali zaostankov, list ustaviti. Prosimo, da nam s točnim plačevanjem olajšate delo, sebi pa zajamčite redno in nemoteno dostavljanje >Slovenjskega Nareda c.
¥
—   Izvoz lesa v  Italljo  se Je  saoel. V
sušaSko pristanišče je priplula v soboto po dolgem času zopet italijanska motorna jadrnica >Emllia II.« iz Ravenne, ki bo natovorila 220 kubičnih m tesan« jelovine Pričakujejo i© druge italijanske jadrnice, določene za prevoz našega  lesa v Italije.
—    NemšM   ln  ansie&KJ     letovlS'arji   6e vedno  prlhajajo.  v  Split je  prlspela v pe-tek   zvečer  vecja   S'irpina   ang-le&kih   leto-vLščarjev,   kl  jih   je  po?lala  jugoslavenska Ebcpress   Agencija   iz   Londona.   Dana«   eo se   Ang-leži      odpeliall   v   Dubrovnik,      kjer ostanejo   pet   dni.   Ražen   A.ngležev  je  p>ri-spela   tu-di     manjša     skupina  Nemcev, ki oitanejo  neaj   dni   v   Dalmaciji.
—   6^»   obligttcij^ito  posojilo  mestne ob-člne   ljubljanske.   Do   30.   oktobra   je   bilo pri   Mestni   hranilni-ci   ljubljanski   pođpl^a-negra   obligracijskeg-a      posrji'.a      nom.   Din 24.5SP.000   in   scer:      v   1564   komadih   po Din   1.000,   to  je   Din   1,564.000, v 65?   koma dlh   po   Din   5.000,   to   je   3,285.000.   v 1974   kornadih   po Din 10.000, t.j. 19,740.000, skupaj   Din   24.5S9.0C0.
~Luci£"\iNOLISČ"n   v   burki   veselegra kmetskegra življenja
VESELA N'EVESTA Dan^s  nenre'dieno  posiednjič!
Danca samcTob lerurMvečerae pred-
etave  oclpadejo zaradi koncerta)
ANA   ĐEMIDOVA Syblle  Schniitz  —  Karl   L.   Diehl
Paul Kplleriev roman »Zima v gozdu«
I V J  E
Hansi  5inot»cu — Viktor Stael
—   i«i     omiljeiije     ^u^podaiske  krize  in brezpos^iuojti.   vturaj   je   bio  v   Beogradu veiiko   đsl&vsko   zix)iova.nje,   ki   ae   je   na iijeia   razprcvijaio   o   poiosaju   delavstva   v JugO3iaviji. davna govornika sta  bila Bog dan tvrekić m Mno.aei Be.ič. V svojem ob-širnem  govoru  se  je   KrckiC  dotaknil  go-spi>ua.sKcga poiozaja nafie države, ćeš,  da jo  vai  dic^iiije  pred  dvema mesecema. za-jel tud. Jugosiavijo. Podražna so se zlasti živ.ia. Od jiinija cio septembra so poskoći-le ceue živii za 4.47, kurjave pa za 3.36^, dećun so se zvišaie mezue samo za 1.20%. Gcvormk.  je  naglašal,   aa  potrebujemo  g"O-spouaraki   nacrt  za  već   let   vnaprej.   Mad banoiiini kapitalom naj se uvede kontrola, industriji  m  obrti   je  treba  cmog-očiti   ne-m-jteno    tinansiranje,   karteli   naj    pridejo pod strogo kontrolo, onemogoći naj se uvoz industrijskih  izaelkov,  ki jih  lahko  izdelu-jemo sami.   Pro-zvodnjo  in konzum je treba oprostiti težkih javnih  bremen. Javne bor-ze dela naj  podaljšajo redne podpore brez-posemim na 20 tednov, dnevne podpore pa zvišajo.     Denarna  sredstva   za   borze  dela naj   se  dobe  v  obiiki  posebnega   davka  za brezposelne, ki bi se pobiral od vsega luksuza,   posebno  od luksuznih stanovanj,  za-bav, alkoholnih pijač, slaščic  itd. Od tega denarja naj bi dobile borze 50%.
VSI TIŠTI,  KI  MNOGO  SEBIJO,
naj prepreCiio zle posledice tega načma     življenja    z    rednim    pitjem
znamenite
ROGASKE   SLATINE,
ki prijetio podpira in pospešuje delo-vranje prebavnih in odvajalnlh or-ganov.                    Reg. S. Br. 9927.36.
—   Ugledna feministica v Zagrebu. V Zagreb je  pnspeia včeraj iz Zeneve Cehosio-vakinja   Certruda   Beer,   predsedruca   Med-
naradne ženske lige za mir in svobodo. Zbrati hoće podatke ln predloge za kongres lige leta 1937 pod devizo  sNovi  mir«.
—    Dohodci   Kola   jahačev.   Knjfke   dirke   dunavskega   Kola   jahaćev   »Knez   Mihajlo^   je   po^etilo   letos   okrog   40.000   gle* dalcev,   kl  ao   plakali   na   stavah   blizu   10 milij: nov   Din.      Od   tega   dobi   20%   ali 1,957.274   Din   Kolo   jaiiačev.   Ce   pa   računamo   še   drhodke   od   vstopnic,   \ndimo,   da je    kasiralo    Kolo   j?Lhačev    letos    2.359.323 Din.   Od   tssra   bi  pač  lan  o  dalo   primerno poiporo tuđi Kolu jahaćev v Ljubljani, ki deluje  iicer     zeio  marljivo,  doseglo bi  pa lahko   Še   mnogo   večje   u?pehe,   če   bi   ne naletel:  na  *.*sakem  koraku na pomanjkanje dehamih sredstev. -
—  Zopet sneg. V soboto je zopet snež-lo ne samo  v  planinah,  teniveč  tuli  po  đoli-naii.   Zasavski   hribi   s   Kumom   so   bil:    še vceraj* pobeljeni.   nekaj   sne^a  je  ležalo  fte tuđi   na   Krimu   Po  nižjih   dolenjskih  hrt-bih je  sneg  že čez dan skopnel   Tuđi  nA Sljemenu   pri   Zagrebu   je   v   soboto  snežilo in temperatura je znašala -2.  Snega ie za-padlo nad 20 cm
—   Letošnji   tuj»kj   premet v  Jugos»avtjL Po   doslej   zbranih  podatkih,  je  bil   letoSnjl tujskj  promet   v   naJ5i   državi   mnogo   boljSi od   lanskega    Zlsst\   *e   je   p:vl5alo  število letoviš^arjev   iz   Ar.g'lije   v   zvezi   z   bivanjem angleškega    ralja Edvarda Vm. ter vojvode  in   vojvodin je  Kentskih  v  Dalmaciji.   Od   1.   januarja   do   SI.   Jullja   je  bilo letos v naši državi 120000 tujcev več, nego v istem   razđobju lanskega leta. Prvifi
v agodovljil nAŠftgfe turisnka mo pa^kor*-aUi t tajaktm prometu iterllo ti*e* ml-Ujćtia, kar pooMtu rarvljiT rekord. Ker bo s 1. majam 1937. odprmvljen viium med naAo đrftavo in Runaunljo, «e bo po-več&ia propaganda xa naš tu>il promet tuđi v Rumuniji to bo priik) prih<xkije loto k naan tudl xooogo ruznua«kib leto-viACarjev.
—   Vreme.     Vremenaka  napoved  pravi, da bo večiacma oblačno, sprameiljtvo vreme. Včeraj  je deževalo t Maribora, Beogradu in apUtu. Najvleja temperatura Je
zoaSala v Splitu 14. ▼ Ljubljani 10, V Mariboru   8,   v  Beogradu   7,   v   Zagrebu   5.   Iz drugih   krajev   ni  poro&l   o ata&ju   twny rat ure.   Davi  je   kaxal   barometar  v  Ljubljani 761, temperatura je zaa&ala 3.6.
_ Zasledetan* rlemilea. Na Jetld je bilo pred dnevi viom^eoo v gostiloo Josipa Ahllna. Kot vlomilca zatledujejo oroin^ki 28 letne$ra Stanka Župana iz Zaloga pri Ko mendi ter njegovega pajdafta. 311etuega Ja-neza Betona (i Čerkezi Ah Unu sta odricala Župan in Beton 30 kg malLnovca, već ste-klenie elivovke. nekaj steklenie hruSkovega Likerja, dalje šplrUa in vina. Založila *ta se pa tuđi z jodafto in *ta »pravila v »vojo malho veliko suhe svinjine, več kg pečen-ke. aalam in bleb kruha. Drma vlo,mUca> ki sta naSla «vo>e zatočile najbrž kje v okolici, sta oSkodovala AhUna za nad 12C0 Din.
—  žena pretepla mota tako, da je umri.
V petek zvečer je umri v Stari Kaniži Kuzanan Mendebaba, flavni knjigovodja agrarne zajednice, star 63 let. Pred 12 leti m je oženil s neko MađS&rtto, kl §>a j# pa pretepala, ker je popivaL V Cetrtek se je tako napll, da so ga morali prlpelja-ti domov. Doma ga je iena tako neuamllje-no pretepala, da je drugi dan umri. Bo-jevita žena se bo morala zagovarjati pred sodiččein.
Iz Ljubljane
—lj   Anketa   o     strokorn©   nadaljeTa'Dem šolstvu.   Delav*ka   zbornica   je. Sklenila   na svoji zadnji seji ftklicati  prihodnje dni anke U> o na^am strokovno nadaljevalnem 5ol»tvu. Povabljene bodo razne korporacije Jn zaim tere*irani    krogi.   VpraSanje   6trokovno   na daljevalnega   žol«tva   in   vajen^e   zjiŽftite   je pri nas čedalje bolj perece, kar je pokaiala tudi eeja iotekega odbora za strokovno nada-ljevalno   »oletvo  za   meeto   Ljuljano.  Nada
I je valno etrokovno  »olstvo  v  Ljubljani  nima pravega  razmaha.   Med  drugim so tudi ugo-tovili, da n. pr. čevljar«ka u&lnica-delaviLi ca nima u«nja za izdelavo čevlje^, kljub temu,  da   ie   lani   dala   me«tna oMina  za   njo u&nje„   ki  »o \x njega  izdelali  21   razii-čaib parov   čevljev   pod      vodstvom   strokovnega učitelja   Sleinmanna,  sole   obla£Hne   stroke, ženeka in  moška. pa namata primemih pro-etorov za  krojenje in kroino  risanje.
—lj IV. poljudno-inanstveno predavanje PrirodoslovnegB, druJtva. Primarij dr. B. Lavri«. Transplantac^a tkiva pri človeku. Predavatelj nam bo poka2al, kako moderna kirurgija omogeto. nadomeflčanje izgubljenih organov pri človeku, oziroma kako popravlja po*kodbe na organlh (re-paraturna kirurgija). Gre za transplantacije kosti, keže, iivcev, miSičevja in ćelo org-anov (Voronov). Predavatelj bo tudi opozoril na praktične vidike, ki vo-dijo v tem pogledu kirurgijo na vedno nova polja. Predavanje bo pojasu je valo 34 slik, med njimi mnogo rentgenoloSkiiu Predavanje se bo vrčilo v torek 3. novembra t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zsbornice. Vctopnina 6, 4 in 2 Din.
—lj Rimaka grobnica za rimskim zidom. je »pod streho«. Pred tedni snio poročali, da za rimskim zidom, v novem parku, zida jo pravo rimsko grobnico, in sicer za sarkofage, ki »o jih odkopali na Grohar-jevi cesti. Zđaj je ta neaavadna grobnica, kakrine ni pač na nobanem našem poko-pal!5cu, >aj lele v parku, že obokana. Ta stavba Je v resnici kamnit cbok, ki slo-ni na širokih, masivnih podstavkih, lok je polu, tako zvani rimski. Pod cbokom bodo sestavili razdejane sarkofage, ki zdaj le£e med drugim kamnom v paricu. Nad   kamnito  grobnico   bodo  najbri  zloži-
II   iz  zemlje  in  ru5«?  piramido,   ka'ršno ^o nad predorom  zidu  v Murnikovi ulici.   Sicer so vrtnarska dela v ^lavnem  Že končana in  zasaj&na  so  okrasna  drevesa,  po većini hrasti, ob Goru/p^vi ulici pa  bukve za Živo mejo.
—lj Drevi ob 20. uri bo v veliki Filhar-monični dvorani ponovna izvedba laszto-vega oratorija Kristu«, *1 je napisan za 5 »:llBtov, veli)c zbor in simfonićni orke-ster. Ravnatelj Mirko Pollč je to delo na-študiral do vseh potankosti z naj več jo pre-ciamostjo ter ga pri prvi izvedbi začetkom mlnulega meseca zma^ovlto ixpoljal, tako da je delo zapustilo pri vaeh poslušaj-clh neizbrisen spomin. Pri koncertu aode-lujejo solisti: 2upevceva, Kolacio in Tone Petrovcič kakor zadnjic, na novo pa sta prevzela vloffe aJtistka ga.. Berncit-Go-lobova Franja in tenorist Jože Gootič. O^ali aparat je isti kakor aadnjie, to je Ljubljanska. Filharmonija in pevski zbor Glasbene Matice. 2a.ctek koncerta je tc*-no cb 20. uri, Votnec nekaj pred 23. uro. Na nocojfinji koncert še prav posebno opo-2iarjaino obfiinatvc iz bllinje ljubljanske ogrlice, da porabi priliko in po-eti koncert, za katerega veljajo izredao iuzke cene od 10 do 20 Din. Sedefi se dobe v -'njigurnJ Glasbene Matice od 10 do 20 Din, dijaSka *tojttca pa po S D^.
—lj Preminula je idri]tka rojakiaja ga. Ivana Jurjevči^eva, vdova po radniškeni nadgledniku, v visoki dtaroati 78 let. Bila je dobra mati tvojim treoi otrokom. Blago ženo« ki «0 jo poznali v«i ljubljanski idrij-eki rojaki. spremimo k ve5ne»niu poSitku danes ob 16.90 na pokopa- iMe k Sv. Križu Upred hiše žalosti Da KrakovOtem naai-pu 10   Bodi Jt  Vahka temi ja!
—ii   Tatrine   r   Ljabllani.  Izpred   hiie 91
10 v Praiađcovi uliei je te dni ukradel nek-
do  Antoniji Florjančevi  za 400  Din  perila.
i V noći aa petek je neznan prijatelj kokošje
pečenke ukrade! z dvor-sča Arturja Pavli-2a v Samoći ulici 8 kokoii vrednib 240 Dia. Iz šolikega po»lopja na Prulah ie tat ukradel Leonu Janežu 190 Din vredea, usojat •uknjie. V hido it. 11 v Zvonarski ulici •• ie ta dni vtihotapil berai, ki ie odne*«i 200 Din vredno, š-vano odejo. 2 nara b&r-L]ev in kratko rjavo «uknjo. 0^xock>vaiu stranki £ma Kantar in Marko Poglič trpi' ta skupno oicrog bOO Din Akode.
Iz Celja
—c »Jugoslavija in najnovej&e razmerje sil v Sredozemsketn morju« je naslov pre-daranja. Ki ca priredi tukajšnji odbor Jadranske straže v Četrtek 5. novembra ob 90 da Ljudtkem vaeučilišču (me^fiaiiska šo-laX rVedavjij bo g. dr. Branko Vrfion. publicist i2 Ljubljane, ki bo podvige! podrobni analiii antagonizam velesU v bazenu Sredo-zemakega morja. kakor se ta poja vi ja ▼ najnovej^ein času. od zavzetji Abeeinije dalje do ftpanekUi dogodkov. Ta »pločai problem, k; 1^2! še vedno na mizah vse^s ev-ropikih državBikov bo na veta) Se po sebe j na položaj ćredozemskih držav. zlasti manj-Slh. ki stoje v vphvnem območju vsakega izmed glavr.ih protaironistov. ozirajoč se pri tem £e prav po^bno na položaj nače države. To telo aktualno predavanje priredi Jadranska straža kot spomlnsko proslavo na dan 31. oktobra 191$. ko 50 zapla-polale na 'adjib Jadmripkefra morja naše narodne zastave, in ko je 3 tein priMo v naše roke tudi na?e morje, ki ga. moramo še danes braniti. In bač & tem v zvezi je tudi to predavanje. Zato vabimo v?o na*o javnost, da se tega predavanja v obilnem ?tevilu  bdeleži.
^--c Na Vseh svetih dan so romale mno-žice na o-koliško, me^tno. vojafiko in bolni-ško pokopaliSče h grobovom. okra&enuu a cvetjem, zelenjem ia lučkami. Združeni mo-ški zbori Celjškejara pe%-»kega društva ter »Oljkec in »Celjskega Zvona« so zapeli ob 15. na okoiiškem. nato pa na mestnein in voja*kem  pokopj»li-^u ve^  ž«lo§tinlL
—<s 1188 tujcev in sicer 889 Jugoslove-nov in 299 inozemoev. med njiini ft leto-vi§Carjev. je obi««kalo v oktobru Celje, do-čim je obiskalo Celje v let ognjem septembru 1459. v lans»kem oktobru p*  1260 tujcev
—c O občutju zakorcntnje.no«ti odnosno brezdomovinttva pr'ede na dugevni razvoj mladepra Sloveka bo predavala v sredo 4. novembra ob 2<). v mali dvomni Narodnoga doma pernica Ruža Luci ja Petelinova. Predavanje bo  priredil  klub Primork.
—c Umri je v ?etrt&k zvečer v celjski bolnici v starnsn 65 let višji sodni oficiaJ v p- gr. Fra ne VVoitz iz Celj-u Pogreb bo <ia-nes ob 16.S0 12 mrtvačnice na mestnem po-kopali^Cu. Pokojniku bodi ofcnnjon bl9«r spomin.   svojcem   n?ln  iskrpr>o   sofnljp!
—c S hrbtom je padel na se'drO. Ko je 401erni rudar Ivan Golouh & Trnove^a pri Laskern delal v grozdu, mu j« na neki 6tr-mini spodrsnilo. Pa^lel je t^iko n-esrečno na sekiro, da se mu je oštrina sekire zarila v hrbet. Težko po^km^ovane^a Golouha so prep*»ljaJi   v   celjsko   bolnico.
—c Strelske tekme celjske sokolske iu-pe se bodo pričele v nedeljo 8. novembra ob pol 10. dopoldne na vojnškem streli^ču v Celju in se bodo popoldne na-daljevale. Doslej je bilo prijavljenih 7 vrst in sicer 2 Iz Celja ter po 1 iz Griz. z Gomilskega. ii So-Štanj-v.   Zagorja   in   z   Zidanega   mo?ta.
—e Noeno lekarniSko službo ina do ▼&«-tega petka 6 novembra k_r. dvoma Uk*m* »Prr Ma rij:  poma^aj« na Glavnem tfgu.
—c 32 primerov smrti je bio v oktobiu v Celju. V mtttu J§ umrlo 10, v javni bolnici pa £i oeeb.
—c Umrla je v petek v Celju t visoki staroati 87 let ga. Marija Homs<3ha*ova, v celjski bolnki pa je umri v soboto 4Plet-ni čevijar   Ivan   ^Uamnikar  iz  Trbovelj.
—c Dve nesreiL V fletrtek si j« i?5!€tni br«po*H»ii delavee Stanko fter^s 1 Bo-rovega pri LaJkem pri padcu zlomu" desno roku. ▼ petek p« se je lOlctui kljuffavn'oa'"-»ki ▼•jenec Arg-ust Perko s Sp. Hudinj«* pri pa-đcu hm Sipo močno porezni po d^pnl roki. Po-ne«re^n<?A se sdravita v c*-1j*ki bolnici.
!z Maribora
—   Gledali***. V tore>k ob to. uri ponove učinkovito dramo »Prva  lejij*«   R-eprira je za   red A.
—   Šopan  se je vrnlL  Iz  fV<igTs4f»   s^  je vrnil   župan  g. dr.  Juvan  ln  to pet previel svoje  posle   Na  pristojni'h   m^srih  je Tneptai župan   dobil   smernice   za   s^tavo   prora'un.i in   ift^ot^Tilo.   đo   dobi   M#*tm   hrajilni^ obljubljeno   po-ejilo.
—     Kncflnja    MeKlenburika   v   Mariboru. V   eptek   Je   pritpela    v   Uaribor  kn*sr!n,i.i Mokl#n>nirika.  ki   se  mudi   s*d«j  nn   Bl^u. Osrledala     »i   je  ranimivosti   nif^t*   in  bil.i nad prirodnim i  leno tami  ohđmvvk* prent^l-nice n^4 vse vihičena.
—    Preložittv   ceete   Maribor—OravOfrad. ^pomladi   bo   pri£#l   aretki   c*stnl   odbor   v Mariboru s »oestnimi deli na c^ti M«ril>or— Marenbenr—Dravoirrad. To o#«to hodo pr*^ loJUi tako, da bodo odpravUI velik ovin*V proti  BresteTPici.  Tako bo  peljala o«w   iz Maribora  mimo   Maribor*k«£a  otnka   -r   Bre-steraico in dalje  proti  DrmvogTadu.
—   Vrbanova  allea   v   »plamenlh«.   V   po-boto dopoldne »o MH mariborski gaallci olv veMeni. da  gori  Dežmanova  bila  ▼ Vrba-nori ulici.  Re* j^ bUa  vm  ulira   Mvjta  v dim.  Gaeilci  so ugotovili.  da  jih   j*  nekdo pote^nil.  kor  so  Ie v dimniku  lai^ali   sa je in ni  bilo  prav nikake požarne nevnmostu
— žena je pobegnila poj^es+niku Linroio.hu od    Sv.    Lovrenca   na    Pohorju.    Pogre&ina Elizabeta   je   36   let   stara,   emha   in   pree-ej velika.   Za   njo   poizveduje   mariborska   policija.
—   S  ft&Mjo preklil  glavo, V mariborski bolnici se bori s smrtjo 321etni tesar Fran-c Vrbnjak  iz  Rogliekega   vrha   pri  Ptuju. Imenovani   je   posta 1   Jrtev   neznanega   napadal-ca. ki  mu  j©  s  sa,bljo  —  tako  je  izpovedsl ranjenec — prekl.il srlavo
—   Kazen  za  uboj.  Pred sodnrki  m^'e^« kazen*kei?fi   sena^   je   včera.!   »tal   22-1 etni h'ai>ec    Herman    Vohak   i-7   Zq.   DrepVka. OKtožnica   mu   ofiita,  da   ie   1\   »eptemSra s   kolom   ubil   t>ose*tn*ka   PavU   Dvorniks. ki   je  v  viTiierw>§ti    tzriv«]    nie^<nT6ga   go-anodarj«.  Otv*oženec, ki   je  deja<nje priznal, je bil o'->sojen  aa 4 leta  rrbije.
—     Hud     karambol.      V    Košakih      #t& smoci   trćila    tovom*    avtomobila    trgove« Valentina Trea in  mtsarja  Ivana Kranjca iz  St   lija.   Obe  vomli  sta  popo'jnoma   r«z-bitti in Ie izredni treči   je prtpiaati, da   »U ostala   vozača   neT>oškodovana.
—   Tujskoprometna zve^a   »Putnik«  nam sporoca,   da   bo   Ju^oslorenska   L'oyd  e.   d. s    1.    januar jem    1°3?    spremenil    ^edanjo redao progo Ja-dran-Levant t se^oniko, ki se bo vrtila Ie v cnesecih:   juni.   juli, sep-
tember tn oktobex in to kakor sc<ku s od-hchdom 12 Tf«U v doen 2a. ihajA, li. in 25. juaija. 9. in 23. Julije 3- i& 1*. aaptom-br« in 1.,  13.   in   29.   oUobr«     Te   proge
vzdržuje luksuzni parnik »^Princcsa Olga«. ki bo izven zaposienjA na sezonskih progah uporabljen za krcana potovdnja. ki ne bo-do zaosrajale za priznano e-pini potov«.n>i 4>*rnjk* »kraljice >Lax:j^ . za k »icre &o rK)tniki   nđ-dvse   navduSeni.
Iz Krafna
— Regulacijama oa^rL /.iiano i1, da »e ro^ulacijiki naCrt Kranjii pripravlja ie d^-£o in <Ja iw> ni narejen, ct'prav tv scul*?>a.i mfr jenja že iivrfcenA. i^prsiv bi I »U ta r*1 gTilaeijaki oaćrt dane* izoelau, bi bil pa po najnov<?jAih dorro*'k*h n^popoln. S komasacijo   primskovsk^   obt}in^   kr^njp^i.   ?*«a.)   M
pri    dc^edanjib    priprav?h n  regu'anjifVi nacrt n; upnštfva'o   ip avtrm.*»t.iCno n3ft.ii.i pjtjeba  po Dovtni. p^več^uiui  mej.tiu Lf.inj sk^ga   t<»riroi;j.T   prila^o^enem   re^ulacijakeui DaCrtu.   ki   ho   apo^teval   v?->   ramol'krv^r   <**-rona.  '.^Uo   ^A^^ni«?a    kof   lv>1o?^.t   v#Hk<* g*   Kr^nju.   Vovetnn   m/'riu   n*  bo   mor^-a prilas^'liti   v^^   rk^ii'1*!   Knnja.   ki   j*   d^ ^siaj   le   malo   *V   pi   splob   nU*   uj»oM«»vaN pre^ipi?  regul,ir;jp   K^r  w> ti novi dfli   me sra   «ielom«    i*   puikliui    bo   £o   t^ra   t^tje datj   iim   hsrnionii'uo  r^bito  in   s^lvinoft   po pr^<lpir-:h   nacrta.    Pr^vi   n#»kn;   <1n*v»    »*■   j« mudil   v   Kranpi   arhitekt   i:.   Ivan   Vurn k. ki  *i ]e * c^rkv^n^pa In vr*i<>vrKi/>*g.i  st.«;-pa   o^l^lai  vgr>  konfi^urar Im  t*»r<*na   t^r  ^^ daj  prou^ij^  to  vprsJanj^.   Njemu j^  po\vr j^na   nalog.1    d«   i»<l«*I;»   otnurek   za  novi   r»' pila*-ii*ki   nn'rt.
—   VfKiovoJna akctju napreduje.    Te ira previemajo cevi za  vofiovo.tnp rro*° ra*^"* PrebaCevim   in   Voklom.   »  ffm<r    bo  vodovodna  proga  kran-skejTA  vodovodu   fo*\tU krožna proga ter bo voda lahko ri-kuliraU po vsem omrežiu.  radi c^aar Je prifrokova-ti   Uboljšanje   a*-1an.1ih      mi^^mih   raxmftr. Radi  omogočenejra  krož^nja,    voda  ne  hn zastajala v vaaeh Vogrlje in Voklo, kot do-»let   marveC  bo  h:te-a    v  kraie  man1*>jr* pritoka.      S   pola granjem   cevi   priftno   vmV ćam. Lx Beogrreda ie pa pričakute odobrit*v gradnje dru?** etape   to je dovod vode iz novega  rajetja v  Novi  va*i  nad  Preddvo-rom v aedanji tupal žki   rezervoa,r.  Clm bo izvedeno to, voda v K ran ju ne bo prtmani-kovalo. — Splolnj nacrt velikegra vodovodn za Knnj ln vaat proti  ftknfji Lokj  Je pe-daj  nekoliko »premenjen.   Iz Pređdvora bo glavna   progra   položena   skozl   breako   polje do Brda. odtod akoii Ilovko in Rupo v se-danji  kranJiKi  rcrervoar.    Vaai  na  desru strani te proge. kot Bela, Kokrica, Etobovh itd.  bodo     lai\ko  dobile     prikltućke     nm. U g-lavno cev.
—   Progjak je utonil v Savi. V loboto dn pnldn^ !*o n% Gorenji  Savi pot^irnill \i ft* vp mrtvega  741^tne^ra b<*ra^A Vrhunca  An tona biv&ega mizajji iz Topole, obalna SrV oa. Zvf»?er *»*» je ^*» nnhajal pri nek<nn km^> tu na Oorenji ?avi t.*>r pripov<>doval, d* ftrf z   rlakom    ▼   VM>lnico.   Potem   pa   je   od^l Ln i© ne ve, na kak nafin je zablodil t Ra vo,   kjer   je   utonil.   Iz   Kranja   so   priptrljal' krsto.  nato   pa   *.o   ^a   odpeljaii   v  mrtvačnico  v Srnartno. Sedaj  je   »romAk   reten  bo. lemi. rev^ine ln rseh nadlocr.
6oUkA naiogtk
Profesor da ućenkam drugregra lotnikt trgovske sole nalogo: Opisati požar. Neka učenka je opijala  požar takole:
— PoŽa.r© povzročijo pog-oato otroci. T nastanejo is neprevidnosti ln lahkomiaMno sti.
Beseda 50 para. davek Din 3.—, oeeeda 1 Din, davale 3 Dio
preklicl
Za   pismeoe  odgovore  glede  malih  ogLasov  je  treba  priložiti znarako.  —   Pop usto v  za  maie oglase  ne priznamo.
Bf«eda   50   par.   davek   3   Din Najinan.iši    zneaeii   8   Did
HUBERTUS
nepremoeliiv,       temnoeiv   in   v razlienih barvah po 250 Din ler veia druga ob'a-'ila po neverjet-no  nizkih   cenah   pri   Pr&.keriu Ljubi ana.   Šv.   Petra   c.   14.
Sveže na'finejše  norveško
BIBJE     OLJE
iz   iskarne
DR.    G.    PICCOLIJA V       LJUBLJANI
se  priporoca   bledim  iB   sla-botnim oaebnm.
Beseda   50   par.   davek   »  Din Najman;5i   zoe«ek   8   Din
GRAMOFONE
in sramofOnake plošč* biv^e tvrdke A. Kasber^er dob U po razprodajnih cenah v Dalmati* noa-i ulici 1<V na^proti hotela Sfrukeli.                              2804
j^^Hc     ^i ^p w    ji a %^ 83R9
Bse«da   50   par,   dave):  8  Din Najmanjti   zneaek   8   Din
KTJPUJEM
bukovo ogljft, akumulatorj# 2a e^aktriko 65 do 110 volt, «no malo prešo za faiz tetrešno) opeko rabljeno ali novo. Ivan Prahin.   :>av*ki   arof,   kok>dvor.
2S25
Ba&eda   50   par.   daveJc   S   Din Namianj^i   ineeeM   8   Din
STANOVANJE
dvoeobno z vrtom oddam ^a deeember, Naalov v upravi •SIov.  Nirodac                        2858
STANOVANJE
ezto in dvosobno takoj "ddain Ob ventila t trgovini, Cojzova ceeU   1.                                      2851
JAVNA  DRAŽBA najdenih  predmetov  se  bo  vr-Illa  'žrze 4. novembra  ob 9. uri na   fflavnem   koloilvoni v   Lj ubija oi.                                           2850
proda
uprava .,Slovenskega Naroda1* Ljubajana, Kaafljeva ulica Stev« £
NOVO   TRGOVINO
u*, sv. Petra cesti št. 30 je otvorila znano solidna tvrđka
F. I. GORIČAR
kjer bo tmela specijalno zalogo platnenega in oombažasteg-a blaga, na pr.: platno — kontenino — flanele - prte — aervete — namizne garniture — gradi za zimnice - - inlete — volnene in prelite odeje od priprostih do najfincjćih kva-litet, flanel rjuhe, pernice, blazine, perje m puh, bombaž za odeje, ter izgotovljeno moSko, damsko, otro5ko in posteljno parilo,   pletenine  in   trikotažo
Rogatu itblra blaga za poroene opreme.
PRAKTIČNA DARILA ZA RAZNE PRILIKE.
V   delo  prevzamemo  vse  vrate  perilo,   kompletne  opreme   za neveste,  kar itgotovimo soll<lno po najnižjih oenah
Da se nova trgovina vpe!j<>, dobi vsak, kdor kupi nad25.— D:n primrrno r^ivlnirinodirilce
2rub!-c"codno priliko
od 31. c&t. đo 10. nov.
Velika    odprodaja
cea- 200 raznih damskih plascev od 150 L>m naprej \n za rra. 20<> dani5kih plaA^ev blajfa po ze\o nizki c*».ni. Prodaja s« v skladišnu                                                                     ^
Tyrševa cesta št. 41 \
naiprotl  Sv.  Kriltofa \
Naznanilo
Cenjenemu očinstvu vijudno naznamani, da »fm pr3-»elll  s\Tojo obrt  iz   šolsk?ga  drevor^fia   na
SV. PETRA CESTO 61
v lokal, kjer sem imel dosedai svojo podnižni^o. Zahvaljujem se ceuienim odjemilrem za njihovo niklo-nienost t**r s« pr.poroCam 4e za naprej. V ?.^\orri W,i--> lrnel vse vrste »vesela me«a kakor Ludi jazu;1 n.esnc izdeike po solidnih dnevnih cenah. Na željo rt ranko honj dostavlja! tudi na dom v vsakl množini.
JOtE ftfUHAR. mesar in prekajevaler. Ljubi iann
^V   PETRA  CESTA   61         TELEFON  32-40 CELOVSKA CESTA 43 — TELEFON 20-"2, r »:■ ■ 1 ?ni   1
Stru 4
»8LOVBN8KI   NARODc, poitedeljek, 2. novembra 1996.
Stev\ 251
Naši mnšketirji
gredo v Afriko
Pančec, PalfcMte, Kulraljevtt In MUlč ae «4pd)e)« te
jutri ali ▼ sretfo
Ljubljana, 2- novembra. Najboljši teniSki igralci Jugoslavije se pripravljalo na daljšo turnejo po južni Afriki. Tuđi pred dvema letom* so bili na deljšcm gostovanju v Indiji, kjer so znatno napredovali in so se poaledice videle pri takmovanju za Davisov pokal. Zdaj jih vodi pot v crni kontinent, kjer bodo ostali 3 in pol cnesece in odigrali 18 tek em, med njim i    3    Tcprczen tančne    Jugoslavija: ju zna
Afrika. Naši mušketirji, Punćec, Pallada. Kukir
Ijević in Mrti<5, sc odpeljejo že ju*ri ali ▼ sredo. V Genovi se bodo vicreeli na i talijanski parnik »Julij Cezar« in bodo plutH mimo Gibraltar ja in vzdolž zapadne afri-Ske obale do Capetowna, kamor bodo pri-speli 21. novembra- Tu bodo imeli teden dni počitka. ki ga bodo izkorUUli za trening. 28. novembra je na sporedu prvi re-prezentančni dvoboj med Jugoslavijo in južno Afriko. Naslednji njihov n-astop j« v Grahamstownu proti reprezentanci vzhod-nih pokraj in. Iz Grah«msftowna potujejo v Port EHsabeth, kjer bo 5. decembre rcvanž-no srednje z vzhodnimi pokTajinami. Pot jih vodi zatern v East London, kjer bodo počivali do 12. decembra, na to pa nastopili proti mestni reprezen tanci. Nadaljnja etapa je Johannesbura, moderno milijonsko me~ sto v osreju deže»le. Od tu potuj«jo v Pre-torio in nasitopijo proti reprezentanci Transvaala. Takoj po tekmi se naži mušketir i i  vrnejo  v  JohflUDesburg.  od  koder od-
PaOada
potajejo 2 avtom v Benooi, fcjer je aa spo-■eda ekshibicijski nactop. 26.  decembra sc
srećajo z južnim Transvaalom. Na Novo I eto in naslednji dan je ▼ Johaonesburgu prvo reprezentančno srečanje Jugoslavije * južno Afriko. 6. januar ja igfajo v Eastcour-tu a severnim Natalom, na pravoslavna Bo-žiž pa v Pietermaritzburgu proti Natalu. Sledi enoteden$ki odmor v Durbinu m nato ponovna   tekma   z   NataJom, « 21.  in   22*
januarja dru^i mafteh z južno Afriko. Sledi nastop    v     Betleemu,    28.    januarja    pa    v
Kroonstadu. V febraarjti bodo igrali ▼ Kimberlcyu, od koder se vincjo ▼ Cape-town, da igraj© še dre tekmi: 20. februar ja proti zapadnim pokrajinam. 26. in 27. febr. pa tretjo tekrao z južno Afriko. S tem sreća njem se konca turneja. Sledi povrate* v domovino, kjer jih bodo ft* kale težke naloge.
PttDČec
Naš teniski savez vodi pogajairja z zna-nima teniskima profesijonalom« Francozom RamilIonom m Nemcem Niissleinom, da bi eden od njiju prevzel trening naše repre-zentance za Davisov pokal.
sfe
Za nogometno tekmo Nemčija : Italija, ki bo 15. novembra v olimpijskem stadionu v Berlinu, je rezprodanih že vseh 106.000 TOtopnic.
Madžari nameravaj© v Budimpešti prirediti mednarodni plavalni miting, kjer bi bila glavna točka srecanje reprezentančne evropske štafete z madžarsko na 4x200 m prosto. Evropsko štafeto naj bi sestavljaili Nemci Plath, Heibel, Fischer in Anglež Leivers, Madžari pa bodo postavili Grofa, Lengvela, dr. Abaia in Csika, ki so na olimpijadi zasedli 3. mesto za Japonci in Američani.
Klsk optimistov
V Budimpešti ie bH nedavno ustanovljen »Kiub optimistove. Že takoj po ustanovitvi •e j« pokazalo, da bo imel klub mnogo čla-nov in prijataljev. Priglaiijo ae namrt j ved-no novi elani, oepmv je Članarina precej vi. ■oka. Zdaj ima klub že toliko Članov. da je predtednllc «kleni3 izdajati Uubovo ^Usi-k>. Lift izhaja kot dnevnik in priobčuje samo take r«ti, ki nikogar ne razburjajo. niti ne £alo*te. O nobenem umoru ne poroT-f . ta Hsi. o noben.]'  tatvini ali pone-verbi. *anu   |
veaele vodi in dobre nomee ao v njem. Zato tuđi uredništvu ni treba priobčevati noben ih popravkov ali preklicev.
V»ak   klubov   iian      mora   čitati   khibovo
gladilo takoj zjutraj pri zajtrku. da je potom
čez dan  dobre volje.  Geik>  Li«ta   j«:  »Po-
gum in vera, da  bo v«e dobro«. Utajilo op-
tin>ifitov   ne   dela   drugim   liftom   kankuren-
ee, vendar pa na svojisten način dosega svoj
cilj. Čitatelje spravlja v dobro voljo In vsaj
pol ure na dan vidijo člani  Uuba evet ea-
no od  dobre, vesele ©tranL  V naćih  teikik
iftih je tuđi to mnogo vredno.
Tretji Molisonov polet
čez ocean
I»o>ed««H Mcrillov releor* je prd^osil sltoro za pet
Slavni angieški letalec James Molliaon, ka ao je crvignil v četrtek ob 20.40 green-wichđcega Časa ▼ Harbour Grace na Novi FundWidiji k poletu cez AtlamAski ocean, je fviletel v oetek ob 9-56 v CroJdon in prekoml tako skoraj za pet ur dosedanji rekord v tem poletu, rekord letalcev Rich-nana in MerillA, ki je preletel ocean xz Amerike do Evrope v 18 urah
To je že tretjii MoUisonov polet čez ocean. Prvič je letel 18. avgusta 1932 z irske obale, kjer se je dvignil pri Por4 Marnocku in poletel v New York, toda vreme mu ie preJcrižalo račune in spustiti se je moral pri St. Johnu v Kanadi. 22-julija 1933. je letel dnifji-č čez ocean in sicer s s<voio ženo Amv Mollisonovo. Startala sita na walleški obnili, kier je znamenito dirkališče za avtomobilske dirke. Pa tuđi na tem poletu slavni letalec ni imel prave sreee. Zmotil se je in ko je mislil, da je že blizu New Yorka, je strmoglavil na tla pri bridgepoTfskem letališču. 400 km od New Yorka. Letalo se mu je razbilo, Molii-aon in njegova žena sta bila ranjena. Toda
Moli i san ni obupal in £tm «e mu je notfih zopet prilika, je bil takoj pripravljen ♦regati nov polet čez ocean.
Moilison ima dobro letalo anveriške konstrukcije, enokriimk, ki dosele 400 km na uro. Teoretieno bi torej lahko preletel pot od New Yorl^ do Londona ▼ 14 ali 15 urah. Računati je pa treba x vreroenom* Prognoza je bila razmeroma ugodna, aecno nad «rednjkn Atlantikom ao divjali anežn*! meteži. Moilison je upaJ, da bo preietel ocean v 17 urah. v resnici je pa potreboval 19 cr in 49 minut. Vendar je pa prcfcost! kot rečeno Merillov rekord skoraj za pet ur 16 minut, ne da bi se ened potjo ustavil.
Ignac Daszynski umri
eialistidui ti&k vsega sveta spomnil tousta-eiaJifiti&ii tisk vsegas veta spomnil sousta-novitelja poljske socialne demokracije 1^-n&ca Daszvnskega ob njegovi 70Ietnici. Se-daj pa prihaja vest, da je Daszvnski v sanatoriju okrajne bolnice v Bvstri pri Biali umri. V tem mestu južne Poljake je Daszvn ski preživel svoja zadnja leta.
V trenutku, ko je na Poljskem prevlada! vojaški duh, se je pot-e^nil Daszvnski na-zaj. Pokojni je bil prijatelj Pilsudskejra in z njim je po vojni gradi! poljsko republike V začetku fo bil predsednik začasne ljud- j ske vlade v Lublinu, poznejp. v letih 1920 in 1921. pa namestnik pro<ls<Hinika vlado v Varšavi V aprilu 1928 je bil marSal polj-skega sejma. čij^ar parLimentarne pravit*e Je branil proti staromu prijatelju PUsudskemu in njegovim častnikom. ki so se baš pre<l se<lTnimi leti. 31. oktobra 11>29, pojavili v sejmu. Takrat Daszvnski ni hotel otvoriti seje in to ie bil tud i konec njegove plavne politične kariere. To gra je živčno strlo in zatokoi se jo v zatišje F.kromne<ra de-lavske-^a sanatorija v Bvstri
Daszvn&ki je bil rojen leta 1866 v Zba-racu v Galiciji. Pred vojno in med njo je bil ena najmarkantnejšiih postav dunajske-ga državnejra zlK>ra, Bil je znamenit govornik   in   njegove jrovc»r<>  so   poslusaJi  v  par-
lamentu x MJveejo B&petOfitjo. Takrat je imel tu<Li dol>re zvez« » »ooialnimi demokrati drugih držav in večinoma jih do tvo-jo dmrti ni prekinil. Das^viiski je zja*t*I ii bede z lastnani močmi, s svojo iilavoutjo in vitrajnoetjo 6© je prebU do politične^« voditelja, med avetrijskhni Polja-kL Unive«r-zo je študiral v Krakovu in Curihu in ai-cer filozofijo, posne je pa pravo na uoivaraJ v Lvovu.
V'se njegovo Življenje je bilo posveO^no borbi za soe.ialrzem. NeJtaj ftasa j© bil tuđi v ruš»ki Poljski, kjer je bil sedeim mo^ocev zaprt* Po povratku v Galicijo je ustanovil leta 1891 prvo delav&ko druStvo. Od 1-eta 1897 j© bil ?lan av«trij*;k€»ga drtavnega zbora. Pred vojno se je mlelež-eval kot stastop-nik poljske socialne demokracije vseh mod-narodnih socialiatičnih kongrost)v. n.i kat^-rih je vzbujal s svojim govorničkim talentom splo^no pozornost. V zadetku vojne j« bil Se pristat Avstrije, od leta 1917 j<* P* *leloval   za  neodvisno   poljsko   republike
Iz škoffe Loke
—   Osebna  vest.     K sreskemu  naAelstvu v škof jo Loko je premeSćen g. Josip Thu-ma,   doslej   zdravstveni  pomoćnik  v  Ljubljani.
—   Sport   v   vojaških   krogih.     V   nedeljo đopoldne   sta   so   srećali   na   zelenem   polju sokolskega  s tad iona   v   Puštalu   dve   majstorici   nogrometašev.   sestavljeni  iz   vrst  I. planinskeg-a polka.   Igrra  je  bila  kljub  promoči   Bohinjcev   lepa   in   zanimiva,   viskozi fair. Pravično in dobro je sodi] g\ Ma-tulj.  Gostje so  upravičeno  zmag-ali  tn  rabili  ^našim«  štiri gole,  doćlm so odneaH  1« eneg-a.  Pri  tekmi  je sodelovala  tuđi  voja-ška godba. Le Skoda, da jo bila tekma *• đopoldne ob 9.,  tako da je prebivalstvo ni moglo posetiti v večjem številu.
Prha
—  Gospodična., do uše« a em zaljubljen v vaa.
—  2e prav, kar pomenitc »e z mojim otetom, on je psihi jat er.
6°lo obligacijsko posojilo
mestne obeine ljubljanske.
Obligacijskega posojila, kl Je bilo razpisano dne 10, oktobra za mesec dni, je do sedaf podpisanega đelotna v knjižicaha deloma v gotovini v svoti Din 27-000.000*-%
Se pred potekom roka presežena vsota, je najboljSi dokaz, s kakšnitn zanpanjem je javnost sprejela ta razpis ia v kako obilni meri je segla po obligacijah*
Prvotno dolo2eni rok — do 10. novembra — se kljub ie zdavnaj doseže ni vsoti ne bo skrajšal. Mestno knjigovodstvo, Mestna hranilnica in vsi že v razpira imenovani denarni zavodi Se nadalje sprejemajo podpisovanje obli-gacij pod prvotnim! pogoji: 6% obrestovanje, izplačevanje po žrebanjn tekom ls« let.
Namen posojila je: vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilniee. Ta namen pa najbolj dosegajo podpisi v gotovini, kl je prav v teh obligacijab najbolj plodonosno naloiena.
Poslužite se te izredno ugodne prilike. Izrabite zadnje dni, da si zagotovite: na jvišje obrestovanje, gotovo izplačevanje in popolnoma varno aaložbo.
E/VULE GABORIAU                                                   49
ZHKONSKI IH   C| U NEZHKOHSKI   a3 I II
ROMAN.
In ne da bi čakal na Daburonov odgovor, mu ie pojasnil dogodske, o katerih je praivil pred dva-najstimi urami očetu Tabaretu.
Bila je ista zgGđba z istimi okoLnoatmi, ista obilica točnih ki tehtnih podrobnosti, samo glas je bil drugacen, Kakor je bil mladi advokat prejs-njega dne oster in odlocen, tako je bil zdaj v sobi preiskovalnega sodnika oprezen in trezen.
Lahko bi domnevaili, da meri svoje pripovedo-vanje po poslušalcih tako, da je oba preslepil ena-ko, samo vsakega na svoj način.
Očetu Tabaretu, preprostemu človelku, je poka-zal prekipevajočo jezo. Daburoou, visoko inteli-gentnemu možu, je pa pokazal svojo veliko razsod-nost in zmernost.
Kakotr je bU ogorčen nad krivičnostjo usode, tako je na drugi strani resignirano sklonil glavo pred njeno slepoto.
Z resnično zgovomostjo in redko nadarjenostjo napraviti vtis je pojasnil preiskovalnemu sodniku, kako je bilo z njim drugi dan po stra&nem od-kritju, opisal mu je svojo bolest, zbeganost in dvome.
Da bi podprl svojo moralno gotovost, je potre-boval  pozitivno  pričevanje.  Ali je mogel  upati  v
pričevanje grofa ali gospe Gerdvjeve, sokrivcerv, ki jima je bilo ležeče na tem, da ostane resnica prikrita? Ne! Pač se je pa zanažal na pričevanje dojilje, uboge starke, ki ga je ljubila in ki je bila ob zatonu svojega življenja arečna, da odvali tako težko breme s svoje vesti. Zdaj, ko je mrtva, so postala pisma v njegovih rokah brezpomembna.
Potem je preše? k svojemu razgovoru z gospo Gerdvjevo in tudS pred preisko«v«tlnim sodnikom ni prlkril nobene podrobnosti, kakor je ni pred svojim starim prijateljem. Dejal je, da je od začetka vse tajila, ko jo je pa spravil z vprasanji v zadrego, se je uklonila pod težio dokazov in v tre-nutnem obupu vse odkrito priznala. Izjavila je pa takoj, da svoje priznanje preklkmje, ker je pripravi jena storiti vse, da njen sin ne izgubi svojega visokega pofložaja.
_^d tistega dne so po adtokatovem mnenju iz-^■h*(rvi znaki bolezni, kl ji je podlegla bivSa ljubica njegovega očeta, Noel se je razgovoru na đolgo in Široko tuđi o svojem sestanku z vUcom-tom ComznactDom. V svoji zgovoraoati je zadel zopet v nekatera protiaJovja, ki so pa bila tako neznatna, da bi mu jih bilo teiko očitati. Sicer pa ni bilo v njih nlčesar, kar bi bilo Albertu v škodo. Nasprotno, naglaial je, da je napravil nanj ta mladenič najboljfii vtis. Njegovo odkritje je spre-jel z izvestnim nezaupanjem, to je res, obenem xm s plemenito ocfioćnoat jo in kot olovek đobrega srca, pripravijen aklonifci glavo pred dokazano resnftco. Končno je   skoraj   navduieno   naslika!   podobo
svojega tekmeca in z nobesno besedico ni omenil nj&goveiga. blagostanja, kaj sele svoje zavisti. Go-voril je o njem tako, kakor da mu je iskreno na-kionjen in da vidi v njem svojega brata.
Daburon je poslušal Noela z največjo pozor-nostjo in z nobeno besedico, nobeno kretnjo ni po-kazai, kakšen vtis je napravil nanj. Ko je končal svoje pripovedovanje, je sod-nik pripomnil:
—  Kako ste mi mog4i reci, da po vašem mnenju zukomur ni bilo ležeče na smrti vdove Lerougeeve?
Na to vprašanje advokat ni odgovoril.
—  Zd! se mi, da postaja položaj vikomta Com-marirta   skoraj    nedotakljiv.    Gospa   Gerdvjeva  j«e zblaznela, grof bo vse zanikal, vaša pisma pa ni-česaj-  ne dokazujejo.  Priznati  je treba,  da  je ta zločin za tega mJadeniča velika sreča in da je bil storjen po čucmem nakfljučju baš njemu v prid.
—  O, gospod   sodnik, —   je   vzkliknil   Noel, — odločno proteetiram, to natolcevanje je strašno.
Sodnak je skrbno opazoval odvetnikov obraz. Ali govori odkrito ali igra velikodušno komedijo? Kaj će se res ni nikoli og*lasfl v njem sum? Noel niti z očesom ni tremil in takoj je zopet nadaljeval:
—   Kakšne razloge je moral  iraeti ta mladenič, da bi se troocil, bal za svoj položaj? Saj mu nisem rekel nobetne besede, tuđi posredno ne,  ki bi bila izzveneia kot grožnja. Nisem prišel k njemu kot pobesnef tožnik, ki je prišel ob vse in ki hoče, da mu takoj vrnejo, kar so mu vzeli    Pojasn« sem Albertu, kako stvar v resnici  stoji,  rekoč:  Tako in kako zdaj sodite? Za kaj se bova odloćila? Bo-
dite  sodnik!
In on je vas prosil, da mu dovodite nekaj 6asa za   premMek?
—  Da. Predu agal sesm mu taiko rekoč, da bi Sol z menoj k v<Jovi Leroug«evi, kajti njeno pričevanje bi lahko odstranilo vse dvome. Ni se mi zdelo, da me razume. Toda poznal jo je dobro, saj je hodfl k nji z grofom, ki >i je da jal mnogo denarja, kako** sem pozn-eje zvedel.
—  Ali se vam ni adela ta plemenitost čudna?
—  Ne.
—  AJi si morete pojasniti, zakaj vikomt ni kazal nobenega veselja, da bi šel z vami?
—  Gotova, kajti rekel mi je, da hoče prej prositi svojega očeta,  ki je bil  baš odaoten, naj mu vse to pojasni. Njegov oče bi se moral Čez nekaj dni vrniti
Daburon ni več dvomil o Noeiovi dobri voljt Noel je nadaljeval z nedolino iakrenostjo poštenjaka, ki se ga sumničenje še nikoli ni dotaknHo s svojem netopirjevim krilom:
—  Meni je bilo zelo v£eč, da hoče  takoj govoriti z mojim  očetom.  Bilo  mi  je  toliko  ležeče  na tem, da bi oprali to umazano perilo v rodbini, da sem si vedno žeflel  urediti -vao zadevo v prtjateđj-skem sporazuinu. Ceprav sem imei palne roke dokazov, sem  se hotel izogniti procesu.
—  Torej bi ne bili tožili?
—  Nikofli. za vse na svetu ne.    Mar naj W bll onečastal svoje ime, še predno bi ga sprejel? — Je dejal ponosno.
Orajnja Joa^ Zuypeia. — fm »HUoam tl^irnoi Trmn JoMtft. — fls opravo 1d Iniftnl đel Usta Otno Chrtatof. — Vrt v L^iMjam,