lxvii., Ljubljana, sobota 22. decembra 1934 Cena SLOVENS lanaja rsaJi du popoldne, izvzemA) nedelje m praznUce — Inaerati do 30 petit rr«t * Din 2.-. do 100 vrat a Din 2JS0 od 100 do 300 vrat a Din 3--. večji inserati petit wntM Din 4,- Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej — »Slovenski Narod« vrnila mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CTPRAVNlftTVO LJUBLJANA, finafljeva ulica st. 5 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 ln 3126 Podružnice: MARIBOR. Smetanova 44/1 — NOVO AlKSTU. L-juDljanska telefon St 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossniaverjeva ulica 1, teleluc it 6& podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE. Ob kolodvoru i^v Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Vlada g. Bogoljuba Jevftiča G. Jevtić je sinoči definitivno sestavil novo vlado« v katsstf so po večini mlajši možje — Nova vlada je danes dopoldne prevzela posle Beograd, 22. decembra AA. S noči je izšla naslednja službena objava: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki vzeli na znanje ostavko, ki so jo izročili predsednik vlade Uzunović Nikola, minister vojske in mornarice častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Zivkovič Peter, ministra brez portfelja dr. Marinkovič Voji-slav in dr. Srškič Milan, minister za kmetijstvo dr. Kojić Dragutin, minister za prosveto dr. Sumenković Ilija, minister za telesno vzgojo dr. Andjelinović Grga, minister za trgovino in industrijo Demetrovič Juraj, finančni minister dr. Djordjević Milorad, minister za gradbe dr. Srkulj Stjepan, minister zunanjih zadev Jevtić Bogoljub, minister notranjih zadev Lazić Živojin, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak Fran, minister za gozdove in rudnike Ulmanski Milan, minister za promet Kuzmanović Ognjen; razrešili so jih dolžnosti, jih postavili na razpoloženje in imeno* vali: za predsednika ministrskega sveta in za zunanjega ministra Jevtiča Bogoljuba, ministra na razpoloženju; za ministra vojske in mornarice častnega adjutanta Nj. Vel. kralja, armijskega generala 2ivkovica Petra, ministra na razpoloženju; za finančnega ministra dr. Stoiadinovica Milana, ministra v p.; za ministra pravosodja dr. Kojića Dragutina, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za šume in rudnike dr. Popoviča Svetislava, ministra v pokoju in narodnega poslanca; za ministra notranjih zadev Popoviča VeHmira, bana drinske banovine; za ministra brez portfelja dr. Hasanbegovića Avda, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušica Dragotina, bana dravske banovine; za ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča Milana, senatorja; za prometnega ministra Vujića Dimitrija, narodnega poslanca; za ministra za prosveto Čirica Stevana, narodnega poslanca; za ministra za gradnje dr. Koz ulja Marka, narodnega poslanca; za ministra za tei^sno vzgojo dr. Auerja Ljudevita narodnega poslanca; za ministra za kmetijstvo dr. Janko vica Dragutina, odvetnika v Beogradu. Beograd, 22. decembra A A. S noči so člani novega kabineta do-ložili prisego v predsedstvu ministrskega sveta. Predsednik Jevtić o poteku svojih pogajanj Prva Izjava novinarjem — Priznanje lojalnosti onih opozicijskih voditeljev, ki se je g. Jevtić ž njimi razgovarjal —■ Vlada bo izdala deklaracijo Beograd, 22. decembra p. Ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtić je po zaprisegi novih ministrov sprejel v sa- lonu predsedstva vlade novinarje in iim podal naslednjo izjavo: »\ pogledu nadaljnjega dela vlade, kateri imam čast načel o vati, vam sedaj Se ne morem dati ni kake posebne izjave. V kratkem bo dala o tem potrebna obvestila vladna deklaracija. Od trena tka, ko sem bil odlikovan z najvišjim zaupanjem, da sestavim vlado — in to z velikimi pooblastili tako v pogledu sestave vlade kakor v pogledu njenega delovnega programa — ste bili vsi priča mojih naporov in prizadevanj, da izkažem in ponudim vse možnosti za sodelovanje tudi onim političnim ljudem, ki so stali doslej ob strani ln v opoziciji. Dolžan sem Izraziti priznanje in zahvalo za pripravljenost in dobro voljo, na katero sem naletel pri vseh, s katerimi sem se o tem razgovarjal. Dovoljujem si javno izraziti spoštovanemu g. Aci Stanojeviču posebno zahvalnost v tem pogledu.% Važno je naglasiti, da nisem mogel ugotoviti v dobi teh razgovorov razlike glede pojmova, nja v odnosajih na državno ureditev, prav tako pa tudi ne razlike v pogledu glavnih linij državne in nacionalne ju-goslovensk** politike. To je moj optimizem za bodočnost dela moje vlade še po-sobno okrepilo Nadelo sporazuma In sodelovanja je bilo dosedaj glavna odlika naše zunanje politike in je rodilo dobre rezultate. Moja želja je, da tudi v notranji politiki čim prej dosežemo pričakovane rezultate.« Novi ministri prevzeli posle Beograd, 22. decembra, r. Novi ministri so sinoči takoj po objavi ukaza o njihovem imenovanju zaprisegli v predsedstvu v'ade. Danes dopoldne so povečini že prevzeli posle od svojih predhodn:kov. Ministrski predsednik g. Jevtić le pripel ob 10. dopoldne v predsedstvo vlade in prevzel posle predsednika vlade. Istočasno se je vršila pre-~a:a poslov tudi v ostal'h ministrstvih, tako da je nova vlada z današnjim dnem že nastopila svojo funkcijo. Drevi bo prva seja ministrskega sveta. Velik uspeh romunskega notranjega posojila Bukarešta, 22 decembra AA Rador poroča: Finančni minister je objavil po roč;lo o pravkar zaključenem notranjem posojilu Posojilo je doseglo 3.5 milijarde lejev nominalne vrednosti če od tega od Štejemo vrednost prejšnjih rent. s katerim* so nekateri podpihoval' novo poso jilo. ostane Čistih 2-9 milijarde Od tega bodo ? milijard* porabiti za vojsko osta nek p*» za kmetijstvo, prosveto in narodno zdravje. ?re£s2dn£!c vlade Bogoljub Jevtić Gosp. Bogoljub Jevtić spada v mlajšo generacijo jugoslovenskih državnikov Doma je iz Kragujevca, kjer je bil rojen dne 24. decembra L 18S6. in bo torej ravno te dni dopolnil svoje 4-S leto. Gimnazijo ie študiral v Kragujevcu in Beogradu, pravo pa na univerzah v Beogradu, Parizu in Berlinu. Ko je studije končal, se je g. Jevtić posvetil diplomatski karieri L. 1911. je bi! sprejet v zunanje ministrstvo in njegova pot je šla kakor pri vseh diplomatih: služboval ie deloma v ministrstvu v Beogradu, največ pa pri naših konzulatih in poslaništvih v inozemstvu. Po več časa je bil v Tirani. Rimu, Bruslju m Madridu. Njegove velike sposobnosti, združene z izredno marljivostjo, so bile vzrok, da je bila njegova kariera nenavadno hitra in da je že l. 1926. postal poslanik v Tirani Ostal je tam samo poldrugo leto. ker je bil 30. januarja 1928 imenovan za našega poslanika na Dunaju S teg9 položaja je bil leto kasneje (25 januarja 1929) poklican v Beograd na važno in odgovorno mesto ministra dvora. Na tem mestu si,je v toliki meri pridobil zaupanje pokojnega Velikega kralja, da je 2 julija 1932 postal zunanji minister Njegove uspešno delo na tej težavni in odgovorni posfojanki je splošno znano Bil je ves čas najožji so-trudnik kralja Aleksandra pri velikem delu za pomirjenje in prijateljstvo med narodi Ostal je zunanji minister v vseh vladah zadnjih dveh let in si je. kakor je skoro po sebi umevno, pridržal ta resor tudi sedaj, ko je sam stopil na čelo vlade. V svetovno vojno je g. Jevtić stopil kot »djak« in je v veliki novemberski ofenzivi leta 1914. sodeloval kot narednik-vodnik Udeležil se je naslednje leto umika preko Albanije na Krf. kjer je postal podporočnik. Za svoje junaštvo v borbah na Kaj-makčalanu ie bil odlikovan z redom Belega orla z meči. Napredovanja Beograd. 2*2. decembra, p- V višjo sku-pino so napredovali učitelji in učiteljice: Ana Podboj v Celju. Alojzij Markič v Kolovratu, Fran Mencej pri Sv Ožboltu, Rudolf Macarol v Šoštanju. Karla Liberean v Mostah in Marija Obran v Selnici ter postni uradniki Janko Kavčič pri poštni direkciji v Ljubljani, Marija R Praga 12.PO. Varšava 58 30, Važen posvet v Parizu Sestanek angleškega zunanjega ministra z Lavalom in Fiandinom — Razpravljali feodo o aktualnih problemLj Pariz, 22- decembra, r. Angleški zunanji minister Simon namerava božične počitnice prebiti v južni Franciji. Na potu Lz Londona je davi prispel v Pariz, kjer bo ostal najbrže do jutri zvečer Za Časa svojega bivanja v Parizu bo imel važne razgovore z ministrskim predsednikom Fiandinom in zunanjim ministrom J valom. Listi naglažajo, da bodo današnji razgovori med predsednikom francoske vlade Fiandinom, zunanjim ministrom Lavalom in angleškim zunanjim ministrom Simonom dokaj važni »Excelsior« piše med druginu Laval bo lahko danes obvestil Johna Simona o pogajanjih za zblizanje med Francijo in Italijo in o sklenitvi vzhodnega pakta. Ni izključeno, da bo angleški zunanji mini- ster pri tej priliki pojasnil Lavalu nadalj-nc načrte angleške vlade v varnostnem vprašanju. List pravi, da je treba v tem o žiru želeti, naj bi se nadaljevalo med obema državama kar moči tesno prisrčno sodelovanje, ki je že obstojalo v ženevi. Po mnenju »Petit Journala« pa je tudi mogoče, da bo angleški zunanji minister na današnjem sestanku opozoril svoje tovariše na francosko denarno politiko napram dolarju. To je važno zlasti sedaj, ko je angleški trgovinski minister Run ciman izjavil, da ne nasprotuje stabilizaciji, da pa bi bilo nevarno, dokler frank in dolar ne bosta uravnovešena. Tudi Američani še niso izrazili želje, naj bi Anglija stabilizirala funt nasproti dolarju. Gombos zopet ¥ Rimu Prosil ho Mussolinija podpore in pomoči, da pride Madžarska iz težavnega položaja, v katerega je zabredla s svojo revizionistično politiko Budimpešta, 22. decembra, r. Predsednik madžarske vlade Julij Gombos bo v kratkem odpotoval v Rim, da se posvetuje z Mussolinijem o mednarodnem političnem položaju v zvezi z ženevskimi sklepi na pri tožbo Jugoslavije in v zvezi s francosko italijanskimi pogajanji, pri katerih se srna trajo Madžari hudo prkadete. Parii. 22. decembra. AA. V listu »Information je izšel članek o razmerju med Italijo in Madžarsko. Pisec zaključuje svoja izvajanja z besedami: Da želi predsednik italijanske vlade naj-prv govoriti s šefom madžarske vlade, preden sprejme francoskega zunanjega mini- stra, ima svojo tehtno stran. Mussolioi s* dobro zaveda, kakšni so pogoji francosko-italijanskega sporazuma. Ti pogoji niso naperjeni proti Avstriji, s strani Madžarske pa zahtevajo neke žrtve. Italijanska vlada mora v tem smislu svetovati Madžarski. Nalogo, ki si jo je Italija začrtala v podunavski kotlini, kjer izvaja svoj sistem že vse leto 1934, je preveč težka, da bi jo mogla sama rešiti. Potrebna je pomoč Francije Ta pomoč pa je zopet odvisna od pomirljivega zadržanja Italije in njene madžarske prijateljice nasproti Mali antanti. Kdor želi sadov, mora priznal ♦•"4; f>r«»rictva. Flandinova gospodarska reforma Francoska vlada pripravlja nujne načrte za reformo gospodarskega udejstvovanja Pariz, 21. decembra, d. V vladnih krogih se podrobno bavijo z vprašanjem pooblastil Flandinovi vladi za izvedbo gospodarske reforme. Kakor znano, je Doumergue dobil pri nastopu svoje vlade pooblastilo, da napravi konec proračunski krizi in obnovi državno gospodarstvo, ki se zaradi trajne opozicije ni moglo urediti. Flandin je izjavil, da je na gospodarskem področju potrebna slična akcija. Parlamentarne debate so se izkazale za predolgotrajne. čeprav je poslanska zbornica omogočila pospešeno postopanje v obravnavanju zakonskih načrtov glede žitne in vinogradniške politike. Pokazale so se stare pogreške, da je bil namen zakonskih načrtov s celo vrsto dodatkov oslabljen. Glavni urednik >Figara«, ki ima dobre zveze z ministrskim predsednikom Fiandinom, smatra vzpostavitev gospodarske diktature za gotovo dobo kot neizogibno, če se hoče Francija izvesti iz krize. V vladnih krogih poudarjajo Rooseveltov zgled kot merodajen za odločno izvedbo gospodarske reforme, češ, da potrebuje položaj industrije temeljite proučitve. Na včerajšnji seji je ministrski svet po- | drobno razpravljal v zvezi s položajem Ci- i troenovih tvornic o potrebnih ukrepih. Flandin se je vzjavil proti vsaki državni subven-cijski politiki in mu je pritrdil tudi finančni ministei Germain - Martine. Obstoja cela vrsta industrijskih podjetij, ki se nahajajo v trajnih težkoČah, ki so bile nedavno obvarovane pred polomom z državno podporo. Ni izključeno, da bo v začetku prihodnjega leta prišlo do obsežnih prisilnih likvidacij. Ce bodo ti dogodki izzvali v bankarstvu ka ke večje posledice, se sedaj še ne more napovedovati. Vlada ima vsekakor pripravljen načrt reforme, ki je nujnega značaja in bo objavljen po božičnih praznikih Percevie izpuščen iz zapora Dunaj, 22. decembra, r. Podpolkovnik Perčević. kl je bil obtožen, da ie v Veliki Kanlži izžrebal teroriste, določene, da Izvrše atentat na kralja Aleksandra v Marsetlleu in čegar izročitev so zahtevale francoske oblasti, ie bil včeraj izpuščen iz zapora. Avstrijska vlada je odklonila francosko zahtevo po izročitvi, Teroristi v Grčiji Bornimi atentati v Pireju —■ Teroristična akcija proti Venizelosu? Atene, 22. decembra, r. Včeraj je na Venizelosovem bulvarju v Pireju eksplodirala bomba Razbila je šipe na hiSi, v kater: stanuje ugledni član Venizelosove stranke dr Rafanum Vladni iisti trdijo, da gre za teroristično akcijo, ki hoče preprečit proeeet proti atentatorjem, ki so ->pomladi izvršili atentat na Venizelosa. Atene, 22 decembra AA Vest o bom Dan v Pireju je izzvala ogromno vznemir ienje v vsej javnosti Ker so našli bom be tik pred razpravo o atentatu na Venizelosa ki se prične danes, je dobil ta do godek čieto politično obličje. Notranji minister je sprejel policijskega upravnika v Pireju. ki mu je poročal o dosedanji prei6kavi Policijski organi so našli še štiri bombe, postavljene na raznih krajih Notranji minister je zdaj prevzel osebno vodstvo preiskave in se je napotil v Pi-rej Na vprašanja novinarjev je notranl* minister odgovoril: Dogodek sam je zares važen Vendar moram naglasiti. da ga ->pozicM* pretirava Vlada Je *zdala nalog, naj se krivci čim prej poiščejo Za ^nkrat *e ne vemo. ali erre za dejanje ko-omiTvstrv mV pa za navadne zločince Ves Pirej jf -»bkrožen » -»ddelk* vojske m 'rožn'5*"* viqH» if -cenila ia se danes nrične -»rpr^va zararf* atentata na Veni-zela ne gle^e na včerajšnji atentat. Via da zanika vesti, d* bi bila v Pireju proglasila obsedno stanje. Preiskava o umoru Kirova Pariz, 22. decembra. AA. Iz Moskve poročajo: Tas objavlja, da so zaključili pred hodno preiskavo o umoru Kirova Zadevo so zdaj izročili vojaškemu oddelku vrhov nega sodišča. Dosedanja preiskava je dog nala. da je morilec Nikolajev pripadal taj ni teroristični skupini Tvorili so io pristaši opozicijske struje bivšega komisarja Zinovjeva. Umor sam je naročil Kotolji-nov. ki ie predsedoval terorističnemu sodi šču v Petrogradu. Ta je zopet prejel potrebna navodila z nekih drugih krogov Teroristi so hoteli povzročiti splošno izprc membo sedanjega reda v Sovjetski Rusiii Svoj prevrat so nameraval' irvKiti v duhu načel, ki jih zagovarjajo pristaši Trockega in Zinovljeva Vsi člani netrograiske teroristične organizacije pridejo pred voia$ki oddelek vrhovnega sodišča z morilcem Ni kolajem vred Dunajska vremenska napoved ta nede Ijo: Temneratura bo počasi padla, na vzhodu in men morda sneg, kasne«* ho oh1-* nost zmanjšala. £tran 2. >SLOVENSKI RAKOD«, <*» 22. decembra 1934 PRIDE VELIKA PREMIERA NAJVEČJEGA MONUMENTALtNEOA FILMA SEDANJOSTI KLEOPATRA Razkošje, sijaj t" razuzdano«* Egipta proti osvajsdakemu Kinn! Xajzanlmlvejia ljubavna povest! Viharno pegiavje svetovne zgodovine! 8000 Egipčanov in Rimljanov. 1000 plesalk, 1200 bojnih konj. 200 bojnih vozov, 300 ladij. NAJVEGJA LJUBAVNA SENZACIJA VSEH ČASOV. Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Svojo sestro ustrelil Zanimiva obravnava pred mariborskim velikim sena tom proti delavca Antonu Kostanjevcu Danes dopol liie velikim kazenskim zanimiva razprava rilcu lastne sestre. Ptuju in Mariboru je strašn! dogodek razburil vso bdvšo Maribor, 22. decembra. se je pričela pred senatom v Mariboru proti roparskemu mo- Za razpravo vlada v veliko zanimanje, saj letošnjega septembra Štajersko. Iz obtožnice Anton Kostanjevec, 38Jetni delavec v SpuhJji pri Ptuju, sedaj v preiskovalnem zaporo, j« obtxo2e*i: 1. da je v noči na 15. septembra v Budini s strelom iz samokresa po zrelem prevdarku iz korieto-Uubja usmrtil svojo seatro Terezijo Kostanje vec; 2. da je s ključem poskusil odpreti »zaprto železno blagajno pokojnega ravnatelja Ivana Kasperja, ho teč odvzeti njegovim dedičem gotovino, ki jo je domne\di v blagajni Krvavi dogodek, katerega »rtev je postala rodna sestra, opisuje obtožnica takole: Pokojna Terezija Kostanjevec je služila v letošnjem letu 5 mesecev pri hra-nalničnem ravnatelju Ivanu Kasperju v Budini pri Ptuju. Kaeper je dne 10. septembra umrl ln Terezija Kostanje vče v a je ostala nato sama v vili. Ker jo je bilo ponoči stran, je prosila svojega* brata, ob-dolženega Antona Koetanjevca, da je hodil od 10. septembra dalje vsak večer k njej v vilo prenočevat. Prenočevala sta v spatknici v l- nadstropju vile PRED KRVAVIM DOGODKOM. Dne 14. septembra sta bila obdolženec in njegov brat Franc zaposlena poleg drugih težakov pri posestniku Megliču Ivanu v Budini. Proti večeru je prišla tja Kostanjevec Terezija in so tam kožuh aH. Goerpodar je dal delavcem po končanem delu 18 litrov pijače, vendar ni obtoženec ničesar pil. Okrog 1. ure zjutraj je morilec z drugimi kožuharji odeeL Na razpotju sta se obtoženi Anton ln njegova sestra Kostanjevec T. posiovila od ostalih ter odšla v Kasperje-vo vilo. Fantje pa so se ustavili kakih ?0 korakov od vile dn prepevali. Nenadoma pa Je počil strel od Kasperjeve vile. Obdolženec je začel klicati svojega brata Ftranca, češ: Ravbarjl bo gori« TEREZA JE MRTVA nekdo jo je ustrellL« Kostanjevec Franc je tekel v vilo in našel svojo sestro Terezijo klečečo na tleh pri postelji, z glavo sklonjeno na posteljo tako, da je držala roki na postelji pod glavo. Obdolženec je s samokresom v roki hodil po sobi, rekoč: »Olej, sestra je mrtva«. Brat Franc je prijel sestro pod pazduho, jo dvignil in vprašal, kdo je streljal, od kod je priletelo in kje je ustreljena. Ona pa je le trikrat zavzdihnila, nakar jo je Franc položil vznak na zimnico ter jo je v tem položaju našla tudi sodna komisija, ki je prišla 17. septembra na lice mesta. Obtoženec je svojemu bratu Francu izjavil takoj, da Je nekdo ustrelil skozi vrata. Franc je vzel puško in z obdolžencem preiskal vso hišo, a ni našel nikogar. Nato Je odvzel obdolžencu samorres, šel z njim pred vilo in oddal 3 strele, da bi prepodil roparje. Kričal Je, da bo vsakogar ustrelil, ki bi se približal. Zato se nihče ni upal priti blizu. Kmalu na bo prišli orožniki. Na njihovo vprašanje je obtoženec izjavil, da je njegovo sestro ustreMl ropar, ki je prišel po lestvi skozi kuhinjo in ustrelil skori sobna vrata, ki so bila odprta. Nato je trdil, da je bil ropar v omari skrit. Končno pa je dejal, da Je ropar ustrelil 6kozi PTednje okno v sobo. Orožniki so vse preiskali, lestve pa niso nikjer našli. Po enournem zaslišanju je morilec priznal, da je on sam ustrelil sestro po naključju, ko Je polnil samokres. Pri tem zagovoru je vztrajal obdolženec tudi pri sodišču. Sodna komisija je ugotovila, da je zadel projektil v steno v sredini pokoj-ničine postelje 123 cm od tal. Projektil sam je ležal na pokojničini postelji. Poleg spalnice je 3oba, v kateri Je hranil pokojni Kasper razno orožje. KAKO JE BILA TEREZIJA USMRĆENA. Sodna zdravnika sta ugotovila, da Je bila Terezija Kostanjevec zadeta od zadaj na levi strani v višini 9. rebra tik ob hrbtenici. Levo rebro je bilo popolnoma zdrobljeno. Nastale so velike raz-trgnine pljučnega staničevja, kar Je povzročilo notranjo krvavitev, zaradi česar je že v kratkem času nastopila smrt. Poškodba Je bila absolutna smrtna. Projektil je izetopil skozi drugo levo medrebrje prsnega koša In zadel, kot rečeno, v steno ob postelji. Izstrelek je torej zadel nesrečno Terezijo Kostanjevec zadaj v hrbet, ko je bila sklonjena naprej. Verjetno je, da si je pripravljala posteljo. OBTOŽENEC SE ZAGOVARJA- Morilec trdi, da je po nesrečnem naključju ustrelil sestro. Navaja, da je že od 10. septembra dalje vsak večer napolnil samokres, ki ga Je našel v sobi poleg spalnice. Samokres da je vsak večer položil na okno spalnice, ker sta se on In sestra bala nočnega napada. Vsako jutro da je potem samokres zopet izpraznil in ga položil nazaj poleg drugega orožja, da bi se sestri ne pripetila nesreča, ako b' prijela za orožje. Ta obdolženčeva trditev pa se ne zdi verjetna, ker bi obdol- J Ženec vendar lahko tudi nabit samokres položil v miznico. Izjavil je, da je držal samokres v levici vodoravno v višini komolca. Cev da je bila naperjena proti pokojni sestri. NJEGOV ZAGOVOR IZMIŠLJEN. Skoraj nemogoče je napolniti samokres v temni sobi s tremi naboji kar med potjo. Kakor je bilo ugotovljeno, obtoženec na poziv preiskovalnega sodnika ni niti znal odpreti samokresa. Is vsega tega se mora sklepati, da obdolženec sploh nikdar ni napolnil niti izpraznil samokresa, temveč ga je našel že nabitega. Obtoženec je bil vojak ln torej ve, kako je ravnati z nabitim orožjem, zlasti ve, da je treba držati cev orožja navzdol, ne pa naperjeno proti človeku. Obtoženi Anton Kostanjevec si je ves zagovor očitno iz-mi .lil in se more z gotovostjo sklepati, da je naklepoma naperil samokres proti svoji sestri. Popolnoma neverjetno je tudi, da bi bil obdolženec le iz neprevidnosti pritisnil na petelina. Po groznem dejanju je morilec vzel svoji mrtvi sestri iz predpasnika denarnico 135 Din gotovine in jo skrivaj izročil Karlu Križancu, češ, naj da denar njosrovi mateeri in naj pazi, da ne bodo orožniki videli. Vse to pa kaže obdolženčevo prevdarno ravnanje. Značilno je za morilca tudi to, da je začel jokati šele, ko so prišli orožniki. V isti sapi. ko obtoženec trdi, da v zmedenosti nI vedel, kaj je govoril, pa navaja, da orožnikom zato ni hotel priznati, da je on ustrelil sestro, ker se je bal, da ga bodo orožniki tepli, ako jim bo dejanje priznal. NAGIB K STRAHOTNEMU DEJANJU- Glede nagiba obdolženčevega dejanja je opozoriti na že navedeno okolnost, da je obdolženec takoj no umoru izropal svojo mrtvo sestro. Razen tega je izginila po-kojničina srebrna zapestna ura. Ugotovljeno pa je še sledeče: Na dan strašnega dogodka je prišel v vilo sin pokojnega Kasperja in poskusil s ključem odpreti blagajno, kar se mu pa ni posrečilo. Opazil je, da je očitno nekdo poizkusil potegniti omaro, na kateri je stala blagajna, v stran in pri tem zrahljal leseni okrasek omare. Ugotovljeno Je, da je nekdo poskušal s ponarejenim ključem odpreti blagajno, v kateri je domneval denar. Obdolženec je najprej trdil, da je sicer videl dotično blagajno, vendar le od daleč. Pozneje pa je spremenil ta zagovor, trdeč, da blagajne sploh ni videl. V navedenem času ni prihajal v vilo nihče drugi, razen obdolženca ln njegove pokojne sestre. Da bi bila ta poskusila odpreti blagajno, je popolnoma neverjetno, saj je živela v večnem strahu pred roparji. Iz vsega tega pa izhaja, da je edino le obdolženec hotel izropati blagajno in je v to svrho fingiral roparski napad potem, ko je ustrelil svojo sestro. OBSODBA Med razpravo je prišlo do senzacionalnega preokreta. Obtožencev brat je namreč izpovedal, da je on naročil, naj pobere mrtvi sestri denar in naj ga izroči materi. Sodišče je verjelo njegovi izpovedi in zaradi tega je bil Anton obsojen samo na 6 mesecev zapora zaradi malomarne usmrtitve. Alpinistična šola TK Skala Ljubljana, 22. decembra. Kakor smo pred dnevi poročali, priredi TP Skala brezplačno alpinistično šolo, ki ima v programu teoretična predavanja, diskusijske večere, ideologijo alpinizma, to-ponomastiko, geografski in geološki pregled naših gorovij, higijena alpinista, prva pomoč in reševanje v gorah, meteorologija, nevarnosti v gorah, botanika, zoologija, oprema alpinista in plezanje. Predavanja, ki bodo absolvirana v /-nskih mesecih, bodo praktično izpopolnile v poletni sezoni terenske vaje v orije »ji prvi pomoči in predvsem v p^erdnju. Vsak udeleže ie - bo na Turncu pod Grmado s priznanim plezalnim učiteljem napravil vrsto poskusnih plezalnih vežb v raznih načinih plezanja, nato pa pod vodstvom naših najboljših plezalcev nekaj plezalnih tur v Savinjskih in Julijskih alpah. §ola se prične sredi januarja, teoretični del traja do konca marca, z dvema tedenskima večernima urama, praktični del šole pa od aprila do avgusta. Prijave za šolo je pošiljati na TK Skala Ljubljana, Slomškova 1. Sprejemajo se tudi neorganizirani interesenti. Lokal in termini predavanj bodo udeležencem pravočasno sporočeni. Za učitelje in predavatelje je HK. Skala pritegnil naše najboljše alpinist, in znanstvene strokovnjake, njihova imena nam jamčijo za popoln uspeh te šole. TK Skala je s tem započel z novo, doslej pri nas še čisto neznano akcijo. Da je taka šola potrebna, priča ravno letos tako naraslo število smrtnih žrtev gora, in to celo na navadnih zavarovanih potih. Namen te šole je. vcepiti udeležencem osnovne teoretične in praktične pojme o alpinizmu, dati jim osnovo in smer, v kateri se bodo izobraževal? in razvijali dalje ;n jih tako vzgojiti v cele alpiniste s popolno tehniko in pravilnim pojmovanjem alpinistične vrednote. Umazano afero preiskujejo Ljubljana, 22. decembra. Preiskava o nemoralnih početjih v zo-botehniakem ateljeju Jožka Bevca na Gosposvetaki cesti, se vodi z vso energijo. Policija je prvotno zaalisavala samo ženske, povečini one, ki ao posečale Bevčev atelje zaradi popravila zob in so bile na kakršenkoli nački zlorabi lene. Pozneje je polocija polovDa tudi nekatere take ženske, ki so kot znane lahkoživke precej na slabem glasu in ki so se prostovoljno udeleževale pestrih večerov v Bevčevem stanovanju, ki jih je prirejal ta ob raznih prilikah. Včeraj in danes zaslišuje policija ne-k-ga bivšega restavraterja, ki je svoj čas precej občeval z Bevcem in ki je često osečal njegovo, sedaj ne več obstoječo restavracijo. Zaslišan je bil tudi bratranec imenovanega restavraterja ki je enako dobro poznal Bevca in vedel za marsikako Bevčcvo razmerje do te ali one ženske ali dekleta. Policija zbira materijal z vso natančnostjo in je prišla v posest zopet novih slik, ki so krožile po Ljubljani in ki izhajajo iz Bevčevega ateljeja. Preiskava bo zaključena Sele počasi, po etapah, kajti vse kaže. da bodo prišli na dan še novi delikti. Javna dela v novomeškem srezu Novo mesto, 21. decembra Dne 17. t m. se je na seji sreskeca cestnega odbora sklenilo, da se iz rednega proračuna za leto 36,36 izvrše v srezu naslednja javna dela. Preuredila naj bi se banovinska cesta drugega reda Novo mesto-kronovo, za katero preureditev se je določilo 60.000 Din. K tej postavki bi prispevala nekaj tudi novomeška občina, ki bo dala izpeljati na novo pokopališče, ki leži ob Loeenski cesti, vodovod, katerega načrte izdeluje Higijenski zavd v Ljubljani. V Ivan ji vasi pri Mirni peči se bo dvignila cesta in zgradil betonski most v dolžini 15 m. Pri tej napravi bi se cesta dvignila v dozim 200 m, za kar je določenih Din 15000 za zelezo-betonski most pa Din 60.000. Preuredila se bo najbolj frenkventirana cesta v srezu Podtum-Toplice, za katera dela je predvidenih Din 100,000. Ob priliki preureditve te ceste se bo zgradil v Podturnu zelezobetonski most, katerega proračun znaša Din 70.0CO. V Zalogu pra Škocjanu pa se zgradi ca IS m dolgi zelezobetonski most, preko potoka Radulje. Proračunjen je na Din 120.000. Nadalje se bo zgradil, nov okrog 20 m, dolgi zelezobetonski most čez Težki potok v Crmosniicah. občina Šmihel-Stopiče. Stal bo 70.000 Din. Prestavila se bo banovinska cesta na Drski, ki se bo po novem načrtu odcepila na Drski, napravila pot bolj na desno od sedanjega položaja do kandijskega kolodvora. Izvršitev te postavitve^ bo stala Din 80.000. Poleg omenjenih večjih del pa se bo izvršilo v^rie število manjših ureditev. SPORT Hermes : Ilirija Domači nogometni derby jutri na igrišču Hermesa. Jutri se bo šele oficijelno zaključila jesenska nogometna sezona. Za zaključek se nam bo prožil v Ljubljani »derbi«, čeprav sicer v manjši obliki, vendar pa v napeti formi. Ne smemo pozabiti, da je jutrišnja tekma za oba nasprotnika izredne važnosti, kajti Hermes stoji na koncu tabele, Ilirija pa čaka, da stopi na čelo iste. Slučaj usode je nanesel, da si bosta baš jutri ta dva kluba krojila usodo drug drugemu. Res, da je Ilirija skoraj favorit jutrišnje tekme, zato bo pač Hermes skušal z vso silo, voljo in elanom prav za finis nadoknaditi vse dosedaj izgubljene dragocene prilike in baš v tem tiči zanimivost te tekme. To so vse seveda samo prognoze, vendar je ravno v nogometu prorokovanje najbolj nestabilno, Bog ve. kako se bodo naši Siškarji postavili? Doslej so imeli očitno smolo, mogoče se je bodo jutri nekoliko otresli. V ostalem pa Šiška želi, da bi Hermežani dali vse z sebe in postavili celega moža in to nam jamči, da bo borba jako zanimiva. Še nekaj drugega je, kar bo jutri brez dvoma mnogo poživilo tekrno. Priljubljeni igrač Hermesa Kiančnik Gusti slavi doka} redek jubilej t j. 10 letni jubilej, odkar nastopa nepretrgoma za barve Hermesa in pa jubilej svoje 300. javne tekme za barve kluba. Za ta res redek jubilej izrekamo neumornemu Klančniku naše iskrene čestitke. Glavna tekma se vrst ob vsakem vre-enu s pričetkom ob 14.15 uri. V slučaiu lepega vremena pa se vrri predtekma »BK*enija« se vprizori prvič v letošnji sezoni v nedeljo dne 23- t. m. zvečer v operi. Poleg >Ksenijec zapoje par Parmovih samospevov operni pevec g. Josip GostiČ, operni orkester pa zaigra tri Parmove orkestralne točke, in sicer: predigro iz opere >Stara pesem*:, dalje predierro k ljudski isjri >Rokovnjačic in baletno elas-bo iz operete >Amazonka«. Ker se vrsi ta večer v spomin 10. obletnice smrti odličnega in izredno produktivnega slovenskega skladatelja Viktorja Parme, bo imel kratek naaovor s- Emil Adamič. Cene so izredno nizke od 24 Din navzd''" Iz sokolske župe Novo mesto Kakor bratska sosedna župa Ljubljana, tako se pripravlja na prihodnje jubilejno leto tudi naša župa, ki bo dovršila v letu 1935 _ 25 let dela in borbe ter razmaha sokolske ideje na Dolenjskem. Čeravno najmanjša župa v Savezu SKJ se s svojimi uspehi proporcielno prav smelo kosa z drugimi večjimi župami v dravski banovini. V novembru so se zbrali v Sokolskem domu v Novem mestu načelniki in načelnice iz vseh župnih edinic na zbor, ki ga je vodil župni načelnik br. Papež Ljudevit. Na njem je po uvodnih besedah ves zbor stoje počastil spomin na pokojnega kralja-mučenika, nakar je br. Papež izčrpno poročal o letošnjih tehničnih uspehih, o župnih tekmah in župnem zletu, nastopih in udeležbi sokolstva iz na?e župe v Sarajevu ter Zagrebu. Sledil je razgovor o zimskem programu, kakor tudi o osnovi jubilejnega župnega zleta prihodnje leto. Sklenjeno je bilo, da se osnujejo v župi in obeh okrožjih smučarski odseki in priredi v božičnih počitnicah župni smučarski tečaj, ki se bo vršil v Črmošnjicah pra Toplicah. Nadalje se je določil v juliju 14 dnevni župni prednjački tečaj, ki bo združen z lahkoatlet-skim in plavalnim tečajem ter plavalnimi tekmami. Glede tekmovalnih in prostih vaj za članstvo in naraščaj bo župa sprejela iste kot druge župe dravske banovine. Za moško deco st. odd. in mlajšo deco (moško in žensko) je sestavil kot župne vaje brat Tratar Marjan iz Trebnjega. V naslednjem se je določil okvirni načrt župnih jubilejnih svečanosti, ki je sledeč: prvi dan bodo žup. naraščajske tekme in zvečer na prostem svečana akademija, pri kateri nastopijo najboljše župne edinice s svojimi sestavami. Drugega dne bodo zjutraj župne Članske tekme, skušnje in popoldne žup. jubilejni nastop. Glede datuma bo določeno sporazumno z župami Kranj in Ljubljana. Po določitvi župnega prednjaka in prednjačice za drugo leto in pojasnitvi nekaterih perečih vprašanj iz naših telovadnic je brat Papež zaključil 3 urno zborovanje ob 12 uri. Sporedno s tehnično pripravo za jubilejno leto župe, pa se pripravlja dostojno tudi župni prosvetni odbor, ki je sklical za nedeljo 16. t. m. v župni pisarni v Novem mestu ob 9. uri župno prosvetno konferenco, na kateri so bile razen treh edinic zastopane vse župne edinice. Prisostvovali so tudi člani ŽPO in br. župni starosta dr. Ivan Vasic, ter br. župni načelnik Papež Ljudevit. Konferenco je vodil župni prosve-tar br. Tratar Marjan, ki se je ob otvoritvi spomnil pokojnega k ralja-mučenika, čigar spomin je zbor počaslil stoje z dveminut-nim molkom, nakar je podal izčrpno poročilo o dosedanjem prosvetnem delu 2PO in vseh edinic. Oba brata okrožna prosve-tarja sta z nekaterimi opazkami prosvetnega dela edinic izpopolnila pred-^ednikovo poročilo, nakar je pozdravil zbor župni starosta br. dr. Ivan Vasic, želeč konferenci in br. prosvetarjem v jubilejnem letu največ uspehov. V nato sledečih točkah so se obravnavala aktuelna prosv. vzgoja sokolska vprašanja: o organizaciji sok. mlad in .-k. odsekov, o sokolskem tisku, o poročevalstvu in o sok. radiu. Slednjič je prišla na vr9to organizacija dramskih in pevskih odsekov ter so se dale o njih delovanju nekatere uvodne smernice. Za župne jubilejne svečanosti bo tudi ŽPO prispeval z nekaterimi točkami. V načrtu je organizacija župne jubilejne razstave, ki bo otvorjena ob priliki župnega zleta. Poleg tega bo ŽPO skušal prirediti v okvirju teh svečanosti v prihodnji jeseni župni prosvetni dan, pevske in dramske tekme. Po določitvi programa, ki bo kronan z župnim prosvetnim tečajem, je br. Tratar zaključil uspelo župno prosvetno konferenc Zdravo! — Dramski ©d>ek Sokola Vič ponovno vabi svoje Članstvo in občinstvo, da jutri ob 'JO, v Čim večjem številu poseti dramo >Mladostc, ki se v prizori v korist tu*dn viške dece. Pokažimo z veliko udeležbo, da nam je skrb za bedno deco pri sreu, ter n<: bo dvorana zasedena do zadnjega kotička. Jutri vsi v Sokolski dom na Viču. Zdravo! le ini i KOLEDAR. Danec: Sobota 22. decembra katoh čaai: Zenon, Zvezd ana. Jutri: Nedelj« 21. decembra katoliča ni: Viktorij*. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Vesela naslednica. Kino Ideal: Rumena knjižica. Kino Dvor: Pat in Patachon mesečni ka. Kino Šiška: Plavolasa Venera. Šentjakobsko gledališče: Hčerki njen« ekscelence ob 20.15 v Mestnem domu. PRIREOITVE V NEDELJO. Kino Ideal: Rumena knjižica. Kino Dvor: Pat in Patachon mesec ni k a. ZKD: »Janko in Metka« ob 11. dopoldne v kinu Matici. Kino Šiška: Plavolasa Venera. Šentjakobsko gledališče: Siroti Zorica in Marko ob 16., Mestni dom, ob 1XL1J> »Hčerki njene ekscelence«. Društvo »Soča« ob 1£. božičnica »Pri levu«. , Božičnica mestne občine za revno deco ob 15. v Unionu. Sokol Vič ob 20. v Sokolskem domu drama »Mladost« v korist bedne viške dece. Otvoritev jubilejne razstave kanarčkov ob 10. v dvorani mestnega liceja. Hermes • Ilirija nogometni derby ob 14.15 na igrišču Hermesa. DEŽURNE LEKARNE. Danes ln Jutri: dr. Piccoli, Tvrševa oe sta 6, Hočevar, Celovška cesta 62 in Gar-tus, Moste. Iz Ljutomera _ Izredno dobre volje so prihajali člani cestnega odbora dne 16. L m. ia pisarne, saj so gladko absolvirali cestni proračun za 1985/86, ki kaže ▼ znesku Din 1,461.070 potrebe za vseh 220 km banovinskih in dovoznih cest, pri čemer je vpošte-vana zahteva po novi gradnji in pa kar potrebuje cestni odbor sam za svojo uporabo in razne podpore občinam za njihove ceste. K vsem stroškom navedene vsote mora cestni okraj prispevati Din 226.634, za kar je sklenil pobirati 10 •/• doklado na vse državne direktne davke. Odstotek doklade bi bil vsekakor nižji, ako bi ne bilo treba za graditev nove banovinske ceste Ljutomer-Strigova določiti precejšnje svote, pa je tudi ta gradnja neobhodno potrebna. Končno besedo pri vsem ima so banska uprava; upamo pa da proračuna ne bo preveč okrnila, ker je itak glede na potrebe tako visokega števila kilometrov cest sestavljen za najnujnejše in najpotrebnejše. _ Telovadna akademija tukajšnjega Sokola dne 16. decembra je bila zelo pestra, pa tudi precej dobro obiskana. Vrstili so se pevci, telovadci, šolski sokolski dečji in dekliški naraščaj, mladinski zbor in orkester Glasbenega društva. Zlasti dobro so izvajale simbolične vaje članice in svoj valček ženska deca. Skoro brezhibno so telovadili člani na drogu in skakali črex konja, le dohod in odhod od orodja nas ni zadovoljal. Solze je privabila marsikomu Naricaljka na grob blagopokojnomu Viteškemu kralju Aleksandru L, ki jo je prikazala dostojno in skoro veličastno ienska deca. Presenetilo nas je petje sokolskega zbora, za kar gre pohvala njegovi voditeljici. Iz škofje Loke _ Svečana zaprisega vojnih obveznikov. V nedeljo ob 930 se je zbralo na vojaškem vežbališču L plan. polka okrog 1600 vojnih obveznikov iz občin škofje Loke, Stare Loke in Z min ca, ki so prisegli svojo zvestobo Nj. VeL kralju Petru II. Zaprisegi je prisostvoval polnoštevilno tudi častniški zbor L plan. polka, škofjeloški občinski odbor, prinesena pa je bila med navzoče tudi polkovna zastava, ki je bila deležna vojaških časti. Nagovor na rezerviste je imel sprva škofjeloški župnik g. Podbevšek, ki je opravil svečan akt zaprisege, potem pa je spregovoril podčastnikom in vojakom poveljnik polkovnik g. Mihajlo Luku, pov-darjajoč, da je v brezkompromisnem jugo-slovanstvu slavna in Častna bodočnost Jugoslaviji zagotovljena. Njegove vznesene besede so napravile na vse prisotne najglobji vtis, ki ga v ničemer ni moglo motiti deževno vreme. _ Lep napredek škofjeloškega Sokola. Naše sokolsko društvo je že vsa leta pogrešalo pripravno letno telovadišče, ker sedanji prostor za klavnico ni bil primeren. Sedaj bo ta nedostatek odpravljen, kajti gospodarski odsek društva je v dogovoru, da najame v Puštalu od nekega posestnika v najem prostor okrog 25.000 kvadratnih metrov in to za dobo 10 let. Društvu se obeta Še lepša in razveseljivejša bdočnost. Novi prostor bo preurejen za letno telovadišče, obsežnost pa bo dopuščala tudi vežbo v rasnih drugih disciplinah, ki jačijo telo. Korak Sokola bo brez dvoma sprejet v vseh sokolskih vrstah z največjim odobravanjem, ker bo s tem rešeno ono vprašanje, ki se raz-motriva na vsakoletnem občnem zboru. — Drugi korak k napredku je smučarska skakalnica, ki jo delajo v Vincarjih. Prostor je prav lepo izbran in bo dopuščala skakalnica skoke okrog 50 m. Praktično jo bodo preiskusili na župnih smučarskih tekmah, ki bodo letos v škof ji Loki in je prijavljenih za nje že nad 250 tekmovalcev.Gradnjo skakalnice pa ovira deževje, vendar je upanje, da se bo vreme popravilo, nebo pa da bo poslalo snega, ker bi morale biti sicer tekme letos — kakor lani — spet odpovedane. * t * Profesorska, Krošnjar: »Komad za dinar, tacat za 10 dinarjev.c Profesor: »Nezadostno, sedite U E-H-© bo. — Možiček. poSlji me vendar enkrat k morju na počitnice. Vsako noč bom sanjala o tebi. — Ostani raje doma in sanjaj o morju. tev .89 -SLOVENSKI NAROD«, dn» 22. . 1934 9tna S. še do ponedeljka do 9* are dopoldne sprejemamo oglase za božično Številko »Slovenskega Naroda"! Predpraznicfic veselje in težave će za božič ne bo sitega, nam ostane vsa) tolažba, da bo velika noč bela Ljubljana. 22. decembra. Veselje je pa res neznansko, nihče ga ne more ve>č zatajevati. Tega sicer nihče ne ve. zakaj se ljudje- vesele prav za prav. a čemu rudi. Ako pa pomislite samo na to, da bomo lahko dva dni nemoteno spali, da se nam ne bo tTe.ba niti zanimati za vreme — je človek res lahko iskreno vesel. Toda zdaj je nekaj posebnega v zraku in v ljudeh, veselje je nalezljivo, ljudje so vznemirjeni, nervozni zaradi najrazličnejših predprazničnih računov in menda ne morejo niti spari od prevelikega veselja, da bodo lahko tem bolj prihodnje dni. Ljudje si znajo lajšati in slajsati življenje in zato vendar praznujemo tako ime nitne praznike, ki trajajo po pol meseca. Ljudje so iznašli počitnice, kajti prazniki morajo imeti primeren okvir, saj ni dovoli, če praznuješ samo dva dni. Vseeno pa rudi ni. kako praznujemo. Zato je vse tako harmonično urejeno, da smo lahko vsi srečni že, če so v pratiki rdeči dnevi. Zapremo šole in urade, na stežaj pa odpremo trgovine, žepe in gostoljubne lokale. E>a zaprejo sole. si lahko razlagamo tudi s tem. ker jih desinricirajo in snažijo in tudi odpiranje žepov je menda potrebno zaradi temeljitega čiščenja. Razumljivo je rodi, zakaj morajo ljudje spremeniti dieto ob praznikih, kajti n. pr. o božiču mora biti človek vendar blažen, ganjen ter prevzet od vsega lepega ki dobrega — in vse lepo in dobro gre v človeka skozi želodec, odnosno skozi usta. Kdo bi pa sploh vedel za praznike, če bi za nje ne izvedel predvsem želodec?! Tako si lahko razlagamo razpoloženje dragih meščanov, ki so te dni tako živahni, vneti za vse dobro in lepo, in ki ne morejo več skrivati veselja le doma. Tako širokogrudni so postali, zlasti dame. da bi najraje nosili ve« svet v naročju, odnosno v cekarjih. Samo nekajkrat na leto prenašajo tako marljivo razne zavitke, cekarje in razno živo robo, ki kokodaka damam pod pazduho m v cekarjih. Na vsakem koraku je očitno, da ne narašča vprav katastrofalno le predpraznično veselje, temveč tudi veselje do življenja z apetitom vred-Sicer je marsikdo sit že zaradi tega, ker povsod srečuje obložene gospodinje in ker je povsod v nevarnosti, da ne izbije tej ali oni dami potice iz rok. Vendar je tudi dober tek nalezljiv ha če lahko zopet govorimo o psihozi, je treba zapisati, da se nas loteva psihoza velike lakote, kar je seveda najboljše znamenje za praznike. To, kar pa povemo v tem odstavku, bodi zapisano med vrsticami. Preživljamo namreč hude čase in meščani bi radi na to pozabili te dni, vendar si ne morejo kaj, da bi ne tožili, češ vsako leto so slabša prazniki. Leto« n. pr. si bomo morali pritrgati nekaj tucatov klobas, pojedli bomo samo dve gosi, puro, 4 kg prašičjega mesa, 3 potice, 5 kg govedine, 4 kg teletine, samo enega divjega zajca in samo 4 piske; dandanes človek res ne ve za praznike in edina sreča je, da nimamo otrok, da jim ni treba stradati, midva bova pa že potrpela. Tako razkrivajo gospodinje svoje križe ki težave na trgu in na vsakem Živilski trg pred prazniki Ljubljana, 22. decembra, Z^lata reka je zopet začela teči in kot simbol se cedi najfinejše blato na dohodih na živilski trg. ker pač romajo gospodinje nanj ▼ silno gostih procesijah. Tega gospodarskega optimizma smo res lahko vsi veseli, najbolj pa oni, ki nimamo skrbnih gospodinj in ki nismo prizadeti zaradi njihovih prazničnih proračunov. Kaže, da bi gospodinje rade vse pokupile, kar vidijo na trgu in če je to aH ono dražje, je celo prav, da bi gospodinje vsaj nekoliko odvrnilo od kupovanja. Najbolj se pozna božična konjunktura pri kupovanju mlečnih izdelkov. Prodajalke imajo polne roke dela Zelo dobro so se založile zlasti s presnim maslom, ker iz izkušnje vedo, da mlečni izdelki navadno poidejo tik pred večjimi prazniki. Razumljivo je, da božična konjunktura vpliva na cene, zato se ne sme nihče čuditi, če so danes prodajali presno in kuhano maslo, ki je bilo prejšnje čase po 24 Din kg, po 26 do 28 Din. Posebno skrbne gospodinje dobro poznajo ta pojav, zato se že prej založe x mlečnimi izdelki, toda mnoge nimajo takšnih kreditov, da bi lahko kupovale živila v naprej. Na sadnem in zelenjadnem trgu se pa niso bistveno spremenile cene, ker je pač toliko blaga, da ne poide ter je med prodajalci precej ostra konkurenca. Zelo so pa gospodinje posegale po orehovih jedrcah, ki se tudi k sreči niso podražila ter so jih prodajali še povsod po 18 Din kg. Toliko zelenjave najbrž ni bilo še nikdar pred božičem na našem živilskem trgu. Ker ni bilo snega ie ostala zelenjava dolgo sveža na prostem. Na trgu je zdaj toliko endivije. kot da je šele oktober. Lepo prodajajo po 75 par glave Prav tako ie še mnogo zeljnatih glav. ki se še niso podražile Danes so imeli branjevci posebno mnogo uvožene cvetače. ki so jo prodajali slabšo po 4 Din kg Naval je bil na perutninskem trgu. Jaj-ra se v splošnem niso še podražila, pač pa ^ bila nekoliko dražja včeraj ko trg ni bil tako dobro založen. Najlepša so prodajan danes po dinarju, srednja cena je pa vogalu. Zal, da reporter ne more tako dolgo vleči na ušesa, da bi gospodinja lahko naštela vse, kai bodo pospravili v dvočlanskih družinah. Kdor se pa zanima za te vrste matematiko in statistiko, naj zlato nedeljo< smo, in zato je savladala v vrstah trgovcev in trgovskih nameščencev večja živahnost. Pred tedni že so se trgovci v najrazličnejših strokah založili z novim blagom, izpopolnili so svoje zaloge in ponujajo v nakup najbolja«, aajsolid-oajše, najdražje in najcenejše. Čisto po izbori, kolikor in za kar je kupec pripravljen žrtvovati. Samo. da je promet, le da se poživi kupčija, da gre blago med ljudi in da s« >od1aja« denar, ki naj doprinese k ve-eelejšemu božiču posameznikom in družinam. Izložbe ljubljanskih trgovin so vabile ie pred Miklavžem, vso lepše pa so opremljene v teh dneh pred božičem- Ne samo na glavnih ulicah, v strogo trgovskem središču, v Selenburgovi. Prešernovi uliei. na Tvrsevi, Aleksandrovi cesti in na Mestnem ter drugih trgih, tudi drugod, da eelo prav v predmestjih mo se potrudili vsi lastniki lokalov, dn prikažeio potom izložb, kaj vse nudijo v trgovini. Posebno efektne so izložbe ponekod zvečer, ko zagore luči in prične tu ah" tam delovati mehanična naprava, ki naglas« tvrdko ali opozarja n« ta in oni način na predmet, ki si ga kupci najbolj žele Pretekla »srebrne nedelja* je že bila v mesto precej živahna, vse bolj na mora b»*i »zlata«, ki sledi zdaj. Jutri bodo trgovin p odprte ves dan in kupovali ne bodo samo mešani Trgovci pričakujejo kuncev rud'* z de?el<» 7, bogato izbero bla ea so se leto* zalomil** posebno manufakturne trgovine. k: ponuiaio blago v prav dobri kakovosti po zmernih eenah. Tn bo marsi- kdo pomislil: »Zakaj bi ne bil nov?!« Morda je odlašal še leta, letos pa bo stopil v trgovino in si omislil novo obleko, >novo perje< pravijo pristni Ljubljančani, v pristno domačem Žargonu. Hudo se trudijo, da zadovolje kupce tudi trgovine s konfekcijo, trgovino s galanterijo, pa one, ki skrbe za naš želodec živa pa je reklama trgovin s športnimi potrebščinami, ki dosedaj nikakor še niso prišle na račun. Utegne pa se tudi to spremeniti, s spremembo vremena seveda. Ta pa mora priti. Morda že v nekaj dneh bodo naše "oljane in griči pokriti s snegom ter bo vsepovsod mrgolelo smučarjev. Mora biti tako, vraga, femu pa postavljamo smučarsk** domove, femu vabimo tujce, zakaj pravimo, ds m na Gorenjskem fletno poleti in pozimi in zakaj so nam podjetni Dolenjci postavili tako hišo nad Vi5njn goro. Vi *o io kretilj za Polževo. Baš zato se bodo jutri tudi 7« eport navdušenj oglašali v trgovinah, da se opremijo in da ne bodo nepripravljeni, ko nas spe* zajame bela opojnost. Dane« PAT in PATACHON v veselem filmu MESEČNIKA Bombe smeha in grohota ZVOČNI KINO DVOR, telef. 21-24 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina EMn 4.50 tn 6.50 Jubilej gasilskega veterana Ljubljana. 22. decembra. G. Ivana Permeta z dolgo belo brado pozna malone vsa Ljubljana, saj jc že od rane mladosti v gasilskih vrstah, a znan je tudi širom Slovenije kot eden izmed treh najstarejših gasilcev pri nas. Jutri stopi ta naš gasilski veteran, ki jc bil vedno na mestu, kadar je bilo treba priskočiti bližnjemu na pomoč, v svoje osemdeseto leto. Jubilant je bil rojen 23. decembra leta 18S4 na Velikem Ločniku pod Turjakom. V mladosti so ga dali učit krojaške obrti, ki jo je okrog 50 let izvrševal v Ljubljani, a poleg svojega poklica se je tudi zelo zanimal za gasilstvo. V marcu leta 1880 je stopil v Prostovoljno ljubljansko gasilsko društvo m je sedem let pozneje pomagal gasiti, ko je gorelo nekdanje deželno stanovsko gledališče v Ljobljan. Leta 1899 je bil imenovan za četnika, a deset let pozneje je prejel za svoje zvesto 30 letno službovanje zlato uro v dar. Med sv Aov-no vojno ga najdemo med samari j ani, kjer prevaža ranjence. Ko je leta 1930 izbruhnil na ljubljanskem kolodvoru katastrofalen požar, ki je zahteval tudi dve človeški življenji, je bil pri eksploziji precej opečen tudi naš slavljenec, ki mu je osmodilo polovico brade, a dobil je tudi opekline po rokah. Ob priliki 40 letnice delovanja na gasilskem polju L 1924 je bil v znak priznanja imenovan za društvenega Častnega člana in obenem tudi za ljubljanskega meščana. Že poprejc je bil povišan za gasilskega podna čelnika, v kateri funkciji je še danes. G. Perme je prejel za svoje požrtvovalno nesebično delo tudi več odlikovanj, med temi zlato svetinjo za meščanske zasluge, poljsko odlikovanje in več drugih redov. Vrlemu gasilskemu veteranu, ki bo praznoval svojo 80-letnico v družbi sina in hčerke ter vnukov, kličemo: Se na mnoga leta! Knjiga o snu Ljubljana, 22. decembra. Za vse športne panoge velja pravilo, da se jih je mogoče priučiti z vztrajno vajo, ki mora biti združena z natančnim opazovanjem gibov onih, ki dotično panogo sporta dobro obvladajo, in svojih lastnih gibov. Pri smučanju je to mogoče predvsem na raznih smuskih tečajih ali v bližini dobrih smučarjev (opazovanje stih). Tečaj« pa so predragi in si jih more v današnji krizi le malo kdo privoščiti. Smučarju, ki ima dobro voljo spoznati smuško tehniko in jo obvladati, pa mora biti za praktično vajo v terenu uspešen pripomoček tudi dobra knjiga z nazornimi skicami, še celo to prednost imajo skice, da so v stanju idealno predočevati držo. katero lahko gledalec do dobra premotri. d očim izvede smučar v naravi gib hitro fn ga ni mogoče točno opazovati. Natančno opazovanje skice nadomešča torej čitanje razpletenih in nepreglednih tekstov. Podobnih misli je nsfbrže bil naš odlični smučarski psatelj Robert Kump, ko je pripravljal prvo izdajo knjige nesrečnega imena »Ski«, ki je tokrat radi tujega naziva dvignila nemalo prahu in je sedaj v dragi izdaji dobila domač, a še vedno le zasilen naslov »Smučanje«, kajti sedaj imata obe knjigi — ona s tekstom m ta brer teksta — ensk naslov. Knjiga je torej na trgu v novi obleki in pod domačim imenom. Ce pogledamo sedaj v Čas prve izdaje tega dela, najdemo v vseh naših listih same laskave pohvale. Še več, knjiga je vsled svoje neomejeno umljive vsebine (razvoj likov v rki-cah) prodrla v inozemstvo ter žanje tam, kot smo izvedeli tz »Frankfurter Zeirung* v očigled velike svetovne konkurence vse priznanje Isti Ust fi zagotavlja celo svetoven uspeh Kot rečeno, knjiga ie preoble čena v nove naslove platnice in cena ti ie znižana, dasi ni prav nič okrnjena na svo-ii luksuzn opremi Se vedno je na 140 straneh finega papirja m krasnega dvobarvne- ga tiska, po skrbnih avtorjevih risbah, razložena vsa smučarska tehnika. Vsak smučarski lik je v nazornih skicah in oblkah razložen z ozirom na vrsto snega, v katerem se lahko izvaja, v zvezi s dopuščeno hitrostjo, telesno dinamiko smučarja ter različno obtežitvijo smuči v vsaki posamezn pozi. Risbe nas vodijo v kar mogoče dovzetni obliki, pričenši z razlago vrst snega mimo: osnovnih korakov-bratov na mestu — enostavnega, valovitega in smuka v proti strmino — plužnih opor, zavor, zavoiev in lokov — telemar-ka — plužnih. nepoudirienih kakor po-vdarjenh, čistih in raznožnih kristjanij s pomočjo pabc in brez nj«h — hitrostnih obratov in smuškega loka — dalje mimo vseh hitrostnih korakov — mojstrskih obratov — terenskega in prečnega skoka ter preskoka do končnih moj«ter«kih *ko kov iz skakalnic. Bralec te knjige ie torej prisiljen opazovati gibe telesa na skici. Iz izkušenj pa vemo. da nam ostane slika mnogo boli v spominu kot vsebina pisanega teksta. Zatorej pri uporabi te knjige smučar mnogo hitreje obdrži v spominu potek gibanja posameznih smučarskih likov, v nasprotju z unorabo besedne vsebinske razlage. Strani so opremljene s tekočimi številkami in le te se nanašajo na kazalo kratke priložene razlage v slovenskem, srbohrvat-skem in nemškem jeziku. V knjigi je prav vse. kar se daen« vob-če na snegu izvaja ter more delo zadovoljiti vsakega od začetnika do izpopolnjujo-čega se smučarja. Potrebno je le natančno in zbrano opazovanje skic, pose-bno glede na obtežitev ali razbremenitev smuči, kajti le v tem je skrivnost stabilnosti, česar se je avtor, ki je priznan alpski smučar, zavedal, saj je posvečal vso pažnjo tej nalogi in jo tudi odlično rešiL „Iz naših krajev" Ljubljana, 21. decembra. Kakor že dvakrat za božič, nas je tudi letos presenetil eden naših najboljših foto-amaterjev Cveto Svigelj z odlično opremo in sktbno izbrano vsebino svojega priljubljenega koledarja >Iz naših krajeve. Očitke, ki so se slišali, češ, da so zastopani le posamezni kraji naše banovine, a ne vsi, je avtor letos zavrnil, ker obsega koledar najlepše posnetke vseh krajev nase banovine brez razlike in je kot tak najboljši vodnik skozi iste, kakor tudi najboljše propagandna sredstvo za obisk naših krajev. V koledar so poleg urednika g. Cveta Sviglja prispevali svoje odlične posnetke naši najboljši fotoamater ji, od katerih omenjamo prof. Janka Ravnika, dr. D. Douga-na. ing. Dušana Lasica, Marka Frlana, Frana Rebernaka, dr. St. Tominška, ing. E. Hdflerja in Bronia Skaberneta. Slike so razvrščene v koledarju tako, da odgovarjajo letnim dobam, ki jim je koledar namenjen. Vsako pojasnjuje tekst v slovenskem, srbo-hrvatskem, nemškem in francoskem jeziku. Večina slik je taka umetnina, da bi nas prav dostojno reprezentirale na vsaki foto-amaterski razstavi, kar dokazuje željo ko-ledarjevega urednika, da za nizko ceno želi vendar svojim naročnikom in prijateljem nuditi nekaj res lepega in vzornega, kar v vsakem pogledu lahko tekmuje s podobnimi inozemskimi publikacijami. Prepričani, da bo koledar v polni meri izpolnil svojo nalogo, ki mu jo je namenil njegov urednik in nam pridobil mnogo novih prijateljev, ki nas bodo v prihodnjem letu obiskali in ostali našim krajem vedno naklonjeni, pozdravljamo novo izdajo in želimo, da bi nas odslej redno vsako leto razveselilo podobno delo, ki dokazuje razveseljivo temeljitost naših mladih fotoamaterjev in naše tiskarske tehnike. Lipa kralja muče?*; V a na Viču Vič, 22. decembra. Kakor drugi kraji v dravski banovini, bo tudi Vič v spomin na blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja zasadil spominsko lipo meseca aprila. V torek 18. L m ko se je vršil sestanek viških nacijonalnih društev v občinski pisarni, je bil soglasno sprejet predlog staroste viškerga Sokola mag. phar. br Remsa, da se po šestmesečni žalosti zasadi na Viču spominska lipa. Navzoči delegati nacijonalnih društev so ta predlog soglasno sprejeli in poverili nalogo viškemu Sokolu, da v sporazumu z vsemi nacijonalnimi društvi organizira Čim veličastnejšo manifestacijo v počastitev viteškega kralja. Viški Sokol bo v prihodnjih dneh sklical na posvetovanje zastopnike viških nacijonalnih organizacij, kjer se bo določil definitiven program svečanosti. Kje se bo zasadila spominska Lipa, o tem se bo sklepalo v sporazumu z občinsko upravo. Najprimernejši prostor bi bil pač na krasno urejenem prostoru pred gasilskim domom na Viču. Po dosedanjih razgovorih z navzočimi zastopniki nacijonalnih društev se bo vršila ta pijetetna svečanost 14. aprila 1985. Prepričani smo, da bodo vsi nacijonalni Viča ni aktivno in iskreno sodelovali pri tej pije-tetni svečanosti, ki mora pokazati globoko ljubezen do blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Naj ta spominska Lipa priča še poznim rodovom neomajno ljubezen in vdanost njemu, ki je ustvaril našo lepo Jugoslavijo in katero bomo čuvali do zadnje kaplje krvi proti vsakomur, ki bi se je hotel polastiti. Javite težje ture Ljubljana, 22. decembra. Aipinski odsek Slovenskega planinskega društva vabi vse turiste-alpiniste, da javijo vse letošnje važne in težje plezalne ture, posebno prvenstvene, v prvi vrsti one, ki se nanašajo na domaČe Alpe (Julijske, Kamniške, Savinjske, Karavanke), v drugi vrsti po Balkanu ter prvenstvene ture izven balkanskega ozemlja. Ta poziv velja tudi za bodoče z namenom, da bo aipinski odsek SPD ime! na evidenci vse važnejše ture ter bo tudi skrbel, da se važne ture objavijo tako. kakor je to navada pri inozemskih listih, vsekakor pa v »Planinskem Vestniku«. Aipinski odsek SPD opozarja alpiniste-plezalce, da slovenske Koroške Alpe niso še predelane in se je to poprišče prepustilo docela nemškim alpinistom, dočim Karavank od severne strani ni Še niti eden slovenski plezalec predelal. Pozivljejo se naši plezalci, da si za bodočo sezono delo pora zdele. Aipinski odsek SPD obenem javlja, da je osrednji odbor SPD določil gotov znesek, ki naj služi za podelitev nagrade pisa teljem propagandnih člankov za postojanke: Sv. Janez, Zlatorog, Kamniško Bistrico. Dom na Krvavcu in \ eliko Planino. Član ke je nasloviti na literarni odsek SPD v Ljubljani. V poročilih je zapisati točno slovenska imena vrhov, višino, izhodišče in dohodiŠče. trajanje cele ture in čas čistega plezanja, ali je tura težka, srednje težka ali jako težka, ali je bila potrebna raba vrvi, derez in klinov ter število spremljevalcev. Poziv javnosti Celje, 22. derprnhra. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Celju je sklenil postaviti likovni spomenik ▼ Celju. Celje je po velikosti tretje mesto v naši banovini in je zgodovinsko važno izza davnih dni do najnovejšega časa. Ima pravico, pa tudi dolžnost, da na dostojen način slavi spomin na blagopokojnega kralja. Spomin naj bo izraz naše velike hvaležnosti za vse Njegovo živijensko delo. Iz kamna izklesani Njegov lik naj bo veren izraz vseh onih lastnosti, ki so ga dičile. Razodeva s*> naj iz njega Njegov pogum. Njegova modrost, dobrota in ljubezen. Kakor nas je v plodonosnem življenju prečno vodil od osvohojenja do preran* smrti, kakor se je še v zadnjih vzdihljajih spominjal Jugoslavije, ki nam jo je On ustvaril, tako naj nam v bodočnosti hvaležen spomin na mrtvega kralja utrdi našo voljo in krepi naše sile, da hočemo živeti in delovati po Njegovem svetlem vzgledu v prid narodu in domovini. Veliki kralj iz naroda je mrtev, Njegov duh živi in bo živel med nami Njemu se klanja Jugoslavija! Pripravljalni odbor sa postavitev spomenika v Celju za mesto Celje in politične sreze Gornji grad, SlovenjgTadec, Konjice, Šmarje, Laško in Brežice. Dr. Juro H r asove©, predsednik, L r. Pripomba : Nabiralna akcija se bo omejila samo na politične sreze Celje, Gornji grad, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje, Laško, Brežice, ki nagibajo že po svoji legi k Celja in ki spadajo v področje okrožnega sodišča in vojaškega okrožja Celje. Iz Trbovelj — rreglcd krav. Lete* je v Trbovljah tn okolici obolelo mnogo bikov ta krav na kužnem katarju spoloviL pravijo, da je bila ta kužna bolezen zanesena v Trbovlje iz Hrvatske. Sedaj so pričele veterinarske oblasti z sistematično akcijo, da as ta bolezen zatre. V četrtek, dne 27. t m. ob 8. uri zjutraj bo občinski Ž3vtac«n-awraik pričel s pregledovanjem krav, in sicer bo prvi pregled pred kantino na Dobrni za posestnike krav Iz Dobrne, Terezije, Po-setja in 2abjevast. Lastniki krav se opozarjajo, da v lastnem interesa priženejo krave ob določenem času k pregledu, da se ta nevarna bolezen še bolj ne razmVi ter ne povzroči našemu goapodarstvu še večje škode. Bolnim kravam se bo dalo takoj brezplačno zdravilo. — Prošnja vojnih žrtev. Tukajšnje Udruženje vojnih invalidov, vdov tn sirot prireja svojim revnim članom vsako tato skromno božičnioo. Udruženje samo nima sredstev, da bi moglo svojemu humanemu namenu, ki prehaja že v nekako tradicijo, v polni meri zadostiti. Zato ga je doslej vsako leto hvalevredno podprla dobrosrčna javnost, ter mu z darili in prispevki pripomogla, da so bili najrevnejši člani tn članice deležni skromne vsakoletne božič-niče. Tudi letos je Udruženje razposlalo raznim ustanovam, podjetjem in tvrdkam pismene prošnje za prostovoljne prispevke v gotovini ali blaga. Vsem, ki so že doslej darovali v ta namen, se Udruženje v imenu najrevnejših vojnih žrtev iskreno zahvaljuje, ostale pa ki se Še niso udzvali, pa prosi Udruženje, da se s kaJcrsnlmkoIi darilom, pa četudi najmanjšim prispevkom spomnijo revnih vojnih žrtev v Trbovljah, katerim se bo vsaj enkrat v letu in to ob božićnici za trenutek razvedril skrbi pom obraz Imena darovalcev tn zahvalo bo Udruženje objavilo v svojem glasilu ln po možnosti todl v dnevnem Časopisju. Odbor. — Uradni dnevi sreskega sodlšCa. Sre-sko sodišče v Laškem razglaša, da bodo v prihodnjih 3 mesecih leta 1935 v Trbovljah sledeči uradni dnevi: 12. in 26. januarja, 9. m 23- februarja ter 9. in 23. marca, vsakokrat od po! 9. do 12. are m od 13. do 16. ure v uradnem poslopja v Parasu-hovi hisi. — V Hrastnika pa bodo uradni dnevi v prvem tromesečfu 1935 19. januarja. 16 februarja tn 16. marca ob Istem času v pisarni občinske ekspoziture. Iz Celja —c Frizerski ln brivski saloni bodo na božični dan in na Novega tata ves dan zaprti, na Štefanovo pa odprti od 8. do 11. dopoldne. —c V občinski posredovalnici na Bregu bo predaval na Štefanovo ob 8. zjutraj sreoki kmetijski referent g. Wernig o pridelovanju krme in sodobnem krmljenju molzne živine, svinj in kokoši. Predavanje priredi Kmetijska podružnica v Celju. —c Dva vloma. Te dni so vlomili trije hrvatski krosnjarji iz Bednje v sobioo na dvorišču nekega celjskega hotela in ukradli svojemu tovarišu tam shranjene slamnate preproge v vrednosti 700 Din. V noči na torek je nekdo vlomil v kurnik g FT. Brmarja pri vtti >Jasnd< na Ostrož-nem in odnesel dva purana v vrednosti 200 Din. —c Najemno pogodbo okrožnega sodišča za Grofijo bo občina podaljšala za eno leto. Letna najemnina v znesku 54.000 Din ostane neizpremenjena —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 28. t. m. lekarna >Prt kri-zu< na Kralja petra cesti. —e Odprte planinske koče SPD, o praznikih bodo vse nižje planinske postojanke, do 1200 m, lahko dostopne, ker še ni snega. Ce se zjasni, bo krasno za izlete. Celjane vabi Celjska koča pod Tolstim vrhom, odkoder je lep razgled Na Mozir-ski planini je zapadlo nekaj snega V Mo-ztraid koči bodo dobrodošli smučarji, ki najdejo na krasnih snežnih poljanah Mo-zirske planine svoj beli čar. izletnike vabi Pisk ero ikovo zavetišče v Logarski dolini, ki je prekrasna tudi pozimi. Za obisk Kocbekovega doma na Korosici ali Fri-schaufovega doma na Okrcal jo se dobijo proti odškodnini kija« pri oskrbedkih v *8LOVIN8KI It AROtK dtae 22. dtoocmln-a 1034 ^ 2 80 Danes Annv Ondra VESELA NASLEDNICA ELITNI ————^—^—^^^^^ MATICA Sodelujejo: Predetave ob 4-, MATHIAS VvTJCMANN, PETER VOSS in MAX OUUBTTORFF 7JU6 tU 9.15 zvečer DNEVNE VESTI _ Promet s motornimi vodili. Banska uprava dravske banovine razglaša: Podjdtja, vršeča obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili, se opozarjajo, da morajo na eveti večer (24. decembra) in na božični dan (25. decembra) obratovati ki opraviti vse vožnje po odobrenem voznem redu. Praznovanje na božični dan je dopustno le tedaj, če vsebuje že vozni red tozadevne pri-pombe- — Za poživitev gradbene delavnosti. Da se poživi gradbena delavnost in s tem omili brezposelnost v naši državi, je Zveza opekarn savske banovine v sporazumu z vsemi predstavniki gradbene stroke sklenila sklicati v začetku prihodnjega leta v Zagrebu velik kongres za odstranitev ovir v gradbeni delavnosti. Kongres bo dal inicijativo in napel vse sile, da ustvari poboje za Srn živahnejšo gradbeno sezono v prihodnjem letu. — Popust na Švicarskih leleinicah- Potom švicarskega konzulata v Zagrebu doznavamo, da so Švicarska prevozna podjetja, t j. švicarske zvezne železnice in poštni avtobusi sklenili dati posetnikom Švice v zimski sezoni popust na vožnji v višini 30 do 40 0/3. Kdor hoče uživati to ugodnost mora ostali v Švici najmanj 7 dni. Omenjena ugod nost pa velja do 16. IV- 1935. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Fraoz Josefove« grenčioe takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropic-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezd z mrzlico. — Poglobitev tujsko prometnih zvez Koroške z našim Jadranom. Na Sušaku se mudi uradnik »Putnika« Ivan Schleicher iz Celovca, ki vodi avstrijski tujski urad v Celovcu. S predstavniki naših tujsko prometnih organizacij je razpravljal o poglobitvi turističnih zvez med avstrijsko Koroško in našo rivijero. Merodajne kroge je skušal zainteresirati za ohranitev zračne proge Celovec—Ljubljana—Sušak, na kateri bi bilo treba znižati cene, da bi bil promet večji. — Božična maša za karlovške Slovence. V Karlovcu živi okrog 600 Slovencev, večinoma iz Istre in Gorice. Vsako^leto imajo za božične praznike posebne maše s slovenskimi pridigami. Letos bo opravil službo božjo duhovnik iz Novega mesta, pel bo pa mešani pevski zbor slovenskega prosvetnega društva »Triglav«. — Izgon izsiljevalcev in lažnih novinarjev iz Zagreba, Zagrebška policija je aretirala znana sleparja in izsiljevalca Zefirja Benčeviča in Nikolo Sertiča, glavna stebra uredništva lista »Naša senzacija«, ki sta na brezobziren način izsiljevala od trgovcev in premožnih meščanov denar. V zvezi s tem je sklenila zagrebška policija energično stopiti na prste sleparjem in izsiljevalcem, ki bodo izgnani iz mesta. Med sleparji je tudi nekaj lažnih novinarjev, ki so se pečali z izsiljevanjem, kar jhn je dobro neslo. Danes ELISA LAND1 v velefllmu Rumena knjižica ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4M 7. m 9.15 uri zvečer — Božičnica moščanekih Kolašlc v prostorni dvorani Sokolskoga doma v Mostah je bila spet prireditev, ki dela čast temu vedno agilnemu nacionalnemu in človekoljubnemu društvu našega ženstva. Božičnica je bila posvečena proslavi rojstnega dneva kralja-mučenika Aleksandra I. in dvorana je bila nabito polna do zadnjega prostorčka. Zaslužna predsednica ga. Marica Kruharjeva je v svojem lepem govoru predvsem izpodbnjala mladino, naj se vestno pripravlja, da bo pomagala Izpolniti kraljevo oporoko »Čuvajte Jugoslavijo!«, z navdušenjem so pa vsi udeleženci ponovili njen »živio!« mlademu kralju Petru H. Po narodni himni je simpatična učenka 8. razreda moščanske šole v krasni narodni noši z občutkom recitirala Ruže "Lucije Petelinove »Kralju mučeniku m, a prazniku primerni govor je od-bomica učiteljica gdč. Malči Mandelj govorila tako, da je ganila občinstvo do solz Z zanosom je znana deklamatorka gdč. Vera Hreščakova recitirala Gradni-kovo »O življenju in smrti*, da se je vse divilo talentirani umetnici. Krasna je bila božična slika z angelci, razsvetljenim drevescem, petjem in godbo, ko so angelci pripeljali darila, ki Jih je bilo kar 120! Blago za obleke in perilo za leto ln zimo, rokavice, noeavice. a povrh Še velike pletene Mruce in razna živila so v srca nbogih res pričarala pravo božično razpoloženje T>* je' bila pa božičnica tako bosrata. se morajo moščanske Kolašice zahvaliti olemniti radodarnostl ljubljanskih trgovecv In vsem Industrijskim podjetjem, trgovcem, obrtnikom in drugim darovalcem iz Most, Sela, Zelene jame in od Sv. Petra, ie posebno pa mofečan&kejnu Sokolu za brezplačno dvorano m pa predsedstvu občine Moete sa lsredno naklonjenost. V imenu obd&rovanJLb vaotn tisočera hvala! — Zaaedanje glavnega odbora ln kon- gaer JS v IJubJjani. 2e 1. 1932 na kongresu v Skopi ju je btto določeno, da ee bo vršil naslednji kongres JS leta 1935 v Ljubljani. Kongres ali glavna skupščina JS se vrši le vsake tri leta, a letno se sestane Glavni odbor le enkrat na skupno sejo. Letošnja seja glavnega odbora Je bala zaradi žalnih svečanosti odložena in se bo vršila šele leta 1935 istočasno z glavno skupščino, t. j. kongresom. Ker pripravlja O. O. JS v LJubljani za ta kongres večje prireditve, glede katerih še ni odločeno, kdaj bi se mogle vršiti, tudi do danes med L O. m ostalimi Oblastnimi odbori se ni sporazumno določeno, kdaj se bo deTinitrv- no vrdil kongres JS, Id pa bo na vsak način v Ljubljani. Kakor vedno bo tudi ta kongres velika manifestacija za nase Jadransko morje in bo pokazal moč in slogo Članov JS — Odprte planinske koče SPD. V Triglavskem pogorju so odprte in zasilno oskrbovane v času od 22. decembra do 2. januarja Dom na Kredarici in Stani če va koča, v katerih okolici ao idealni amuški terani- Sne^ra je zapadlo okrog en meter na stari podlagi- Ako v dolini ne bo sne^a, bo v tem času tudi odprta koča pri Triglavskih jezerih, ki leži v osrčju Triglav-skeca pogorja hi od koder so krasni smučki izleti na vse strani. Za smučarje bo za praznike zelo pripravna Eriavčeva koča na Vršiču, kjer je enes« preko enega metra do dolnje voia5ke stražnice. Stalno pa so oskrbovani: Dom v KamniSki Bistrici, kamor vodi krasno speljana vozna cesta. Dom na Krvavcu ima okro«r sebe že dovoli snega za smučarje. VeKka planina vabi planince in smučarje. Ob Bohinjskem Jezeru morete poceni prebivati vse praznike in božične noČitniee pri Sv. Janezu ali v Zlatorogu. Tomazinova koča no Sv. Gori je vedno lena izletna toMca. Dom na Mrzlici je enodnevna tura iz Trbovelj s povratkom preko Smohorja na Laško. Koča na Ljubrriku je stalno z vsem oskrbovana ter nudi krasen razgled. Valvazorfeva koča je odprt« celo leto. TCooVt na Smrekovcu je prijazna fzlerrra tor"kn. V Too-arskj dolini eo odprte postojank p SPD. Pohorje vabi s svojim čarom ljubitelje prirode. 4a -a a e s_s n.s S.S aup a_s a-s a.s a_s a_s avs Nujne in božično številko skega Naroda44 uprava še v ponedeljek do 9. ure dopoldne XXXXXXXKKXXXXX — Srn uski tečaji SPD. Smučarski tečaj, napovedan za čas od 25. t. m- do 1. januarja 1936 pri Sv. Janezu odpade zaradi neugodnih vremenskih prilik v dolini. PaČ pa se bo vršil s muški tečaj od 2. do vključno 9. januarja 1935 pri Sv. Janezu ob Boh-jezeru pod vodstvom smuškega učitelja g. Tavčarja Ivana. Pogoji so enaki, in sicer stane prijavu ina, prehrana in prenočišče za celo dobo Din 500. V Času od 2. januarja do 9. januarja 1935 se bo vršil tudi smučarski tečaj na Krvavcu pod vodstvom smuškega učitelja JZSS g. Sirelja Hinka. Smu-ški tereni okrog doma eo idealni- Stroški znašajo skupaj Din 450. Na Veliki Planini pa bo amuški tečaj SPD od 2. do 14. januarja 1935. Stroški za celo dobo znašajo Din 700, za sedem dni pa 400. Tečaj bo vodil smuški učitelj JZSS g. Zupan Ervin. Število posetnikov teh tečajev je omejeno. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača Viktorija. — Edvard Kocbek: Zemlja. Izdala Nova založba v Ljubljani. Str. 112. Cena broš. Din 28—, vez. Din 36.—. Morda ni naše občinstvo zadnja leta nobenega pesniškega imena spremljalo s toliko pozornostjo, kakor ime E. Kocbeka. Zato je Nova založba prepričana, da bo z zbirko njegovih pesmi ustregla vsem, ki jim je naše slovstvo zares pri srcu; s to zbirko pokaže naš mlajši pesniški rod svojo izrazito osebnost. V sedmih razdelkih: I. Prve pesmi. II. Dnevne in nočne pesmi. III. Jesenske pesmi. IV. Ljubezenske pesmi, VI. Pesmi o zemlji. VII. Velike pesmi — gledamo svet, kakor ga nam doslej ni podal noben naš pesnik. Ta svet je naša najneposrednejša sedanjost, kakor jo občutimo v njenem bivanju in nastajanju. Lepota zemlje, slast in grenkost življenja, njegova vsakdanjost in skrivnostnost se v nekem celotnem objemu spajajo in stoje pred nami. Zdaj se nam kažejo stvari same na sebi kot preprosta resničnost, zdaj so kot videnje v njegovo najbolj skrito notranjost. Davnina naše domače zemlje, mir njene kmetiške starodaVnosti prehaja v težke podobe sedanje delavske družbe in v slutnje jutrišnjega dne. Vsako izmed sedmerih poglavij je svoj organizem, ki iz svoje tihote raste v velik svet, pa naj bodo to ljubezenske ali tovariške pesmi, naše vasi ali himne o človeku, smrti in Bogu. Brez vsakega pretiravanja trdimo, da bo pričujoča zbirka postala poseben dogodek v našem slovstvu in prepričani smo. da bo našla popolno priznanje. — Na Voglu najugodnejša smuka. Zadnja snežna poročila iz ekrajnesra kota naše banovine so zimske športnike izredno zadovoljila. Sicer mnogi obžalujejo, da ni sne- « Bi Ml t dotmi, toda ker je dostop da Vogel salo lahek ju je računati največ tri ure od Sv. Tinrm do doma, bo omogočena smiiira tudi vsem ostalim- Na Voglu je ane-0s preko sn meter, tereni, ki ao priznani kot uajklealnejai v naših ptaninah, pa omogočajo tudi Deisvezoanim smučarjem udej-stvovanje v belem sportu. Skalaški dom na Vod« je oskrbovan ter zadostno preskrbljen tudi li večji obisk. Med božičem in novim Istom se vrti smučarski tečaj, kate-rSfpi vodi g. Robert K um p. V tečaj se lahko vstopi tudi med tem časom. — Ia »Službenega lista«. »Službeni litte far. banske uprave dravske banovine št. 103 s dne 22. t m. objavlja uredbo o dopolnitvi uredbe o načinu pobiranja, izročanja in uporabljanja takse, pobrane v korist*drŽav-nih narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh gledališč, uredbo o izpre-membi uredbe o prekinitvi zastaranja kmet-sdrib menic, popravek v pravilniku o ob- raasu potrdila o tem, da je kdo kmat. rok m predložitev seznama tokomeroT, odločbo o prepovedi izvoza orehovih debel, ukinitev odločbe št 17S51-IV-1964., pojasnilo glede pobiranja državne trošarine na plinovo olje, olje za mazaranje m kurilno olje, naredba o izpremembi naredbe o odpiranju in zapiranju lekarn in o njih dežurstvu na področju dravske banovine, volilni imenik upravičencev za volitev'senatorjev v dravski banovini in razne objave iz >Službenih No vtn<. 2f V • V cz doz^c VSAKA DAMA rada očara svojo okolico z lepo, nežno - mlado, svežo kožo in z bujnimi lamrd. Vse te želje Vam izpolnijo edinstveni produkti VSAK GOSPOD se rad brije s po-mlajujočo in prijetno osvežujočo milno kremo L A TOJA CHKMOTECILNA, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10 — Romati za mladino je gotovo presenetljiva stvar, saj nekdaj romanov mladina niti citati ud smela. Sila nenavadna zadeva torej, kakor Je tudi nenavadna in občudovanja vredna avtorjeva družina Arno6t Adamič se piše grešnik, ki si je upal napisati za mladino roman »Dva mimo smrti« in je učitelj v Zagorju, njegov brat Emil je nad slovtl komponist, drugi brat Anton je ljubljanski obč. svetnik ln pisatelj krajših stvaric, ki se pa odlikujejo tudi po ia rednem bogaat T_u jezika, talent Je tudi tretji brat, davčni inspektor FranceiJ v Laškem, saj vse zapoje okrog nJega, kamorkoli pride, a četrti brat ima že dva spomenika, enega pri Sv. Križu, drugega pa na stolnici sv. Miklavža, saj je dal domovini svojo mlado kri. Najmlajši naš »pohujšljivec« Arnošt je tudi svojo stvar izvrstno naredil, da se ga bratje ne bodo sramovali, saj je napisal mladinski romance k, ki mu bo zanj hvaležna mladina in ga bodo tudi odrasli čitali z zadovoljstvom. Avtor ni novinec, saj mnogo piše v »Zvonček«, kjer se Je zlasti odlikoval z daljšo vojno povestjo »Deček iz sirotišnice«, sedaj pa objavlja pravi mladinski socialni roemanček iz črnega revirja % originalnim naslovom »Koruzni fjontnik Sandl«, a otroci čita jo prav radi tudi njegove prispevke v »Mladem Jutru«, kjer ga radi srečujemo pod Imenom »Anii«. Novi roman »-Dva mimo smrti« ni seveda prav nič pohujaljlv, saj nam vendar slika grozote herojskega umika srbske vojske skozi Albanijo. Malemu srb-skemu Prizrencu Jovi zmrzne na umiku mati ln siroto zveze krvna osveta z ar-navtskim pastirčkom Suljo. Vse strahote umika morata spoznati, srečata tudi kralja Petra ln končno Ju najdemo na Krfu, odtod Ju pa spremljamo na solunsko fronto, kjer sta priča zmagonosnega poboja sovražne fronte in Jovo spet najde mater, mater domovino. Po najrazličnejših pretresljivih zapletijaJih se roman srečno konča hi tudi Soljo slednjič najde svoj mir. Zelo živahni in napeti romance k Je priporočljiv tudi z nacionalno vzgojnega stališča, zato ga pa mladi generaciji priporočamo prav toplo, dobite ga pa tudi v knjigarni Tiskovne zadruge za 20 Din, tako da delo nI samo prvi naš mladinski, temveč tod! najcenejši roman. — Ob moji 65 letnici sem prejel nebroj Čestitk, vsled česar se vsem. ki so se me spominjali, najtopleje zahvaljujem in prosim, da mi ostanejo še nadalje naklonjeni. Franc Oset, veletrgovee, Ljubljana, Sv. Peter v Savinjski dolini. — Na Velebitu je zapadel sneg. Iz Šibenika poročajo, da je na Velebitu in ob reki Zrmanji ponovno zapadel visok sneg. Ob bregovih Zrmanje se dela led. Tako je torej letos zima v Dalmaciji, pri nas imamo "pa o božiču aprilsko vreme. _ Na Voglu najboljše snešne razmere. Po najnovejših poročilih iz Bohinja, v pia pinab še vedno sneži, in tako bomo imeii za božič najlepšo smuko. Planina Vogel, znana po svojih idealnih smučarskih terenih, je globoko v snegu Skalaški dom na Voglu je od 20. t. m. dalje stalno oskrbovan in preskrbljen z vsem. tako da bo posetnikom bivanje v domu najugodnejše. Na Voglu se vrši tudi smučarski tečaj pod vodstvom g. R. Kum pa. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini, Zagrebu in Splitu^ Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13. v Skopi ju 11, v Zagrebu 8, v Mariboru. Rogaški Slatini in Sarajevu 7, v Ljubljani 6.8, v Beogradu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.8, temperatura je znašala 5.2. — Smrtonosen padec iz četrtega nadstropja. Tragične smrti je umrla v noči od četrtka na petek v Zagrebu soproga privatnega uradnika Vida Kostič Padla ie s j četrtega nadstropja in zadobila tako težke poškodbe, da je ponoči v bolnici umrla, ne da bi se bila zavedla. ZNIŽANE CENE! ZA KORISTNA, PRAKTIČNA BOŽIČNA PARITA, n. pr-s 4 m volnenega biaga xa obleko Din Gi. 4 m barhenta sa obleko Din 42. 4 m flanele Din 28. S m volnega biaga za plašč Din lua. 1\ vol. blaga za kostum Din 172. Žepni robci, srajce, kravate, razni ostanki itd., itd. Ogled ln nakup pri nas Vas gotovo zadovolji- — Ogromna izbira NOVAK — Kongresni trg štev. 1$ PRI NUNSKI CERKVI — LJUBLJANA — Samomor 131etne deklice. V četrtek ponoči se je obesila blizu Broda 131etna hčerka Ivana Trtice Božica. Nihče točno ne ve, kaj jo je pognalo v smrt Iz Ljubljane —jj Umrli so v Ljubljani od 14. do fto. t m. Krivic Ivan st^ 61 let, trgovec Aleksandrova cesta 16-111. Mehie Vida, 3 leta, hci posestnika, Lahov diradon 40. Sjioj Franc, 02 let, zasebnik, Stanioeva ulica 20. pr. Seme Franc, &5 let, zasebnik. Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnici so umrli; Adam Ivan, 29 let, mesar, Peruxzijeva pot 65. Peternelj Marija Antonija, S2 let, blagajničarka mestne ljudske kopelji, Rožna ulica 9. Jerala Vinko, 30 let, preddelavec, Rožna dolina VI-5*6. Zega Franc, 27 let, kamnoseški pomočnik, brez stalnega bivališča. Brecelj Mihael, 54 let, bajtar. Vikerče 1, občina Tacen. Debeljak Mila, 4 leta, hči gozdnega delavca, šegova vas 19 pri Kočevju. Drak-sler Marija, 25 let, dninarica, Radeče 59 pri Zidanem mostu. Vidmar Jožica, 21 let, zasebnica, Zitnikova ulica 17. Gašpert Antonija, 22 let, služkinja. Poljanska ceeta 15. Cantarutti Ivana, roj. Ogrizek, zasebnica, Vllharjeva c. 41. Batič Marija, roj. Hrovatln, 87 let. zasebnica. Zaloška cesta 14. Peklaj Marija, 79 let, bivša sobarica, Japljeva ulica 2. GroSelj Ivan, 54 let, pno ero vni delavec, Deše-nj 11. obč. Moravče. Tomšič Valerija, roj. Petkovsefc, 34 let, žena delavca, Vodovodna cesta, mestna gram. jama 14- —IJ Ravnateljstvo iole Glasbene Matice v Ljubljani obveSča erojence ln njih starše, da ee prično božične počitnice 23. decembra tn trajajo do vključno 2. januarja 1935. V četrtek 3. januarja bo sopet reden pouk. ZOBNI ATELJE RIHARD KLEMEN6IČ DENT. TEHN. OD 23. XII. DO 1. L NE ORDENTRA —lj Božićnica v šentjakobskem okraju, šentjakobska okrSiroti Zorica in Marko« in >Pod božičnim drevesom« Starše opozarjamo na uprizoritev obeh igric. Predprodaja vstopnic za vse predstave od danes dalje. Na Štefanovo v sredo 26. t. m. ob 16. se mladinski igrici ponovita. —lj Božičnica v dvorskem okraju. Gospodarsko in izobraževalno društvo in obe krajevni organizaciji JNS v dvorskem okraju priredijo pod pokroviteljstvom gospoda predsednika mestne občine ljubljan -ke dr Dinka Puca v nedeljo dne 23. de oembra ob 5 popoldne v dvoran: tehnične j srednje «oIe. Aškerčeva ulica 9. božićnico, na kateri bodo obdarovane revne družine 1 dvorskega okraja. V«1 člani zgoraj na ve denih orsaniaacJJ »e vabijo, da se prireditve udeleže. —lj Zimsko perilo, damako ln moško, moderne pletenine to bluze kupite najugodneje pri tvrditi Milo« Karničnik. Staj-i trg 8- —lj Na Kongresnem rrgn j« pravcati go?d božičnih dreves- Izza dreves pri tvrdki N o v a k pa dobite najprimernejša božična darila po znižanih cenah- Pridite si ogledat Odprto tudi v nedeljo 23. L m. —li V kapeli sIot. starokatoliSke Mfkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti R, 9 ne bo v nedeljo 23. L m. službe božje, ker bo ista v Celju v Narodnem domu ob 9 uri Na božični praznik pa bodo 3 sv. mase tt»* se služba božja začne ob Vi 9. uri. Na praznik sv. Štefana pa je začetek službe božio ob 9. uri. —lj Blagajna PoStne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo poslovala m »trunke dne» TA. t m od 8. do 12.30. Z Jesenic — Sokolsld oder vprizori d revi krstno predstavo špocarjevo spevoigro v štirih dejanjih ^Spominska plo&ca«. Spevoigra se jutri v nedeljo ob 15. ponovi. Istega dne bo pozdraven večer v počastitev avtorja brata Srpicarja za njegovo 50 letnico pri popT-n.je-n.Lh mizah Iz Ptuja — Tudi Ptuj dobi spomenik blagopo kojnaga viteškega kralja Aleksamira 1. ZediniteJJa ter bo v prihodnjih dneh sklical mestni predsednik g. Jerse širši sosta nek zaradi razgovora. Zgraditi se name rava »Dom Aleksandra L« in bi dala v ta namen mestna občina na najprometnej-ai ulici brezplačno stavbno parcelo. — Po veseli družbi rada glava boli. Vuzem Jožef, posestniški sin iz Dornavi je bil pred dnevi v veseli družbi v Ptuju, s katero se je na vosu vračal domov Mod fanti, ki so ga imeli precej pod kapo. pa Je nastalo med vožnjo na vozu prer; vanje, med katerim je padel Vuzem z vo za in se težko poškodoval na glavi. Pre peljali eo ga v bolnico. — Napad. Ko je bil te dni zaposli u pred Bvojo hišo vinicar Klajdarič Jožei iz Paradiža v Halozah, se mu je pridni žil posestnikov sin V- S-, tudi iz Paradiža, ter ga brez vsakega povoda zgrabil in vr gel po tleh ter ga začel obdelavati s pesi mi po obrazu in prsih, da je Klajdarič do bil lažje telesne poškodbe in je mora) iskati zdravniške pomoči. V. je ovaden sodišču. — Karambol avtomoblUsta. Te dni j* vozil po državni ceeti v smeri iz Velik* Nedelje proti Ptuju osebni avto. ki je v rasi Gorlšnlca srečal voznika Joief Munda iz Podgorcev. Ker je avtomobili?! vozil po napačni strani, se vozniku n; mogel dovolj hitro umakniti; zato je zn vozil v zadnji del voza ter ga močno po škodoval. Pri sunku so se pa splašili tud konji, ki so jih v bližini nahajajoči 6e pešci komaj zadržali. Munda trpi pr*4 cejšnjo škodo na vozu. Nežnanepra avto mobilista pa so orožniki že izsledili in jo ovaden sodišču. — Tatvina poljskih pridelkov. Neznan vlomilec je te dni obiskal zaklenjeno ka 5čo posestnika Vajda Jožefa v Stojnoih ter odnesel iz iste 1S0 kg rži in 80 kc ajde. Orožniki so vlomilca izslediM in ga ovadili sodišču. — Skrb za ubožce po novem mestnem proračunu. Proračun mestne oboine v Ma riboru predvideva za proračunsko leto 1935—1936 za ubožni oddelek naslednjo postavke: stalne podpore Din 44-4.960, občasne podpore Din 40.0-00, hiralski stro ški Din 140.500, mestna oskrbnišnica Din 467.000, prevozni in pogTebni stroški Din 10.000, mestna ljudska kuhinja Din 34J..500, meščanska imovina Din L'f>.93u in drva mestnim ubožcem Din 43.2t>0. — Vojaški razglas. Lastniki konj, fn zov in koles, ki so leta 1933. ob pril:k splošnega popisa konj in vozil prejeli vo jaške komorske liste (knjižice), se poz: vajo. da iste vrnejo mestnemu vojaške mu uradu, Slomškov trg 11, najpozneje do 28. t. m-, ker se morajo po predpisih vse te knjige do novega lota oddati voja škim oblastem. V Mariboru bivajoči lasi niki konj, vozov in koles (bkiklov), ki te ga v odrejenem roku ne bodo storili, bo do najstrožje kaznovani. — Kolesarska dirka v spomin mrtvemu kralju. Mariborska kole^-irsk* rod zveza priredi v nedeljo dne 23 t. m po mariborskih ulicah kolesarsko dirko v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Udeleženci te zanimive dirke se hod-o borili za pokal predsednika MKP *\ Mar kovica Dirka se bo vršila pod visokim pokroviteljstvom g. ministra za te!o?rK vzgojo naroda dr. Andjellnoviča Dirkah bodo startali v nedeljo ob 10 ur' na vogalu Koroščeve in Vrbanove uiioe. cil.1 pa bo na Trgu svobode. — Tatovi se niti orožnikov ne bojijo V noči na črtrtek se je splazil v klet orožnika Gorjanca v Smetanov: ulioi m-znan tat in iz kurnika ukradel dva lep^ pitana petelina, ki sta bila namenjena zn božične praznike. Tatvina ie bila prijav ljena tukajšnji policiji. — Iz gledališča. »Gugalnico«. izborn< in zelo dobro uspelo deflacijsko vesel«» igro O. Scheipflugove, ponove nocoj za red A in ob znižanih cenah. — V nedelj* zvečer ponove NušiČevo satirično kome dijo »žalujoči ostali« prvič po znižanib cenah. V neštetih komičnih situacijah nam opieuje Nusie požrešno ilahto. k) pr*1 ži na dedščino za bogatim pokojnikom. Čuvajmo Jugoslavije! 289 »SLOVENSKI N A F O D« dne 22. d>ic*inrtjia 103% Stran 5. Mongolski lame - zdravniki Ljudi lečijo tako, da izganjajo z zdravili iz njih bese V Mongoliji so lame edini zdravniki, če krio zboli, pošlje v samostan po lamo. Lama prime najprej bolnaOca za obe roki, potiplje žilo in pogladd s prsti vse žile, kakor bi imel opraviti s strunami violine. To je v navadi samo v Mongoliji. Kitajski travniki otipljejo žilo za žilo. Po sucrtmem pregledu se lama izjavi o boleaari in o njenem izvoru. Po mongolskih nazorih je vzrok vsake bolezni čut-gur ali bes, ki muci bolnega človeka. Njega je torej treba pregnati z zdravili. Lama je £ravadno tudi lekarnar. Zdravi- te pripravlja izključno iz stolčenih zelišč, ki jih daje bolniku navadno v obliki pilul. Mineralije se sploh ne rabijo za zdravila. Pa tuda če je zaloga zdravil izčrpana, nova zdravila pa še niso pripravljena, si zna zdravnik pomagati. S tibet-skimi črfcuni napose na košček papirja Spretne sleparije v Londonu V naših časih, ko tako cveto pustolovščine in sleparije, bi bilo res čudno, če bi ne bil nihče trgovsko izkoristil svatbe angleškega princa Jurija z grško princeso Marino. V Londonu so bili res te dni opeharjeni bogati ljudje, prišed-ši iz angleških kolonij na prinčevo svatbo. Prizadeti so sicer iz družabnih ozi-rov molčali in tako policija šele zdaj diskretno preiskuje zadevo. V času, ko so se bogati Američani in angleški kolonisti zbirali v Londonu, je izšel v nekem velikem londonskem listu oglas: »Dama iz visoke družbe seznani mlado Američanko ali Angležinjo iz Kanade ali Avstralije z londonsko gospodo in ji odpre vrata v najvišje kroge.« Pod najvišjimi krogi je bila mišljena recepcija na dvoru, ki ?e tudi za milijonar je vo hčerko enako nedostopna, kakor tradicijonalno zaprta družba angleške aristokracije. Vsak oče, ki je prispel s svojo hčerko v London, je bil pripravljen žrtvovati nekaj tisoč funtov, da bi prišla njegova hči v visoke aristokratske kroge. Zato ni čuda, da je dobivala dama na oglas nešteto ponudb. Bila je ločena grofica X, čije mož je doživel bankrot. Previdno je sprejemala za svoje posredovanje denar, toda vsako bogato dekle ali dama, ki je hotela priti na dvor, si je morala začasno urediti dom v Londonu, da se je vživela v nove razmere. Hišo in služinčad je najela seveda dama, kupovala je tudi avtomobile in sploh skrbela za vse, pri tem je pa zaslužila najmanj polovico, kajti z vsemi, celo s služinčad jo, je delala sporazumno. Naivno dekle seveda ni prišlo v nobeno visoko družbo, ča ne štejemo dveh ali treh plesov, za katere je kupila neizpolnjena vabila podjetna dama od komor-nic, ki jih dobe po angleškem običaja podarjene od svojih gospodinj. Po svatbi princa Jurija se je dama izgovorila ime dotičnega zdravila, zvije listek, ga poslini in stlači ter da bolnemu, ki ga zavžaje z enakim zaupanjem, kakor pravo pdlulo. Razen zdravil se rabijo za izganjanje besa tudi molitve, ki jih zopet opravi lama. Način lečenja je pa močno odvisen od bolnikovih gmotnih razmer, kakor je menda povsod na svetu. Borni siromak ima po laminem mnenju navadno v sebi le majhnega besa in zato je budi lecenje lahko. Cesto zadostuje eamo nekaj ča-rovnišfcih besed. Pogosto lama spi on ne da bolnemu pilul, Češ, da je treba njegovo usodo prepustiti volji Ormudze. Povsem drugače se pa loti zdravnik dela, če je bolnik bolan in če ima mnogo ovac. V takem človeku se nedvomno vedno naseli glavni bes, e katerim se ne da ravnati tako, kakor z navadnim. V prvi vrsti je treba dognati, kateremu izmed višjih razredov pripada čtitgur. Da more oditi, kakor se spodoba njegovemu položaju mu je treba pripraviti lepo obleko, čedne čevlje, zlasti pa mladega, is krega konja Če manj(ka to, ga nd mogoče izgnati niti z zdravili, niti z molitvami. Cesto en sam konj ne zadostuje, kajti nekateri besi so tako imenitna, da imajo pri sebi celo družino. V taMh primerih zahteva lama toliko konj, kolikor jih je treba. Število konj se ravna po bolnikovih premoženjskih razmerah. Ko je ta skrb opravljena, se začno obredi. Zdravnik povabi še nekaj lam iz okoli sikih samostanov in ti del j časa skupaj molijo, večkrat 8 aH celo 14 dni. Moliti nehajo samo, ko so ee dodobra prepričali, da besa ni več v bolniku. Ta čas žive vsi na gospodarjev račun, jedo in pijo, kolikor jim srce poželi. Če bolniik umre, smatrajo baš to za dokaz, da so dobro moliK. S smrtjo bolnik po njihovem mnenju samo pridobi, kajti v novem življenju, po preselitvi duše bo mnogo srečnejši, kakor je bil pred smrtjo. Razen molitev imajo v Mongoliji za lećenje bolnikov cesto tudi smešne obrede. na nepričakovane ovire, opeharjeni papa ni se pa s svojimi hčerkami raje niso pobahali, kako imenitne pustolovščine so doživeli, temveč so jo tiho popihali iz Londona. Podjetna dama je pa ostala z lepimi tisočaki funtov šterlin-gov in z upanjem, da bo lahko ponovila svoje sleparije v prihodnji veliki londonski sezoni, ki je vsako leto od maja do junija, saj ne dvomi, da bo lahko našla nove žrtve. Zaveda se pač, da se proti Človeški neumnosti celo bogovi zaman bore. Zaenkrat ji je pa račune prekrižala policija. Gradbeno gibanje v Ameriki Stavbno gibanje je bdlo lani v Ameriki še manj živahno, kakor predlanskim, investirali so samo 2.4 miljarde dolarjev, predlanskim pa 2.8. Ker se je indeks stavbnih stroškov v primeri s predlanskim povečal za 20%,je bila stavbna depresija v resnici bolj občutna, kakor se kaže v absolutnih številkah. Za letošnje leto se pričakuje porast stavbnih investicij na 3.2 miljarde dolarjev. Izmed pomembnejših del je treba omeniti gradnje stanovanjskih kolonij s 5 do 6 na^trop-nimi hišami v vzhodnih državah, začetek vodnih stavb v dolini reke Tenessee po enotnem načrtu ter gradnje dveh velikih mostov pri San Franciscu. Ker se je program obsežnih javnih del po zakonu z dne 16. junija 1933 razvijal le počasi, je dala država še 500 milijonov dolarjev za privatne stavbe in tako je dobilo delo 4,000 000 brezposelnih, ki jih je balo letos v februarju 12,000.000. Stavbarstvo je bilo organizirano po zakonu o gospodarski obnovi in določene so bile tudi minimalne mezde ter konkurenčni pogoji. Če katera industrija ne izdela lastnega načrta, dobd prisilen načrt. Večina gradbenih mdustrij je načrte izdelala. Delovni čas znaša zdaj 30 do 40 ur na teden in samo pri nujnih delih največ 48 ur. Letos 31. januarja je bil izdan splošen načrt m načrt sa generalne podjetnike. Ta določa delovno dobo na 40 ur tedensko, le v izjemnih primerih na 48 ur, kar pa sme trajati največ po sfciri tedne. Minimalna mesda je bila določena na 40 centov na uro za delavca, najmanjša plača za nameščenca 12 do 15 dolarjev tedensko. Prepovedano je zaposlovati delavce in delavke iupod 16 let, pri nevarnih in nezdravih delih pa izpod 18 let. _ Siamski kralj v Angliji Svet se je začel znova zanimati za siamskega kralja Pradžahipoka, ki ga pozna tudi Evropa. Te dni se je zglasila pri njem deputacija iz Siama, da bi ga pregovorila, naj orekliče svoj sklep glede abdikacije. Kralj živi s kraljico v angleškem kra;u Surrev blizu vasice Cranleigh na starem plemiškem posestvu Knowle. Tam živi mirno in brezskrbno življenje podeželskega angleškega plemiča. Namestu množice služabnikov in uradnikov, ki jih je imel v Sia-mu več sto, ima zdaj samo dva ali tri siamske služabnike in bivše oddelke pestro oblečene telesne straže mu na-domestujeta dva častnika angleške po-Kciie. Na straži pri vratih v park, kjer prebiva siamski kralj, stoji angleški redar. Kralj in kraljica se rada izpre-hajata in vozita po vasi, toda prebivalstvo se ne zanima več za oriientalska gosta, ker so ju že vajeni. Kralj si želi baje samo miru, o povratku na siamski prestol noče ničesar slišati. Čitanje in zakonske dolžnosti Jeanne Harlowova. najlepša zlatolaska med ameriškimi filmskimi zvezdami, je mnenja, da lahko zakonska žena odpusti možu vse, razen navade čitati v postelji. In baš njen mož ima to grdo navado. Zato se slavna igralka ni zadovoljila s tem, da ga je po holly-woodskem običaju javno pokarala, za kar je poskrbel njen šef tiskovne reklame, temveč se je obrnila na sodišče s prošnjo, naj upošteva ta razlog in loči zakon. Ameriški tisk je po svoji stari navadi pograbil to svojevrstno zadevo, javnost se je pa razdelila v dva tabora in že se je vnela živahna polemika o tem, kdo ima prav. Možje, ki radi čitajo v postelji, so v enem taboru, v drugem pa somišljeniki in somišljenice Jeanne Harlowove, posebno ženske, ki trdijo da je v tem primeru zahteva po ločitvi zakona po vsem utemeljena. Najboljšo sodbo o tem čisto ameriškem sporu je izrekla slavna angleška igralka Sibvlla Thorndikova, ki se baš mudi v New Yorku. »Naj vzame Har-lowova knjigo v posteljo, — je dejala, — in jo prečita od prve do zadnje strani. Čez teden dni vzajemnega Čitanja v postelji bo zopet zavladal v družini mir in harmonija.« Vidimo, da je slavna interpretka Bernarda Shawa podedovala modrost mojstra humorja. Izprehod po božičnem sejmu Skoda, da sejma za Jaslice niso združili s sejmom za božična drevesca na Kongresnem trga Ljubljana, 22. decembra. Nikjer ni anega in dež nas moči že tedne, a vendar bo božič, ker nam tako zapoveduje pratLka. In po teh starih, vsako leto pomlajenih bukvicah s črnimi in rdečimi podobicami svetnikov in vremenskih prerokov so nam trgovci in branjevke, peki in Kmetje tudi letos pripravili sejem, še vse lepši, raznovrstnejši in cenejši kakor druga leta. Kar prav je in tudi pomenljivo, da so sejem za jaslice postavili za cerkev sv. Miklavža, saj ta otroški dobrotnik tudi v pratiki stoji pred božičkom, pisanih prti-čev za jaslice je toliko, da ti migljanje pisanih barv jemlje vid. a pastircev je na bataljone in regimente v vseh velikostih in oblikah. Poleg njih je pa tudi pravi živinski trg, ki so na njem srčkani jančki že po 50 par, saj ne gre na kile in cente kot pred klavnico. Ce ima janček lepši in bolj kodrasti kožušček, velja tudi 2 Din in se zato imenuje ovčka. Tudi telički niso dražji, čeprav so zares nenavadno telečje neumni, da še na krave in vole ne upajo nastaviti višjih cen. Kar se cen tiče na tem živinskem sejmu, je vse narobe, kakor pač v pravljici Pomislite, kozli in osli so najdražji in kar po 4 Din, čeprav jih je največ. Pri nakitu za božična drevesca se ne lesketa in blešči, saj so vendar tu naprodaj žareče zvezde z neba in tudi repatice, ki ti nad drugimi darili kažejo pot v Betlehem in k sreči v otroških očeh, a če bo repatica spremljala z darovi posebno težko obloženo kamelo, ji morda odpre celo vrata v paradi* — tihe, blažene noči... škoda, da tega pisanega sejma niso združili s sejmom na Kongresnem trgu, kjer čaka bleščečega in sladkega nakita temen gx>zd dehtečih smrek. Tja po Vegovi ulici do srede realke se je gozd raztegnil in preti zadušiti tudi ostarelo trhlo Zvezdo. Na tisoče in tisoče smrečic in jelk se je preselilo iz črne zemlje in s smaragdnih preprog mahu na mrzli, trdi bazaltoid meglenega mesta. In na vse strani države doli do solnčne Boke Kotorske in Nisa, na ne- Nedelja, 23. decembra. 7.30: O govedoreji. 8.00: Donski ko/aki pojo na ploščah. 8.30: Poročila. 8.40: Religiozne samospeve poje Drago Žagar. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Prenos iz franč. cerkve. 9.45: Plošče. 10.00: Usoda proletarskega otroka. 10 20: Haydn> Kvartet v F-duru op. 3 (plošče). 10.40: Slovenske narodne s spremljevanjem radijskega orkestra. 11.40: Otroška ura. 12.00: Čas, radijski orkester (po željah). 15.00: Prenos božićnice Mestnega načelstva iz Uni-ona. 16.30: Koncert tamburaškega zbora Nar. žel. djL društva »Drava« iz Maribora. 17.15: Slovenske narodne na ploščah. 19.30: Nac. ura: Ob 10 letnici Parmove smrti. 20.00: Viktor Parma: Ksenija — opera, izvaja radijski in operni orkester ter operni solisti. 21.30: Čas, poročila. 21.50: Odmevi iz vsega sveta (plošče). Ponedeljek. 24. decembra. 12.15; Gloda iz Bachove maše v H-molu kvena godba na ploščah. 18.00: Otroški (plošče). 1Z50: Poročila. 13.00: Čas. cer-božič (vmes recitacije A. Danilova). 18.50: Radijski orkester: Božične pesmi. 19.50: Čas, jedilni list, program za torek. 20.00: Božični govor. 20.20: Božične pesmi poje trnovski cerkveni zbor. 21.00: Božični govor, vmes koncert harfe. 2130: Cornelije-ve tn Premrlove božične pesmi poje J. Betetto. 22.00: Meško: Gobavi vitez — božična igra. 23.00: Božične pesmi raznih narodov na ploščah 24.00: Prenos polnočni-ce iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Torek, 25. decembra. 9.00: Orgelski koncert. 9.30: Plošče. 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Radijski orkester. 11.40—12.00: Prenos petja kanarčkov vrvivcev iz liceja. 12.00: Čas. radijski orkester 16.00: Kvartet pihal, vmes solistični komadi za vijoHno, klavir in cello. Radijski orkester Recitacije (Avgusta Danilova). 18.40: Božični običaji in pesmi katolikov. 19.10: Prenos iz Zagreba. 19.50: Čas, jedilni list, program za sredo. 20.00: Prenos »Hoffmanovih pripovedk« iz Zagreba. Sreda, 26. decembra. 8.30: Mandolinistični kvartet. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Prenos iz trnovske pregledne planjave Bačke, Banata m Srama, največ pa v bogati kraljevski Beograd so morale iz dolenjskih gozdov! Naši gozdovi zato ne bodo nič revnejši, le kmet, naš ubogi dolenjski kmet tudi mora imeti priboljšek za praznike. Niti dela m dobil plačanega, ko je trebil svojo hosto, vendar je pa letos moral posekati tueti taka drevesca, da mu je krvavelo srce ob miah na sinove ln vnuke iri Se njih otroke, župan: so previdni in vedo, kako je pri tem tn onem, pa so radi ali neradi dajali potrdila. Marsikak župan dobrega srca tudi ie Čaka na takso, ki jo oče kopice otrok gotovo prinese, ko proda lepe mlade smrečice rn jelke, svoj edini up na boljše čase. Samo trebili so in redčili, saj so vedno bolj redki njih dohodki Krasno blago je na Kongresnem trgu, da te zaboli srce pri pogledu na ta mrtvi gozd. večina je smrek, a tudi belo se svet-likajočih jelk je dosti vmes, sem in tja pa opaziš tudi eksotične iglavce. Douglasov-ko lahko najdeš, čeprav ljubljanski preku-pec, ki je seveda ne pozna, trdi, da je jelka s Krima. Sploh je po zagotovilih prodajalcev, ki so po večini ljubljanski prekupci. ves ta gozd s Krima, v resnici so ga pa pripeljali z vseh strani, največ pa z Dolenjske, saj je doli tudi revščina največja, m zato so letos tudi drevesca za polovico cenejša od lani. Po 4 in 5 Din jo že dobiš, krasno 4 m visoko drevo pa tudi že za 50 Din, ko so lani take smreke prodajali vso nad 100 Din. Prav tam na sredi Zvezde, kjer je stal oče Radeckv, je na kup peska nasadil smrekov gozd zagorel možak z ribniško govorico. Tih je tn nič ne vabi kupcev, le na tablo je napisal, da tudi najlepšo ln najvišjo smreko da že za 20 Din. Ves je prem ražen in tuj sredi mesta in doma ga morda čakajo težko, težko, kakšen božič jim pripelje iz Ljubljane. čez dehteči mrtvi gozd plavajo oči in gledajo, kako se enim prižigajo lučke sreče na njih., druge se pa spet izpreminjajo v nagrobne ciprese, ki med njimi nemo stoji naš kmet. cerkve. 9.45: Lahke instrument, solističn* točke na ploščah. 10.20: Gg. Janko hi Ba-novec pojeta slovenske narodne s apreni-Ijevanjem harmonike, vmes radijski orkester. 12.00: Čas, radijski orkester. 16.00. Šramel kvartet »Erika«, vmes klavirska harmonika, vmes »Fantje na vasic, plošče: lahka glasba. 19.30: Nac. ura: Rdeči križ (prenos iz Beograda). 20.00: Prenos opere iz Ljubljane. Četrtek, 27. decembra. 12J5: Iz čeških oper (plošče). 1230. Poročila. 13.00: Čas, Z našega juga (plošče). 18.00: Nekaj koračnic na ploščah. 18.30: Smuška ura ljubi j. ziinskosport pod-saveza. 1830: Koroške narodne na ploščah. 19.00: Kaj sem videl na Koroškem (N. O.). 19.20: Koroške narodne na ploščah. 19.30: Nac. ura: Jovan Rajić (H Beograda). 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Čas, poročila 22-20: Podoknice na ploščah. Petek, 28. decembra. 12.15: Koncert havajskih kitar na ploščah. 1230: Poročila. 13.00: Čas, Plesi raznih narodov na ploSčah. 18.00: Pregled naše mladinske književnosti. 18.20: Radijski orkester. 18.40: Literarna ura: Novo gledališče. 19.00: Radijski orkester. 19.30: Nac. ura: Stevan Supljikac (iz Beograda). 20.00: čas, jedilni list, program za soboto. 20.10: G. Jože Gostič poje Nedvedove samospeve, uvodno besedo govori dr. Anton Dolinar, vmes radijski orkester. 21.30: Čas, poročila. 2230: Harmonika aoJo. 22.20: Valčkova ura na ploščah. Sobota, 29. decembra. 12.15: Solistični instrumentalni koncert na ploščah. 1230: Poročila. 13.00: Čas, baletna godba na ploščah. 18.00: Radijski orkester. 18.15: Aktualnosti. 1830: Radijski orkester. 19.00: Kriza v razmnoževanju evropskih narodov. 19.20: Vesele pesmice na ploščah. 19.30: Nac. ura: Pred 100 leti in danes (iz Beograda). 20.00: čas, jedilni list, program za nedeljo. 20.10: Zunanji politični pregled. 20.40: Romantična glasba, radijski orkester. Slovenski vokalni kvintet poje skladlbe slov. romantiko v. 21.40: Citre solo, vmea pojeta slovenske narodne gg. Jelačm in 2agar s spreraljev. harmonike. Frederfc Boutet: Ljubezen in načela Z osemindvajsetimi leti je prevzel Louis Dubourg po svojem očetu vodstvo tovarn v Puteau in se oženil. Bil je takrat čeden fant sigurnega nastopa, športne zunanjosti in energičnega, orlovskega obraza. Energija je bila sploh v njegovih očeh najvažnejša lastnost modernega človeka in gojil jo je v sebi s tem večjo vnemo, ker >e ime! v svojem življenju trenutke slabosti, nergavosti in romantične občutljivosti, ki so mu sli na živce. Premagoval jih je vztrajno in jim kljuboval s ponosno žil a vos t jo. Bil je vesten dečko, ki se je z enako vnemo uč;l in gojil sport. Ko je do-raščal. ni zapadel nobeni vrtoglavi iz-kušnjavi in bii je zelo dober učenec na Ecole centrale. Zdaj je prevzel po očetu tovarne in se oženil. To je bilo pravilno nadaljevanje serioznega življenja, podvrženega krepki volji. Skrbno je izbira! ženo. ki naj bi bila dostojna deliti z njim to vzorno življenje. »Sem dobro vzgojen, omikan in izobražen, si je mislil brez domišljavosti in lažne skromnosti — moj položaj je sijajen in neodvisen, zvest in zanesljiv mož bom. potrebujem družico, ki b' bila vredna teh vrlin in ki bi razumela srečo skupnega življenja z menoj. Izbral si je Alico Blanchardovb in k sreči je lahko združil svoja načela z globokimi čustvi zaljubljenosti. Vitko mlado dekle rusih las in črnih oči. sladkega, odkritega obraza, mu je bilo res izredno všeč; vedel je, da je resna že po naravi požrtvovalna in vdana, in tako je upal, da mu bo prava družica. Srce in razum sta soglašala. Zasnubil jo je. Alice je vsa srečna pritrdila. Prvo resnejše nesoglasje — a Lu-dovik se ni zavedal, da gre za resno nesoglasje se je pripetilo nekaj mesecev po poroki. Nekega večera, ko se je vračal doti,., v k večerji, mu je prihitela Alice v predsobo naproti. — Dober večer, dragec — je zaklicala veselo. — K sreči se ne vračaš prepozno. Sestrična Germaina ima ložo za glavno skušnjo v gledališču Ln povabila je naju. Bila sem pri nji na obisku, kakor veš. in povedala mi je, da je namenjena v gledališče... To se bomo zabavali! Sedi brž za mizo. Dotem se r>a hitro oblečeva. Aličmo navdušence ie bilo tako veliko, da je malo manjkalo, da ni Ludvik pritrdil Toda v nasledniem hipu ga je baš to navdn^enje za prazen nič neoriietno dirnuo. Saj ie vendar Alice vedela, da je hotel zvečer delati. Vede- la je tudi, da se mu je upiralo hiteti z večerjo. In končno je tudi vedela, da je nerad hodil z doma dva večera zapored; a včeraj sta vendar obedovala pri starših. — Draga moja, — je dejal odločno, — to ne gre. Saj vendar veš. da imam nujno delo. Poleg tega pa nimam rad nenadnih izprememb; utrujen sem in noče se mi oblačiti smokinga za večer, ki se bo zavlekel — poznam tvojo sestrično in njenega moža — do pozne noči... Toda glavno je tu moje delo, zaradi katerega ti moram odreči. Alicin obraz ni več Žarel. — Ah, Ludvik, prosim te, — mu je začela prigovarjati. — Ne veš, kako bi me veselilo... Tvoje delo pa ni tako nujno, saj si mi davi sam priznal... — Alice. prosim te. mkar mi ne prigovarjaj, dušica. Iz principa ne dovolim, da bi šla zabava pred delom. Alice je pomislila, da je zabava, ki io on žrtvuje delu .njena zabava; tega pa ni povedala možu, temveč je samo ponovila svoio prošnjo. — Vem. da, vem. toda zaenkrat... tako nrijerno bi preživela večer s teboj .. In obljubila sem že Germaine. da prideva... — To je bila napaka, da si obljubila, ne da bi se bila posvetovala z menoj, to ie vse . *. — Torej naj ji telefoniram, da ne prideva? ... Ludvik, kaj res ... moram telefonirati? — Seveda, dušica... Glej, ne bodi no neumna. Čudim se ti. Ni ji gledal v oči, ker se je bal, da bi ga njen obupani obraz ne omehčal. Mislil si je: — Če popustim zdaj, bom moral vedno popuščati in vsem njenim muham se bom moral ukloniti. — No, telefonirati moram, — je vzdihnila kakor nesrečen otrok. — Seveda. Počasnih korakov je stopila k telefonu. Ali ni imela solznih oči? Odšel je v svojo sobo; malo je manjkalo, da se ni vrnil k Alici in p rekel, da pojdeta v gledališče ... Toda energično se ie premagal... Ne, ni smel popustiti, zanj in za Alico je bila to napaka, ki bi omajala bodoče soglasje v hiši. Sedeč nasproti mrke Alice je obedoval z dobrim tekom, dobre volje in o gledališču ni več govoril. Isto se je ponovilo v naslednjih mesecih. Alice ni razumela, da ji mož iz principa noče uEpodiH. in ob raznih prilikah je znova nrinajala 12.- > 12.- rizling, liter Din 12. traminec > 14. Cez ulico i,- Din ceneje. MARIJA AN2IC Samo Din 143- St. 696. Elegantna KROM zapeatna ura s finim pravim švicarskim Anker kolesjem. v kamnih tekoča, DIN 143.—. St. 696. Ista, s svetlečim kazalnikom tn kazalcem DIN 1M.—. Triletno pismeno jamstvo. Nikak riziko. Zamenjava dovoljena, vrne se tudi denar. Cenik zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER, LJUBLJANA 4 protokoBnoa tovarna nr r SvteL MALI OGLASI V vsen malin oglasil) /eijs oeseda 50 para. davek Din 2.— Najmanjši znesek sa nali igias Din . daven Din 2.— Mali oglasi se piaCujeu takoj pn oaroCilu laDKo tucb v znam črno. otok Vis > salonski cviček > šipon 1934 > ljutomerski rizling L 1932 > 15.-Ijuton erskl traminec L 1934 > 15.-Buteljčna vina, šampanjec pristni Jamaica rum ter vse vrste delikatese — priporoča Mencinger. Ljubljana, Sv Petra cesta. 3744 PUMPARICE površnike, obleke, perilo Itd. najceneje pri tvrdki P R E S K E R, LJUBLJANA, Sv Petra c 14. UGODNO NAPRODAJ! Različni dobro ohranjeni šivalni stroji, glasbila, športne in gospodinjske potrebščine in še nešteto drugih predmetov pri »PROMET« nasproti križevni-4ke cerkve. — Sprejemamo tudi v prodajo oblačila (čista i in vse navedene predmete pod zelo ugodnimi pogoji. 3769 SKLADIŠČE v bližini kolodvora oddam. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 3766 »MTZIKA« prodaja prvovrstne inozeman* klavirje ir> Dianine tudi pre igrane ter popravlja m ugla šuje strokovnaSko aajceneje — Rnafljeva alice 4. X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx j* 'w^f Vsem svojim cen j. odjemalcem želi vesele bo- žične praznike in se priporoča za obilen obisk tvrdka F. JU. SCHiTIITT LJUBLJANA Pred Škofijo X Lingarjeva 4 || PERNICE izgotovljene velikost 180 X 115 'ž puhastega perja 220.-300.- to 340. Din la puh pa 150.-. 550.- Din Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUnOLF SEVER, j ubijana, Marijin trg štev. 2. 86VT L£FU s£l**ttO! ■m rimske renske m moške oble NAKLO< nasproti drarns^op'a gledališča. 3527 VTNO CEZ ULICO: namizno belo. liter Din 8- cviček > 9.- župska črnina > 9.- rizllng > 10.- renski rizling 1. 1031 > 14.- Jabolčnik, sladki > 5.- 2GANJE: tropinovec, liter Din 22.- slivovka > 24.- hrusevec » 28.- brinjevec > > 32.- rum fini čajni > 26.- kakor tudi razne fine likerje prvovrstna desertna vina. vam nudi po konkurenčnih cenah, ter se priporoča *BTTFFET« s. J JE RAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 3725 OGLAŠUJTE v malin oglasih v »Slovensken Narodu« velja vsaka oeseo. *0 para, is ver Din z.- Naj nanjši znesek sa mali ogia* i3in 5.-. davek Du Sv ila. »glasi se plaču je jc takoj; p. oš ti lahko v znamkah — Z< ■>dgovore malib aglaso-c tret^ priložiti znamko Narodna tiskarna LJUBLJANA Bolja djevojka se traži za sobaricu, koja znade i šivati, kod otmene foto-Sraf jom I Deretić. Beograd. Bitoljska ul. 20. Bufet s točilnico, de';kateso m suhomesnatim blagom na prometn ulid zagrebškega središča z inventarjem za 12.000 Din naprodaj Nizka najemnina. Pojasni'a daje Pavlekovića Zagreb. Ihca 144, prizemno, levo. POLNOMASTEN SIR ala trapist, garantiran, trd za ribanje, prodajam po Din 12.— za kilogram, poslan na kupčevo postajo. — Marko Baškovič, zadnja poŠta Ivanovo Selo, savska banovina. 3631 Svett- najrtnej&t* ooneAkr HIBJE 0LJF tz lekarne >K O. PICCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/7 PRISTNA! PRISTNA! Priznano dobra dalmatinska vina toči le tvrdka »Braća La-san«, Žižka, gostilna »Dalmacija« po sledečih cenah čez ulico: črno visko črno Zaton belo rdeče Din 8. maraskino prošek pečeno vino in Din 11.— > 9.— > 9.— > 10.— > 26,— > 20.— > 18.— Obenem nudim: olivno olje 1 Din 16.—. vinski kis Din 5.— in vinski tropinovec Din 20.—. Naročila preko 10 litrov po dogovoru. 3754 ZA BOZIC LN NOVO LETO vam nudi poznana gostilna »Dalmatinski biser«. Dunajska cesta st. 34 — prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vino* gradov: Vina Cena čez ui. črni kuč Din i0.- 8,- ružica > 10.- &.- belo vrLSko > opolo > burgucdec staj. > prošek črni in beli > vermut tropinovec slivovka. stara brinovec vinski kis 10.- 10. - 11. -28.-28.-30.-30-35.- 8.-8.-lO.-25.- 25. -26- 26. -32.- Din 3.- Vedno sveže morske ribe in razna delikatesna jedila. Postrežba točna in solidna. Se priporočata lastnika Ivan in Jostpina Jurhr. NAROČAJTE 0$ 0$ M£S£$NA NAROČNINA DIN 12.- VES SVET JE POD VflSO STREHO s (Philips-radio aparatom S katerega Vam dobavlja na mesečne obroke Typo 961 A po Din 115-— . 940 A v , 165-— 9 836 A , . 265-— Ltd. Hs SUTTNER, Ljubljana 4 ALEKSANDROVA 6 Super - oJnduclance^ PHILIPS PADIO NAJVEČJA RADIO IN D O STR IJ A SVETA Typa 836 A U*e»c * 2s »Narodno tsJurooc: Fran Jcgcrsca - 2« upmvo m del ssts. Oton Chratot - Vsi t LjubijsaL