tETO XIV., 5TEV. '139 1
SLOVENSKI
Izdaja (asopisno-založniško podjetje SZDL »Na$ tisk« — Direktori Rudi Janhoba — Odgovorni urednik: Sergej Vosnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do »-52$ — Uprava: Ljubljana, Čopov« ■1- 50-IIL, telefon 22-575 in 22-621 - Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, z« ljubljanske naročnike 20-463, sa zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodn« banke 601->T«-163 — Mesečna naročnina 200 din
Cena 10 din
Veličastna proslava 10. obletnice osvoboditve Istre
TU SMO IN TU BOMO OSTALI!
Maršal Tito je govoril pred več kot sto tisoč Istrani. Tržaško vprašanje je za nas ogromnega pomena. Kondominij je danes najboljša rešitev. Normalizacija odnosov z ZSSR zavisi le od Rusov. Balkanski pakt bomo z vsemi silami krepili
Pazin, 14. junija. 2e včeraj,
ko je začela proslava 10-letnice osvoboditve Istre je prišlo do večerni ur v Pazin iz več krajev do 20.000 ljudi, ki so prisostvovali prenosu posmrtnih ostankov Vladimirja Gortana v njegovo rojstno vas Beram. Danes od 3. ure zjutraj so v Pazin vozili posebni vlaki iz vseh krajev Istre, Reke, Delnic, iz Ljubljane in Postojne. Do 8. ure zjutraj je prišlo v Pazin 26 posebnih vlakov in nad 300 kamionov in avtobusov, na katerih so se pripeljali prebivalci tistih krajev, ki niso z železnico povezani s Pazinom.
V Pazinu se je zbralo v ranih jutranjih urah nad 60.000 ljudi, ki so v velikih skupinah odhajali proti Beramu. Štiri in pol kilometre dolga cesta Pazin— Beram je bila od 5. do 9. dopoldne prenatrpana z udeleženci proslave. Ob 8. uri zjutraj pa je krenila pos'eđnja velika skupina z več godbami in predstavniki političnega življenja Is’re. Posebej je treba poudariti, da je med udeleženci bilo veliko gostov iz otokov Raba, Paga, Lošinja, Krka iz Zadra itd. da je prišlo nad 6000 prebivalcev iz okraia Buje. nad 2000 iz Kopra in od drugod.
Pb 9. uri dopoldne je bilo zbranih na s’avnostnem prostoru preko 90.000 ljudi, ki so se ob
pes-mi in godbi radovali velikega praznika Istre in nestrpno pričakovali prihoda maršala Tita.
V istem času so se začeli zbi. rati pred tribuno gostje iz vseh krajev Jugoslavije. Med prvimi so prišli člani izvršnega sveta Ljudske republike Hrvatske Vic-ko Krstulovič, Hinko Križman, Dušan Diminič, predsednik sabora Zlatan Sremac, okoli pol 10. ure je prišel predsednik izvršnega sveta Slovenije tovariš Miha Marinko v spremstvu Bo. risa Kraigherja in Vide Tomšičeve, zatem so prišli zastopniki iz Trsta dr. Dekleva, France Stoka, Eugenio Laurenti, komandant vojne uprave jugoslovanske cone STO polkovnik Sta. matović, zatem generalmajorja Nikola Ljubičič in Gaževič. Prav tako so do pol 10. ure prišli pred tribuno predsedniki okrajnih odborov in drugi politični predstavniki Istre.
Pred tribuno, ki je stala ob grobnici Vladimirja Gortana, je bila postrojena častna četa koprske garnizije, nasproti tribune pa je stalo 156 starih istrskih borcev, ki so bili ob 10-letnici osvoboditve Istre odlikovani z visokimi odlikovanji. Med temi odlikovanci smo opazili Vazni-slava Zanzeviča iz Prodola v okraju Pulj, ki je imel na prsih red bratstva in enotnosti II.,
zasluge za narod III., red hrabrosti, sedaj pa je prejel še zasluge za narod II. stopnje. Star je 70 let, je kmet, v času narodno osvobodilne borbe je bil komandant mesta Pulja ter predsednik okrožnega odbora za Pulj, sodeloval v NOV od 1941. leta ter je bil tudi ranjen. V razgovoru je izrazil veliko radost, da bo imel priliko videti maršala Tita.
Nekoliko od njega je stal 75-letni Jože Stemberger iz okraja Labin, star rudar iz Raše, ki je bil eden organizatorjev znanega rudarskega štrajka 1921. leta in dobil kot priznanje za požrtvovalno sodelovanje v delavskem gibanju red zasluge za narod II. stopnje.
Bolj ko se je ura bližala 10., bolj so postajali udeleženci velike proslave nestrpni. Vsi so se ozirali proti cesti, po kateri bi se moral pripeljati maršal Tito. Nekaj minut pred 10. se je to zgodilo. Na cesti sta sprejela maršala Tita Dušan Diminič in generalmajor Nikola Lju. bieič. Ko se je z njima pozdravil, je maršal obšel častno četo, medtem ko je godba JLA iz Ljubljane igrala koračnico. Skupaj z maršalom so prišli predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. predsednik izvršnega sveta LR Crne gore Blažo Jovanovič, član
izvršnega sveta Hrvatske Ivan Krajačič, generalmajor Milan Zežeij in viceadmiral Josip Cer-ni, državni podsekretar Aleš Bebler, naš poslanik v Rimu Pavle Gregorič in drugi. Ko le Tito pregledal častno četo, je ob velikem vzklikanju stotisoč-glave množice, ki ga je pozdravljala z mahanjem rok, z zastavami in z vzkliki »Heroj Tito!«, »Istra je Titova!«, stopil pred grobnico Vladimirja Gortana in z enominutnim molkom počastil njegov spomin, nakar je v spremstvu ostalih gostov odšel na** tribuno. Več ko 10 minut je trajalo, predno je lahko začelo veličastno zborovanje. Udele. ženci proslave so na tako zgovoren način pokazali svoje veselje, da je prišel med istrsko ljudstvo maršal Tito, bilo je to. liko lepih in zanimivih prizorov, da jih človek doživi le malokdaj.
Ob 10.15 je godba JLA Intonirala himno, nakar je mali pionirček poklonil maršalu Titu šopek rdečih nageljev. Maršal je bil izredno dobro razpoložen in je s tribune odzdravljal dolgotrajnim vzklikom zbrane množice.
Veličastno zborovanje je začel v imenu istrskega ljudstva Du. šan Diminič, ki je po kratkem uvodu predal besedo maršalu Titu.
Govor maršala Tita
Tovariši in tovarišice! Toplo vas pozdravljam in čestitam k de-setletuici osvoboditve Istre. Danes proslavljate praznik, ki predstavlja v zgodovini na ih narodov veliko in pomembno dejanje: po trina stih stoletjih je bila Istra združena s svojo domovino, da bi njeni narodi skupno s svojimi brati ustvarjali lepše življenje.
V teku trinajstih stoletij se je to ljudstvo borilo na teh tleh za svoj obstoj, za svoj jezik. Mnogo viharjev je šlo preko njega. Razni osvajalci so ga hoteli uničiti in izkoreniniti, posebno v času italijanskega fašističnega režima, pa so ga hoteli raznaroditi in ga asimilirati, da to ljudstvo ne bi bilo več to kar je — Slovenci in Hrvali. Ali ta mogočna in velika življenjska sila, ki se je tu pokazala, je dokaz kako zgrešeno Je. če se posamezne države, ki so zaradi posebnih okolnosti v gotovih dobzh zgodovine, vladale tistim delom sveta, ki jim ne pripadalo, skušajo danes ponovno vrniti na svojo staro pot.
Leta 1945 je bila Istra osvobojena. Osvobojena je bila s skupnimi silami vseh narodov Jugoslavije in z lastnimi sil2mi istrskega ljudstva. Napočil je tisti veliki dan, po katerem so hrepeneli narodi Istre in Slovenskega Primorja. Prišli ste v svojo lastno družino, kjer se gradi nov socialistični sistem ln srečnejša bodočnost za vse naroie. pa naj bodo to Hrvati, Srbi. Slovenci. Makedonci, Romuni ali Italijani ali kdor koli, tu so vsi bratje, tu mora biti enotnost, tu se goji medsebojna
ljubezen, tu neha vsaka nadalj-na borba za dominacijo ene ali druge narodnosti nad drugo.
Mi, ki smo bili v stari Jugoslaviji, se spominjamo vseh groženj italijanskega režima. Spominjamo se vašega preganjanja. Naše simpatije so bile na vaši strani. Verjeli smo, da bo prišel dan, ko bo Istra osvobojena, toda ne s pomočjo onih, ki so jo prodali. Vedeli smo, da bo osvoboditev Istre prišla samo istočasno z osvobo-jenjem jugoslovanskih narodov izpod starega izkoriščevalskega režima. In šele v času vstaje naših narodov za izgon okupatorja in za boljšo in srečnejšo bodočnost je moglo biti govora o osvobojenju Istre. Več kot 20 let je hotel Mussolini z vsemi sreiStvi doseči, da bi tu izginila nrvatska in slovenska beseda. Uporabljal je vsa mogoča sredstva: preganjanja, koncentracijska taborišča, izgone na razne otoke, pošiljanje ljudi v zapore, ubijanje, zastraševanje, požiganje kulturnih in drugih domov. Hotel je uporabiti vse metode, ki jih prejšmji osvajalci niso uporabili. Toda nobene metode zastraševanja ir. preganjanja niso mogle zlomiti tega življa in vi ste častno obdržali stoletno, neuklonljivo zastavo odpora za svoj obstoj.
Tovariši in tovarišice. VI slavite danes in skupno z vami se vsi narodi Jugoslavije vesele tega velikega dne. Danes se ponovno pojavljajo glasovi, da to ozemlje ni naše, da je tistih, ki so ga nekoč osvojili. Danes se
ponovno odpirajo apetiti ne samo po Trstu temveč tudi po Istri in celo Dalmaciji. Hotel bi poudariti, da to, da govorite v svojem jeziku, da vas 13 stoletij niso mogle zlomiti nobene sile, da je vse to dokaz, da je popolnoma absurdno, ca se še danes postavljajo zahteve po tem našem ozemlju, po teh naših mestih.
Tovariši in tovarišice. To, da smo uspeli združiti do mala vse naše narode v enotno celoto, v enotno socialistično družino, kjer ima vsak narod polno pravico do svojega kulturnega in vsestranskega razvoja, kjer ima vsak narod pravico, da vlada
Tovariši in tovarišice! Danes obstoja vprašanje, ki stoji pred nami in pred vsem svetom, ki je postalo splošno mednarodno vprašanje — to je vprašanje Trsta. Jaz kljub temu smatram, da je to vprašanje nas in Italije. Vprašanje Trsta se pojavlja periodično, včasih se več govori o njem, včasih manj, glede na to kakšna je situacija: ali so v Italiji volitve ali ne. Vi dobro veste za stališče, ki smo ga zavzeli v vprašanju Trsta. Sprejeli smo diktat mirovne pogodbe — jaz ga smatram za diktat, ker smo pod silo prilik morali podpisati mirovno pogodbo, da bi doprinesli svoj delež očuvanju miru.
sam sebi ln da vsi skupaj sodelujejo v oblasti tako, kot želi ljudstvo, vse to dokazuje, da je ta celota, ki je bila mnogo stoletij razcepljena danes tako monolitno združena, da ji nikakršna sila od zunaj ne more odtrgati niti delca. Hočem reči to, kar se kaže v vsaki naši republiki, v vsakem našem mestu, v vseh naših krajih, da so naši narodi trdno odločeni živeti enotno v eni skupnosti, da so trdno odločeni to svojo skupnost čuvati, čuvati integriteto naše dežele in da ne bodo nikoli dovolili, da bi prišel tujec na to ozemlje zatirat in izrabljat naše narode.
S tem smo doprinesli žrtev, toda to žrtev smo doprinesli ne samo zato, da se ohrani mir, ampak tudi zato, da s svoje strani pokažemo, da tudi v vprašanju Trsta ki je predvsem stvar Tržačanov, radi doprine-semo žrtev zato, da bodo mogli tržaški narodi, Slovenci in Italijani, vladati sami sebi, to je, da bi belo Svobodno tržaško ozemlje, ki bi imelo svojega guvernerja. Ker vprašanje guvernerja med velesilami r,i moglo biti rešeno smo se znašli v slepi ulici, iz katere vsi skupaj nismo našli izhoda. Italija je postopoma uspela s svojo propagando in diplomatskimi koraki pridobiti zahodne zavez-
Najboljši predlog za rešitev tržaškega vprašanja je kondominij
nike, da so objavili tako imenovano tripartitno deklaracijo, po kateri naj bi vse svobodno ozemlje Trsta pripadlo Italiji. Neverjetno nepravična ..tvar je bila s to gesto zaveznikov storjena naši deželi. Nas se ni vprašalo, ali pristanemo na to ali ne. Vprašali nas niso iz razumljivega razloga, ker bi rekli »ne«, ker je to enostavno nemogoča stvar, ker je to absurd. Ce smo bili pripravljeni žrtvovati kos naše zemlje, če smo bili pripravljeni na to žrtev, zato, da bi moglo obstojati mesto Trst, da bi velik del naših bratov in sestra onstran meje živel na svobodnem ozemlju Trsta, tedaj to ne pomeni, da soglašamo s tem, da bo to nekega dne priključeno republiki ali kraljevini Italiji ker ne vem, kaj bo jutri.
Kasneje smo dali sami gotove predloge, realnejše kot so bili prejšnji — predlagali smo kondo-minium, to je da bi Svobodno tržaško ozemlje obstojalo v mejah, ki so bile določene v mirovni pogodbi, da bi bilo avtonomno, da bi imelo guverneja, ki bi se menjal vsake tri lela, tri leta bi bil italijanski, tri leta naš. Med tem ko bi bil guverner italijanski, bi bi: naš viceguverner in obratno. Ta predlog je bil po našem mišljenju edini možni izhod iz položaja, v katerega je zašlo tržaško vprašanje. Taka rešitev vprašanja — kondominij ne pomeni, da bi sedaj Italija ali Jugoslavija imele pravico vsiliti Trstu nek sistem ali neko upravo, ampak pomeni pustiti pravico Tržačanom, da si vladajo, da imajo demokratični sistem. Razume se, da ne bi dovolili, da v Trstu zavlada fašizem. — Oblast guvernerja bi bila kontrolnega in simboličnega značaja. To bi bil organ, ki bi pazil, da med narodi, ki žive v Trstu, to je med Italijani in Slovenci ne bi prišlo do kakih diskriminacij. Skratka, da bi se ustvarila sicer res majhna toda složna celota, kjer ne bi bilo nacionalnega sovraštva, kjer nebi bilo diskriminacije, z eno besedo — kjer bi vladal vsestransko demokratični sistem. A Jugoslavija in Italija bi imeli preko svojega guvernerja svoje obveznosti ter bi morali jamčiti, da se bodo spoštovale pravice in volja tržaškega ljudstva.
Toda pri Italiji smo naleteli na odpor. Oni hočejo vse Svobodno tržaško ozemlje. Dali bi nam sicer neke hribe, s katerih se kamenje ruši v dolino. Dali bi nam to in pomaknili linijo malo tja. Toda nam ni treba kamenja. Vse to ozemlje je naše. Tu žive naši ljudje, četudi žive tudi Italijani, toda 13 stoletij je od tega, odkar so naši ljudje prišli v zavije in Skedenj.
Italijani so prišli tja šele 1918. oziroma 1920. leta. Nikoli ni bil Trst njihov. Tu so bili Bizantinci, Franki, Nemci in kaj vem kdo vse. Italijani nikdar niso imeli Trsta, čeprav je bilo v njem precej Italijanov in čeprav se je italijanski živelj in vedno bolj naseljeval. Ozemlje okoli Trsta je v celoti naše nacionalno ozemlje, naše slovensko ozemlje. Trst je tu kot oaza. Zato ni govora o tem,
(Tito)
Tito govori v Beramu
da bi pristali na to, da bi kot baza za razgovore o rešitvi tržaškega vprašanja mogel služiti predlog De Gasperija in italijanske
vlade. Kot baza za razgovora lahko služi kondominium s takim sistemom in postopkom, kakor sem malo preje rekel.
Italijanski predlog o »nepretrganem etničnem principu« je za nas nesprejemljiv
Italijanska vlada je v zadnjem času poudarjala takoimenovani etnični princip. To je tako imenovani nepretrgani etnični princip, po katerem je treba spregledali Slovence, ki žive med Tržičem in Trstom, da bi se tako ustvarila neprekinjena italijanska linija. Po tem italijanskem predlogu se prav tako ne bi smelo razbijati ozemlje med Trstom in Miljem, čeprav so vmes Zavije in Skedenj, kjer žive Slovenci in tako bi radi šli dalje do Kopra, Izole, Pirana in naprej in da bi ustvarili to strnjeno ozemlje, bi morali mi samo žrtvovati.
To je stara praksa. Porivajo nas v gore in pianine, toda mi nočemo v planine. Mi smo bili v planinah 4 leta, ko smo osvobajali našo deželo. Mi hočemo ostati ob našem morju. To morje je bilo slovensko in mora biti slovensko, hrvatsko in jugoslovansko morje, ker je to bilo stoletja naše morje, brez ozira na to, da so naši predniki podlegli nadmoćnim sovražnikom. Zgodovinsko dejstvo je: mi smo tu bili in bomo tu tudi ostali. Ne potrebujemo ničesar njihovega. Ce smo pripravljeni na neke žrtve, tedaj jih ne dajemo zato, da se zadosti imperialističnemu apetitu, ampak za srečo našega naroda. Edino tedaj lahko nekaj žrtvujemo in nikakor drugače.
Torej vidite, tovariši In tovarišice, tudi ta italijanski predlog je za nas nesprejemljiv. Mi sprejemamo etnični princip, a ne — kakor oni pravijo — da se bojimo etničnega principa. Mi se ga ne bojimo, toda sprejemamo ga tako le: V Trstu je večina Italijanov. Vemo, da sedaj ne moremo priključiti Trsta Jugoslaviji, toda ne damo tistega dela od Trsta do Tržiča- ne damo Skednja in Zavelj, ne damo gospodar, skega zaledja.
Ce hočete, da se sprejme etnični princip, pravični, logični etnični princip, ted3j bomo to izsekali, tedaj bodo imeli 2—3 oazici. Ce jim je to všeč, naj bo.
Nisem prišel sem, da licitiram, da popuščam, kakor so nekateri pričakovali, da bom v tem govoru nekaj popustil. Ne popuščam, nimam pravice popuš-ati in nihče od nas nima pravice popuščati.
Jaz sam kot vsi našj ljudje, ki so na odgovornih mestih, smo le del našega ljudstva in moramo delati le to, kar ljudstvo hoče. Zato ne moremo misliti na kakšne kompromise in trgovanja. Ce bi tu popuščali, bi se ustvarilo samo novo žarišče motenj in spopadov. Mi pa hočemo, da se po tej katastrofalni drugi svetovni vojni definitivno najde modus* vivendi in da z našo sosedo Italijo živimo v miru.
(Nadaljevanje na 2. strani^
6to in več tisoćglava množica posluša govor martaia Tita. Desno grobnice Vladimirja Gortana ln spomenik istrskim borcem
Istra nam je draga, ker je njeno ljudstvo znalo skozi toliko
Klevete italijanskega tiska
^Nadaljevanje s I. strani)
Imamo mnogo skupnih problemov, ki zadevajo obe državi, posebno v trgovini in slično. Lahko bi živeli v dobrih medsebojnih odnosih, če se oni ne bi zaletavali v ta košček naše zemlje in če bi enkrat že vendar prenehali hujskati s svojo propagando na imperialistične apetite po Istri, Pulju, Reki, Zadru, Dalmaciji, pa celo po Črni gori. Razumljivo, da se bomo težko dogovorili, dokler to ne preneha. Zato apeliram s tega mesia in povem, da smo vedno pripravljeni razgovarjati se in da najdemo neko realno rešitev. Poudarjam pa, da je moj prvi predlog najrealneje, kar se jih po našem mišljenju sploh da zamisliti.
Toliko o Trstu. Dodal bi samo še to, da je italijanski tisk po mojem govoru v Slavonskem Brodu pisal, da s;m tako govoril zaradi tega, ker smo se verjetno kaj dogovarjali na skrivaj z Rusi, pa
hočemo na njihovo stran. Vendar sem takrat govoril o primerjavi mirovne pogodbe v zvezi s predlogom predsednika Italijanske vlade o tako imenovanem neprekinjenem etničnem principu, ki je za nas še stokrat s abši od spre jema mirovne pogodbe, brez ozira na to, kdo bi bil guverner. Tedaj sem povedal, da je konec koncev bolje sprejeti mirovno pogodbo, če se postavlja vprašanje alternativno, a oni so izpremenili smisel mojih besed, da bi nam s tem na kak način škodovali v inozemstvu. Ne bom razglabljal, kaj bi iz tega lahko nastalo, rečem samo to, da je vprašanje tega našega ozemlja, tržaško vprašanje, za nas ne samo majhno vprašanje, ampak ogromnega pomena, saj so to naši nacionalni interesi, tu so interesi naših ljudi, ki tam žive, in mi tu ne bomo popuščali. Naj dobro vedo, da svoje besede ne bom prelomil, in naj delajo, kar hočejo.
stoletij obvarovati svoj narodnostni obraz
Naš odnos do atlantskega pakta
(Tito)
Naši odnosi z Rusi
Kar se tiče njihovega govorjenja. da se mi približujemo Rusom, pa nekaj več besedi zaradi tega, ker se ne samo v Italiji, ampak tudi v celem svetu zlonamerno iznašajo sumnje v to, kako bomo reagirali na sovjetske mirovne geste, in ne verujejo, da želi Sovjetska zveza zares normalizirati odnose. Res se nam je Sovjetska zveza že malo nasmehnila, a po tem nasmešku je še dalje ostala mrka. Naš odpravnik poslov je bil pri Molotovu in to je bil protokolarni obisk, kakršne opravljajo predstavniki vseh držav. Dalje. Naši košarkaši so bili v Moskvi zadovoljivo sprejeti; Sovjetska zveza je te dni izrazila željo, da se ponovno izvrši Izmenjava ambasadorjev, da bi mi poslali svojega v Moskvo, a oni njihovega k nam. Vse to je dobro in je v skladu z našimi težnjami in našo politiko. Od leta 1943 nismo nikomur rekli, da nočemo nikdar več kakršnih koli odnosov s Sovjetsko zvezo, da ne želimo niti normalnih diplomatskih odnosov z njo. Mi smo poudarjali našo željo, da v tem delu sveta pride vsaj do malo normalnejšega stanja. In če sedaj oni to ponujajo, jih ne bomo odbili. Sprejeli bomo ponudbo, da pošljejo ambasadorja v Beograd in mi v Moskvo. Vendar izmenjava ambasadorjev še ne pomeni normalizacije odnosov, ne pomeni izboljšanja odnosov, saj imajo države, ki so si najbolj sovražne, svoje predstavnike druga v drugi. Pod normalizacijo odnosov razumemo nekaj drugega. Vendar bi tudi njim bilo težko popraviti vse to, kar so nam storili. Ne verjamem, da bi oni lahko kdaj to popravili, saj je mnogo takega, kar tudi sedaj niso popravili, čeprav bi lahko. Tako so se n. pr. tudi po Stalinovi smrti na naših mejah povečale agresivne akcije in incidenti. Od Stalinove smrti do danes jih je bilo 850. To pomeni, da so se za polovico povečale v primeri z lanskim letom, ko je bil Stalin še živ.
Kaj to pomeni? Mar to, da če se oni v Moskvi malo nasmehnejo, da jim moramo z obema rokama poleteti nasproti, medtem ko sami preko svojih satelitov še dalje vodijo provokacije proti naši domovini? Ne, tovariši! Ne bodo nas s tem prevarali, ne bodo nas zaslepili, da bi jim zdaj verjeli. Prav te dni sem rekel nekemu tujcu, da mislim — in prepričan sem, da tako misli većma naših narodov —, da jim po vsem tem, kar so nam storili zadnja štiri leta, nikdar ve: ne bomo mogli povsem verjeti.
Povedal sem vam število incidentov na mejah, prikazal, kako je s tem »izboljšanjem« od-nosov. Vendar se to »izboljšanje« vitri tudi v pošiljanju vohunov in diverzantov v našo domovino. Vse to se ni zmanjšalo, ampak na nekaterih mestih oi strani nekaterih satelitskih držav celo povečalo. Zato bomo vse to, kar so delali doslej in kar bodo v bodoče, sprejemali cum grano satis (z zrnom soli). Ne moremo jim povsem verjeti. Nam mar lahko nadoknadijo škodo, ki so nam jo povzročili v materi-
alnem ln moralnem pogledu? Koliko so nas samo klevetali! Se vedno smo za njih fašistična država. Na glavo so obrnili vso zgodovino zadnje vojne, govoreč, oa se nismo borili in da smo bili plačani od Nemcev. Te neverjetne stvari so napisane v njihovih enciklopedijah in iz starih enciklopedij so izvrgli zgodovinska dejstva ter jih nadomestili s falzifikatl. Takim ljudem se je treba približati z odprtimi očmi in dobro pazili, da spet ne nasedemo in da ne pridemo v še težji položaj od onega, v katerega smo prišli.
Nam so potrebni normalni
odnosi. Naj bodo samo formalni. Vendar pričakujemo, da z dejstvi dokažejo, kako hočejo normalizirati te odnose. Njihovim besedam ničesar ne verjamem, verjamem samo dejstvom.
Se nekaj bi hotel poudariti: v tem štiriletnem boju smo zmagali. Ostali smo tu, resnica je zmagala. Vsemu svetu je danes jasno, kaj je na stvari, ves svet ve, da je laž, kar so o nas govorili, in da smo resnico povedali mi. To je velika, ena izmed največjih zmag do danes. Izvojevali smo jo zaradi enotnosti naših narodov in naše Partije. To je dokaz, kako lahko majhen narod s 17 milijoni izvojuje zmago, če je enoten, če se zaveda svoje pravice in svoje moči, če Je neomajen, če ne dopusti, da ga omajajo razni udarci in nesreče. Ali bi ta zadnja strahovita vojna bila za nas uspešna, če se ne bi postopoma in vse bolj zraščali v enotno, monolitno celoto, ki Je hotela izgnati okupatorja, ki ga je uspela izgnati in ustvariti svoj novi sistem? Bi mar zadnja štiri leta pod tistim strahovitim pritiskom in izolirani od vsega sveta vzdržali, če ne bi bili enotni in odločeni, da raje izginemo, kakor da bi se dali ponovno zasužnjiti? To enotnost varujte kot zenico svojega očesa in jaz vam rečem, da bo to prineslo veliko srečo in blagostanje našim narodom, da bo naša država služila mnogim narodom na svetu kot primer, kako se lahko mali narod, ki Je enoten in pripravljen na največje žrtve in napore, upre in gre po poti razvoja.
Mi Jugoslovani bomo ostali dosledni člani balkanske zveze
Tovariši in tovarišice! Sedaj bi želel povedaii še nekoliko besed o naših odnosih z nekaterimi državami. Vi zelo dobro veste, da smo podpisali tako imenovani balkanski pakt z Grčijo in Turčijo. Ta sporazum med nami, Grki in Turki je bil nujna potreba za vse tri države. Bil nam je enako potreben, ker žele naše tri balkanske države živeti na svoji zemlji svobodno. Grčija in Turčija, kakor tudi Jugoslavija so se nahajale, več ali manj, in nahajajo se danes še vedno v takem položaju, da so ogrožene z Vzhoda. Ne gre tu samo za Jugoslavijo, marveč za ves Balkan. Mi smo ta sporazum sklenili brez ozira na razlike v družbenih sistemih posameznih držav. Grčija in Turčija imata kapitalistični sistem, mi pa socialističnega. Toda to je notranja stvar. Kadar gre za Identične interese, potem je treba zunanje stvari vskladiti, ker one ne samo da morejo, marveč morajo iti skupaj. Skupne interese Je treba skupno braniti.
Balkanski pakt predstavlja močno trdnjavo miru v tem delu sveta. Treba ga Je varovati. Ne smemo dovoliti, da ga kdor koli odzunaj razbije. Jaz lahko rečem s tega mesta, da bomo mi Jugoslovani ostali dosledni člani balkanske zveze in da torno izpolnili vse odločitve, ki jih bomo sprejeli skupno, da mi ne bomo slabili tega pakta.
Toda balkanskega pakta nekateri ljudje v Sovjetski zvezi nimajo radi. Oni nas napadajo in govorijo, da je to agresivni pakt, Smešno! Kako moremo bili agresor mi, kako naj bi mi napadli državo, ki ima 200 milijonov prebivalcev, ki ima največjo armado na svetu! Mi smo sklenili ta pakt da bi se laže ubranili, in on resnično predstavlja realno silo v tem delu Evrope. Vse tri države — Turčija, Grčija in Jugoslavija — imajo močne armade. Naši generalni štabi so sedaj vodili razgovore in je bilo ob tej priliki tretirano vprašanje, kaj bo storila posamezna država, če bo napadena, oziroma, kaj bo-
Našl narodi ne zaslužijo, da se o njih sumi. Oni so dokazali, kot v najnovejši tako tudi v pretekli zgodovini, svojo vernost svojim zaveznikom. MI ne obra. čamo Plašče, kakor piha veter. Ml znamo držati svojo besedo in smo vedno govorili resnico in vsakomur rekli v oči, kako daleč lahko gremo, a od kje dalje ne moremo.
Mi smatramo, da nam Atlantski pakt ni potreben. Tudi danes rečemo, da nam zaradi naših specialnih pogojev ni potreben jn da bi nam več škodil kot koristil, a tudi oni ne bi od tega imela nič večjih koristi. Tudi če bi tam bilo nekaj drugega, mii moremo k temu še manj pristopiti. Toda mi lahko sodelu.
kako približali te narod« ene
drugim in dosegli boljše sodelovanje med nami vsemi. Zal nam je, toda jaz mislim, da je še bolj žal mnogim izmed njih (ki še niso izgubili glave), ker niso šli po naši poti lastnega upravljanja na svoji lastni zemlji. Tedaj bi tudi prijateljstvo s Sovjetsko zvezo bilo res realna stvar. To sem vam, tovariši in tovarišice, želel danes reči. Želim, da bi bilo ljudstvo tega dela Istre prepričano, da je stopilo v skupnost s svojimi brati, ki ga ne smatrajo kot nekdaj manj važnega, nego kot lasten del, za katerega vedno skrbimo. Mi vsi želimo pomagati temu ljudstvu. Tu v Istri je še mnego-kaj treba storiti. Nekaj je že
na dana&njem zborovanju Se posebej poudarjena.
Veličastno zborovanje, s katerim je svobodna Istra proslavila 10-letnico svoje osvoboditve, je zaključil Dušan Dimimič, nakar je godba JLA igrala koračnice, za njo pa se je oglasilo še 14 dorugih godb in znane partizanske pesmi.
Ob 11.15 je maršal Tito z gost; zapustil tribuno. Pr.; izhodu se je pozdravil z dr. Deklevo iz Trsta, ki n»u je čestital k jasnim besedam, ki jeh je maršal povedal na zborovanju. Zatem
se je Tito skupaj z ostalim; odpeljal v odprtem avtomobilu v Pazin. Na vsej cest; od Berama do Pazina mu je prebivalstvo
priredilo prisrčne ovacije in. zasulo njegov avto s cvetjem.
Na slavnostnem prostoru j« ostalo več deset tisoč udeležen-oev, ki so ob 13 prisostvovali veličastnemu nastopu 8 pevskih zborov iz Istre in Hrvatske ter lepi priredi tvi, ki jo je v rojstni vasi Vladimirja Gortana priredilo 5 folklornih skupin iz Istre m Slavonije.
Tito v Pazinu
V Pazinu je maršal Tito odšel v Narodni dom, v katerem je 26. septembra 1943. prva pokrajinska skupščina za Istro sprejela
do storile vse tri države, kako se bodo branile. Take razgovore smo vodili, ne oziraje se na to, da mi s temi državami nimamo sklenjenega vojaškega pakta. Toda mi le ne čakam». Na koncu, ni važna forma tega pakta, marveč, kako bodo naši narodi razumeli ta pakt, kako ga bodo varovali, kako bodo vlade ravnale in ščitile skupne interese. Z eno besedo važno je, da postane ta pakt res realno dejstvo, ki nudi poroštvo, a ne ono, kar so nekoč bili pakti, ki so razpadli na kose, takoj ko je prišlo do spopada. Motijo se tisti, ki pričakujejo koli drugje —, da bo ta pakt razpadel zaradi tega, ker gre — v Sovjetski zvezi ali kjer Sovjetska zveza za tem, da se zboljšajo odnosi z balkanskimi državami. V tem smislu Je Sovjetska zveza že nekaj podvzela v odnesu do Turčije. Toda če bomo mi imeli dobre odnose, ta pakt tudi tedaj ne bo motil nikogar, niti ne bi bilo treba, da ga moti. Važno Je, da on nima nečistih namenov. Jasno je, da bi v tem primeru mogel nekoga motiti. Toda ta pakt nima nečistih namenov in zato ne more nikogar motiti.
Zato s tega mesta danes povem, da so iluzorne razne propagandistične in zlonamerne intrige, ki gredo za tem, da nas odvrnejo od sporazuma, ki smo ga že sklenili. Ne. Mi ostajamo pri tem sporazumu in napačno mislijo na Zahodu, da bomo mi od njega odstopili zaradi tega, ker želimo normalne diplomatske odnose z Rusi. Normalni odnosi niso odvisni od nas, marveč od Rusov, od Sovjetske zveze in njenih satelitov. Formalno so odvisni tudi od nas, toda morajo jih normalizirati oni, a ne mi. Ce oni mislijo, da bo to spremenilo našo politiko do Zahoda, se motijo. Tisti, ki bi to delali iz zlonamernosti in ki bi nas hoteli izolirati od dosedanjih zaveznikov na Zahodu, se bodo prevarali v svojem računu. Tistim pa, katerih sumničenja slonijo na neobveščenosti, priporočamo, da verjamejo malo več našim narodom.
Maršal Tito v razgovoru s starimi istrskimi borci v Narodnem domu v Pazinu
jemo. Ml smo rekli, da smo na strani tistih, ki se borijo proti agresiji, ki varujejo mir v svetu. Ce se oni oborožujejo, nimamo ničesar proti temu, ker se oborožujejo za varovanje miru. Toda nikdar ne bomo s tistim, ki bi začel agresivno ali preventivno vojno. Mi bomo s tistim, ki brai.i mir, ki se bori proti agresorju. Mi smo člen svetovne skuumuti, imamo svoje predstavnike v Združenih narodih. Mi bomo svoje obveznosti in svoje dolžnosti zavestno izpolnili, več pa od nas ni treba pričakovati.
Lahko sporočim Zahodu, naj ne bo nervozen. Sovjetska zveza dela sedaj gotove odstope. Jaz bi rekel, da vse to ni manever, ker ne more vse biti manever, marveč potreba, ker je Sovjetska zveza prišla v zagato. Potrebno ji je spremeniti malo svojo zunanjo politiko, da zavije z one krute stalinske linije, ko je hotela prigrabiti ves svet, ko sploh ni priznavala nobenemu malemu narodu pravice do obstoja, marveč je mislila, da lahko samo ona prinese svobodo nekemu narodu s svojimi rdečemi bajoneti. Jaz verjamem, da pri Sovjetski zvezi resnično obstoji želja, nekako popraviti svoje metode v zunanji politiki, da nastopa malo drugače, z eno besedo, da stori določene odstope in pozneje verjetno tudi večje. Razume se, da jaz ne morem verjeti, da se bo SZ odrekla cilju. Tu res nimamo nobenih iluzij. Toda morda bo z manjšim zadovoljna. Velika država, ki je po drugi svetovni vojni šla popolnoma po stopinjah imperializma, se težko odreče svojemu cilju. Dokler oni smatrajo silo kot vodilni faktor v svetu, ne verjamem, da se bodo odrekli cilju. Toda na nas je, da storimo vse, kar je v naši moči, da vzpostavimo z vsemi državami, pa tudi s Sovjetsko zvezo, kolikor toliko dobre odnose, da ne bi imeli na svojih mejah s satelitskimi državami toliko muk, kolikor jih imamo danes. Mi teh narodov ne sovražimo. Nam je žal, ker je stalinska politika razbila ono, kar smo mi gradili po 1945. letu da bi ne-
bilo narejenega ln vi to sami veste. Toda v tem času po vojni, v teh nekaj letih smo morali storiti doslej več za one kraje, kjer je to bilo najbolj potrebno, ker smo podedovali strahovito porušeno državo. Naše gospodarstvo je bilo takorekoč uničeno, industrije nismo imeli. Sedaj smo industrijo že skoraj dogradili. To leto končujemo glavno bazično industrijo. Sedaj začenjamo proizvajati več za potrebe ljudi, za dvig življenjske ravni. Lahko vam rečem, da bo Istra imela v bodoče prednost, kadar bo treba tu nekaj zgraditi ali narediti kajti Istra je nam vsem draga tudi danes, ko smo jo iztrgali iz krempljev italijanskega fašizma. Draga nam Je Po svoji mučeniški zgodovini, draga nam je po tem, ker Je ljudstvo Istre toliko stoletij znalo obvarovati svojo narodnost, svoje narodnostno obeležje, svoj narodnostni obraz.
Naj živi Istra!
Naj živi naša Federativna ljudska republika Jugoslavija!
»Heroj Tito! Istra je Titova! Tudje nećemo, svoje ne damo! Bratstvo, enotnost!« — to so bili vzkliki, s katerimi je stotisoč-glava množica pozdravila maršala, ko je stopil pred mikrofon. Njegov govor so velikokrat prekinjali. Ko je govoril, so v zraku vihrale samo zastave, sicer pa je vladal med stotisočglavo množico popoln molk.
Ko je maršal nehal govoriti, so mu njegovi hvaležni poslušalci priredili še večje ovacije kot ob začetku. Bil je to izraz njihovega zadovoljstva zaradi besed, k; jih je povedal istrskemu ljudstvu in vsem narodom Jugoslavije. Bil je to izraz, da istrsko ljudstvo m vsi narodi Jugoslavije o vprašanjih, o katerih je govoril maršal, mislijo isto. Kaj more biti lepšega kot to, če s0 najodgovornejši ljudije naše skupnosti istih misli kot so milijoni naših narodov! Ta enotnost in povezanost je bila
zgodovinski sklep o odcepitvi Istre od Italije in priključitvi k novi Jugoslaviji. Tu so se zbrali predsednik izvršnih svetov ljudskih republik Miha Marinko, Vladimir Bakarič, Blažo Jovanovič, drugi člani izvršnih svetov Slovenije in Hrvatske, predsedniki okrajnih ljudskih odborov in voditelji političnih organizacij Istre, stari soborci Vladimirja Gortana, med njimi največ rudarjev iz Raše, in več drugih, ki so bili ob 10-letnici osvoboditve Istre odlikovani. Tudi okoli 20 inozemskih novinarjev, ki so pri-
sostvovali proslavi v Beramu, je prišlo sem. Med njimi je bila delegacija sirijskih novinarjev, ki je na obisku v Jugoslaviji in jo je maršal Tito sprejel ob 12. uri na kratek intervju.
V domu je bilo prirejeno svečano kosilo, ki so mu prisostvovali poleg gostov preživeli istrski borci in predstavniki istrskega ljudstva. Med kosilom je nazdravil predsedniku Titu sekretar okrajnega komiteja ZK Vje-koslav Ivančič, ki je izrazil veselje istrskega ljudstva, da v teh prazničnih dneh vidi v svoji sredini maršala Tita. Za zdravico se je zahvalil predsednik Tito, ki je naglasil potrebo sodelovanja in dobrega sožitja med vsemi narodnostmi Istre.
Zatem se je direktor rudnika boksita v Rovinju Giusto Massa-rato zahvalil predsedniku Titu za pravice, ki jih uživa italijanska manjšina v Istri. Kot Italijan je poudaril, da uživajo Italijani v Istri vse pravice in da se do njih ne vodi nikaka diskriminacija.
Na željo prisotnih so govorili še predsednik izvršnih svetov Hrvatske dr. Vladimir Bakarie, predsednik izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko in predsednik izvršnega sveta Orne gore Blažo Jovanovič.
Tov. Miha Marinko je v svoji zdravici poudaril, da so bratstvo in enotnost bili osnova za uspešno osvoboditev in solidna baza za tesno sodelovanje delovnega ljudstva različnih narodnosti.
Zatem so govorili še Franc Stoka, jugoslovanski izseljenec iz Amerike Mirko Rodjers in nekoliko preživelih borcev istrskih enot.
Na koncu so izročili maršalu Titu cvetje pazinski pionirji, predstavniki ljudstva istrskih okrajev pa darove.
Prebivalstvo Pazina se je prisrčno poslovilo od predsednika republike, ki je skupaj z ostalimi gosti ob 16. zapustil mesto.
Krsta s posmrtnimi ostanki VI. Gortana na postaji v Pazinu
Slovensko-hrvatski festival v Brežicah
Danes je bil v Brežicah zaključen dvodnevni slovensko-hrvatski festival, ki je od osvoboditve vsako leto v mesecu juniju. Letos, na 380. obletnico smrti Matije Gubca, borca za svobodo Slovencev in Hrvatov, je bil festival mnogo pomembnejši, program večji in lepši. Med drugim je bila izvedena drama »Matija Gubec« z ansamblom kulturno-umetniškega društva »Matija Gubec« iz Zagreba. Zatem je bilo več folklornih točk in odprta razstava umetniških del. Na festivalu je nastopilo večje število kulturno umetniških društev iz sosednih krajev Brežiic in Zagreba.
Sestanek madžarskih političnih emigrantov Danes je bil v Murski Soboti razširjeni sestanek pododbora Združenja madžarskih političnih emigrantov, ki se ga js udeležilo več kot 40 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Poročilo o delu te organizacije je podal Anton Zatek. Obrazložil je politično situacijo v svetu ter govoril o težkih pogojih ter političnem in ekonomskem suženjstvu madžarskega naroda. Poudaril je gostoljubnost jugoslovanskih narodov do madžarskih emigrantov. V živahni razpravi so sodelovali skoraj vsi delegati.
Sestanek se je začel in zaključil s prepevanjem madžarske narodne himne.
Prijateljski stisk rok
Po končani proslavi v Beramu smo pohiteli v Pazin v Dom kulture. Nismo bili med prvimi, ker je hotel vsakdo biti prvi. V levi dvoranici smo zagledali maršala Tita. Pri mali mizi je sedel s starejšim možakom. Domačine sem vprašal, kdo je ta, ki tako prisrčno kramlja z maršalom. »Be-nussi iz Vodnjana«, so mi odgovorili. Prvič sem slišal to ime, zato se z odgovori nisem zadovoljil. Cez nekaj minut sem stopil k temu Benussiju in ga vprašal, če že od prej pozna maršala.
V lepem istrskem dialektu mi je odgovoril: »Stara znanca sva, poznava se od 1926. leta, ko je bil Tito sekretar moje partijske organizacije v Zagrebu.«
»Kakšne spomine imate na njega kot na sekretarja?*
mStar član Partije sem, letos jeseni bo minilo 32 let. Poznal
sem veliko partijskih voditeljev. Bili so dobri komunisti. A Tita se najbolj spominjam. Bil je izredno discipliniran, nikdar ni zamudil minute za sestanek. Te njegove lastnosti so prehajale na nas vse in na celotno okolic o, v kateri je Josip Broz živel in deloval.
In še nekaj je, kar me najbolj veže na Titov spomin. Bil je kot partijski voditelj najboljši tovariš. Leta 1928-29 so me zaprli. Doma je ostala nepreskrbljena družina s tremi otroci. Najstarejši je imel 9 let, najmlajši 6. Družina je bila izpostavljena stradanju. Tito je vedel za moje otroke in se jih je ves čas spominjal. Vsak mesec je prejela družina pomoč in tako niso gladovali. Kako lahko je bilo žrtvovati vse za Partijo, če je ta Partija imela take ljudi, kot je bil moj tovariš Tito.
Ali pa drug primer. V zapo-
ru sem zbolel, pa so me prestavili v bolnišnico. Toda še vedno pod stražo. Tito se je zanimal za vse zato je tudi zvedel, kje sem. Preko partijske organizacije je organiziral moj pobeg v Avstrijo. Tako sem ušel jugoslovanski policij i.«
»Kdaj ste se pozneje srečali s tovarišem Titom?*
»V Franciji 1936. in 1937. leta sva bila skupaj. Tam sem bil po nalogu Partije in sem prevažal naše borce v Španijo. Po vojni sem se srečal z maršalom 1948. leta, ko me je povabil na Brione, kjer sem bil 15 dni njegov gost. Danes sva se zopet videla.*
»In o čem sta se razgovar-jala?*
»Veste, jaz sem Iz Vodnjana. Nimamo vodovoda, kot ga nima večina naselij v Istri. Malo sem ga povprašal, če bi bilo mogoče pomoči Istri, in seveda tudi mojemu kraju, da bi dobili vodovod. Toda to je bilo le mimogrede. Ljudje so me prosili» da mu to povem.
Največ sva pa obujala spomine na prejšnja leta in govorila o bodočnosti Istre.*
Andrej Benussi pon osno nosi na svojih prsih Red bratstva in enotnosti I. in Zasluge za narod I. stopnje.
*
Stari soborci in sodelavci Vladimirja Gortana so stopili pred maršala Tita. To so Viktor Bačac, Vjeko Ladavac in Janko Cerovac. Z Vladimirjem so bili skupaj v zaporu in obsojeni na 30 let ječe, ki so jih presedeli v Italiji. Izrazili so maršalu veliko zadovoljstvo, da je rojstni kraj Gortana Beram imel srečo, da ga je ob iskal on. Tito jim je smeje odgovoril:
»Pa nisem prvikrat v Istri Tudi v Beramu nisem bil danes prvikrat. Večkrat potujem skozi Istro po vojni. A Uidi pred vojno, ko je bila tu Italija, sem hodil skozi Istro.
Bilo je, mislim, leta 1937, ko sem šel v Francijo. Na različnih krajih takratnih meja sem odhaja\ v tujino. Tokrat
sem šel preko Reke in Istre. V vlaku Reka-Trst sem doživel tole:
Ves vlak je bil poln mladine. Mislim, da so imeli neko večjo prireditev, pa so jih vozili v skupinah. Ker je bilo v kupeju vroče, sem šel na hodnik. Tam je bila majhna skupina mladeničev. Malo sem prisluhnil in spoznal hrvaško govorico. Čim so oni opazili moj pogled, je eden tiho opomnil ostale: »Pst, govorimo italijanski. Jaz pa sem jim prijazno pomežiknil in dejal: »Dečki nadaljujte po hrvaško.* Vrnil sem se nazaj v kupe. »Vidite, da Istra nikoli ni bila italijanska, da Italijani nikoli niso osvojili njene duše in njenih divnih ljudi. Da je tako, ste dokaz vi vsi, ki ste od prvega do zadnjega dne italijanskega nasilja ostali na braniku ponosa in časti naše Istre.*
Ni še dobro končal razgovor z Gortanovimi najožjimi sodelavci, že je stal pred mar-
šalom starejši možakar in mu stisnil roko.
»Vedno sem želel, tovariš maršal, da Vas vidim od blizu kot gleda mati svojega otroka. Danes imam to srečo. Dajte, da Vas poljubim. Tito se je poljubil z Ivanom Sinčičem iz Matulja, električarjem, očetom številne družine, ki je sodelovala v NOB.
Stopil sem k srečnemu Ivanu Sinčiču, ko se je obrnil v kot in brisal rosne oči. Vprašal sem ga: »Zakaj ste se umaknili?« On pa je dejal: »Ker želim, da mi ne bi kdo zavidal sreče.*
Tito je pogledal za Sinčičem in stopil k njemu, mu položil na ramo roko in dejal:
»Mladi smo še, velikokrat se bom še videli.«
Elektromehaničar Ivan Sinčić je sicer 10 let starejši od Tita, a verjel je, da bosta še večkrat skupaj.
Sirijski novinarji so prosili maršala za kratek razgovor. Pozdravil se faz njimi in jih
---- -m
povabil k mizi. Postavili so mu dvoje vprašanj. Tito jim je odgovoril na obe. Za tem je nastal kratek premor.
»Želite še kaj?« jih je vprašal maršal.
»Mnogo smo želeli vpraševati, toda v mali zadregi smo.«
»Hvala lepa, želimo samo še to, da se z nami slikate, gospod predsednik.«
Tito je privolil in intervju je bil končan.
*
Potem so pristopili še drugi tuji novinarji, Tito jim je segal v roke, izmenjal nekaj besed z vsakim. Nekateri so ga prosili, da se z njimi slika. Tudi njim je ustregel.
*
Istrani so bili morda malo nestrpni, ker so hoteli imeti ves čas maršala sami za sebe. Zato so ga povabili na kosilo, kjer se je stiskanje rok in razgovarjanje o Istri in Jugoslaviji nadaljevalo v pozen po« poldan,	Uft j
RAZVOJ DOGODKOV V KOREJI
Premirje bo podpisano v torek
ali sredo?
Državni udar v Kolumbiji
OENGRU IMNIIiLA PREVZEL OBLAST
Agencija Reuter poroča iz
Wasiungtona, da bo Združeno poveljstvo podpisalo in izvedlo sporazum o premirju na Koreji, ne glede na to, ali bo predsednik južnokorejske republike še naprej vodil svojo gonjo proti podpisanju sporazuma.
Uradni ameriški krogi nočejo ničesar izjaviti o poročilih, ki pravijo, da je general Clark že dobil tajna navodila, s kakšnimi ukrepi naj vzdržuje red v Južni
Sestanek *a določitev demarkacijske črte — Kitajci in Severnokorejci hočejo v zadnjem, hipu zasesti nekatere strateške položaje — Združeno poveljolvo •bo podpisalo premirje ne glede na gonjo Sing Man Mija — Spopad v ujetniškem taborišču
Bogota, 14. jurt. (AFP): Danes zjutraj Je kolumbijski radio sporočil, da je dosedanji vrhovni poveljnik kolumbijskih oboroženih sil, general Gustavo Rojas PInllla ponoči izvedel državni udar in oklical novo vlado, Id jo sestavljajo trije višji oficirji in deset civilistov, s konservativnimi tendencami. Za ministra zunanjih zadev je bil imenovan Evaristo Courdis.
Pan Mun Jom, 14. junija (AFP). Zvezni oficirji obeh nasprotnih strank so imeli da nes dopoldne tajni sestanek. Na sestanku so pretresali vprašanje demarkacijske črte. To vprašanje je posebno zapleteno zato, ker so bili v zadnjih dneh na fronti boji zaradi česar je prišlo do sprememb na frontni črti. Kitajsko-severnokorejske čete se trudijo, da bi kljub velikim izgubam zavzele nekatere strateške višine na osrednjem in vzhodnem delu fronte.
®51i
General Mack Clark
Vremenske neprilike niso posledica atomskih poizkusov
Washington, 14. jun. (AFP).
Vremenske neprilike, zlasti zadnji tornado, ki je divjal nad Severno Ameriko, so povzročile precej razburjenja in razširile so se govorice, da so te neprilike posledica preizkušanja atomske bombe. Razburjenje je doserlo tako stopnjo, da je republikanski predstavnik nekega newyorskega okrožja Sterlick Cole zahteval v Kongresu od predsednika nacionalne komisi, je za atomsko energijo g. Gor-dona Deana, naj uvede anketo o tem vprašanju. G. Dean je odgovoril, da po njegovem mnenju in po mnenju meteoroloških in vojaških strokovnjakov, s katerimi se je posvetoval, zadnje vremenske neprilike niso posledica atomskih poizkusov, temveč le naravni fenomeni.
Koreji po sklenitvi premirja in kako naj prepreči možne kršitve premirja s strani južnokorej-skih sil. Vendar prevladuje v Washingtonu mnenje, da Sing Man Ri ne bo aktivno preprečeval premirja, ker noče zaplesti južnokorejsko.ameriških odnosov.
Londonski »Sunday Timesu piše o sporazumu o premirju v Koreji, da bo Ja sporazum bržkone podpisan že ta teden in sicer v torek ali sredo.
Tuji opazovalci v Washingtonu so mnenja, da bo južno-korejski veleposlanik v ZDA bržkone moral zapustiti svoje mesto, čim bo podpisano premirje v Koreji. Znano je, da je južnokorejski predstavnik v Ameriki s svojimi izjavami povzročil veliko nezadovoljstvo tako v Washingtonu kot v drU-gih državah, ki sodelujejo v korejski vojni.
Poveljnik ameriške VIII. armade v Koreji general Maxwell Taylor je opozoril svoje vojake, da premirje še ne pomeni miru, temveč samo prekinitev bojev. General Taylor je poudaril, da bo morala biti osma armada ves čas premirja v pri. pravljenosti za boj v vsakem trenutku, posebno še, če bi politični razgovori doživeli neuspeh ali pa če bi nasprotna stran prekršila odredbe o premirju.
Agencija United Press poroča,
da je danes v nekem umetniškem taborišču v Južni Koreji prišlo do večjih neredov ter so ujetniki napadli osem Severnokorejcev, ki so zahtevali repatriacijo. Pri tem spopadu je bil en ujetnik ubit, sedem pa laže ranjenih.
Predstavnik za tisk ameriške VIII. armade je sporočil, da so kitajsko-severnokorejske čete v zadnjih dneh izgubile približno 7000 ljudi. Največ izgub je imel nasprotnik v bojih na sektorju, ki ga drži južnokorejska deveta divizija.
Preteklo noč so kitajsko-sever-
nokorejske čete izvedle več napadov na centralnem delu fronte z namenom, da zavzamejo nekatere višine prej, predno oo podpisano premirje. Največji napad je bil izveden na višino »Harry«. V tem napadu je sodelovalo 5000 severnokorejskih in kitajskih vojakov. Dva druga napada so izvedli severno od kraja Kumhva. Pri tem napadu je sodelovalo 2000 sovražnikovih vojakov. Čete Združenega poveljstva so vse te napade odbile. Južnokorejske čete so včeraj v hudih bojih zmanjšale obseg prodora, ki so ga kitajsko-sever. nokorejške sile izvedle na štirih krajih vzhodnega dela centralne fronte.
V ameriških poluradnih krogih poudarjajo, da ZDA kljub sklenitvi premirja v Koreji ne bodo dovolile uvoza strateškega materiala na Kitajsko, in to vse dotlej, dokler na vsem Daljnem vzhodu ne bo prevladal mir.
la je čez nekaj ur izvedel državni udar in Leivija aretiral. Po vesteh kolumbijskih radijskih postaj je general Pinilla .prevzel oblast i pomočjo dosedanjega vršilca dolžnosti predsednika republike Arbelaeza, bivšega predsednika republike Pereza in bivšega ministra za vojsko Nuneza. General PiniUa se je oklical za predsednika republike.
Spremembe v brazilski vladi
Rio de Janeiro. 14. jun. (Reuter)« Brazilske radijske postaje so sporočile, da je brazilski minister za finance Horacio Lafer podal ostavko na svoj položaj. Do ostavke ministra Lafera je prišlo dva dni po ostavki ministra za promet in javna dela Lima. ki je zapustil svoj položaj po spor« o njegovi kompetenci glede na ukrepe za preprečevanje suše.
Pogled na mesto C.rtageno v Kolumbiji
General PiniUa je sporočil kolumbijskim veleposlanikom v inozemstvu, da bo nova kolum-
Eisenhower preveč popušča Mac Carthy]u
C. I. O. kritizira zunanjo politiko tcashingtonske vlade — Burdick napadel Churchilla — Me Carranov zakon pred Predstavniškim domom — Eisenhoteer v opustošenih krajih
Čilski predsednik obišče Argentino
Buenos Aires. 14. jun. (AFP). V začetku prihodnjega meseca ho prišel na obisk v Buenos Aires predsednik čilske republike general Ibanez. Ob tej priložnosti bosta Čile in Argentina podpisali gospodarski sporaznm. General Ibanez bo
9.	julija prisostvoval veliki vojaški paradi v čast dneva neodvisnosti Argentine.
New York, 14. jun. (Tanjug) Drugi največji ameriški sindikat Kongres industrijskih organizacij (C. I. O.) je sprejel resolucijo, v kateri kritizira Eisenhowerjevo zunanjo politiko. C- I. O. poudarja, da se vpliv ZDA v svetu vedno bolj zmanjšuje in poziva Eisenhowerjevo vlado, naj sprejme bolj realističen in pametnejši kurz v zunanji politiki. V resoluciji piše, da Eisenhowerjeva vlada na področju zunanje politike preveč popušča izolacionistom, kakor popušča tudi Mac Car-thyju, kar v svetu tolmačijo, da ima ta senator v ZDA velik vpliv in da se ameriška
SPREMEMBE V VZHODNI NEMČIJI
„Napake so postale očitne“
Govor župana vzhodnega Berlina Eberta — Potsdamski sporazum — osnova za rešitev nemškega vprašanja — Agitacija proti Evropuki
vojski
Berlin, 14. junija (Reuter): Zupan vzhodnega Berlina in elan politbiroja Enotne socialistične stranke Friedrich Eber je sporočil, da »bo prišlo do bistvenih sprememb v politiki vzhodne Nemčije«. Eber je v svojem govoru, ki ga je imel v vzhodnem Berlinu, poudaril, da teh sprememb ni mogoče oceniti kot zlom ali katastrofo, temveč kot dokaz, da »je treba popraviti napake, ki so postale očitne« in »kritično oceniti velike izkušnje iz zadnjih let«. Politika, ki smo jo vodili v zadnjem času, je rekel Eber, se je pokazala kot nevarna in bj lahko oškodoval a življenjske interese večine prebivalstva in nacionalne težnje celotnega nemškega naroda ne bi mogle biti tako kmalu cstvarjene. »Delali smo napake, ki bi lahko pripeljale do težkih posledic. Ce bi ne odkrile vzrokov za te napake in takoj spremenil; dosedanjo politično pot, ne bi mogli po-
praviti našega gospodarskega stanja in omogočiti zbližanje obeh delov Nemčije in. Berlina«, je na koncu rekel Eber.
'V vzhodnem Berlinu se je sinoči končalo zasedanje »Stalne delegacije mednarodne konference za mimo rešitev nemškega vprašanja«. Na tern zasedanju je bila sprejeta resolucija, ki poziva štiri velesile, naj se sestanejo na konferenci z namenom, najti pravo osnovo za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. V resoluciji piše, da predstavlja potsdamski sporazum edino osnovo za takšne razgovor e in poziva javnost, da naj razvije široko aktivnost proti sporazumu evropski vojski.
Med prebivalci področja L/u-echowdannemiberg v Sp. Saksonski je izbruhnila panika zaradi govoric, da bo ta oblast pripadla sovjetski okupacijski co-n; Nemčije v zameno za neko drugo področje. Ta zamenjava naj bi se izvedla po popravku
demarkacijske črte med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Zaradi tega so prebivalci tega okoliša naložili svoje imetje na vozove in vozičke in pričakujejo trenutka, ko bo prišlo do realizacije tega načrta, zaradi česar hočejo zapustiti svoje domove.
Vrhovni državni tožilec Vzhodne Nemčije je danes sporočil, da so včeraj izpustili iz zaporov 4029 oseb, ki so bile obsojene po zakonu o »zaščiti ljudskega premoženja«. Vrhovni državni tožilec je sporočil, da bodo v kratkem izpustili še nadaljnih 1500 oseb.
V NEKAJ VRSTAH
Bangkok, 14. jun. — Včeraj bi ge
morala nadaljevati seja komisije štirih držao, ki razpravljalo o vprašanju evakuacije kuoniintanških čet iz Burme. O evakuaciji so pred kratkim dosegli načelni sporazum, sedaj pa bi morali razpravljati o tehničnih podrobnostih. Te seje pa ni bilo, ker kuomintanški predstavniki še ni-sv prispeli o Bangkok.
Strasbourg, 14. jun. — Jutri se bo začelo redno zasedanje skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo. Skupščina bo poslušala poročilo Visoke oblasti za premog in jeklo o prvih uspehih, ki jih je dosegla pri organiziranju skupnega tržišča za premog in jeklo. 21. junija bo skupni sestanek skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropske posvetovalne skupščine. Na tem sestanku bodo razpravljali o sodelovanju med evropskim svetom in evropsko skupnostjo za premog in jeklo.
London. 14 jun. (Reuter). Govoreč rta mitingu v Rochdale v Severni Angliji je poslanec in bivši laburistični minister za trgovino Harold Wilson pozval britansko vlado, ne j da pobudo za opustitev trgovinskih omejitev med Vzhodom in Zahodom. Wilson je mnenja, da je bližnje premirje v Koreji najprimernejši čas za la ukrep.
London. 14. jun. (T anjug). — V londonskih krogih so mnenja, da po razgovorih, ki sta jih imela predsednik pakistanske vlade Mohamed AH in predsednik indijske vlade Nehru, obstaja velika možnost, da bo kmalu prišlo do rešitve kašmirskega spora.
Helsinki, 14. jun. (VP). V finski vladi je prišlo do nesoglasij p zvezi z ekonomsko politiko. Pričakujejo, da bo predsednik vlade Kenonen v ponedeljek podal ostavko svoje plade.
Rim, 14. jun. (AFP). Danes so d
Sardiniji volitve za oblastni svet. Na teh volitvah sodeluje 8 glavnih italijanskih strank in >Stranka sardinske akcije«. Pri prejšnjih volitvah, ki so bile pred 4 leti, je blok centra dobil 24 mandatov, leva opozicija 20, desnica 10 in *Stranka sardinske akcije< ? mandatov.
Ankara, 14. jun. (UP). — Turška in italijanska vlada sta sklenili podaljšati še za eno leto trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen lani januarja.
Tunis, 14. jun. (AFP). Stalno vojaško sodišče v Tunisu je danes obsodilo na smrt nekega Tunižana, štiri pa na doživi jen jsko robijo, zato ker so organizirali in sodelovali pri napadu rta neko kmetijo.
NEW YORK, 14. jun. — Albert Einstein je podal izjavo, v kateri pravi, da je zasliševanje znanstvenikov s strani »varnostnega podko-miteja< glede njihovega političnega prepričanja v nasprotju z ustavo ZDA in reakcionarno. Pozval je vse uradnike ZDA, da zasliševanje odklonijo.
NEW YORK. 14. jun. — Branilci zakonskega para Rosenberg so četrtič predlagali vrhovnemu sodišču ZDA obnovitev procesa.
BONN, 12. junija. (Tanjug): Dane« so bile končane trodnevne generalne vaje kopenskih sil Atlantskega pakta v srednji Evropi. Vaje so bile v Kölnu pod vodstvom vrhovnega poveljnika kopenskih sil Atlantskega pakta v srednji! Evrooi francoskega generala Juina. Po uradnem poročilu so o-h tej priložnosti tudi razpravljali o vprašanjih obrambe zahodne Evrope.
Ljubljansko Mestno gledališče v Trstu Trst, 14. jun. (Tanjug). — Danes popoldne in zvečer je
ljubljansko Mestno gledališče nastopilo v dvorani »Auditorija« s francosko komedijo »Srečni dnevi«. Med tržaškimi Slovenci je bilo veliko zanimanje za nastop ljubljanskih gledaliških igralcev.
Sinoči je bil ▼ čast članom ljubljanskega Mestnega gledališča prirejen sprejem v prostorih Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. Sprejemu so prisostvovale mnoge odlične osebnosti iz tržaškega kulturnega življenja.
Zasedanje FAO preloženo?
Mexico Citty, 14. jun. (AFP). Mehiška vlada je včeraj zaprosila, da naj bi se bodoči sestanek Mednarodne organizacije za prehrano in poljedelstvo (FAO), kf bi se moral začeti 13. junija v Mehiki, preložil na prihodnje leto. odnosno naj bo v neki drngi državi Latinske^ Amerike ali na na sedeža organizacije v Rimo. Mehiška vlada je pojasnila, da ji število in pomen novih problemov, ki jih je treba rešiti, ne dopušča, da bi prevzela organizacijo tega sestanka«
Napoved novih aretacij v ČSR
ŠIROK Y: »SOCIALNI DEMOKRATI SO NAJHUJŠI SOVRAŽNIKI«
Dunaj, 14. jun. (Tanjug). Predsednik češkoslovaške vlade in voditelj KP Češkoslovaške Viljem Siroky je včeraj popoldne v svojem referatu na kongresu slovaške partije napovedal novo čiščenje v javnem in političnem življenjn in priznal, da vlada v državi nezadovoljstvo, ki se še posebno kaže v nezadostni proizvodnji v industriji in na vasi. Siroky je pripisal te težave vplivu »bande Slanskega« in socialnih demokratov, ki jih je imenoval najhujše sovražnike, proti katerim se je treba neusmiljeno boriti. Siroky je povedal, da je produktivnost dela v industriji manjša od postavljenih norm. Po njegovih besedah nočejo delati niti delavci, ki so člani KP. Vse težave je Siroky enostavno pojasnil s tem, češ da so delavci in partijski funkcionarji prišli pod vpliv »sovražnih elementov«. »Valutna reforma ;e bila veliki izpit za člane partije, je rekel Siroky, vendar mnogi tega izpita niso položili.« _
lo veliko neurje. Zaradi nesreč, ki Jih Je izzval tornado, Je umrlo 478 oseb, lažje poškodbe pa je dobilo 3000 ljudi. Cenijo, da znaša materialna škoda 189 milijonov dolarjev.
vlada z njim strinja. C. I. O.
očita Eisenhowerjevi vladi, da nima enotnega stališča do mednarodnih vprašanj in da je napravila veliko napako, ker se še doslej ni izrekla za nadaljevanje poslovanja Mednarodnega otroškega fonda (Unicef), kar je izzvalo neprijeten odmev po vsem svetu. Poleg tega so ZDA izgubile precej vpliva, ker nočejo podpisati mednarodnega pakta o človečanskih pravicah, za katerega se je močno zavzemal Truman.
Republikanski član predstavniškega doma Burdick je sinoči ostro napadel britanskega ministrskega predsednika Churchilla z izjavo, da hoče »pritegniti ZDA v mlakužo sramote«. Burdich je dejal, da namerava Churchill na bermudski konferenci pregovoriti ZDA, naj izdajo kitajske nacionaliste, prepustijo Formozo svoji usodi in naj sprejmejo pekinški režim v Združene narode.
Prihodnji teden bo začel predstavniški dom razpravljati o Mc Carranovem zakonu, s katerim hočejo preprečiti Američanom »sumljive lojalnosti« vstop v službo Združenih narodov. Po tem zakonu bi moral vsak ameriški državljan, ki bi hotel dobiti zaposlitev v OZN, najprej dobiti dovoljenje državnega javnega tožilca. Za pre-kršitev tega zakona je predvidena kazen 5 let zapora ali
10.000	dolarjev globe. Ameriški senat je predlog tega zakona že potrdil.
Predsednik ZDA Eisenhower je včeraj odšel na inšpekcijsko potovanje po državi Michigan, kjer je zadnja dva tedna divja-
Zastopniki turškega aerokluba bodo obiskali Jugoslavijo
Beograd, 14. junija. Jugopress poroča, da bo prišla 26. t. m. v Jugoslavijo tričlanska delegacija uprave turškega aerokluba. Pri. čakujejo, da bodo predstavniki turškega aerokluba imeli s predstavniki zveznega odbora Letal, ske zveze Jugoslavije razgovore o sodelovanju med turškimi in jugoslovanskimi letalci, kakor tudi o izmenjavi letalcev med obema deželama. Turški letalci bodo tudi prisostvovali svečani otvoritvi nacionalnega jadralnega tekmovanja v Borovu. Nato bodo obiskali zvezno pilotsko šolo, padalske centre ter nekatere jugoslovanske jadralne in padalske šole. Delegati turškega aerokluba bodo gostje zveznega odbora Letalske zveze Jugoslavije.
Davies odpotoval iz Trsta
Trst, 14 jun. (Tanjug). Bivši ameriški veleposlanik v Moskvi g. Davies, eden najbližjih sodelavcev bivših predsednikov ZDA Roosevelta in Trumana, je danes zjutraj odpotoval iz Trsta. G. Davies je pred tem obiskal Jugoslavijo in je bil tudi na kosilu pri predsedniku republike maršalu Titu. V razgovoru z jugoslovanskimi predstavniki v Trstu je g. Davies izjavil, da je zapustil Jugoslavijo z najlepšimi spomini in vtisi.
Kongres mest
Dunaj, 14. jun. (Tanjug). Danes je prišla na Dunaj prva skupina predstavnikov Jugoslavije, ki bo sodelovala na XI. mednarodnem kongresu mest — predsednik mestnega ljudskega odbora Zagreba Vje-česlav Ucbjevac, predsednik MLO Skopi j a Kemal Sejfula in prestavniki Splita. Ostali delegati bodo prišli danes zvečer. Kongresu bo kot opazovalec prisostvoval tudi sekretar za zakonodajna in upravna vprašanja Zveznega izvršnega sveta dr. Leo Gerškovič.
bijska vlada spoštovala vse mednarodne obveznost; in da je cilj nove vlade vzdržati red dlo novih političnih voktev.
Oborožene sile imajo popolno oblast v glavnem mestu, v okolici predstavniške palače pa so razpostavljene okrepljene straže.
Kolumbijske čete pod poveljstvom generala PiniUa so sinoči obkolile prebivališče predsednika republike Gomeza, ki je komaj pred nekaj urami ponovno prevzel svoje posle. Gomez je bil namreč dolgo časa bolan. Prvi ukrep predsednika Gomeza je bil ukaz o upokojitvi generala Pimilia in imenovanje dosedanjega ministra za javna dela Georga Leivija za ministra '/oj ske. Toda general Pinnl-
Delegacija Zveze borcev Jugoslavije v Grčiji Atene, 14. jun. (Tanjug). Delegacija Zveze borcev in vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik Zveze borcev Srbije Dušan Petrovič-Šane je prvi dan svojega obiska v Grčiji obiskala razvaline antičnega mesta Mi-kene in trdnjavo pri mestu Naplijon. Včeraj so bili jugoslovanski delegati gostje grških veteranskih organizacij, obiskali so pa tudi dve središči za rehabilitacijo invalidov v okolici Aten.
Pozdravljajoč obisk jugoslovanske delegacije oorcjv v Grčiji je list »Vima« objavil članek, v katerem pravi, da »izmenjava obiskov med veterani, ki jih veže skupno prelivanje krvi v preteklosti, predstavlja najtrdnejši pogoj za ostvaritev trajnih prijateljskih zvez med dvema državama, ki sta povezani z dolgotrajnimi tradicijami.«
Kralj Kambodže pobegnil \ Siam
Saigon, 14. jun. (AFP). Kralj Kambodže Norodom Sihanuk je sinoči zapustil Kambodžo in se zatekel v Siam. Kralj Kambodže je sedaj v nekem obmejnem mestu, kjer čaka, da mu siamske oblasti dovolijo odpotovati v Bankok. Preden je zapustil svojo državo, je izročil oblast predsedniku
Velike poplave na Kitajskem
Hongkong, 14. jun. (UP). Katastrofalne poplave, kakršnih ne pomnijo, ogrožajo življenje in imetje 5 milijonov ljudi v južnokitajski provinci Kvan-tung. Poplave so zajele približno 50 oblasti v tej provinci. Število žrtev kakor tudi višina materialne škode še ni znana. Kitajska vlada je pozvala prebivalstvo drugih delov države, naj pomagajo ponesrečencem.
vlade Pen Nutu in izdal proklamacijo na prebivalstvo.
V proklamaciji, ki jo je danes zjutraj objavil radio, je kralj Kambodže sporočil svoj sklep, da odide v Siam zato, da bi na ta način lahko v tujini razložil položaj in razmere v svoji domovini. Kralj Kambodže je ostro napadel francosko zavlačevanje glede statuta Kambodže. Kralj Kambodže trdi, da so predlogi Pariza v celoti nezadovoljivi. Kljub temu pa je Sihanu izjavil, da želi Kambodža ostati članica Francoske unije vendar v istem položaju kot sta Indija ali Pakistan v Britanski skupnosti narodov.
KATMANDU, 14. jun. — Zmagovalca Mount Everesta Hilary in Tensing bosta prispela v nepalsko prestolnico po sedanjih poročilih 20. junija. Glavna ekspedicija bo prispela že nekaj dni preje. Nepalska vlada je odlikovala Tensinga s posebno častno medaljo.
KAJ SO VOLITVE PRINESLE ITALIJI?
Poraženi hočejo zmagati
(Od našega posebnega dopisnika)
Rim, 14. jun. (Po telefonu). Vsi smatrajo, da so zmagali in vsi žele v vlado. Tako bi bilo mogoče označiti položaj po volitvah v Italiji. Center ima večino poslancev, opozicija večino glasov. Levica je porasla za 2 milijona, desnica prav tako. Obe želita uspehe, ki so jih prinesle volitve, politično realizirati. Pretirana pripravljenost vseh skupin, da gredo v vlado, je postala glavna ovira za njeno formiranje. Treba je najti zmagovalca med toliki zmagovalci, da se položaj razčisti. Prepiri in nesoglasja so značilnosti tabora premaganih. Vihar take vrste je bilo mogoče te dni zaslediti v krščansko - demokratski stranki. Že na sestanku vodstva krščanskih demokratov pred objavo volilnih rezultatov ni imela skupina desnih, na čelu s Piccionijem, obzira do gospodarja, v čigar vili je bila burna seja. Napadala je De Gasperijevo politiko centra kot krivo poraza ter predložila novo koalicijo z desnico, kjer De Gasperi ne bi bil več predsednik. Prišlo je torej do rešitve, ki jo je toliko forsiral Vatikan, Katoliška akcija, njen predsednik Gedda in njegov zastopnik v vladi Piccio-ni — preokret v desno, v zvezo z monarhisti! De Gasperi je odgovoril: »Jaz ostanem v vsakem primeru centraš.«
Resnično kaže, da ni razloga, da bi se smatral bolj odgovornega za volilni poraz od tistih, ki ga obtožujejo. Center in s tem krščanska demokracija je res doživel neuspeh. Dosegel ni svojega cilja: 50.01 odst. Vatikan, Katoliška akcija in krščanska demokracija vidijo, da je krivda za poraz na politiki in idejah centra. Kaže pa, da se ne bi mnogo zmotili, če bi to obtožbo obrnili in rekli: za poraz centra je kriva politika krščansko-demokratske stranke (ki sta jo
vsilili prav desnica in Katoliška akcija). Center je bil sestavljen iz meščanskih demokratičnih strank, ki so vse laične, s tradicionalno poudarjenimi proticerkvenimi tendencami liberalcev, socialnih demokratov in republikancev ter heterogenih krščanskih demokratov, katerih politični razpon sega od fašizma do socialne demokracije. Tri laične in dve meščanski stranki so imele v nekem smislu napredne meščanske demokratične tendence. Želele so se postaviti proti diktaturi, pa naj si bo kominformovcev ali fašistov. Politiko takega centra bi v krščansko-demokratski stranki lahko predstavljali zmerna in leva skupina.
Toda v pripravah za volitve so prevladale desne tendence krščanske demokracije. Propagando celo laičnih strank centra je vodila cerkev. Postavljeni so bili kandidati desne frakcije, celo bivši fašisti, medtem ko so bili levi predstavniki popolnoma izrinjeni, niti eden ni kandidiral. V meščanskem demokratičnem bloku strank centra (v katerem so tri laične) je naenkrat dobila glavna stranka desni, reakcionarni in klerikalni značaj. Center je organizacijsko in formalno še lahko obstojal, toda tik pred volitvami politično ni obstojal več. Politika in predvolilna propaganda največje stranke centra sta postali negacija njegove koncepcije in programa. Posledica:	meščanski	demokrati,
zmerni levičarji in pristaši laične politike so izgubili zaupanje v center in videli v njem samo sredstvo cerkvene dominacije. Napredni liberalci republikanci in socialni demokrati so mu odrekli nodpo-ro. Pridružili so se jim tudi napredni volivci krščanskp demokracije. Center je doživel poraz. Njegova politika je bila
že pred volitvami v njegovem lastnem naročju potolčena in premagana od desnih sil, ki so se znašle v njem preko heterogene krščanske demokracije.
Zato so se sedaj v polemiki o sestavi nove vlade, ki se vodi v najvažnejših strankah, stvarno krivci spremenili v tožnike. Katoliška akcija in njeni zastopniki v krščansko-demokratski stranki hočejo poraz centra prikazati kot tuj poraz, obtožujejo male meščanske demokratične laične stranke in nočejo uvideti, da so na volitvah poraženi prav oni: cerkvena politika in težnja Vatikana po politični dominaciji. Slepi za svoj poraz bi že sedaj hoteli uresničiti svoje cilje — vlado desne koalicije.
Katoliška akcija in desnica upata, da bo ta vlada poražene večine, ki bi jo sestavil De Gasperi, krhka, kakor je krhka večina, na katero se naslanja. Njen neuspeh in nemož-nost vladanja bi jim dal povod za osnovanje nove desne, katoliške in »nacionalne« koalicije. Zanjo že pripravljajo teren: namigujejo in delijo komplimente, z monarhisti računajo v tisku poslanska mesta, s katerimi bi razpolagala nova vlada. Boje se samo enega — utrditve centra in koalicije z levico. Zato so v vatikanskem »Quotidianu« in nekaterih drugi'.» listih napadli male stranke centra, računajoč, da bodo končno prekinile že tako slabe in od volitev še bolj zrahljane spone s centrom. Poudarili so, da je krščanska demokracija katoliška stranka in kot taka se ne more vezati z Nennijeviml socialisti. Leva vrata vlade so v vsakem primeru zap-ta! — je proglasil »Quotidiano*. Italijansko ljudstvo pa s trepetom pričakuje, ali se bo v novem parlamentu našla sila, ki bo zaprla tudi desna.
Frane Barbier! j
3- str. 7 Stovensifl poročevalec 7 štev. 1S9 / 13. junija mss
Tone Veseljak:
ROJSTVO IN SMRT
DEMOKRACIJE
Poveljnik svojevrstne
Kako je organizirana WtllMlJ® borba proti toči v Fruncin
Zadnji množični sestanek je bil nekaj izrednega. Prava prelomnica v dosedanji praksi. Na njem se j.e namreč pojavila demokracija in tudi umrla. Tone Znajdič, direktor tovarne za izdelavo kovinskih gob za umivanje posode, je namreč v imenu demokracije obsodil vse, kar je vedel da obstoja, razen sebe seveda. Doslej državljani kaj takega niso bili vajeni. Na tistih štirih množičnih sestankih, ki so jih imeli vsako leto, je bil Tone Znajdič namreč vedno naj-vnetejši zagovornik vsega tistega, o čemer bi ljudje radi povedali včasih tudi kakšno grajo. Danes pa naenkrat taka izprememba, prava revolucija!
Življenjska pot Toneta Znaj-diča je šla v teh zadnjih letih lepo navzgor. Ko je bil odkup pogoj za prehrano, je bil Tone Znajdič odkupova-lec. Dobro je opravljal svojo nalogo, vsaj njegov šef je bil z njim zadovoljen. Res so se ljudje pritoževali, da je za 5 kg obvezne oddaje mesa vzel kar celo kravo in to včasih kar na cesti, ko jo je postarana kmetica morala izpreči iz voza. Toda te govorice so bile tihe, Tone Znajdič pa je le veljal za najboljšega odkupo-valca. Takrat je tudi hodil na sestanke in če je kje padla kakšna graja na račun nepravilnosti pri odkupu, je Tone Znajdič tistega, ki si je drznil kaj tako pregrešnega izjaviti, v največji svečani pozi proglasil za reakcionarja in tujega agenta.
Odkupa ni bilo več in Tone Znajdič je postal direktor tovarne za izdelavo metalnih gob za pomivanje posode. Tu ni bilo nič težkega. Imel je komercialnega direktorja, ki je prejemal iz glavne direkcije vsakodnevna navodila za izdelovanje gob Komercialni je imel svoj štab referentov in statističarjev, ki so vsak dan prenašali ta navodila na 20 delavcev, kolikor jih je zaposlevala tovarna ter vsak dan na 50 formularjih evidentirali po vseh mogočih metodah vse, kar se je ta dan dogajalo. Tone Znajdič, direktor, pa je vodil načelne posle. Mnogo časa je porabil za to, da je na vsakem sestavku pripravil referat o nujnosti do detajlov dirigiranega gospodarstva in politično utemeljil, da so sovražniki napredka in tuji agenti usi tisti, ki samo pomislijo na to, da se zaradi nepotrebnih administrativnih opravkov troši preveč denarja.
Potem pa je bilo naenkrat ukinjeno administrativno dirigiranje in Tone Znajdič je pričel spet utemeljevati in proglašati za izdajalca vsakogar, ki bi imel kake druge pomisleke. Zakon o delavskih svetih ga ni mnogo zmotil. Postavil je kandidate za delavski svet in upravni odbor in ga dal kolektivu, da ga izvoli. Potem pa je iskal nove oblike za razširjanje svobodnega delovanja ekonomskih zakonov.
Sprejel je v službo 15 nakupovalcev. Ti so hodili iz kraja v kraj in kupovali les. In ker se je tovarna za izdelavo metalnih gob za umivanje posode registrirala kot izvozno podjetje, so lahko izvažali tudi les. Res da so ga dražje plačevali kot ostala podjetja, celo dražje kot LIP, ki je zelo pogosto tekmoval v dviganju cen: res da so ga v inozemstvu ceneje prodajali, kot je bila tam povprečna cena. Toda država je dajala regres, devize pa so na prosti borzi nesle velike dobičke. In denarja je bilo. Poleg tega pa še devize. Tovarna se je pričela tehnično razvijati. Nabavili so Mercedes-Diesel in Tone Znajdič se je pričel tehnično usposabljati za vodenje modernejšega obrata. Ker pa povišan tehnični nivo zahteva višji življenjski standard, se
ga je Tone Znajdič nalezel tudi malo več kot običajno. Posledica tega je bila, da je skušal z Mercedesom opravljati tista dela, za katera se porablja ponavadi buldožerje. Skušal je predreti močan kamenit zid, toda tehnična zmogljivost Diesla ni bila zadovoljiva. Tone Znajdič je šel za mesec dni v bolnišnico. Diesel pa so prodali za malenkostno ceno Odpadu.
Ker je bilo ugotovljeno, da Diesel ne ustreza več, se je tovarna še bolj modernizirala, nabavili so najnovejši bencinski Mercedes, z radiom in vsem, kar je pač potrebno.
Bilo je še nekaj karambo-lov, vendar vsi ti so bili majhni. Sunek v kolesarja, majhno trčenje v tramvaj in še nekaj resnično malih stvari. Tone Znajdič je podrobno analiziral ves ta proces in ugotovil, da je temu krivo le to. ker ni vajen velemestnega prometa. Ker se ni hotel vključiti v ekipo šoferjev, ki je priredila izlet v velika zahodna evropska mesta, da bi se spoznali s tamošnjim prometom, da bi se tako zmanjšale nesreče, se je odločil, da potuje sam. Saj je že tako vedel, da ta ekipa šoferjev ne bo ugotovila drugega, kot da je v velemestih manj nesreč zaradi tega, ker je Koka-Kola cenejša od vina.
Prav tiste dni so se pojavili v časopisih neki članki o delavskem samoupravljanju. Tone Znajdič si je mislil: Mene ne bodo, nihče mi ne bo mogel ničesar očitati, da trošim devize po inozemstvu. In sklenil je, da priredi delovni kolektiv tovarne 10-dnevni izlet v inozemstvo.
Ta vest se je razširila m prišla tudi na množični sestanek. Pa je nekdo povedal, da se mu zdi škoda deviz v teh težkih časih, da bi se trošile za izlet. Tone Znajdič ga je takoj proglasil za reakcionarja, ki noče razumeti, da se moramo iti v tujino učit, da moramo tako dvigati našo kulturno stopnjo, da naj tujina izve, da lahko mi svobodno hodimo ven in da kar je najvažnejše, če bodo prišli tujci v naš kraj, jim bomo lahko povedali, da smo tudi mi bili v tujini in spoštovali nas bodo in se čudili naši kulturni stopnji. Tako ognjevito je govoril in grmel na tiste sovraž-
nike naše domovine, ki nočejo razumeti, da moramo spoznati tujino, da so ljudje s strahom molčali.
Izlet v tujino je zelo uspel. Z dvemi avtobusi so šli, Tone Znajdič pa s svojim Mercedesom. Ko se je vrnil je povsod pripovedoval, da sicer ni znal nobene tuje besede, da pa je lahko ugotovil, da so v tujini, ko so ogledovali njegov elegantni Mercedes, začeli tujci zelo visoko ceniti naš socializem. Vsaj tako je sklepal po njihovih obrazih, ker so se tako zanimali za Mercedes Ko pa je sklical svoj ožji štab, jim je dejal:
»Tovariši, sedaj ste enkrat videli, kaj je to kultura. Ste videli, kaj je v tujini nočno življenje? V barih so nas postregli in to si moramo zapomniti. Mislim, da moramo tudi mi našemu kolektivu ustvariti tako življenje Sezidajmo kavarno in bar.*
Knjigovodja je pripomnil, da ni denarja. Tone Znajdič pa se je znajdel »Izvažajmo in uvažajmo/« je dejal kratko
Pričeli so izvažati vse. od mršavih konj in mladih telet do črev in lesa. Kupovali pa so limone in pomaranče Račun je pokazal, da j »m bo to prineslo še več, kot prodajanje deviz. Pri limonah in pomarančah lahko nabiješ ceno kolikor se ti zljubi, saj nimaš konkurenta, devize pa le mnogi prodajo. In vagoni so potovali, štab nakupovalcev in prodajalcev pa se večal iz dneva v dan. Tonetu Znajdiču je obraz vsak dan bolj cvetel. Potem pa je prišlo ono strašno...
Skladiščniki so pričeli pošiljati poročila, da ljudje limon in pomaranč ne kupujejo, ker so predrage. Blago pa gnije, gnije, gnije... Nič se ni dalo pomagati, čeprav so znižaii ceno, je skoro vse blago že šepnilo. Težki milijoni. In prvega, ko je bilo potrebno izplačati mesečne zaslužke 20 delavcem v tovarni in vsej administraciji, je banka izplačala le minimalne mezde, posebna kontrola pa je prišla, da razišče, kje so vzroki slabega gospodarjenja. Delavci pa so takrat sklenili, da tako kot po drugih podjetjih, tudi oni povedo svojo besedo in so prijavili vso zadevo kriminalni upravi. Zahtevali so nov
delavski svet in upravni odbor. Z vso odločnostjo, in niti ostre besede Toneta Znajdiča o reakcionarjih in informbi-rojcih ter tujih agentih niso nič zalegle. »Hočemo čiste račune in plačo za naše delo « so dejali.
Potem so se pričela zasliševanja. Tonetu Znajdiču je bil odvzet položaj in pripravljala se je razprava pred sodiščem In ravno v tem času je bil Sklican zadnji množični sestanek. Ljudje, ki so vedeli precej o gospodarjenju v tovarni za izdelavo metalnih gob za pomivanje posode, včasih celo več kot je bilo res, so pričeli na sestanku izpraševati, kaj je na stvari In Tone Znajdič jim je odgovoril: Naš gospodarski sistem ie zanič, naše gospodarstvo je zafura-no, tisti ki vodijo gospodarstvo, so krivi takšnega stanja, človek ima vezane roke. ničesar ne more ukreniti, delavski sveti zavirajo iniciativo posameznika, delavski sveti so se pokazali za nesposobne in če hoče človek v vsej tej zmešnjavi le pokazati dobro voljo in plemenito in nesebično pomagati, potem mu pošljejo na vrat vsemogoče komisije od kriminala naprej
Nek delavec je vpadel v besedo Tonetu Znajdiču:	»Ne
vali krivde na druge,« toda Tone Znajdič se ni dal motiti: »Poglejte, zakaj se dogajajo takšne stvari, ker skušajo ljudje ovirati demokracijo, ki je zajamčena z ustavo Tu iznašam slabosti in skušam s tem pomagati, pa mi nekdo vpada v besedo in mi hoče vzeti svobodo izražanja misli. Ali je to demokracija?« In ljudje — na vseh sestankih so bili vedno isti — ki se često niso znali popolnoma opredeliti in so vsaj javno soglašali z lepo zvenečimi besedami o tem in onem, so tokrat rekli: dovolj! Tone Znajdič je z začudenjem. pogledal po njih in dejal:	»Še kritizirati me ne
pustite? Govorim v imenu demokracije!« Toda zaman. Kljub lepim besedam, kljub skrbi za razvoj tehnike, kljub dviganju kulturne razgledanosti delovnega kolektiva in kljub limonam, je Tone Znajdič ostal sam. Bil je prepričan, da je vsa okolica reakcionarna in da demokracije ne spoštuje več.
Prvi, ki so se začeli uspešno
boriti proti toči, so bili Francozi. Vso akcijo je začel letalski polkovnik Ruby v letu 1936. Kot letalec je večkrat prodrl v oblake in spoznal način, kako nastaja toča.
Ruby živi v Lyonu. Severozahodno od Lyona se razprostira gričevje »Beaujolais«, ki je omejeno na zahodu po reki Loire, na vzhodu po reki Saone, ki se pri Lyonu izliva v reko Rhone. V glavnem je to depar. tement Rhone. To gričevje je zelo vinorodno m so toče vsako leto povzročale škodo, ki je šla v milijone. Slučaj je hotel, da so se vinska trta, toča in pol. kovnik Ruby znašli vsi trije v isti pokrajini. Naročil je v tovarni Ruggieri v Momeuxu pri Avignonu, ki izdeluje ^streliva, da mu izdela bombo, ki bi jo v obliki rakete poslal v oblak. Ta je vsebovala v začetku le 300 gr streliva »šedit« in je do. segla višino 1200 m Tu je ves šedit eksplodiral in uničil vrti. nec v oblaku kjer je bilo leglo toče.
Prvo leto je Ruby postavil samo 15 strelskih postaj, ki j’h je imenoval baterije v višinah 700 do 900 m nad vinogradi in nekako 5 km zahodno od njih Vse nevihte prihajajo navadno z zahoda jugozahoda ali severo. zahoda Na ta na*'n je dosegel, da so rakete eksplodirale v višini 2000 m, L j. v središču oblaka.
Kot vojak je Ruby razvrstil vse baterije v podolgovato obrambno linijo vzdolž grebena Beaujolais, ki se razprostira od severa proti jugu. Pri vsej ob. rambi je najvažneje dvoje: 1. spoznati ali oblak nosi točo ali ne m 2. začeti streljati o pravem času, ne prezgodaj in ne prepozno. Ako se na to dvoje ne pazi, potem se strelja v prazno in vsi stroški so zaman
Pomoč
meteorologov in aviaeife
Zato je pritegnil k sodelovanju še meteorološko službo in aviacijo. Po meteoroloških poročilih iz Lyona je izvedel, ali je bilo neki dan nagnjenje k ne. vihtam ali ne. Sinoptična meteorološka služba to lahko ugoto. vi, zlasti s proučevanjem izvora zračnih mas. Topli vlažni zrak je vedno primeren za nevihte. Zlasti pa sinoptiki budno spremljajo premikanje takozvanih front. t. j. stičnih mest med hladnim in suhim ter toplim in vlažnim zrakom. Na teh mestih se ostvarjajo nevihte ogromnih dimenzij, ki jim večkrat vsa človeška obramba ni kos. To Ruby tudi priznava. Vendar se tudi pri takih nevihtah uspe, da je škoda le delna.
Aviacija tudi mnogo pripomore pri rekognosciranju nevihtnih oblakov. Najprej pre gleda iz daljave in višine, kakšne dimenzije ima nevihtni oblak in kje je njegovo središče. So gotovi zunanji znaki, na bazi oblaka, ki označujejo vrtince s točo. Ta mesta naj bi bila bolj temna in rumenkasto >sive svetlobe.
Na ta način so strelci v naprej alarmirani in čakajo prihod nevihtnega oblaka. Več postaj je združenih v en sektor, ki imajo svojega komandanta. Ta je telefonično povezan s takozvano positajo na preži« »poste de guet«, ki jo vodi izkušen opazovalec. Ko da ia povelje za streljanje, izstreli več postaj hkrati in večkrat zaporedoma. Tako eksplodira v oblaku istočasno po 10 ali več raket. Ruby poroča v svojih poročilih da uspeh ne izostane. Takoj se oblak razleze in razširi. Ako je toča padala, preneha in izlije se močna ploha.
Po prvem letu streljanja je Ruby spoznal napake, k; so jih pri tej akciji zagrešili on sam in vsi sodelavci. Neuspeh je bil vedno zabeležen tam, kjer streljanje ni bilo koncentrirano na središče oblaka, ali pa se je prezgodaj ali prepozno streljalo, ali pa so postaje imele premalo raket.
Ugotovil je zanimivo dejstvo, da je nevihta s točo prekoračila obrambno linijo prav tam, kjer so bili strelci redki, ali pa niso streljali iz kakršnega koli vzro. ka, Nevihta si je torej našla pot skozi škrbino linije ali skozi »breche«, kakor Francozi pra. vijo. Spoznali so. da je obramba zelo uspešna, ako se napada naravnost izpod oblaka, kjer je označen center toče. Zato so organizirali mobilne baterije na avtomobilih Ti odbrze oblaku naproti, trije ali štirje in ga napadejo od več strani. Strelci poskačejo hitro iz avtov, v trenutku zapičijo v zemljo cev in spuste nekaj raket v oblak. Nato odbrze pred oblakom naprej in ga ponovno napadejo Ko doseže nevihtni oblak obrambno linijo je morda že brez toče in staln;m strelcem večkrat sploh ni treba spuščati raket.
Po prvih uspehi It se je akcija razširila
Ko je neposredna okolica uvidela prve Ruoyjeve uspehe, se je za to akcijo takoj navdušila.
V	drugem letu obrambe je poleg tvrdke Ruggieri začela izdelovati rakete še neka druga tvrdka Geri. Pa tudi teža eksploziva v raketi se je povečala od 300 na 500 in 800 gramov in preizkusili so še drug eksploziv »Melinit«. Nove rakete so dosegle že višino 1500 m.
Na koncu drugega leta je prešlo zavarovano ozemlje 36 neviht, toda samo 14 jih je imelo točo in samo te so napadli. V vsem so izstrelili 2500 raket, t. j. povprečno 180 na vsako nevihto. Toda nevihto 30. julija leta 1937 so pregnali šele s 300 raketami. Vse zaščiteno ozemlje se je v drugem letu popetorilo, od nekako 20 kv. km na 100 kv. kilometrov.
V	tretjem letu 1938 je pristopil k tej obrambi poleg departe-menta Rhone še del departe-menta Saone et Loire, ki leži severno od prvega. Število fiksnih postaj se je povečalo na 80, avtomobilnih na 16. Tudi oblake so rekognoscirali že z dveh aerodromov. V tej akciji so zlasti sodelovali lokalni aeroklubi. Novost tega leta je bila, da so opazovalne postaje na višinah opremili z radijskimi aparati. Telefonske vode je večkrat pokvarila strela in to prav v trenutku, ko bi morali obvestiti komandante sektorjev. Tudi Ruby je zahteval od fabrikantov, da mu izdelajo rakete z enim kg melinita, ki bi dosegle višino 3000 m.
V	četrtem letu 1939 je bilo fiksnih .postaj že 216 in 40 avto-mobilnih v dveh departementih. Ena raketa je takrat stala 41 frankov, t. j. nekako 50 predvojnih dinarjev.
V	letu 1940 je vsa organizacija zaradi nemške invazije propadla. Toda že leta 1941 je Ruby ponovno začel z akcijo. Imel pa je velike težave. Vsa meteorološka poročila so bila prepovedana, ker so bila vojaška tajnost. Prav tako ni bilo nobenih letal na razpolago, pa tudi bencina ni bilo niti za avtomobile mobilnih postaj. Vendar pa so delovale fiksne postaje, ki so narasle na 260 in so izstrelile lepo število raket okrog 8000. Porabili so v tem letu 650.000 frankov. Skoda pa, ki jo v obeh departementih povzroči toča, je
znašala več kot 100 milijonov. Stroški obrambe znašajo tore] 6,5 promilov, premije zavarovanja proti toči pa so znašale 10 do 25%.
Vsa vojna in tudi prva povojna leta je vsa obramba proti toči nekako životarila. Polagoma so se razmere urejevale in v poročilu za leto 1946 čitamo, da se je v obrambo vključil še departement Cort-d’Or«, ki meji na departement Saone-et-Loire. V vseh treh departe. mentih je bilo že okrog 600 strelskih postaj. Tudi je aviacija zopet začela pomagati.
Leta 1051 je bilo organizirane že pol Francije
V letu 1947 se je vsa organi.
zacija neverjetno razmahnila. Ruby je imel za seboj že deset let dragocenih izkušenj. On sam pa je po vojni postal tudi general. Imel je konference z vsemi zainteresiranimi predstavniki v Bordeaxu in Toulou. seu. K organizaciji so pristopili kar štirje departementi hkrati, in to predvsem vinorodni v južni Franciji in tisti severno od Pirenejev. Tvrdka Ruggieri ni mogla zadostiti vsem potrebam, ker ji je primanjkoval zlasti karton, ki obdaja eksploziv v raketi. Poročilo tega leta je zelo obširno, opremljeno s kartami posameznih departementov z vrisanimi strelskimi postajami in smermi neviht.
Leta 1948 je bilo organiziranih vsega skupaj že 15 okrajev, med njimi tudi Gironde z okolico Bordeauxa. Tudi poročilo tega leta je zelo obširno. Za vse departemente je poudarjeno sodelovanje z lokalno meteorološko službo in lokalnimi aeroklubi.
Leta 1949 so priskočili še štirje departementi. leta 1950 še dva in 1951 še trije, tako da je leta
1951	bilo organiziranih 24 de-p.artementov. z eno besedo — polovica Francije. V tem letu se je prenesla organizacija proti toči celo v Maroko in Alžir v severno Afriko. Poročila od leta
1952	še nimamo. Po drugi poti smo izvedeli, da so lansko leto že uporabljali rakete s srebrovim jodidom, o čemer sem v prve>m članku že poročal.
Kaže. da moi poziv na okrat-ne gospodarske svete '0. maia v omenjenem članku, da tudi ort nas organiziramo tako obrambo proti tori. le ni bil brez nsn»ba. Prva sta se zdramila gorišiM in konersko-buiski okraj. TToamo. da bomo že letos tam nreganiali točo. ako se dobava raket ne bg 7av'°kia. o orranizariij y t*3_ lili in s;viri kakor tudi o nrmh usnohih pri nas. bomo poročali da se zdramüo tudi rv=ta!i okraji, ki jih *0?» r»dno bile.
Dr. Reva Oskar.
Gospodarske vesti!
■BBamaBHOBiiB,,
Po podatkih zahodnonemškega državnega statističnega urada je znašala proizvodnja železne ruda
v aprilu 1,282.000 ton, medtem ko so je nakopali marca 1,417.000 ton.
Združene države Amerike bodo posodile Pakistanu 1 milijon ton pšenice. S tem posojilom bodo ZDA razbremenile svoje zaloge pšenice.
V Rimu bo od 12. do 20. septembra VII. mednarodni kongres proizvajalcev grozdja in vina. Na tem kongresu bo na dnevnem redu tudi dvoje poročil o potrošnji vina na svetu.
Sporazumu o plovbi na Donavi, ki je bil sklenjen med Avstrijo in Madžarsko, bodo verjetno v kratkem sledili razgovori med Avstrijo in Jugoslavijo.
Pašniki in gozd
poseben problem tolminskega kmetijstva
Tolminski okraj ima izmed vseh okrajev Slovenije najmanjši odstotek njiv, komaj 1,9% skupne površine. Zato pa ima skoro 42% travišč, od katerih je približno polovica dobrih, lepo obrastiih. Ta travišča so osnova tolminske živinoreje. Tolminski okraj ima intenzivno živinorejo s približno 60 odstotki krav. Tako visok odstotek krav je znak izrazite usmerjenosti na proizvodnjo mleka. Mlekarstvo je na Tolminskem že od nekdaj dobro razvito Znan je domač bovški sir in odlično tolminsko maslo Oba proizvoda so sicer izdelovali na preprost način v maihnih vaških mlekar. nicah, vendar sta šla vedno dobro v premet, tolminsko maslo pa si je pridobilo v dobi, ko so ti kraji pripadali Italiji, velik •loves ne le na domačem gori-
škem in tržaškem trgu, ampak tudi v Milanu in na drugih severnoitalijanskih tržiščih. Razen masla in sira so bila na tržaškem trgu dobro znana tudi tolminska teleta.
Bodočnost tolminske živinoreje je v dobrem vnovčevanju mlečnih proizvodov. Dobro vnovčevanje pa zahteva visoko kakovost. Majhne vaške mle. kamice niso več sodobne in ne morejo ustvarjati dobrih, današnjim zahtevam ustrezajočih izdelkov. Dobre izdelke dosežemo ie v večjih, sodobno opremljenih obratih, ki pa morajo biti tako razmeščeni, da lahko zajemajo pretežno večino proizvedenega mleka. Prvi večji obrat je nastal v Tolminu. Ta že izdeluje kakovostne proiz. vode. Drugi velik sodoben obrat grade v Kobaridu. Bovec je tudi
večje središče, precej oddaljeno od Kobarida. Verjetno bo kazalo zgraditi manjši obrat tudi v Bovcu, ki bo postal nedvomno važno tujskoprometno središče. Vprašanje predelave mleka na planinah bo treba rešiti v skladu s splošnim načrtom ureditve in povezave planin. Tudi v idrijskem področju okraja, ki je že od nekdaj važen proizvajalec mlečnih izdelkov, bo treba čim. prej rešiti vprašanje zajemanja in predelave mleka, upoštevajoč pri tem veliko raztresenost naselij. Vprašanje ’’’rente je vprašanje zase, ki ja je treba kot takega vsestransko proučiti.
.Pri organizaciji predelave mleka v novih, sodobnih mlekarskih obratih bo treba vsekakor upoštevati dejstvo, da so majhne tolminske mlekarnice po izdelavi masla in sira preostalo posneto mleko oziroma sirotko v celoti vračale svojim članom in da so imele v sirotki in zlasti v posnetem mleku obsežne beliakovine znaten delež pri ustvarjanju intezivne tolminske živinoreje. Odvzem teh beljakovin. ki bi ga izvršile nove osrednje mlekarn“, če bi od članov prejeto mleko pred“lale v celoti in bi jim ne vračale po-
snetega mleka in sirotke, bi predstavljal globok poseg v že tako napeto beljakovinsko bilanco in bi nikakor ne mogel ostati brez večjih posledic, če kmet za beljakovine, ki bi jih oddal v mleku, ne bi prejel po enakih pogojih, to je po isti nizki ceni, drugih enakovrednih beljakovin.
Razen pravilne izgraditve mlekarske mreže ima Tolmin še vrsto drugih vprašanj, ki jih bo moral rešiti, če bo hote.] zagotoviti čim tjitrejš; napredek živinoreje. Najvažnejša so: ločitev gozda in paše, ureditev planin in likvidacija kužnega zvrgavanja krav.
Tolmin leži sicer v alpskem področju, vendar ima vsa gor-njesoška dolina, zlasti od Kobarida navzgor, izredno močno degradirane gozdove, razsežne strme skalnate pašnike z močno erozijo in številne velike hudournike. Ker se je doslej na Tolminskem mnogo sekalo in le malo pogozdovai'o, je rastlinska odeja stalno propadala »n z njo vred je padalo tudi raven tolminskega prebivalstva. Danes ima Tolmin za Sežano najslab-ši rastlinski porast izmed vseh okrajev v Sloveni ji; edino idrij-
sko področje je nekoliko boljše in ima nekaj lepih gozdnatih področij. Takemu stanju je treba narediti konec. Pričeti je treba čimprej z obsežnimi po-gozdovalnimi deli. Pri tem je treba seveda upoštevati, da velja pogo diti najprej področja, v katerih pašne površine ne bodo prizadete, v krajih, kjer bi bile prizadete, pa je treba s čiščenjem in gnojenjem ostalih pašnih površin doseč; ustrezno povečanje paše. Da bi se omogočil msksima'ni razvoj živinoreje v mejah prirodnih možnosti, je treba izvršiti razmejitev med gozdom in pašo. (S tem v zvezi je treba prouči-t! tudi vprašanje ostanka koz na Tolminskem, ki s0 v zadnjem času po nalogu okrajnega ljudskega odbora že znižane približno na 50"/« predvojnega stanja.) Tnlmi skl okraj ima Po statističnih podatkih čez
30.000	ha planin. Velike površini, planinskih pašnikov pa so zarastle in se ceni prava pašni-ška površina komaj na 1 četrtino. to je na 7.500 do 8.000 ha.
Velika zapreka za napredek tolminske živinoreje je danes kužno zvrgavanje krav. Naši veterinarji sn že izdelali podroben načrt, kako bodo to nevar-
no bolezen zatrli, in predvideli tudi potrebna sredstva.
Njivska površina je v Tolminu, kot smo že omenili, majhna. Zato je redno in obilno gnojena s hlevskim gnujem. Z uporabo umetnih gnoj ih bo mogoče povprečne hektarske pridelke njivskih sadežev znatno povečati. Glavni njivski sadež je krompir, ki zavzema približno četrtino njivske površine. (Enak odstotek ima, kot smo videli, tudi Postojna, vendar ne dosega površina krompirja v Tolminu nit; 50°.'• površine v postojnskem okraju.) Krompir je poleg mlečnih izdelkov glavni izvozni pridelek Tolmina. Zaradi ugodnih prirodnih pogojev bi morai; okraj proizvajat: 7-a izvoz v glavnem le kakovosten semenski krompir.
Sadjarstvo je v tolminskem okraju manj razširjeno kot bi pričakovala. Celo v izrazito sadjarskih zavetrnih legah je ponekod le malo sadja. Največ sadja ima bivš; idrijski okraj, zlasti Cerkno. Dobro razvito sadjarstvo lahko nudi kmetu znatne dohodke, zato je potrebno, da okraj tudi sadjarsko proizvodnjo čimbolj razvije povsod, kjer so za to dani pogoji.
Razvita živinoreja kot osnovna panoga, v poljedelstvu močno poudarjena proizvodnja krompirja, razmeroma dobro razvito sadjarstvo, omejeno na posamezna področja — taka je v grobih potezah sedanja slika tolmonskega kmetijstva. Približno enako sliko smo videli tudi pri kmetijstvu postojnskega okraja. Pot k povečanju kmetijske proizvodnje in dvigu ži-vljenske ravna kmečkega prebivalstva bo zato v tolminskem okraju približno ista kot v Postojni. Pri izvajanju perspektivnih načrtov obeh okrajev pa se bo vsekakor pojavljala velika razlika. Tolmin bo imel mnogo tršo, mnogo težjo borbo za izboljšanje rastlinskega porasta, za zopetno stabilizacijo gozdnih površin. Stabilizacija gozdnih površin pomeni začasno znižanje dohodkov od prodaje lesa in istočasno zmanjša n je lastne potrošnje lesa, to pa pomeni začasno znižanje že tako nizkih dohodkov kme:keg3 prebivalstva v pasivnih področjih. Zato bo moral tolminski okraj vložit; v borbo za povečanje proizvodmie in dve kakovosti kmetijskih proizvodov mnogo več naporov kot postojnski. ,
Športni svet -
skoz
daljnogled
Preiident Eisenhorver je velik ljubitelj športa. 2e izmlada je bil sila čvrst in odporen; najbolj se je navduševal za basebal. V prijateljskem krogu rad pripoveduje, kako je bilo tf mladih letih, ko je bil še poročnik. Vedno je bil pravičen in zlasti rekruti so ga imeli radi.
>Nekoč pride k meni, rekrut,< pripoveduje lke, >in z obraza mu berem, da ga nekam vleče. ,Poročnik, prosim en dan dopustareče ,Za-
MEDNARODNI VELESLALOM NA VELIKEM KLEKU
Štele je bil najboljši
LIENZ, 1-4. jun. (Izbirno poročilo za Slov. poročevalca. Po telefonu). — Danes je bil v organizaciji deželne smučarske zveze za Koroško in Vzhodno Tirolsko XII. veleslalom na standardni progi na Velikem Kleku, in sicer za moške in ženske. Od vsega 56 prijavljenih moških udeležencev je nastopilo 41 tekmovalcev med njimi 6 Jugoslovanov. Zenska udeležba je bila manjštevilna, in so v njej predvsem prevladovale tekmovalke iz Avstrije in Nemčije.
Favoriti na tem najpoznejšem smučarskem tekmovanju vsake sezone so bili tudi letos Avstrijci, ki so imeli seveda največ možnosti in priložnosti za priprave. Tako skoraj ni presenetljivo, da so njihovi najboljši predstavniki zasedli v strnjeni vrsti kar štiri prva mesta, za njimi pa se je kot prvi inozemec uvrstil Francoz Boullieu, takoj za njim pa je pri-
spel na cilj Jugoslovan štefe. Vrsto avstrijskih tekmovalcev sta v nadaljnjem vrstnem redu pretrgala še Španec De Huertas, ki je zasedel sedmo mesto in Jugoslovan Mulej, ki je prišel kot deveto-plasirani. Ostali štirje jugoslovanski tekmovalci so se morali zadovoljiti s precej slabšimi mesti, kar velja zlasti za Krmelja in Petra Križaja, ki sta bila ocenjena na 38. in 40. mestu.
V ženski konkurenci je s precejšnjim naskokom zmagala Avstrijka Erika Mahringer, naslednji dve častni mesti pa sta pripadli dvema gostjema iz Nemčije. Tehnični rezultati:
9. Tine Mulej (J) 2:10.0, 10. Mrak (A) 2:11.0........31. Zdravko Kri-
žaj 2:40.3, 32. Slavko Lukane 2:42,
1. Prawda 2:00.1, 2. Molterer j,"" 38' Ja^k°	3-2/V"
2:01.7, \ Senger 2:03.1, 4. Schnei- 40' P~er Knza' (vSl h) 32U6-
der O. (vsi štirje A) 2:04.5, 5. Boullieu (Fr) 2:05.5. 6. Janko Štefe (J) 2:07-1, 7. De Huertas (5p) 2:07.5, 8. Nogler (A) 2:09.8,
Zenske: 1. Mahringer (A) 1:34, 2. Plattel 1:42.9, 3. Amort (obe Nemčija) 1:43.
Š. B.
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOLESARJENJU
Zmagoslavje koprskih dirkačev
kaj?» ga kratko vprašam. ,Veste, moja žena ima doma veliko iehto in pospravlja vso hišo pa bi ji rad pomagal . . .' Jaz pa sem vedel, da je tale rekrut navdušen igralec base-bala in da bo jutri v sosednjem mestu velika tekma. Rekrut je kar drgetat od nestrpnosti. In rekel sem mu:	,7.al oarn ne morem dati do-
pusta, ker mi je vaša žena pisala, naj vas ne pustim domov, saj bi ji bili pri Čiščenju in žehti samo v napotje!» — Rekrut me je osuplo pogledal, salutiral in odšel k vratom. A a pragu pa se je obrnil in rekel: , Poročnik, v našem polku sta dna lažnivca, to zdaj zagotovo vem. Prvi sem jaz, ki sploh nisem oženjen!*<
•
V	Novi Zelandiji kar naprej zma-
go slani jo. ker je Hillary ukrotil najvišjo goro sveta. Z vseh strani zahtevajo, da je treba Hillary ja povišati v plemiča. Neki novozelandski dnevnik je že predlagal naslov zanj: Lord Hillary of Everest . . . Hillary se bo prihodnje leto vnovič povzpel na Himalajo in sicer na čelu posebne novozelandske odprave, ki jo finansira domače planinsko društvo. Raziskali bodo nepoznano podolje Barun. in morda naskočili nadaljnje vrhove, ki se vzpenjajo 8000 m visoko. Takšno >povišanje< bo Hillary ju očitno vrč pomenilo kakor povišanje o lorda.	Styx
•
V	Manili bi bila Horala nastopiti
dva boksarja iz Singapzra. Pa jih ni bilo od nikoder. In tole se je zgodilo v stadionu Rizal:	razočarani
gledalci so rjuli kakor biki in obmetavali oder s praznimi steklenicami, cigaretnimi ogorki, s programskimi zvezki in drugim, celo patrona iz pištole velikega kalibra je bila vmes ... k sreči neizstreljena. Prireditelj je dobil srčni napad, športna komisija je uvedla preiskavo, od nekod so privlekli dva druga boksarja, ki sta pri priči obležala k. o. Ko si je prireditelj opomogel, je trepetaje izjavil, da manager iz Singa-pura najbrž zato ni privedel obeh boksačev na bojišče, ker jih nihče ni sprejel na letališču. Ko se je Roj polegel, so gledalci bili zadovoljni: > Razburjenje je bilo vredno tiste piškave vstopnine. To je bilo vse lepše kakor boksarski pretep.t
•
>Nogomet je viteški šport!< slišimo vpiti z dostavkom: *Ali naj bi vsaj bi!t 7.a spodbudo tole zgodbico o dneh šolarjih iz Hamburga. Stara sta 12 let in koder gresta, spotoma bijeta žogo. Ko sta ondan šla iz šole, sta na cesti našla zavoj papirja in že sra ga začela z nogama brcati sem in tja. Prišla sta z njim do nogometnega igrišča, kjer se najrajši igrata, in tu sta brcala tako dolgo, da se je zavoj razletel. Iz njega so se vsuli bankovci v skupni vrednosti 1000 mark, kar bi vrglo v dinarjih prav čedno vsotico. (Če se kaj spoznate na valuto, preračunajte sami, ali pa vprašajte v banki oziroma na črni borzi. I In vrla brcarja? Brez oklevanja sta pohitela na policijo in izrodila najdeni denar. Kmalu nafo je tja prisopihal tudi blagajnik, ki je denar izgubil, ko je pobiral najemnino za neko neliko tvrdko. Pa naj še trde starši, da nogomet ne vzgaja značajev!
•
Pri nežnem spolu se rado primeri. da gotova starostna doba zastane na eni in isti letnici. Podobno je začudo z bivšim boksačem težke kategorije Joem IVolcotfom. Pred vsakim boiem za svetovno prvenstvo izvemo. da bo prihodnje leto 30. januarja dopolnil 40 let. Tako je bilo tudi letos pred 13. majem, preden se je v Chiragu spoprijel z Roskyjem ifareianum. Ta ga je, kakor veste, podrl v manj ko dveh minutah. Oba rJa pobasr.la težke denarje, domala Pfaka minuta boja jima je vrgla bli-100.000 dolarjev. Kljub temu pa je bil Jorov poraz ne sarm tragičen, temveč tudi usodepoln. V Ameriki odtegnejo boksarsko licenco boksaču. ki preseže 40. leto starosti. In Jop jih ima n resnici že 43. Če bi bil potolkel M arci srt a. bi bil morda primoral ameriško boksarsko zvezo, da bi spremenila pravila in podaljšala >mladost< v tem težkem športu. Tako pa . . . >mladosti leta kmalu ste minule . . .<
Prvak nied člani Panič, med mladinci Valčič — ekipno Proleter — Graj-ser peti — dirkal iščni prvak Ožanič
Beograd, 14. junija. Nenavadno razburljivo je bilo včerajšnje cestno državno prvenstvo na krožni progi okoli Batajnice in avto komande (161 km). To je bila nenavadna proga za naše kolesarje vozili so 20 krogov, od katerih je bil vsak dolg po 8 km). Star-
talo je okoli 6G najboljših članov iz raznih krajev države, med katerimi pa ni bilo dveh favoritov za najboljša
K. Todoroviča.
Ze sara začetek dirke je bil zelo razburljiv. Dragiša Jesič ie poskušal zbežati svojim spremljevalcem, toda skupina favoritov za njim ga je kmalu dohitela, tako da so bili v desetem krogu vsi >asi< ponovno v strnjeni vrsti. V zadnjih dveh krogih se je razvila prava športna drama. Tempo je bil vse ostrejši, nri čemer so šibkejši zaostajali za Doljšimi, tako da je v poslednjem krogu ostalo na čelu samo še 10 dirkačev. Kazalo je že, da bo glavna borba med Zagrebčanom Po-redskim, Koprčanom Della Santom in Paničem.
NEŠPORTNA POTEZA
POREDSKEGA
Sto metrov pred ciljem je bil Po-redski še vedno na Čelu svoje skupine, vendar ga je Deila Santo nevarno ogrožal. Zavedajoč se svojega resnega tekmeca, se je Poredski v tem hipu poslužil nešportne poteze s tem, da je na nepravilen način zapiral Della Santu progo. Se slabše pa se je seveda godilo kolesarjem za njima. Nastala je velika gneča, katere žrtev je postal Petrovič, ki se je, lahko rečemo, pri padcu prevalil skozi cilj. Z druge strani, kjer ni bilo gneče, pa se je prebil Panič (BSK), izkoristil to zmedo in »smuknile skozi cilj. Komisija je Poredskega diskvalificirala, za prvaka pa proglasila Paniča.
Rezultati: 1. Panič 4:34.42, 2. Della Santo, 3. Brajnik (oba Prol.), 4.
D. Jesič M val«). 3. Oraizpr (Odred), 6. Ročič (Lok. Zgb), 7. Metelko
(Dinamo), vsi s časom zmagovalca,
S. Petrovič. 9. Petrovski (Rabotnič- ^ ki), 10. Mi čič (Avala). Moštveni pr-
nesta Vidalija in
valne vožnje (4000 m) s 6:09.0 premagal cestnega prvaka Paniča, v dirki na 1000 m z 200 m sprinta pa Bulatoviča.
V dirki mladincev na izpadanje je Della Santo zmagal pred svojim klubskim tovarišem Stamenkovičem, v kriteriju (13 kolesarjev) pa je bil prvi pred Brkičem.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
NOGOMET
Mednarodni turnir v Rio de Janeiro
V	Riu de Janeiru se je začel mednarodni nogometni turnir, na katerem sodeluje 8 južnoameriških in ev-roposkiji nogometnih eaajstoric.
V	prvi tekmi je Botafogo (Rio de Janeiro) premagal Hibernians (Škotska) 3:1 (2:1).
MLADINSKO PRVENSTVO LNP Železničar : Rudar i:o (o:o)
V	okviru mladinskega prvenstva LNP je bila včeraj nogometna tekma med ljubljanskim Železničarjem in trboveljskim Rudarjem. Tekma je bila v znamenju obojestranskih napadalnih akcij, pri čemer so imeli domačini nekoliko več sreče in v sredi drugega polčasa dosegli po Dolencu zmagoviti gol. Sodnik Perko je nekajkrat prinesel nerazumljive odločitve.
ODRED II : KRIM 3:1 (0:0)
V	tekmi za pokal Jugoslavije je B moštvo Odreda včeraj premagalo enajstorico Krima, ki pa sodeč po igri ni zaslužil poraza. K temu so namreč prispevali neučinkoviti napadalci. Pri obeh moštvih sta bila najboljša vratarja. Gole so dali Kom-pož, Petrovič in Čučnik za Odred ter Božič za Krim. Sodil je Sušnik dobro.
HOKEJ NA TRAVI
Železničar : Kladivar 5:0
Maribor, 14. jun. Danes dopoldne je bila na stadionu železničarja prvenstvena tekma med domačim moštvom železničarja in Kladivarjera iz Celja. Dvoboj se je končal z gladko zmago domačih 5:0 (2:0). Domačini so z učinkovito igro povsem prevladovali na igrišču, kar je plod njihovega smotrnega treninga, tako da go«tie, čeprav so se trndili, niso mogli doseči niti častnega zadetka. S to zmago je Železničar zasedel prvo mesto v pomladanskem delu republiškega tekmovanja. Sodila sta Pepelko in Černe iz Ljubljane. Gledalcev je bilo nekaj sto.
per), Zanoškar (Ilirija Lj.) itd. — Ekipni zmagovalec je moštvo Pulja.
Prvenstvo na dirkališču
Z
odsotnosti nekaterih poškodovanih odličnih kolesarjev na včerajšnji dirki današnja prireditev ni bila več zanimiva, k čemur se je pridružila tudi slaba organizacija. Junak današnjega dne je bil Zagrebčan Ožanič. ki je v finalu zasledo-
Branik najboljši v zahodni coni
Danes popoldne pa je bilo državno prvenstvo na dirkališču. Zaradi
Miro Grajze
Na igriščih AOK v Ljubljani so se pomerile vrste Branika in AOK ter Branika in Železničarja. V štirih tekmah je Branik slavil štiri zmage in tako pri moških kot pri ženskah utrdil svoj položaj na vrhu lestvice.
V prvi tekmi so članice Branika premagale vrsto Železničarja 3 : 0 (15:10, 15:12, 15:6). Mariborčanke so bile odločno boljše, tako na mreži kot v polju. V tekmi članov, ki je trajala nad dve uri, je Branik s težavo nadvladal AOK 3 :2 (15:12, 12:15. 13:15, 15:5, 16:14).
Včeraj so članice Branika brez težave premagale AOK 3 : 0 (15:4, 15:5, 15:3), moški pa so slavili zmago nad Železničarjem 3 : 0	(15:13,
15:11, 15:12). ^ Ženska vrsta Branika, sestavljena iz treh rutiniranih in
Tekme ljubljanskih balinarjev
Balinarski klub Krim je priredil dvodnevni balinarski pokalni turnir, ki je bil združen z izročitvijo novega modernega balinišča v Korunovi ulici svojemu namenu. V finalu je ekipa Bežigrada premagala »Kamen« 15:10. Končni vrstni red udeležencev:
1. Bežigrad, 2. Kamen, 3. Žaba, 4. Krim A, 5. Rožna dolina, 6. Šiška, 7. Krim B, 8. železničar.
treh mlajših igralk, je igrala učinkovito in z obema zmagama skoraj gotovo dosegla prvo mesto v spomladanskem delu. Moštvo Zelezni-čark igra zadnje čase nekoliko slpb-še, medtem ko preživljajo članice AOK krizo. Starejše igralke so za-
f»ustile tekmovalno »areno« in osta-e so mlade in nerutinirane moči, ki jim manjka znanja, treninga, predvsem pa volje in skromnosti.
Med moškimi vrstami se je predstavila ekipa Branika kot homogena celota, ki jo poznamo že dve leti. Moštvo je dobro vigrano, tako na mreži kot v polju. Ekipi AOK to
f>ot ni manjkalo mnogo, da bi v etošnji sezoni slavila drugo zmago nad Branikom. Toda v odločilnih trenutkih so živci popustili in zrna-u a s<* je nasmehnila Braniku. Neizenačenost je zaradi slabe vigra-nosti in pomanjkanja samozavesti nekaterih igralcev, prišla ravno v kritičnih trenutkih do izraza. Ze-
nirju odlično sreče. Moški:	zaigral		v	ligi nima K. R.	
1. Branik	4	4	0	12:2	8
2. Mladost	4	3	1	9:3	6
3. A O K	S	2	1	8:4	4
4. Partizan	3	2	1	6:7	4
5. Lokomotiva	4	2	1	8:10	4
6. Železničar	5	1	4	6:9	2
7. Tekstilac	5	0	5	4:13	0
vak je 13:50.51.
Proleter (Koper) s časom
VALCIC POTRDIL SVOJO FORMO
V dirki juniorjev je sodelovale 58 udeležencev, izmed katerih jc zmagal nadarjeni Valčič iz Pulja s časom 2:25.12. Za njim so se z istim časom uveljavili: Manossi (Uljanik). Pob^vič (Jedinstvo). Miklavčič (Ko-
DAV1SOV POKAL
Danska in Italija v polfinalu
Kakor smo že poročali, so se te dni začele četrtfinalne tekme za Davisov pokal. Prva polfinalista sta Dauska, ki je odpravila Filipine 3:0 ter Italija, ki je v drugem dnevu tekmovanja premagala Švedsko 3:0 (5:0). V igri parov sta Cucelli in M. Del Bello premagala Bergelina in Davidssona 6:2 (1:6, 6:2, 6:3).
Danska bo v polfinalu igrala z zmagovalcem dvoboja Francija : Nemčija, Italija pa z zmagovalcem iz srečanja Belgija : Anglija.
Šport v kratkem
Pionirska nogometna tekma med Železničarjem in Kovinarjem (Mrb.), ki je bila včeraj v Mariboru, se
je lon'-aln 7 zmago železničarje 2:1
Namiznoteniška reprezentanca Francije je o Rennu premagala Švedsko 6:3.
Ameriški atlet Gordien je v metu diska premagal olimpijskega prvaka limesa. Gordien je vrgel disk 56,74, Innes pa 54,97. Na tem tekmovanju je Shelton skočil v višino 2,04 m.
V boksarskem dvoboju je Radnički nepričakovano premagal Partizana 12:8.
Na velikem mednarodnem konjeniškem turnirju v Parizu, kjer sodelujejo zastopniki Francije, Italije, Bel-
5ije. Portugalske, Španije. Nemčije in ugoslavije, je v prvi disciplini zmagal Nemec Winkwer na konju »Innoi«, Jugoslovan šljivar pa je na konju »Biser« zasedel osmo mesto.
NEPALCI SO PONOSNI...
(ODMEVI Z MOUNT EV BREST A)
Dnevne
Svetovni tisk še vedno komentira dogodke v zvezi z zmago angleške
ekspedicije na M. Everestu. »Neue Züricher Zeitung« slavi Bothia Ten-singa, najboljšega poznavalca alpinističnih problemov v Himalaji^ kot človeka, čigar žilavost, vztrajnost, odločnost, preudarnost in iniciativnost so postale legendarne.
Nepalci so ponosni, da je bil domač človek, ki je prvi stopil na streho sveta Zdaj se pripravljajo na slovesen sprejem članov angleške odprave in šerpasov. Pričakujejo, da bodo prispeli v Katmandu, glavno mesto Nepala, okrog 20. t. m. kronski svet ie predlagal za Bothio Tensinga visoko odlikovanje, ki bo zvezano z doživljenjsko rento. Indijski predsednik vlade je poslal vladama Nove Zelandije in Nepala čestitke k uspehom Hillaryja in B. Tensinga.
Odprava, ki jo vodi polkovnik John Hunt, je odpotovala iz Anglije prve dni februarja, vrnila pa se bo prve dni julija. Alpinisti vseh narodov pričakujejo z zanimanjem podrobnih poročil in izjav Hillaryja in Tensinga, kakor tudi drugih članov odprave. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani pripravlja prav za tiste dni, ko se bodo člani ekspedicije vrnili v Katmandu (19. junija), javno predavanje v Ljubljani o zmagi na M. Everestu. Ob tej priliki bodo projecirali tudi prve slike, ki jih je objavil londonski Times.
Polkovnik John Hunt, vodja odprave, ne pošilja v zadnjem času nobenih poročil. Verjetno ie zaposlen z znanstvenimi izsledki in z organizacijo varnega transporta v dolino. Kakor lani Švicarji, tako bodo tudi Angleži pustili letos del opreme kar na ledenikih M. Eve-resta.
Edina avtentična vest, ki jo imamo doslej s Himalaje, je sporočilo polkovnika Hunta angleški kraljici Elizabeti. To poročilo so poslali šifrirano preko angleškega poslaništva
v Katmanduju, v Londonu pa so ga za en dan zadržali, da so ga objavili žele tik pred kronanjem.
»Vrnite se
• .. /<r

ponosni
Kot prvi so čestitali zmagovalcem Everesta angleška kraljica Elizabeta, vojvoda Edinburški in Churchill, švicarski inštitut za raziskovanje Alp je poslal zunanjemu ministru Nepala brzojavko naslednje vsebine: »Srečni smo, da je enega vaših, Bothio Tensinga doletela čast, da je bil v navezi, ki je prispela na vrh Everesta. Prosimo, da izrazite ne palski vladi naše iskrene čestitke.« V čestitki, ki so jo poslali polkovniku Huntu, je med drugim rečeno: »Vrnite se vsi ponosni in zdravi domov!«
Brzojavka, ki so jo poslali Švicarji angleškemu komiteju za raziskovanje Everesta, glasi:	»Ko se
veselimo velike zmage na Everestu, hitimo, da vam vsem, ki ste dolga leta nosili plamenico raziskovanj, od srca čestitamo. Tega srečnega dne se spominjamo vsen članov navez, živih in mrtvih, zlasti pa Hillaryja in Tensinga, ki sta 29. maja srečno opravila delo.«
V londonskih alpinističnih krogih se veselijo uspelega podviga, ne glede na to, da nista bila Angleža v zadnji navezi, temveč novozelandski letalski častnik Hillary in nepalski Šerpas Tensing. Vodja odprave Hunt je že pred odhodom ekspedicije na Himalajo izjavil:	>Vsi smo prepri-
Vodja Šerpasov — Tensing
čani o tem da ni važno, kdo bo plezal zadnjih nekaj sto metrov, ker ima vsak izmed nas polno in enako pravico do tega.« Vse pa kaže, da sta pokazala v tednih težavnih poskusov in nadčloveških nalog prav Hillarv in Tensing največ znanja, zmogljivosti in prepotrebne preudarnosti.
Zmaga nad doslej nepremagano kraljico velegorja — »kratka zmaga«, kakor jo označuje »Dailv Telegraph«, ki jo bodo izpričevale samo male zastavice — ne predstavlja dela posameznikov in tudi ne samo zadnje ekspedicije, temveč zmago vseh dosedanjih prizadevanj in podvigov. Sleherna odprava je prispevala svoj delež k znanju, ki je omogočilo uspelo organizacijo vzpona na vrh M. Everesta.
vvsti
KOLEDAR
Ponedeljek, 15. Jundda: Vid, Dragomir
Torek. 16. Junija: Beno, Traittmlr. •
15. VI. 1741	— Bering odšel z
drugo ekspedicijo na Kamčatko. 15. VI. 1843	— Rojen norveški
skladatelj Grieg.
15.VI. 1867. — Rojen v Sorici nad Škofjo Loko kot sin malega kmeta slikar Ivan Grohar.
15.VI	1942. — Ustanovljena prva
partizanska briigada na Hrvet-skem-
•
DRUŠTVO LRS ZA ZDRUŽENE NARODE
vabi vse svoje člane in prijatelje društva, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora ki bo 15. junija ob 16.38 v zbornici Univerze. Trg Revolucije U Rezervnim oficirjem — delegatom letne konference. — Redna letna konferenca združenja rezervnih oficirjev mesta Ljubljane bo 15 t. m. ob 16 v dvorani Doma JLA, Trg Osvobodilne fronte Delegati vljudno vabljeni.
Molji — Skoda. »PeTaLin« — zaščita
Iški Vintgar vabi! Starši, pošljite svoje zdrave otroke v starosti od 10 let najprej, v romantični Vintgar na taboren j e. Taborenje, ki ga organizira Mestni odbor Rdečega križa, bo od 4. do 24 julija. Hrana petkrat dnevno, celotna oskrba za 21 dni znaša 3000 dinarjev. — Informacije dnevno od 7 do 14 v pisarni Kidričeva 1 (Nebotičnik), telefon 22-174.
MOTOX je specialno sredstvo za uničevanje moljev Živega molja ni, kjer je MOTOX. Zahtevajte samo MOTOX!
GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 15. Zaprto (I. generalka). Torek, 16. Zaprto. (II. generalka). Sreda, 17., ob 20: Kulundžič: Človek je dober. Krstna predstava. Premiera. Izven. (Slavenka — Sava Severjeva, Sonderführer — Slavko Jan.)
Četrtek, 18., ob 20: Kulundžič: Človek je dober. Abonma red G. (Slavenka — Vida Juvanova, Sonderführer — Bert Sotlar.)
Krstna predstava Kulundžičeve drame »Človek je dober« v režiji prof. Slavka Jana bo V sredo, 17. t. m. v ljubljanski Drami. Inscenator ing. V. Molka. Nastopijo: Sava Severjeva (Vida Juvanova), E. Kraljeva, D. Počkajeva, S. Sever, S. Jan (B. Sotlar), I. Jerman, M. Bajc, D. Bitenc, B. Kralj, J. Zupan in L. Rozman. Krstni predstavi bo prisostvoval tudi avtor.
OPERA
Ponedeljek, 15.: Zaprto.
Torek, 16., ob 20: Foerster: Gorenjski slavček«. Abonma red E.
Sreda, 17., ob 20: Puccini: Madame Butterfly. Abonma red F.
Četrtek, 18., ob 20: Foerster: Gorenjski slavček«. Abonma red B.
MESTNO GLEDALIŠČE. LUBLJANA,
Gledališka pasaža Torek, 16. junija ob 20: Aristofa-nes. Lisistrata. Izven.
Sreda. 17. junida ob 20: T. Willd-ems. Staklena menažerija Izven. Zadnjič v tej sezoni.
Četrtek, 18 junija ob 20: Aristo-fenes. . Lisistrata. Izven.
PREDAVANJA
Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev vabi svoje člane na zanimivo predavanje prof. d«r. Norma Sheppard z univerze v Combridge-u »O študiju :n znanstvenem delu v Veliki Britaniji« Predavanje bo v ponedeljek 15. VI. ob 17.30 v fizikalni dvorani Univerze (Trg revolucije 11-1).
RADIO
DNEVNI SPORED ZA PONEDELJEK 15. junija:
5.30—5.40 Napoved časa. poročila. vremenska napoved in pregled tiske. 6.30—6.40 Napo-ved časa, poročala, vremetfiska napoved in pregled dnevnega sporeda — 12.30 Napoved časa .poročila, pregled dnevnega sporeda in objave.
12.45	Pester spored slovenske narodne glasbe — sodelujejo: Zlata Gašperšič. Janez Triiltr, Avgust Stanko itn Vaški kvintet. — 13.30 Novi filmi. 13.40 Od melodije do melodije — vmes ob 14.00—14.10 Okno v svet — Zakaj sem odšia iz Berlina 14.30—14.40 Radijsko reklame 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objave. 15.15 Španski plesi lin pesmi (Albeniz. Granados. Fala. Ravelj.
15.45	Razgovor z režiserji ln igralca ljudskih odrov. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.00 Napoved časa in poročila. 17.45 70. lekcija tečaja francoskega jezika. 18.00 Solistične skladbe Claudea Debus-syja in M. Ravela. 18.30 JezSkovni pogovori 18.40 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kunetja — 20.00 simfonični koncert Radia Ljubljana — vmes glasbena kronika — Arcangelo Corelli: Concerto grosso v D-duru op. 73, — Uroš Krek: Koncert za violino in orkester, solist Jelka Stanič. Sergej Prokofjev: Klasična simfonija. 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23.00 Spored zabavne in plesne glasbe — sodeluje Ljubljanski plesni sekstet.
... in zdaj hoče ie sod, da bi zbiral deževnico!
LASKAVO
Gospod: »Ali se Vai otrok ne bo ustrašil, če ga vzamem v naročje?«
»Gotovo ne, saj se je včeraj opici v menažeriji tudi neprestano smejal!«
KINO
KINO »UNION«: amer. barvni film »Konec sveta«. Tednik: Pot k miru. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »KOMUNA«: amer. film »Odločitev pred zoro«. Tednik. Predstave ob 16, 18.30 in 21.'
KINO »SLOGA«: ital. film »Ju. tri bo prepozno«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »SOCA«: amer. barvni film »Škotska kri«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10—11 ter od 15 daije.
L. KINO »TIVOLI«: amer. film »Fant s trobento«. Tednik. Predstava ob 20.30.
L. KINO »BEŽIGRAD«: amer. barvni film »Konec sveta«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom.
KINO »SISKA«:	amer. film
»Rapsodija otožnosti«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20.30. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
KINO »TRIGLAV«: amer. film »Intermezzo«. Tednik. Pred-. stavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic..od. 17 dalje.
KINO DOM LM: ameriški film »Rapsodija otožnosti« ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO LITOSTROJ: franc, film »Frizer za dame« ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE UNION: francoski film »Pariz poje«.
CELJE DOM: ameriški film »Zmaga nad temo«.
BLED: ameriški barvni film »Trije kavalirji«.
KAMNIK: ameriški film Prostor na soncu«.
VEVČE: ameriški barvni film »Iz tisoč in ene noči«.
ŽALEC: jugosl. film »V viharju«. KRANJ »STORŽIČ«:	nemški film
»Maja v teneici« ob 16, 18 rn 26. KRANJ »SVOBODA«: ameriški film »Njeno maščevanje« ob 16, 18 in 20. KRANJ »PARTIZAN«: nemški film »Maja v tenčici«.
JESENICE »RADIO«: francoski film »Prokleti« ob 18 in 20.
JESENICE »SVOBODA«: franc, film »Prokleti« ob 20.50. V slabem vremenu predstava odpade.
JESENICE »PLAV2«: amer. barvni film »Plamen in puščica« ob IS in 20.
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE SLOVENIJE Stanje 14. VI. oh 7: Klin visokega zračnega pritiska z jedrom nad Azori počasi prodira proti, vzhodu tako da bo predvidoma jutri že vplivaj na vreme pri nas.
Napoved za ponedeljek, 15. junija: Menjajoče oblačno vreme z manjšimi krajevnimi padavinami predvsem v popoldanskem času. Temperatura ponoči do 10. čez dan do 25 stopinj.
N
x * edavni boj v ringu, ko je Ro-ekv Marciano v poltretji minuti podrl Joeja Waicotta, je med vsemi, ki se zanimajo za boks, vnovič vzbudil zanimanje, kaj se pravzaprav dogaja v človeškem telesu, kadar se boksar zgrudi, ne more vstati, ko odštejejo do devet, in ga morajo odnesti iz ringa. Spet so se oglasili športni zdravniki in spregovorili o knockoutu. Sodba je takšnaie:
Knockout nima nič opraviti z bolečinami. Boksač ne obleži zato, ker so mu morda nasprotnikovi udarci zadali bolečine. Ne, knockout lahko povzroči en sam udarec, ki niti ni prehud in preoster. Vazno pa je dvoje: da je tak udarec zadel na pravem mestu in da _ je nasprotnika pomeril nepripravljenega v »nezavarovanem« trenutku. Skratka:	knockout je
problem boksarske tehnike takisto kakor zdravstva.
V središču dogajanja so tiste živčne funkcije, ki brez naše volje, torej brez kontrole naše za-5-esti avtomatično drže v normalnem ravnovesju dejavnost naših notranjih organov: srca, jeter, žol; ča, drobovja in drugega. V ravno-ves’U pa jih drže avtomatično, z kdo ve kakvnimi kemičnimi ali
mehaničnimi dražljaji. Avtomatično je urejeno tudi razdeljevanje krvi s tem, da se žile na gotovih področjih organov ožijo ali širijo. To avtomatično razdeljevanje, ki ima na raznih delih telesa svoje, rekli bi, razdeljevalne in pomožne postaje, — to je tista Ahilova peta slehernega boksača.
Človek ima toliko krvi, da teh približno dvanajstino ali trinajstino njegove teže. Boksač, ki tehta 70 kg, ima torej kakšnih pet do šest litrov krvi, ki jo poganja srce.
UDAREC POD BRADO
Čc te kdo udari pod brado, in če na tak udarec nisi bil pripravljen, ti odleti glava silovito nazaj. To povzroči tako močan in tako iznenađen dražljaj v centru delitve krvi v možganih, da se velika področja ožilja mahoma razširijo. Razpoložljive krvi je mahoma premalo, da bi ožilje napolnila. Kri zastane, srce utripa prazno — podobno kakor, če se po jedi koplješ — boksač se zgrudi nezavesten. Opomore si v različnem času, pač po tem, kako močan je bil dražljaj po udarcu. V posebno hudih primerih je lahko tak udarec smrten. Takšen knockout nastopi navadno tedaj, če boksačeva obramba ni več intaktna, če ga je
dvoboj že preveč izčrpal. Kajti normalno so mišice, ki drže glavo, med bojem tako napete, da lahko elastično prestrežejo tudi udarec proti bradi.
NEVARNA VRATNA 2ILA
Tudi udarec v vrat lahko povzroči knockout. S prstom lahko na obeh siraneh vratu otipljemo
vratne žile. Vsaka je opletena z živčnim tkivom, ki mora prav tako opravljati posebno nalogo pri razdeljevanju krvi: ono tako rekoč brzda krvni obtok. Že močan pritisk s palcem na to živčno tkivo lahko močno zniža krvni pritisk, razširi velika področja ožilja in povzroči omedlevico.
Dobro pomerjen udarec na to občutljivo mesto lahko podre nasprotnika. Če je namreč center vratne žile razdražen z udarcem, »c iznenada razširijo zlasti žile ko-
že, črevesja in mišic. Kri spet zastane. Sreče lahko torej za nekaj časa miruje in utripa prazno. Preden si boksar spet opomore, je lahko sodnik že prišel do usodne številke »deset«.
Ker pa je kri, rekli bi, poglavitna transportna organizacija v našem organizmu, saj skrbi za to, da prihajajo redilne snovi, kemič-
ne tvari, kisik in drugi plini, kakor tudä-obrambne celice in tekočine do »potrošnikov«, kakor tudi, da »ostanki« in »otrebki« pridejo zopet do izločilnih organov, niso nikoli vse žile enako delavne. Vedno delujejo le tam, kjer je treba mnogo krvi: če delamo, v mišicah, pri prebavi pa v območju drobovja. Žile se tedaj ponekod širijo in se hkrati na drugih straneh ožijo. Tako je mogoče, da izhajamo z razmeroma majhno količino krvi.
VRŽEN IZ RAVNOVESJA
Žile razširjajo, ožijo in kontrolirajo pomožne postaje ter neki center na področju živčnega sistema med možgani in hrbteničnim mozgom. Nekateri postopki lahko spravijo ta čudoviti avtomatizem iz ravnovesja. Tedaj lahko nastopi omedlevica ali smrt.
Če na primer gremo po kosilu — torej ko potrebujemo veliko količino krvi v trebušni votlini za prebavo — v vročo kopel, se tudi vse podkožne žile v vroči vodi nenadoma močno razširijo. Kri, potrebna za prebavo, torej še bolj uplahne na glavnem področju, ki lahko simo zajame velike količine krvi. In posledica: kri se izgubi kakor voda v pesku. Posledica je ta, da dobiva srce naenkrat premalo krvi. Utripa prazno. Nadaljnja posledica je: možgani dobe
zaradi nenadnega pomanjkanja krvi premalo kisika. Skratka: omedlimo in -lahko zaradi napačne razdelitve krvi dobesedno utonemo v kadi. Tako se je pred dvema ali tremi leti zdodilo z nesrečno filmsko lepotico Marijo Montez.
GLOBOK UDAREC
Ni treba, da globok udarec zadene pod pasom, kakor da je samo tedaj usoden. Vsak udarec, ki vpliva na drobovje in potemtakem razdraži »sončni pletež« na notranü hrbtni strani trebušne votline, je močno nevaren. Tako imenovani »sončni pletež« je namreč važna pomožna postojanka, ki pomaga posebej urejati in nadzorovati trebušne organe in njih preskrbo s krvjo. Močan udarec lahko tako skrči trebušne organe, da se mehanični pritisk prenese na živčno tkivo. Sunkovito se razširijo vse žile v trebušni votlini, v katere odteka kri iz pljuč, srca in glave — in človek omedli. Posledice se navadno ne dajo premagati niti v desetih sekundah. Zmaga s knockoutom je dobljena.
Boksar, ki se hoče temu ogniti, navadno po kosilu nikoli ne stopi v ring. Želodec mora biti prazen, kajti zelo nevarno je, da želodec
poči, če ga zadene močan udarec. Predvsem pa je važno, da so trebušne mišice čvrste in močno razvite. Tako lahko elastično prestrežejo in ublažijo udarce.
Teoretično vzeto, bi lahko torej zadoščala nežnea dekliška roka, da bi s knockoutom premagala še tako utrjenega boksarja. Skrivnost je samo v tem, da ga nepričakovano zadene na »pravem« kraju.
KNOCKOUT
Medicinski pogledi na boks
	N		1 *	P 0	R. 0 i	£	E V A	L '	E (
HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA V NOGOMETU
MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI
selezo
Devet
desetletij
Slovenska partizanska društva ■e pripravljajo na proslavo 90 letnice našega najstarejšega telovadnega društva. Dne 1. oktobra 1863. se je zbralo v nekdanji Fröhlichovi hiši (ki je stala na prostoru v bližini današnjega nebotičnika) 70 prjateljev telovadbe. Ustanovili so prvo slovensko telovadno društvo in mu dali ime »Južni Sokola.
Partizan v Narodnem domu, ki sl Je lani priboril pokal ■Ljudske pravice», Je naslednik prvega društva in se te dni vneto pripravlja na jubilejne tekme v vajah na orodju, plavanju, skokih v vodo, atletiki, odbojki, košarki in akademijskih »estavah, kakor tudi na jubilejne nastope.
Naši prvi telovadci Costa, Ravnikar, Zupanc, Draschler, Jentl in drugi pač niso slutili, kako velikemu delu polagajo temelje, ko so začeli s prvimi vajami v telovadnici in na telovadišču. Ko so nekaj let pozneje nastopali ljubljanski telovadci v okoliških krajih, so jih ljudje sprejemali z nepopisnim navdušenjem, z mlaji, slavoloki in cvetjem. V letih narodne ogroženosti so bili preprosti ljudje ponosni na tiste Ljubljančane, ki se niso sramovali svojega jezika in šeg.
Štiri leta po ustanovitvi Južnega Sokola so se pionirji naše telovadbe že lotili pomembnega dela: slovenskemu ljudstvu so oskrbeli prvo strokovno knjigo ■Nauk o telovadbi«, ki je izšel v dveh delih (Ljubljana 1867 in 1869). Ker so imeli prvi telovadni vaditelji Mandič, Coloreto in drugi težave s slovenskimi strokovnimi izrazi, je prevzel Jezikovno obdelavo telovadne knjige Fran Levstik.
Zgledu Ljubljane so sledila tudi druga mesta in naselja: Kranj, Vipava, Postojna, Trst, Gorica, Novo mesto, Prvačina, Celje, Zagorje itd. Povsod so ustanavljali telovadna društva. Z nastopom dr. Viktorja Murnika (1893) se je najprej v ljubljanskem matičnem društvu, pozneje pa tudi drugod izboljšala metoda vadbe. Zlasti pa so napredovali orodni telovadci, ki so se že leta 1912. podali na težko preizkušnjo v Prago. Presenetil je Stane Vidmar, ki sl Je priboril slovansko prvenstvo.
Pozneje so nastopali slovenski telovadci še v Luksemburgu, Turinu, Parizu, Amsterdamu, Berlinu itd. Telovadci so bili med vsemi jugoslovanskimi športnimi reprezentancami prvi, ki so se vračali z olimpijskih iger odlikovani s kolajnami (Leo Štukelj in drugi).
Ko se bežno oziramo po obdobju 90 let, moramo ugotoviti, da je bil napredek slovenske telovadbe v veliki meri povezan z napredkom prvega društva, ustanovljenega leta 1863. in z delom dr. Viktorja Murnika. Jubilejna razstava, tekme in s’ovesnosti, ki bodo v dneh od
21.	do 28. t. m. v Ljubljani, bodo Dokazale sadove velike tradicije, hkrati pa bodo nakazale pot za bodoče telesno vzgojo v naših partizanskih društvih.
S širokim sodelovanjem pokažimo, da znamo ceniti splošno koristno delo za napredek ljudske telesne vzgoje! D. U.
Proleter. Odred. Šibenik... Slamnikova na 600 m 1:45,5!!
»	”	/)i*n	/«• (Jttn	n« . n_v- n.i m n«, ai.v.
Prvo tekmovanje v hrv atsko-sdovenski ligi, ld Je v minuli sezoni obeh zahodnih republikah koristno Izpolnilo vrzel, nastalo po odpravi II. zvezne lige, Je za nami. Včeraj je bilo odigrano 18. In zadnje kolo, po katerem vemo zdaj, kakšen Je končni vrstni red v tabeli, obenem pa delno tudi že, kakšna pot čaika posamezne udeležence tega tekmovanja v sezoni 1953-1954.
Rezultati sami tudi to nedeljo niso bili brez presenečenj, kakor Je to v nogometu neizbežno. Nekatera moštva, ld so svoj položaj že dovolj utrdila ali pa obležala na polovici poti ali še niže, pa se ta zadnji dan tudi niso posebno potrudila ...
Za senzacijo dneva sta poskrbela vodilni Proleter In slabo plasirana Slavija na tekmi v Karlovcu, kjer so domačini pospravili ves izkupiček. Nepričakovano (to velja seveda samo za prijatelje reškega društva) se Je končal tudi povratni dvoboj med Odredom ln Kvarnerom, kajti Rečani so z eno samo pridobljeno točko zaigrali nagrado, ki bi jih čakala kot tretje plasirane udeležence iz hrvatske nogometne zveze. Prijetno so zaključili to konkurenco Mariborčani, ki so si včeraj v težki tekmi z Varaždinom pripisali še dve točki ln tako zavzeli solidno mesto na sredi razpredelnice. Ostala dva slovenska udeleženca sta odšla to nedeljo praznih rok in s kopico golov v svojih mrežah.
Najpomembnejša mesta v tem tekmovanju so zasedli: 1. Proleter, 2. Odred, 3. Šibenik ln 4. Tekstila« ter 6. Branik, ki jim bo ta plasma odprl vrata v tekmovamje višje kategorije. Medtem ko bosta prva dva poskusila priti v prvo ligo, bodo ostali trije šli na isto pot za vstop v drugo zvezno ligo. Kakor je znano, se bodo ta tekmovanja začela že 28. t. m„ tako da bomo 0 najboljših moštvih iz te hr-vatsko-slovenske nogometne elite spet kmalu slišali kaj več. Slovo od nje pa bosta morala vzeti Slavija Iz Karlovca ln Rudar iz Trbovelj.
Proleter
Odred
Šibenik
T ekstilac
Kvarner
Branik
Metalac
Slavija
Železničar
Rudar
18	13	2	3	50:18	28
18	12	1	5	46:21	25
18	10	3	5	42:26	23
18	9	3	6	31:27	21
18	8	4	6	30:28	20
18	8	3	7	29:34	19
18	4	5	9	22:31	13
18	4	4	10	23:38	12
18	4	4	10	23:42	12
18	3	1	14	22:53	7
Dva državna in dva slovenska rekorda — Nastopilo je nad 160 atletov
Tamixaöa ln Blažev ič, v napadu pa so biÜ najboljši Tedjin« ln Frigamoviič.
Gole so dosegli Marjanovič v 11. minuti za Železničarja, za Šibenik pa Friganovič v 15.. 17. in 28. ter Gjurlič v 36 in Tediirag v 48. min. Sodnik Matovimovič iz Reke je sodil z manjšimi napakami posebno pri presojanju prekrškov in offsideov. Tekmi je na stadionu Železničarja v Šiški prisostvovalo okoli 2500 glodailcev. Moštva sta nastopili v naslednjih postavah:
S'benik: Bašič. Iljadica. Brak I, Tambača, Erak II Blaževič, Je-lenkovič. Bego. D Jurič, Tedi Ing. Friganovič;
železničar:	Razbomtk, Leban
Čretnik, Sočan, Maruša. Cebohin. Dimic, Podobnik. Marjanovič. Vajnov, Čekov.
Celje, 14. junija. Danes res dan je bilo na stadionu Borisa Kidriča v Celju republiško mladinsko prvenstvo posameznikov v atletiki. Nastopilo je vsega 166 tekmovalcev. Članov železničarja, Svobode in Odreda iz Ljubljane, železničarja in Branika iz Maribora ter domačega Kladivarja. Najštevilnejšo ekipo je imel Kladivar, za katerega je star-talo 59 tekmovalcev. V tekmovanju je dosegla najpomembnejši rezultat Ančka Slamnikova, ki je v teku na 600 m postavila v času 1:41.5 nov državni rekord, ki je hkrati tudi evropske vrednosti. Nov državni rekord je dosegel tudi tekač Kladivarja Čelik, ki ie v teku na 110 ra čez zapreke zabeležil čas 14.9 (prejšnji rekord 15.1). Slovenski rekord za mladince D je dosegel Celjan Lešek v skoku ob palici z znamko 3.J0 m. Zal, se je v tej disciplini pri doseženi višini 3.10 zlomila palica, tako da tekmovalci niso mogli nadaljevati tekmovanja. Tehnični rezultati: MLADINCI D: 110 m z zaprekami:
I.	Petrušič (O) 16.7, 2. Breznik 19.6,
3.	Vrhovnik (oba Žel. M.) 19.8; višina:	1. Petrušič (O) 170, Petrušič
je zmagal tudi v metu krogle z
II.	53 m: 100 m: 1 Borštnar (Zel. L j.)
11.6,	2. Breznik (Zel. M.) 11.8,	3.
Videtič (KI.) 11.8; 400 m: 1. Cajhen (KI.) 54.3,	2. Vrhovnik (Zel. M.)
58.4;	2000 m:	Jug (Zel. M.) 6:59.4;
troskok:	1. Kotnik (O)	12.84, 2.
Borštnar (2el. Lj.) 12.48; 3. Brodnik (KI.) 11.94; 4x400 m: 1. Železničar M. 3:53.3,	2. Kladivar 3:55.5;	460 m z
zaprekami:	Cajhen 59.1 (nov slo-
venski državni rekord), 2. Videtič (oba KI.) 23.9, 2. Udovič (Sv.) 24.9, 3. Breznik (2el. M.) 25.0; disk:	1.
Breznik (Zel. M.) 30.78,	2. Videtič
(KI.) 22.25;	1500 m:	1.	Stožir	(KI.)
4:14.2, 2. Tratnik (O) 4:14.4, 3. Homan (Zel. Lj.) 4:22; daljina: 1. Borštnar (žel. Lj.)	6.31,	2.	Lenasi	(KI.)
6.13, 3. Fridel	(O)	5.80; 80« m: 1.
Belšak (O) 2:00.3, 2. Vipotnik (KI.) 2:00.5, 3. Juvan (žel. Lj.) 2:04.1.
MLADINCI C: 100 m z zaprekami: Čelik (KI.) 14.9 (nov jug. rekord), 2. Kotnik (O)	15.8,	3.	Macur	(KI.)
15.8; višina: 1. Brodnik (KI.) 165, 2. Jezernik (žel. M.) 165, 3. Podgoršek (KI.) 160; krogla:	1. Vidovič (Br.)
2.82, 2. Kuž (Sv.) 11.20, 3. Perčič (KI.) 11.05; 100 m: 1. Čelik (KI,) 11.6, 2. Zajc (Zel. Lj.) 11.8,	3. Blaznik
(KI.) 12.0; 2000 ra: 1. Marn 6:13.8, 2. Hafner 6:14.6, 3. Kemperle (vsi trije Zel. Lj.) 6:26.4; 1000 m: 1. Kapla (O) 2:48, 2. Seljak (2el. Lj.) 2:48.6. 3. Cizej (KI.) 2:48.8; kopje: 1. Brodnik
MEDNARODNI ZENSKI TURNIR V KOŠARKI
Jugoslavija: Belgija 53:35
Ljubljana — Šibenik : Železničar 5:1 (3:1) Trbovlje — Metalac : Rudar 5:2 (0:0) Maribor — Branik : Tekstilac 3:1 (2:0) Reka — Kvarner : Odred 2:2 (1:0) Karlovac — Slavija : Proleter 2:0 (2:0)
Dobra igra Branika
Maribor, 14. junija. Nad 2000 gledalcev je odhajalo z današnje teikme zelo zadovoljnih z igro in končnim izidom tekme domačega moštva, v katerem so se posebno odlikovali vratar, branilec Herc-manski in srednji napadalec Sa-ho Gostje so imeli zlasti do odmora povsem podrejeno vlogo. Ko je v 55. minuti povedla domača majstorica že 3:0, so se Varaždinci slednjič le razgibali in začeli nevarno napadati mariborska vrata. Vse take njihove akcije pa je zanesljivo zaustavljala odlična Bran'ikova obramba. Sele pet minut pred koncem je uspelo napadalni vrsti gostov potisniti žogo v domačo mrežo ter doseči svoj častni gol.
Čeprav je bifLo po dogodkih zadnje nedelje v Varaždinu pričakovati. da bo ta tekma bolj ali mani tudi »vroča«, sta obe moštvi zaigrali faiir in v mejah nogometnih pravil. Sodil je Mikolam iz Zaigreba z napakami.
Za slovo še ena točka
Reka, 14. junija. Z velikim zani-
mnniuni pričakovana prvenstvena
minutah izenačili in prišli v vodstvo, kar je popolnoma zmedlo domače igralce, ki so potem popustili. nakar so igralci Šibenika uredili svoje vrste in prevzeli igro v svoje roke.
Začetek je kazal vse drugače. Domači igralci so se prvi znašli in takoj začeli ogrožati nasprotnikova vrata ter so že v 11. minuti dosegli vodstvo. Kazalo Je, da bodo domači igralci rešili, če ne ves, pa vsaj polovičen izkupiček V prvih 15 minutah so namreč nadigrali svo^e^a nasprotnika tako v kombinacijah, kakor v nevarnem ogrožanju njegovih vrat. Toda. ko je' levo krilo gostov Friganovič v dveh minutah zaradi osnovnih napak vratarja Ra zbornika dosegel dva zaporedna gola, se je pa igrišču vse obrnilo in je bilo odslej moštvo Šibenika popolni gospodar v igri. s smotrnimi in hitrimi kombinacijami je z lahkoto prodiralo skozi razbite vrste Železničarjevega moštva do njegovih vrat. kjer nesigurni Razbomiik ni bil več nobena ovira gostom
Edini igralec Železničarja, ki se je posebno odlikoval, je bil Čekov. zadovoljila pa sta tudi Voj-nov in Marjanovič. Vsi ostali pa so igrali zelo slabo. Nasprotno je bilo v moštvu Šibenika več dobrih posameznikov, najboljši pa le bil vsekakor sredmli krilec Erak II. ki je bil obenem najboljši igralec na 'igrišču. Poleg njega sta se odlikovala tudi oba stranska krilca
Beograd 14. junija Danes dopoldne je Jugoslavija dosegla visoko zmago nad reprezentanco Belgije, ki jo je premagala 53:35 (24:20). V drugem srečanju je Italija premagala Avstrijo 69:22 (31:14). Vprašanje prvaka tega pokalnega turnirja bo rešeno verjetno jutri zvečer, kajti v lestvici vodi Italija pred Jugoslavijo z istim številom točk, toda z boljšo razliko v koših.
Za drugo zmago noše reprezentance nad zelo dobro belgijsko ekipo, sta najzaslužnejši Otaševi-čeva in Zokovičeva, ki sta 39-krat potresle nasprotnikovo * mrežo. Belgijke so se močno upirale tehnično boljši ekipi Jugoslavije in
bile nekaj časa celo v vodstvu. Pobuda na igrišču se je bistveno menjala šel p v drugem polčasu, ko so naše igralke s hitrimi prodori stalno ogTOžale nasprotni koš. Ta tempo je goste precej utrujal, da so nazadnje močno popustile.
UČINKOVITA IGRA ITALIJANK
V srečanju z Avstrijo so bdle Italijanke zelo dobre, zlasti pa so se odlikovale v izvajanju kazenskih metov. Italijanke igrajo zelo hitro, učinkovito in streljajo z vsakega položaja.
Zvečer so igrali Jugoslavija : atrija ter Italija : Švica.
Slavija na prvem mestu
V	nedeljo sta bili odigrani zadnji dve tekmi v pomladanskem delu tekmovanja v košarki za prvenstvo Slovenije, od katerih je v prvi zmagal mariborski Železničar, v drugi pa ljubljanska Slavija, katere nasprotnik Branik iz Maribora ni prišel na igrišče, tako da je točki dobila brez iger.
Prvenstvena tekma pomladanskega tekmovanja:
1.	Slavija	4	4	6	186:140	8
2.	Zeleznič.	M.	4	2	2	224:164	6
3.	Branik	4	3	1	169:107	6
4.	Rudar	4	1	S	182:235	5
5.	2SD Celje	4	0	4	178:2*4	0
•
V	zadnji prvenstveni tekmi slovenski C ligi je Partizan iz Kranja premagal Partizana (Domžale) 42 : 29 (21:4).
Železničar : ASK 54:33
Včeraj dopoldne sta se v prvenstveni tekmi srečali ženski vrsti ljubljanskega Železničarja in ASK, v kateri so igralke Železničarja za-
služeno zmagale s razliko 21 košev.
Zmagovita ekipa je v tej tekmi pokazala eno najlepših iger ter še enkrat potrdila, da zasluženo brani na-
slov slovenskega prvaka. Igralke so bile posebno doDre v metanju na koš, kar je le redko videti celo pri moških ekipah. Pri Železničarju so se odlikovale predvsem Kavsova, Markovičeva in Randova, medtem ko je imela vrsta ASK najboljše moči v Glinškovi, Novljanovi in Hrnčičevi.
Koše so dale: za Železničarja Rant 14, Celesnik 8, Kavs 19, Markovič 11, Plestenjak 2 in Omahen 1, «a ASK pa:	Glinšek 7, Novljan. 6,
Grintar 4 Preša 4, Hrnčič 8, Filipčič 4 ter Žagar in Nemec po 1.
Železničar : Celje 106:40
(45:16)
Maribor. 14. jun. V soboto ivečei so košarkarji Železničarja v prvenstveni tekmi premagali moštvo ŽSD Celje z visokim izidom 106:40 (45:16). Celjani se v tej tekmi kljub uspešni igri niso mogli upirati rutiniranim
PREDZADNJE KOLO V ZVEZNI NOGOMETNI LIGI
KoeUa še ni padla
Toplak
tekma v hrvatsko-slovenski ligi med ljubljanskim Odredom in domačim Kvarnerom se je končala z delitvijo točk. Kvarneru je šlo v tej tekmi za mnogo, saj bi se bil z zmago nad današnjim nasprotnikom plasiral kot tretje društvo med hrvat-skimi udeleženci in si tako pridobil kvalifikacijo za vstop v turnir ožjih kandidatov, ki bodo prihodnjo sezono igrali v enotni drugi ligi. Ta uspeh mu v današnji tekmi ni bil usojen. Obe moštvi sta igrali v polju zelo lepo, pred vrati pa sta obe napadalni vrsti vse preveč oklevali. EJoseženi rezultat je po poteku igre utemeljen. Gola za Kvarner sta dala Giurini in Drakuljič, za Odred pa sta bila uspešna Toplak in Zivotič.
Gledalcev je bilo okrog 3000. Tekmo je vodil domači sodnik Lazič
Huđ poraz Železničarja
Ljubljana. 14 junija. Za današnji visok poraz Železničarja v zadnji tekmi hrvatsko-slovenske lige na domačem izrišču je predvsem kriv zelo slab vratar Raz-bomik. Po njegovi krivdi so namreč gostje iz Šibenika v dveh
Tudi zvezna nogometna liga — tekmovanje 12 naših najboljših klubov, se bliža zaključku.
Po čudnem — in vedno dobrodošlem — naključju se je letos v tej konkurenci zasukalo tako, da prav do zadnjega ni odločeno, komu bo pripadla ta najbolj popularna lavorika. Kandidati Crvena zvezda, Partizan in Hajduk so včeraj storili še en korak dalje, toda pri tem je spodrsnilo Partizanu, ki je mo. ral na sarajevskem terenu pustiti ves izkupiček. Brž ko se je zgodilo to, se je tudi situacija razvila tako, da moramo z vsemi dokončnimi računi o tem tekmovanju počakati še teden dni.
Vodeča enajstorica Crvene zvezde je spravila one točke in ostala na vrhu tabele Hajduk pa se je revanžiral Zagrebu na svojem igrišču in se z dobljenima točkama usidral tik pod najboljšega. Vsekakor mu je današnji izid dal še mnoge in različne nade, za katerih uresničitev pa se bo moral potruditi sam — na zaključni tekmi s Partizanom v Beogradu.
Od ostalih nedeljskih rezultatov je presenetljiv uspeh Voj-
Beograd — Crvena zvezda : BSK 3:1 (2:0) Split — Hajduk : Zagreb 6:3 (4:1) Sarajevo — Sarajevo : Partizan 2:1 (1:1) Zagreb — Lokomotiva : Vardar 1:1 (1:1) Novi Sad — Vojvodina : Dinamo 1:0 (1:0) Mostar — Velež : Spartak 2:0 (2:0)
vođine nad Dinamom, ki si je z najtesnejšim rezultatom vzela ves izkupiček in deli obenem s Sarajevom četrto in peto mesto brez tabele.
Mostarski Velež, ki že nekaj nedelj »strašia po vseh igriščih in si je z nekaterimi nepričakovanimi rezultati lepo popravil prostor v tabeli, jo je to nedeljo zagodel prvi čas tako dobremu Spartaku. žal so Mostarci začeli prepozno in jim tudi še ena morebitna zmaga prihodnje nedelje ne »more pomagati, da bi se rešili odhoda iz zvezne lige. »Popravni izpit« pa je tako že padel v vodo.
Zagrebška Lokomotiva in Vardar iz Skoplja sta se pomenila v znamenju remija, kar bo za za edino makedonsko enajsto-rico v tej družbi zadoščalo, da bo še rešila celo kožo in lahko
še prihonjo sezono sodelovala v tem najpomembnejšem tekmo, vanju.
Zagreb in Velež ostaneta slej
ko prej na tem,			da		jima	bo
treba pospraviti kovčke.						
Crv. zvezda 21		12	5	4	43:26	29
Hajduk	21	10	7	4	45:33	27
Partizan	21	11	3	7	56:32	25
Sarajevo	21	9	4	8	39:32	22
Vojvodina	21	9	4	8	36:36	22
BSK	21	8	5	8	33:37	21
Lokomotiva	21	6 9		6	30:36	21
Spartak	20	8	3	9	32:37	19
Dinamo	20	6	6	8	25:27	18
Vardar	21	6	5	10	32:44	17
Velež	21	6	3	12	28:46	15
Zagreb	21	5	4	12	23:36	14
Celje: Kladivar : Aurora (Koper) 5:0, 3:0-
Celje:	Kladivar II. : Branik n.
5:4. Pokalna tekma mariborske pod-
43.25, 3. Branko (2el. Lj.) 42.54; disk:
1.	Dimeč (KI.) 36.55, 2. Lasič (Pr.)
34.02, 3. Podgoršek (KI.) 33.88; daljina:	Kotnik (O)	5.59,	2. Rižner
(KI.) 5.59, 3. Korene (Sv.) 5.36; 200 metrov: 1. Čelik (KI.) 24.6, 2. Blaznik (KI.) 25.0, 3. Crepinšek (Zel. M.) 25.1;	800 m:	Cizej (KI.) 2:11.2,	2.
Kleindienst (žel. M.) 2:17:5, 3. Suša (KI.) 2:20; skok ob palici: 1. Brodnik (KI.) 3.10,	2. Lešek (KI.) 3.10
(nov slov. rekord), 3. Svagel (O) 3.00; 36« m z zaprekami: 1. Brodnik 44.9,
2.	Pavšič 45.7, 3. Marn (vsi KI.) 45.8;
kladivo:	l. Perčič 42.05, 2. Dimce
(oba KI.) 35.55, 3. Dobre (Žel. Lj.) 34.14; disk: Hudobivnik (O) 33.57, 2. Peršiko (Zel. M.) 26.30, 3. Jager (KI.) 25.76; daljina:	1. Bajželj (Žel. M.)
4.70, 2. Kovač (KI.) 4.46, 3. Strmčnik (Zel. M.) 4.28; 4x100 m: 1. Železničar M. 54.8, 2. Kladivar 55.4, 3. Odred 56.5.
MLADINKE - krogla: Hudobivnik (O) 11.41, 2. Ocvirk (KI.) 10.45, 3. Topolovec (Br.) 9.95: SO m z zaprekami:	1. Krajnik (Zel. M.) 13.6. 2.
Kenda (Br.) 14.5. 3. Strmčnik (Zel. M.) 14.7; 60 m: Bajželj 8.3, 2. Knei Slavka (obe Zel. M.) 8.4, 3. Stamejčič (KI.) 8.4; 600 m: 1. Slamnik 1:41.5 (nov jug. rekord), 2. Kovač (obe KI.) 1:47.8; višina: 1. Vrečko
igralcem Železničarja, ki so naglo in odločno osvajali teren in si že v prvem delu igre zagotovili velik naskok. Tudi druga polovica tekme se ni razvijala drugače, tako da so domačini spravifi v tem delu tekmovanja svojo drugo zmage. Med gosti je bil najboljši igralec Stojan, pri domačinih pa je ugajal Cirer, ki je sam dal 46 košev. Pred maloštevilnim občinstvom sta sodila Lavrič iz Štor in Ledinek iz Maribora.
Rezultat Izola : Krim velja!
Ze odigrana tekma zahodne skupine slovenske lige med Izolo in Krimom je bila ponovno registrirana z'doseženim rezultatom 7:3, nakar je izvršni odbor NZS pritožbo Krima zavrnil.
Pokalna tekma v Ptuju
Ptuj, 14. junija. Danes je bila tukaj nogometna tekma za pokal maršala Tita med domačo Dravo in Kovinarjem iz Štor. Po nezanimivi in mlačni igri je Drava premagala goste. Ze prvih 15 minut so domači dosegli tri gjjle zapovrstjo, toda pozneje so Storčani začeli igrati bolj borbeno in skoraj ni manjkalo mnogo, da bi bila Drava zaigrala že doseženo zmago.
... in v Kidričevem
V	Kidričevem je domača enajsterica Aluminija v enaki konkurenci sprejela moštvo celjskih železničarjev. Po trdi borbi so šele v podaljšku zmagali domačini s skupnim rezultatom 5:2 (2:2. 0:2). Trideset minut dodatka je zadoščalo, da je Aluminij zabil nič manj kakor tri gole.
Še 2 točki za Muro
Murska Sobota, 14. junija. Danes fe bila tukaj odigrana zaostala prvenstvena tekma iz vzhodne skupine slovenskih udeležencev med domačo Muro in Kovinarjem iz Maribora. Dvoboj se je končal 5:2 (4:0) v korist Mure.
Kvalifikacije za republiško ligo
V	IV. kolu kvalifikacijskih tekem
za vstop v zahod norepubliško ligo sta bila dosežena naslednja rezultata:	Slovan : Sežana 3:3 (3:1) in
Ločan : Domžale 1:2 (0:2). Po teh tekmah, kakor kaže lestvica, bodo vodili borbo za najboljša mesta Branik iz Solkana, Slovan in Domžale, medtem ko sedaj lahko z gotovostjo rečemo, da sta Sežana in Ločan Te
(o mo™oe:t. 1.«»strica: Branfk	3	2	1	0	8:5	5
Slovan	4 2 11 13:10 5
Domžale	3	2	0	1	9:8	4
Sežacia	3	0	1	2	8:12	1
Ločan	J	0	1	2	4:7	1
Slamnikova
(Zel. M.) 140,	2.	Podgoršek (Br.)
135; kopje: 1. Ocvirk 27.S5, 2. Heriö (KI.) 27.46;	100 m:	1. Bajželj (Zel.
M.) 13.3, 2. Stamejčič 13.6; disk: 1. Hudobivnik 33.57,	2. Peršiko (Zel.
M.) 26.30; daljina: 1. Bajželj (Z. M.) 4.70, 2. Kovač (KI.) 4.46; 4x100 m: 1. Železničar (M.) 54.8, 2. Kladivar 55.4, 3. Odred 56.5.
Organizacija je bila brezhibna. -Moč ekip se kaže v naslednjih rezultatih: Kladivar je dosegel 18 prvih in 16 drugih mest. Železničar (M.)	10 prvih in 9 drugih mest,
Odred 7 prvih in 4 druge, Železničar (Lj.) 3 prva in 5 drugih. Branik 1 prvo in 3 druga. Svoboda pa 2 drugi mesti.
Štiri rekordi v Beogradu
Na včerajšnjem atletskem mitingu Crvene zvezde v Beogradu so bili doseženi štirje novi državni rekordi. Sarčevič je vrgel kroglo 15.61 ra, (prejšnji 15.71), mladinec Vitas je tekel na 100 m 11.1, mladinska štafeta Crvene zvezde 4x800 ra v 8:26.0, četrti rekord pa je bil dosežen na 1000 m, ki ga je beležil Mugnša s časom 2:25.9.
Mladinsko prvenstvo v kegljanju
Šoštanj. 14. junija. Včeraj in danes je bilo na modernem dvosteznem kegljišču Gradisa v Šoštanju republiško prvenstvo mladincev v kegljanju v mednarodnem slogu. Na prireditvi je nastopilo 24 tekmovalcev, med katerimi je zmagal Gabrovšek (Zel. Lj.) z 807 keglji. Naslednja mesta so zasedli:	2. Mrzak, Novo
mesto 799,	3. Vidmar (Iiirija, Lj.)
798, 4. Ambrožič (Kranj) 7S4, 5. Vesel (Novo mesto) 771, 6. Avsec (Žel. Lj.) 760, 7 Mulej (Jeseniccl 757, 8. Goršič 756, 9. Glavič	Zel.
Lj.) 749, 10. Crv (Jo	745
kegljev.
PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMETU
Moštvo Celja prvak
Ljubljana, 14. jun. Tri dni trajajoče tekme za slovensko prvenstvo v rokometu so bile danes končane. Prvo mesto si je zasluženo priborilo moštvo Celja, ki je premagalo vse svoje nasprotnike in prikazalo najboljšo igro. Ljubljanska Svoboda je nastopila z oslabljenim moštvom, zaradi česar tudi njena igra ni bila pričakovana. Tretjeplasirana Slavija iz Ljubljane je presenetila s svojo lepo igro in bi z malo več sreče lahko zasedla še boljše mesto. Varaždinska Sloboda ni bila enakovreden nasprotnik Slaviji.
Turnir je pokazal, da rokomet v ▼ Sloveniji naglo napreduje. Ob boljših pogojih in s kvalitetnimi prireditvami pa bi bil napredek gotovo še večji. Moštva imajo v svojih vrstah povečini mlade igralce, med katerimi so se odlikovali predvsem Polutnik, Uršič, Jezernik (vsi Celje),
Pavčič in Kren (Svoboda). Rezultati včerajšnjih in današnjih tekem:
Celje : Slavija 15:8, Svoboda : Sloboda 15:7, Celje : Sloboda 6:0 p. f., Svoboda : Slavija 10:8 (5:4).
LESTVICA
Celje	3	3	0	0	30:13	6
Svoboda	3	2	0	1	30:24	4
Slavija	3	1	0	2	27:33	2
Sloboda	3	0	0	3	15:32	0
Tragično Je preminul tovariš JOŽE PUSAVEC, član LD Šmarna gore. Pogreb bo 16. junija ob 9 v Vodicah iz hiše žalosti Člani Lovske družine, udeležite se ga polnoštevilno! — LD Srnama gora.
„SLAVOLOK
L«________
ERICH MARIA REMARQUE
ZMAGE“
»Dobro,« je rekel strežnikoma. »Storite, kar je treba.«
Strežnika sta dvignila truplo za noge in rame in ga položila na tla. Ravic je hotel nekaj reči. Pogledal je žensko. Ta se ni ganila. Molčal je. Pomočnika sta odnesla nosilnico ven. Nato sta se vrnila v mrak ter odnesla truplo na motno razsvetljeni mo-stovž. Ravic je stopil za njima. Morala sta dvigniti truplo zelo visoko, da sta mogla po stopnicah. Glavi sta jima bili nabrekli in zaripli ter potni pod težo in mrtvec je nihal visoko nad njima. Ravic je gledal za njima, dokler nista bila spodaj. Nato se je vrnil v sobo.
Ženska je stala pri oknu in gledala ven. Na cesti avto. Strežnika sta potisnila nosilnico* vanj, kakor pek kruh v peč. Nato sta zlezla na svoje sedeže, motor je zabrnel, kakor da je zakričal nekdo iz zemlje, in voz je v ostrem ovinku šinil okrog vogala.
Ženska se je obrnila. »Morali bi bili že prej oditi,« je rekel
Ravic. »Zakaj ste morali gledati še to zadnje?«
»Nisem mogla. Nisem mogla oditi pred njim. Ne razumete?«
»Pač. Dajte, popijte še kozarec.«
»Ne.«
Veber je prižgal luč, ko je prišla policija in ambulanca. Soba je bila videti zdaj večja, odkar so odnesli truplo. Večja in čudno m-*va, ko da je truplo odšlo in je ostala samo smrt.
»Želite ostati v tem hotelu? Najbrž ne?«
»Ne.«
»Imate znance tukaj?«
»Ne. Nikogar.«
»Poznate kak hotel, kamor bi šli?«
»Ne.«
»Tu v bližini je majhen hotel, podoben, kakor tale. Snažen in pošten. Tam bi lahko kaj našla za vas. Hotel Milan.«
»Ali ne bi mogla iti v hotel, kjer — v vaš hotel?«
»V International?«
»Da. Jaz — to je — malo znan mi je že. Bolje, kakor kak čisto neznan.«
»International ni dober hotel za ženske,« je rekel Ravic. Tega bi se še manjkalo, je pomislil. V istem hotelu. Saj nisem bolniški strežnik. In vrh tega — nemara misli, da imam že kake obveznosti. Take stvari se dogajajo. »Ne morem vam svetovati tega,« je rekel rezke je, kakor je želel. »Vedno je prenapolnjen. Z emigranti. Bolje, da greste v hotel Milan. Ce vam ne bo ugajalo. še vedno lahko menjate.«
Ženska ga je pogledala. Imel je občutek, da ve, kaj je mislil, in bilo ga je sram. Toda bilo je bolje, da ga je za trenutek sram in imeti zato pozneje mir.
»Dobro,« je rekla ženska. »Imate prav.«
Ravic je ukazal, da so ji prinesli kovčke v taksi. Hotel Milan je bil oddaljen samo nekaj minut. Najel je sobo in odšel z žensko po stopnicah. Bil je prostor v drugem nadstropju s tapetami z rožnatimi girlandami, s posteljo, omaro in z mizo z dvema stoloma.
»Je to dovolj?« je vprašal.
»Je. Zelo dobro.«
Ravic je ogledoval tapete. Bile so ostudne. »Vsaj svetlo je videti,« je rekel. »Svetlo in snažno.«
»Da.«
Prinesli so kovčke. »Tako, zdaj imate vse tu.«
»Saj. Hvala. Naj lepša hvala.«
Ženska je sedela na postelji. Obraz ji je bil zelo bled in vel. »Spat bi morali iti. Mislite, da boste mogli?«
»Poskusila bom.«
Ravic je potegnil iz žepa aluminijasto cevko in stresel nekaj tablet iz nje. »Tu je nekaj za spanje. S kozarcem vode. Boste zdajle vzeli?«
»Ne, pozneje.«
»Dobro. Jaz moram zdaj iti. V prihodnjih dneh bom vprašal po vas. Poskusite zaspati, brž ko bo mogoče. Tukaj je naslov pokopališkega zavoda, če imate še kaj opraviti. Nikar ne hodite tja. Mislite nase. Vprašal bom po vas.« Ravic je za trenutek okleval. »Kako pa se pišete?« je vprašal.
»Madou Joan. Dobro. Zapomnil si bom.« Vedel je, da si ne bo zapomnil in da ne bo vprašal. Toda hotel je ohraniti videz, ko je vedel to. »Ne, rajši si bom zapisal,« je rekel in potegnil receptni blok iz žepa. »Tu — ne bi hoteli sami zapisati? Preprosteje je.«
Vzela je blok in zapisala svoje ime. Pogledal ga je, iztrgal list in ga vtaknil v stranski žep svojega plašča. »Pojdite precej spat,« je rekel. »Jutri se vam bo vse drugače videlo. Saj je neumno in obrabljeno slišati, a je res; vse, kar vam je zdaj treba, je spanje in malo časa. Nekaj časa, ki ga morate prenesti« [Veste to?«