Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon šL 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova allea 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih.: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sobota 23. Cena 2 Din Izhaja vsak dan ruzen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Po rimskem obisku Od priključitve Avstrije k Nemčiji, že bolj pa od prvih začetkov napetosti zaradi Češkoslovaške je pozornost Evrope močno osredotočena na Podunavje. Po daljšem razdobju vsaj navideznega zatišja v tem predelu, povzročenega po večji zaposlenosti velesil z abesinskim, španskim in daljno-vzhodnim problemom, si slede letos tudi v Podunavju važni dogodki, ki zanimajo vso Evropo. Pokazali so to že odmevi »anšlusa«, še bolj zgovorno pa vsi nadaljnji dogodki, začenši s kritično soboto dne 21. maja. Akcijam velesil so sledile akcije posameznih srednjeevropskih držav, ki so si v .svojem zunanjepolitičnem programu postavile na prvo mesto perečo skrb o nagli in čim popolnejši zagotovitvi svoje varnosti. Med državami, ki so se po priključitvi Avstrije z več vidikov kar čez noč znašle v povsem novem mednarodnem položaju, je bila tudi Madžarska. O njej se je tedaj mnogo pisalo ne le zaradi njenega novega sosedstva, temveč še bolj zaradi močne desničarske propagande v njeni notranjosti. Pisalo se je nato o njej v zvezi s češkoslovaško krizo ter zlasti tudi v zvezi s poljskimi načrti o osnovanju nekakšnega nevtralnega bloka od Baltika do Črnega morja. Pisalo se je končno o njej v zvezi z italijansko politiko v tem predelu Evrope ter v zveri s težnjo po zboljšanju odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Za Italijo je Madžarska po »anšlusu«, ki je pomenil konec tako zvanega rimskega trikota, v katerega je spadala do tedaj tudi Avstrija, še posebno pridobila na pomenu. Madžarska je danes v položaju, da se zanjo zanimajo vse štiri evropske velesile, čeprav seveda v različnih pravcih. Sodeč po izjavah madžarskih odgovornih činiteljev v zadnjem času, skuša Madžarska za sedai vsaj navidezno še ohraniti položaj nekakega ravnovesja med interesiranimi velesilami, naslanjajoč se na eni strani na Poljsko, na drugi na Italijo, na tretji pa na Nemčijo, vendar s tendencami istočasnega zbliževanja z Jugoslavijo in z Rumunijo ter ohranitve dobrih stikov tudi z Londonom in Parizom. Ni izključeno, da bi utegnila vedno hujša notranja agitacija desničarskih elementov vplivati tudi na zunanjo oo-litiko in mednarodni položaj Madžarske, vendar pa ne smemo prezreti, da je nova Imredyjeva vlada pokazala izredno odločnost v pobijanju ekstrem-nih desničarskih pokretov. Iz vseh teh razlogov je Madžarska v zadnjem času predmet izredne pozornosti evropskih velesil, kar seveda ne more ostati brez vpliva tudi na splošno politiko in razvoj dogodkov v vsem podu-navskem bazenu. Novi ministrski predsednik Imredy je po običaju, ki je v veljavi že polno desetletje, odkar sta se Madžarska in Italija tako tesno spoprijateljili, namenil svoj prvi zunanji obisk Rimu. Kljub temu daje prvemu Imredyjevemu potovanju v inozemstvo prav sedanji položaj v podunavski kotlini čisto poseben pomen. Madžarska in Italija sta se kot zaveznici iz rimskega trikota znašli ob »anšlusu« zaradi izgube Avstrije v približno enakem položaju. Zato se je izmenjava misli med državniki obeh držav pokazala kot nujna potreba, ki so jo narekovali tako politični kakor gospodarski interesi obeh držav. Ta potreba je v glavnem pritisnila tudi pečat političnim razgovorom, ki so bili na programu ob rimskem obisku madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Sama po sebi se je potisnila v ospredje potreba po ugotovitvi novih poti za poglobitev medsebojnega sodelovanja. ki se obema državama še vedno. če ne znabiti prav sedaj še bolj kaže kot osnovno pravilo njune zunanje politike Za Italijo posebej pa je s tem v zvezi tudi vprašanje ohranitve njene neokrnjene pozicije v srednji Evropi in na Balkanu. Neposredni zunanjepolitični interesi obeh držav v tem predelu so torej izrazito obrambnega značaja Temu razpoloženju odgovarjajoče sta bili intonirani tudi zdravici, ki sta jih v torek izmenjala Mussolini in Imredy. Njima govora sta bila prežeta skupne volje po sodelovanju z vsemi enako razpoloženimi državami v Podunavju. Podčrtati je treba pri tem zlasti Mussolinijevo opazko o pomenu »lojalnega sporazuma z Jugoslavijo«. A tudi Imredv je. čeprav nekoliko bolj rezervirano, dovolj jasno opozoril na potrebo »prijateliskih odnošajev z vsemi sosedi, ki so prežeti istega duha spravljivosti«. Ti dve značilni izjavi so evropski listi, z italijanskimi in madžarskimi vred tolmačili kot izraz italijanske in madžarske pripravljenosti za nadomestitev starega rimskega trikota z novo podunavsko formacijo, ki naj bi se po možnosti še razširila. Madžarski »Pester Lloyd«, ki je mnogokrat neslužbeni glasnik zunanjega ministr- JAPONSKI ULTIMAT RUSIJI ? Japonska vlada odklanja sovjetski odgovor in grozi z uporabo sile, ako se sovjetske čete ne umaknejo z mandžurskega ozemlja Pariz, 22. jul. AA. Po nekaterih vesteh iz Moskve se zdi, da je točna vest, da je Japonska poslala Rusiji ultimat. Litvinov je bil uradno obveščen, da bo Japonska prisiljena rabiti silo, če Rusija ne bo spoštovala nedotakljivosti mandžurske meje ter takoj umaknila svojih čet z mandžurskega ozemlja okrog Čangkufenga. London, 22. jul. d. Rusko-japonski spor se je resno poostril. Japonski poslanik Si-gemicu je snoči sporočil sovjetski vladi, da japonska vlada odklanja odgovor Lit-vinova na njen protest zaradi obmejnega incidenta ob mandžurski meji. Japonska vlada izjavlja, da mora sovjetska vlada odrediti umik svojih čet z zasedenega obmejnega ozemlja, ker bo drugače prisiljena proučiti, ali bi ne bila umestna uporaba sile. Dne 12. julija je 40 ruskih vojakov zasedlo nedaleč od mandžurskega obmejnega mesta Hunčuna v neposredni bližini tromeje, kjer se stikajo Mandžukuo, Koreja in ozemlje Sovjetske unije, goro Čangkufeng, ki obvladuje daleč na okrog mandžursko in korejsko ozemlje ter dolino in ustje obmejne reke Tumen do korejskega pristanišča Rašina. Sovjetski vojaki so se na višini utrdili. Za njihovo za- ščito so se zbrali v pristanu Posjeta močni ruski oddelki, obenem pa nadzirajo obmejno področje ruski letalci. Hunčun je pomembno trgovinsko mesto za tranzitni promet, ker je le 45 km oddaljeno od Posjetskega zaliva, ki sega globoko v deželo in je izborno pristanišče za velike ladje, ki pa je prav tako kakor luka Vladivostok po 3 do 4 mesece na leto zamrznjen. Po zasedbi obalnega ozemlja je bila meja potegnjena vzdolž Usurija naravnost proti jugu. zahodno od Nikolska in Vladivostoka. ter dalje v loku k morju, ki obkroža na kakih 20 km daljave Po-sjetski pristan. V splošnem poteka tukaj meja na nizkem gorskem hrbtu brez gozdov, napol med Posjetskim zalivom in Hunčunom ter dalje proti Tumenu. Po-sjetski zaliv je zaradi svojega položaja v tesni zvezi z Vladivostokom, glavnim oporiščem ruske vojne mornarice na Tihem oceanu ter ima zaradi tega poseben pomen za obrambo južnousurskega obalnega ozemlja. Ko so 1. 1889 zgradili v Vladivo-stoku utrdbe in vojno pristanišče, so utrdili tudi vhod v Posjetski zaliv. Spričo tedanje majhne dalekosežnosti topov je smatrala Rusija, da je meja proti zapadu dovolj daleč potisnjena zaradi varnosti Posjetskega zaliva s kopnega. Z napredkom Angleški obisk v Franciji je končan Kralj Jurij je včeraj odkril spomenik v svetovni vojni padlim Avstralcem, zvečer pa se vrnil v London Pariz, 22. jul. h. Po snoenji večerji v Quaiu d'Orsaj je bil velik koncert, ki so mu poleg angleškega kraljevskega para prisostvovale tudi mnoge druge ugledne osebnosti. Umetniški program so izvajali naj odličnejši člani pariške opere in baleta. Po zaključitvi umetniškega programa ob 23.15 sta se kralj in kraljica ter predsednik Le-brun s svojo gospo pokazali na balkonu. Nepregledne množice ljudi ki so se zbrale okrog palače, so jih sprejele z burnim vzklikanjem in silno navdušenimi manifestacijami. Reka Sein a in mesto sta se bleščala v morju luči. Ob pol 22. sta se kralj in kraljica umaknila v svoje prostore, predsednik Lebrun in gospa pa sta se vrnila v Elizejsiko palačo. Ker so množice okrog Quai d'Orsiaya še nadalje navdušeno vzklikale kralju in kraljici, sta se morala ponovno pokazati na balkonu. Po ulicah Pariza so se še dolgo potem razlegali vzkliki v čast angleškega kralja in kraljice. Danes je bil zadnji dan bivanja angleške kraljevske dvojice v Franciji. Kralj in kraljica sta ob 10.30 s posebnim vlakom odpo-vala v Villers-Bretonneux. kjer je kralj odkril spomenik med svetovno vojno padlim avstralskim vojakom. Visoki gostje so obedovali v viaku, ob 13.20 pa so izstopili v Villersu kjer jih je pričakovala ogromna množica ljudi, ki jim je prirejala burne ovacije. Častni pozdrav so izvršili avstralski oddelki v svetlorjavih uniformah. Kmalu za kraljem in kraljico je prispel v Villers s posebnim vlakom tudi predsednik republike Lebrun v spremstvu več članov vlade. Predsednika Lebmna je ob prihodu na pokopališče, ki je Last angleške države, sprejel kralj Jurij. Spomenik je visok štiri vogelni stolp, zgrajen na holmcu, ki so ga v svetovni vojni z velikim- žrtvami osvojile avstralske čete. Pred vhodom je tvorilo špalir 4000 mož pehote. Kralj je imel pred odkritjem spomenika kratek govor, v katerem je omenil, da je spomenik posvečen hrabrosti 11.000 padlih avstralskih vojakov. Smo na mestu, je poudaril, kjer so se bili krvavi boji. Spomenik, ki krasi ta grič, naj bo za vse čase spomin na junaške borbe avstralskih vojakov. Za kraljem sta govorila predsednik republike Lebrun in avstralski namestnik ministrskega predsednika. Ob 15 se je kraljevski par poslovil od predsednika Lebruna in njegovega spremstva ter se s posebnim vlakom odpeljal v Boulogne, kjer se je vkrcal na jahto in vrnil v Anglijo. Do Boulognea ju je spremljal zunanji minister Bon net. Pred Boulognem je bila zbrana francoska mornarica, ki je spremila kraljevsko jahto 8 milj daleč na morje, kjer so jo pričakovale angleške vojne ladje. „Kažipot44 Parix, 22. julija. AA. V svojem govoru se je predsednik republike Lebrun poklonil padlim vojakom, nato pà se je obrnil do angleSkega kraljevske.g* para in dejal: »Poglavarju francoske države je drago, ker stoji pri tej ganljivi slovesnosti poleg Vaših Veličanstev, posebno nas je pa vse ganila želja Vašega Veličanstva, da naj bo vaš prvi obisk na Francoskem ob času, ko odkrivamo spomenik. Pred kratkim ste izjavili, Veličanstvo, da sta prijateljstvo med našima dvema narodoma in njim ideal pravice najboljše poroštvo za mir na svetu. To trditev so včerajšnje svečanosti še ponovile in njen odmev ne bo tako hitro izginil; ta trditev ima v nemirnih urah sedanjosti velik pomen. Naj bo našim narodom kažipot pri delu in apel na vse.« Nazadnje se je Lebrun zahvalil v imenu Francije avstralski vladi in njenim prisotnim ministrom ter vsem ostalim Avstralcem, ki so prepotovali oceane, da so mogli prisostvovati tej slovesnosti in se pobožno približati kraju, kjer so se sami nekoč borili. Posvet generalov Pariz, 22. jul. h. Angleški vojni minister Höre Belisha je prispel danes z letalom v Amiens, kjer je prisostvoval odkritju spomenika padlim avstralskim vojakom v Villersu. Pred svečanostjo odkritja je imel vojni minister daljšo konferenco s šefom francoskega generalnega štaba m vrhovnim poveljnikom generalom Gamelmom, pri kateri je bil navzoč tudi šef angleškega velikega generalnega štaba lord Gort. Jutri bo vojnega ministra sprejel Daladier. Kakor zatrjujejo v pariških političnih krogih, se gibljejo razgovori angleškega vojnega ministra v okviru splošnih političnih razgovorov, ki so se pričeli med obiskom angleškega kraljevskega para v Franciji. . Danas je prispel v Pariz z angleškim letalom šef generalnega štaba angleških letalskih sil, sir Cyrill Nevai! Pariz, 22. julija, w. V zvezi z obiskom imfleškega vojnega ministra Hore Belishe v Franciji, piše v listu »Paris Midi« francoski general Niessel. da sta šefa generalnih štabov obeh armad lord Gorth in general Gamelin proučila vsa strateška vprašanja, ki so v interesu obeh vojsk. O oodrobnostih teh razgovorov se čuva stroga tajnost. Pariz. 22. jul. o. »Paris Soir« poroča, da bo šef generalnega štaba francoskih letal- stva, je registriral nove možnosti razvoja v Podunavju s temle značilnim poudarkom: »Priključitev Avstrije k nemškemu rajhu je sprožila tudi misel spremembe rimskih protokolov.« Za italijansko stališče je značilen zlasti uvodnik milanskega »Corriere della Sera«, ki pravi med drugim: »V sistemu prisrčnih odnošajev, ki se razteza od Baltika do Sredozemlja preko Dunava, ni nobenih elementov nasprotij, temveč samo dopolnjevanje. Tople izjave ma- ; džarskega ministrskega predsednika so ; izzvenele v tem pogledu prav tako ka- ! kor Mussolinijeve.« Organ maršala Bal-ba » Corriere Padano« še posebej ugotavlja. da je bil glavni predmet rimskih razgovorov »korak za zbližanje med Budimpešto in Malo antanto. Italija se že dalje časa trudi, da bi omilila nasprotja med Madžarsko in Malo antanto, in vidi možnosti, da se prebrodijo vse težkoče. Poročila iz zanesljivega vira potrjujejo, da je bil v tem pogledu tudi že dosežen načelen sporazum.« K temu poudarja oficiozni »Giornale d' Italia«, da ne morejo rimski razgovori pomeniti »nobenega presenečenja za Evropo v znamenju kakih novih sporazumov ali obveznosti, kajti izmenjava misli je služila predvsem »osvetlitvi že ustaljenih stališč Italije in Madžarske glede na novi položaj v podunavski Evropi, ustvarjen po dinamizmu evropske zgodovine, ki se nikdar ne ustavi.« Morda je še posebej prav ta obzirnost narekovala tako Mussoliniju kakor Im-redyju izrecen poudarek, da je politika obeh držav v skladu z osjo Rim - Berlin, kar naj bi preprečilo sleherno pre-uranjeno tolmačenje o kakih posebnih namenih ene ali druge države v tem evropskem področju. vojne tehnike se je položaj bistveno spremenil in bo pač v tem vzrok za sovjetski ukrep. Tokio, 22. juL AA. (DNB). Uradno poročilo zunanjega ministrstva ugotavlja, da je na sestanku s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim predložil japonski poslanik Sigemicu v Moskvi kompromisno rešitev spora na mandžursko.ruski meji. Poslanik je zahteval, naj se najprej vzpostavi status quo, nakar se bo Japonska pričela pogajati o razmfjitvi spornega ozemlja. Istočasno je protestiral proti umoru nekega japonskega orožnika na istem ozemlju. Litvinov je tako japon?ki predlog kakor tudi japonski protest odločno odklonil. Na vprašanje novinarjev, ali so resnična vesti tujega tiska ,da je poslanik Sigemicu pri tej priliki omenil, da je Japonska pripravljena s silo uveljaviti svoje zahteve, je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva odgovoril, da ni Sigemicu nikdar kaj takega dejal Na drugo vprašanje kakšne ukrepe bo sklenila sedaj Japonska, je zastopnik zunanjega ministrstva odgovoril, da vsa diplomatska sredstva še niso izčrpana. V pogajanjih z Moskvo je potrebna potr- pežljforost, toda Japonska je v vsakem primeru pripravljena, da izvrši položaju primerne ukrepe. priprave za umik iz Hankova Šanghaj, 22. jul. d. Zadnji uspehi japonskih čet ob Jangceju so toliko povečali nevarnost za Hankov, da sedaj z mrzlično naglico pripravljajo izpraznitev mesta. Kakor je bilo uradno objavljeno, so vsi civilni uradniki zunanjega ministrstva ter ostalih kitajskih ministrstev prejeli ukaz, naj se izselijo do konca julija v Čungking. kakih 750 km daleč navzgor po Jangceju. Izvzeti so le uradniki, ki imajo kakorkoli opravka z vojaškimi zadevami. Tudi inozemski poslaniki v Hankovu so pripravili že vse potrebno, da se istočasno s kitajskimi oblastmi preselijo v Čungking. Vztrajna kitajska obramba Kiukianga Sanghaj, 22. jul d. Čeprav japonska letala že par dni neprestano bombardirajo kitajske postojanke pri Kiukiangu, odbijajo Kitajci z vso vztrajnostjo vse japonske napade. V Hukov so prispela zadnja dva tedna znatna japonska ojačenja, ki jih bodo bržkone porabili kot napadalne čete pri pričakovanem splošnem napadu na Kiukiang, pa tudi Kitajci so dobili nova ojačenja. skih sil general Guillemin na povabilo nem-potoval v Berlin. To potovanje spravljajo v zvezo s sedanjimi angleško-francoskimi razgovori ter ga označujejo kot dokaz, da niso sporočila angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa v Parizu zadela na nobene predsodke ali odpor. Zatrjujejo, da bosta skušala francoska in angleška vlada doseči sporazum z Nemčijo o letalskih silah. Berlin, 22. jul. h. Uradno objavljajo, da bo šef generalnega štaba francoskih letal- Ogromni angleški London, 22. jul. p. Kakor poroča »Daily Express« je bilo vsem ministrstvom naročeno, naj čim bolj omeje svoje izdatke. List ceni celotne izdatke za izvedbo petletnega oboroževalnega programa vlade na 2.2 milijardi funtov, kar predstavlja doslej najvišjo vsoto. Zaradi velike potrebe jekla za oboroževalne namene in velikih stroškov za izvedbo oboroževalnega načrta bo vlada bržkone še nadalje odgodila zgraditev že dolgo nameravanega mostu preko reke Förth. Notranji minister Samuel Hoare je napovedal včeraj v nekem govoru v svojem londonskem volilnem okraju Chelseji, da se bo še poleti pričela velika propaganda za vojno letalstvo in zaščito pred letalskimi napadi. Med drugim je sporočil, da se je doslej javilo pol milijona prostovoljcev skih sil general Vuillemin na povabilo nemškega letalskega ministra Göringa po 15. avgustu obiskal Nemčijo. Ameriški finančni minister v Franciji Pariz, 22. jul. h. Ameriški državni tajnik za finance Morgenthau je prispel v Bou-logne. Morgenthau bo prebil svoj oddih v Franciji in bo imel v prihodnjih dnevih razgovore z Bonnetom in Marchandeau-xom. za obrambo za zaščitno službo pred letalskimi napadi in da se javi skoro vsak mesec nadaljnjih 60.000 moških in žensk v ta namen. V Angliji je približno 5.000 šol za vežbanje osobja za zaščito pred letalnimi napadi, poleg tega pa še osrednja šola notranjega ministrstva za vodilne uradnike. Čim prej bodo razdelili po vsej državi okoli 40 milijonov plinskih mask. Samuel Hoare je ob tej priliki opozoril, da so posamezna pokrajinska mesta, kakor Nottingham in Birmingham. mnogo bolje organizirana za zaščito pred letalskimi napadi kakor glavno mesto. Pri tem je pohvalil posamezna industrijska podjetja, ki so izvežbala in organizirala svoje delavstvo. Z mnogimi važnimi podjetji se je vlada že načelno sporazumela o razdelitvi stroškov za zaščito pred letalskimi napadi. Pariško sporočilo cSR Zunanji minister Bonnet je informiral čsl. poslanika Osuskega » Novi razgovori v Londonu Pariz, 22. jul. o. Zunanji minister Bon-net je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega. katerega je podrobno obvestil o svojih razgovorih z lordom Halifaxom. Pri tej priliki mu je potrdil, da bo ostalo francosko in angleško stališče ki je bilo določeno na londonski konferenci meseca aprila in ki je prišlo kmalu nato 21. maja do javnega izraza, še nadalje neizpremenjeno. Obe vladi zasledujeta pozorno razvoj pogajanj češkoslovaške vlade o narodnostnem statutu z iskreno željo, da bi njegovo skorajšnje uveljavljenje prineslo zaželeno pomirjenje v srednji Evropi. „ . London, 22. julija, h. Kakor poročajo vsi londonski večerniki, je danes nemški poslanik v Londonu Birksen obiskal nun. predsednika Chamberlaina v zasebnem stanovanju in imel z njim tri četrt ure dolg razgovor. Državnika sta razpravljala o evropskem položaju s posebnim upoštevanjem sudetsko-nemškega vprašanja. Govorila sta skoraj izključno o zadevah, ki sta jih v ponedeljek obravnavala lord Halifax in Hitlerjev odposlanec kapetanWie-demann. Poslanik Birksen toval v Nemčijo, kjer bo ostal dalje časa na dopustu. Seveda bo pri tem poročal Hitlerju o vsebini današnjega razgovora s Chamberlainom. _ London. 22. jul. h. Tukaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so odgovorni faktorji v Pragi pod vzeli vse, da bi pogajanja o narodnostnih vprašanjih naglo napredovala do konca. Potrjuje se, da angl^ vlada v Pragi ni pritiskala, da bi češkoslovaška vlada dala še nove koncesije vsmislu zadnjih zahtev sudetsko-nemške stranke. Zanesljive vesti iz Pariza potrjujejo nasprotno, da so tako razgovori med ^dom Halifaxom s francoskimi državniki kakor posvetovanja poslanika Osuskega z lordom Halifaxom in Bonnetom potekla popolnoma prijateljsko in da so se odirali po medsebojnem razumevanju položaj m težkoče problemov, ki so v obravnavi. London, 22. jul. h. Kakor se zatrjuje, bo Henlein prihodnje dni spet prišel v London. Optimistično presojanje položaja London, 22. jul. o. »Daily Mail« je objavil daljše poročilo P°d naslovom »Hitler želi mir«, v katerem povoJjno presoja po- ložaj na češkoslovaškem. List navaja izjavo Bonneta po razgovoru s češkoslovaškim poslanikom Ossuskim, da je v splošnem položaju nastopil preokret. Ta sprememba je delno rezultat Wiedemannove misije v Londonu. Angleška in francoska vlada presojata resno Hitlerjeve obljube, ki jih je sporočil Halifaxu Po svojem oseb nem adjutantu. Tudi poročila iz Prage pravijo, da so se sudetski Nemci nekoliko pomirili. Značilen je optimizem v Berlinu. Poučeni krogi zatrjujejo, da je sedaj dana možnost za kompromis. Med Nemčijo tn češkoslovaško naj bi se sklenilo nekako premirje. Pariz, 22. JnL o. »Fiigaro« poroča, da je kampanja nemških listov proti češkoslovaški že docela prenehala. Hitler je imel v Monakovem posvete z glavnimi člani svojega kabineta fai Jh je obvestil o rezultatih Wiedemannove misije v Londonu. V Berlinu upajo, da bo sedaj Velika Britanija vplivala na Prago, naj popusti nasproti sudetskim Nemcem, če bodo izpolnjene zahteve, ki jäh je Wiedemann predložil Halifaxu, ni izključeno, da bo med češkoslovaiiko in Nemčijo za več let sklenjeno premirje, podobno onemu med Nemčijo in Poljsko. Simpatije ameriških Čehoslovakov New York, 22. jul AA. vNewyorgki Deo-nikc, ki izhaja tu v češčini, pše, da eo v Zedinjenih državah živeči Čehoslovaki zbrali 250.000 podpisov na listini, e katero izrekajo svoje simpatije češkoslovaški vladi. Podpise bodo v posebni knjigi slovesno izroSM delegaciji češkoslovaške mladine v osi. poslaništvu v Washingtonu. Veliki gozdni požari v Ameriki New Torte, 22 julija. AA. Veliki požari uničujejo gozdove in naselbine v državah Oregon, Washington in Kolumbiji. Vas Horslending je popolnoma pogorela. Požar grozi tudi veliki drevesnici v Homku, kjer vzgajajo 18 milijonov mladih drevesc. Trije ljudje v državi Oregon so se pri požarih smrtno ponesrečili Oblasti so prijele več požigaloea. - 2 -Naročnikom Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga odpotovala v Bukarešto na pogreb Brdo, 22. jul. AA. Nj. Vis knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala na pogreb rumunske kraljice Marije. V spremstvu Nj. Vis. kneza namestnik in kneginja Olge so minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divzijski general Nikola Hristič in upravnik dvora pehotni polkovnik Jovaa Leko. London, 22. jul. AA. Vojvoda Kentski je odpotoval v Bukarešto na pogreb pokojne rumunske kraljice Marije. Ankara. 22. jul. AA. Delegacija, k} bo ■zacstopaJa Turčijo pri pogrebu rumunske kraljice matere Marije, bo edeetevtla v «0-boto iz Carigrad« ? rušile©», Belagaeljo vodi zunanji »feister Ružij Arfti- član delegacije W ie tudi osebji Umik Remala Ata-tiitfesu Ì delegacijo t.« o4 potoval v Bukarešto tudi turški poslanik v Bukarešti, ki ee pravkar mudi v Carigradu na dopustu. S2, julija* p, Upravni odbor naše monopolske uprave je imel žalno sejo, na kateri je počastil spomin na pokojno rumunsko kfaljipo Mapi je, § it je je bila rumunski rq^nopelsfei upfavi odposlana sožalna brzojavka. Angleška In Italijanska mornarica v naših vodah Včeraj so prispele ita običajni obisk angleške vojne ladje v dalmatinske Itake - Obenem je prvič prišla na službenli obisk tudi italijanska vojna mornarica Split, 22. julija, o. Davi je priplulo v naše vode angleško sredozemsko vojno brodovje pod poveljstvom admirala Alfreda Dudleya Pounda. Brodovje se je že med potjo razdelilo, tako da je priplulo v vsako večjo luko po nekaj angleških ladij. Admiralska ladja, 31.000tonski dread-nought »Warspite«, je priplula v Split in je z njo prispel tudi admiral Dudley. Angleško vojno brodovje ostane v naših vodah do konca avgusta. čim se je angleška vojna ladja pojavila pred splitsko luko, je oddala običajno število strelov v pozdrav naši mornarici, na kar ji je odgovorila z več streli obalna baterija na Sustjepanu. Ko se je ladja vsi-drala v luki, je nanjo takoj odšel angleški konzul iz Sarajeva, ki se že od včeraj mudil v Splitu. Ob 10. dopoldne je angleškega admirala obiskal tudi poveljnik obalne komande kapetan bojnega broda Küster, ki mu je admiral Dudley pol ure pozneje vrnil obisk na naši vojni ladji »Krivošiji«. Ob 11. dopoldne se je admiral izkrcal in se odpeljal do banske palače, kier je bila častna četa naših mornarjev in velika množica ljudi, ki je admiralu priredila živahne ovacije. Admiral Dudley je pozdravil častno četo z našim pozdravom: »Po-mozi Bog, junaci!« V banski palači so ga sprejeli ban dr. Jablanovič, poveljnik divizije general Mihajlovič, župan dr. Bujié in ostali zastopniki splitskih oblasti. Pol ure pozneje so zastopniki naših oblasti vrnili admiralu obisk na dreadnoughtu. Popoldne je priplula v splitsko luko še topničarka »Aberdeen«, za jutri pa je napovedan prihod bolniške ladje »Maire« in transportne ladje »Relian«. Dubrovnik, 22. p. V Bcko Kotorsko je priplulo danes prvič na obisk italijansko vojno brodovje iz Taranta. Sestavljajo ga dreadnought »Cavour« in »Giulio Cesare« ter štirje veliki rušilci »Alfieri«. »Oriani«, »Carducci« in »Gioberti«. Vojnemu bro-dovju poveljuje admiral Riccardo, ki se je pripeljal v Boko z admiralsko ladjo »Cavour«. V Boki ostane italijansko vojno brodovje do nedelje, nakar odpluje proti šibeniku, kjer se bo prav tako ustavilo za tri dni. Bistvo angleške in francoske demokracije Tekme za Davisov pokat V evropskem finalu! Jugoslavija je včeraj v Bruslju dobila tretjo odločilno točko za zmago nad Belgijo Pariški »Temps« posveča ob obisku angleških snverenov v Franciji svoj običajni notranjepolitični uvodnik razmotrivanju o bistvu angleške in francoske demokracije pod naslovom: »Svoboda in tradicija«. Iz zanimive primerjave podajamo tu nekaj misli. Postala je že banalna ugotovitev, da je v Franciji prav tako kakor v Angliji demokracija neločljiva od parlamentarnega režima. Francozi smo v tem pogledu samo sledili naukom, ki so nam jih stoletja dajali naši sosedi onkraj Rokavskega preliva. Ako pa imamo mi smisel za parlamentarizem — pa. žal. ne vedno za njegovo najboljšo stran — moramo priznati Angležem v tem pogledu genij in tradicijo, potem -ko jim priznamo, da so demokraciji sploh dali življenje. Dejstvo je, da je Anglija svoj reprezentativni sistem izpopolnila do absolutne perfektnosti, drugo dejstvo pa je, da se ta popolnost ni dosegla brez pretresljajev. Tudi najboljši parlamentarni režim ima, kakor sploh vsaka človeška stvar, svoje napake; tudi on naletava na težkoče. na kaprice množic, na demagogijo ter na slaba dela tako zvane čiste politike, ki jih je često težko spraviti v Konferenca severnih držav v Kodanju Kodanj, 22. jul. w. Danes se je začela konferenca zunanjih ministrov severnih držav, ki bodo razpravljali o splošnem mednarodnem položaju, predvsem pa stališču sedmih držav, ki so brez alians, do ženevskega pakta in njegovega člena o sankcijah. O gospodarskih problemih bodo topot razpravljali samo mimogrede. Zunanji ministri severnih držav dr. Münch (Danska), Coth (Norveška), Sandler (Švedska) in H osti (Finska) bodo proučili stališče skandinavskih držav in Finske glede vseh perečih vprašanj in možnosti skupne akcije, ki je vsekakor že zagotovljena. Bruselj, 22. jul. w. Belgijski ministrski predsednik in zunanji minister Spaak je v torek odpotoval na konferenco severnih držav v Kodanj. Pred odhodom je zastopniku lista »Soir« izjavil, da vodi Belgija politiko neodvisnosti, ki pa se ne sme zamenjati z nameni za izolacijo. Belgija^hoče živeti z vsemi sosedi v dobrih odnošajih. Podpisniki pogodbe v Oslu bodo zavzeli stališče glede trenutnih nemirov v Evropi. Belgijski kralj v Dolomitih Milan, 22. jul. AA. Belgijski kralj Leopold III., ki se že nekaj dni mudi na planinah severne Italije, je napravil že več izletov v Dolomite. Med drugim se je po-vspel na nekaj visokih hribov, na katere je plezal tudi njegov pokojni oče Albert. Beck na oddihu v Gdansku Varšava, 22. jul. h. Zunanji minister Beck bo prebil svoj dopust v Gdansku in sicer pri tamošnjem diplomatskem zastopniku poljske republike. Žrtve letalskih napadov na Barcelono London, 22. julija, b. Po uradnem poročilu iz Barcelone je bilo pri 53 poslednjih letalskih napadih na Barcelono in bližnjo okolico ubitih 2118 ljudi, ranjenih pa 5430, dočim so bombe istočasno porušile 1253 hiš. Med ubitimi je okrog 1000 otrok ter nad 500 žensk. Albanski kraljevski par pride v ČSR Dubrovnik, 22. |ui. o. Albanski kralj :Rafael Urbinas pinx Anno 1518«. Strokovnjaki menijo, da gre res za doslej neznano sliko velikega mojstra. Ugotovili so neverjetno podotmost te ßlike Matere Božje z osrednjim delom velike Rafaelove slike v Louvru, ki je znana pod imenom Sv. Družina. Uvoz žita v Italijo Rim, 22. jul. AA. V prvih šestih mesecih so iz inozemstva uvozili v Italijo 80.708 ton žita v vrednosti 70.447.000 lir, dočim so ga uvozili v prvem poletju prejšnjega leta 1,455.000 v vrednosti 1.203,000.000 lir. splošnih načelih prosvetne politike bi morala priti ena osnovna šola na 10 km2, na Hrvatskem pa pride povprečno šele na 29 km*. So pa celo pokrajine, kjer je ena šola komaj na 70 do 90 km2. Posledica je, da se je število pismenih v desetletju 1921 do 1931 povečalo samo za 7%, torej niti za 1% letno. Nato nadaljuje list: »Pri takem stanju ne moremo biti zadovoljni s prosvetnimi prilikami, ki vladajo pri nas. Ne moremo se z njimi pomiriti. Vzbujajo nam skrbi, saj vemo, da je pismenost osnovni pogoj vsakega narodnega napredka.« O isti stvari razpravljajo tudi »Novosti« na osnovi statistike o ljudskem štetju L 1931. Takrat je bilo v savski banovini ugotovljenih 26% nepismenih. »Novosti« navajajo statistiko po srezih. Najmanjša nepismenost se je L 1931 izkazala v srezih Cabar z 8, Prelog z 9, Delnice z 11 in Ca-kovec z 12%, največja pa v srezih Slunj s 63, Donji Lapac z 61 m Gračac s 60% Srez Gospič je izkazal 41, Krapina 37, Sa-mobor 35, Rab 34, Karlovec 33, Sisek 29, Križevci 25, Osijek 24, Zagreb (okolica) 22, Varaždin 21, Krk 21, Klanjec 20, Crikveni-ca 18% itd. Še o Wiedemannovi misiji »Neue Zürcher Zeitimg« objavlja o misiji Hitlerjevega zaupnika Wiedemanna v Londonu dopis svojega berlinskega poročevalca, v katerem piše ta med drugim: »O bivanju Hitlerjevega adjutanta, stotnika Wiedemanna ne objavljajo tu niti vrste. V dobro informiranih krogih sodijo, da je pozornost, ki jo je nepričakovani nemški obisk v Londonu vzbudil, večja od pomena dogodka samega. Seveda ni majhna stvar, ako Hitlerjev zaupnik poišče angleškega zunanjega ministra za razgovor na štiri oči. V nasprotju s svoječasnimi obiski sira Johna Simona in lorda Hali-faxa v Berlinu ter glede na izostali nemški odgovor na znano lansko vprašalno polo angleške vlade pa se sme reči, da kaže sedaj Hitler večjo naklonjenost do naporov angleške vlade za izboljšanje mednarodnega položaja. Več ko toliko najbrž ne moremo reči. Točno je predvsem, da ni stotnik Wiedemann odnesel s seboj v London nobene posebne Hitlerjeve poslanice angleški vladi. Slo je v glavnem le za izmenjavo misli brez določenega predmeta razgovorov, torej le za kratko epizodo, ki utegne biti kmalu pozabljena.« Mladina JNS v konjiškem srezu Preteklo soboto je bil v Konjicah občni zbor ta mošnje krajevne organizacije O JNS za občino Konjice. V nedeljo so bili ustanovni občni zbori OJNS v Zrečah, v Stranicah in v Vitanju. Obširnejše poročilo o njih bomo še prinesli. V nedeljo 24. t_ m. bosta ustanovna občna zbora krajevnih mladinskih organizacij JNS ob 13. pri Valandu v Loéah in ob 15. pri Ranklu v Pobreiah. Obeh se bo udeležil delegat banoviskega odbora iz Ljubljane. V nedeljo 7. avgusta bo sreska mladinska organizacija priredila v Konicah javno mladinsko zborovanje, na katerega opozarja že sedaj. že vodila s 7:6, pa sta spet izenačila Belgijca na 7:7, pa so spet Jugosioveni prešli v vodstvo z 8:7, dokler slednjič le niso ušli in dobili ta set z 10:8. S to zmago si je Jugoslavija priborila tretjo odločilno točko v evropskem polfi-nalu za Davisov pokal in se kvalificirala za evropski finale. Jutri bodo igrali še preostala dva sing-la, v katerih bosta najbrže, ker nista več pomembna, igrala Kukuljevič in Mitič. Nemčija : Francija 2:0 Berlin, 22. julija. Na igriščih kluba Rot-Weiss v Berlinu se je danes začel drugi evropski polfinale v tekmah za Davisov pokal med Nemčijo in Francijo. V prvem singlu je igral Henkel proti Francozu Petri in zmagal. Prva zmaga .je padla v štirih setih s 4:6, 6:1, 11:9 in 6:2. V drugem singlu je igral Metaxa proti Destremauxiu in tudi zmagal e 6:4. 7:5, 5:7, 5:7 in 6:3. Nemčija vodi torej po prvem dneva 2:0. Smrt zaslužnega hrvatskega novinarja Zagreb, 22. jul. o. Po dolgotrajni bolezni je umrl v Zagrebu znani hrvatski novinar, publicist, esejist in dramatik Mirko Dečak. Dosegel je starost 58 let. Bolehal je cedo desetletje in je moral v tem času opustiti svoje redakcijsko in književno delo. Pokojnik je bil po rodu Zagrebčan. Študiral je na univerzah v Curihu in Parizu, nato pa se je pričel baviti z novinstvom. Ustanovil je več listov, med njimi tudi zagrebške »Novosti«, ki jih je 5 let urejeval. »Norosti« so bile prvi neodvisni informativni dnevnik na Hrvatskem. Nato je bil urednik predvojnih »Malih novin«, ustanovil je humoristične »Koprive«, sourejeval osješki »Hrvatski list«, sodeloval pri »Jutarnjem listu« iin »Obzoru« ter končno urejeval tudi zagrebški »Večer«. Nekaj časa je bil dramaturg v osješkem gledališču, zagrebško in druga gledališča v državi kakor tudi v tujini pa so ponovno uprizorila razna njegova dela. Dečaka smatrajo za ustanovitelja modernega novinstva na Hrvatskem. Premestitve učiteljev Beograd, 22. julija, p. Na lastno prošnjo so bili premeščeni učitelji in učiteljice Srečka Cijak iz Martjancev v Mursko Soboto, Josip in Josipina Mislej s Stare Ceste v Kamnico, Dora Martelanc iz št. Vida pri Grobetoem v Limbuš, Terezija Gajster iz Zavrča v Hajdino, Karlina Hribe rnik iz Jareminev Hajdino, Angela Gospoda rič iz Podgorja v Šmarje, Janko Knapič iz Radencev v Šmarje, Anton Hvale iz Trnja v Artiče, Marija Tavzea iz Lipe v Bianco, Marija Klančnik iz Kamnice v Kapelo, Amalija Uršič od Sv. Križa v Griže, Alfred žehelj iz Mute v Gornji grad, Marija Seručar iz Stranjic v Konjice, Anton Podvršnik iz Skomarij ▼ ŽTeče, Angela Kunstler iz Polšnika v Cerklje, Terezija šorn z Brda v Predos-Ije, Marija Urbajs iz črešnjevca v Hrastnik, Marija Izlakar iz Trbovelj v Šmartno, Ana in Marija Učakar od Sv. Križa v Gornje Pirniče, Avguština Klemente iz Brežic v Dobrovo, Franc Belin iz Ligojna na Drenov grič in Josip Zakrajšek z Blatne Brezovice v Notranje Gorice. Iz sodne službe Beograd, 22. jul. AA. Na lastno prošnjo je upokojen dr. Robert Ogorevc, sodnik apelacijskega sodišča v 3/1 v Ljubljani. Ljubljanski profesorji na češkoslovaškem Praga, 22. jul. AA. 30 profesorjev iz Ljubljane, ki so na potovanju po Češkoslovaški, je včeraj obiskalo T urno v na severnem Češkem. Zastopniki oblasti kakor tudi prebivalstvo so priredili jugoslovenekim gostom prisrčen sprejem. Otvoritev nemškega prometnega urada v Zagrebu Zagreb, 22. jul. o. Nocoj so na Zrinjevcu slovesno otvorili nemški potniški urad. Otvoritvi eo prieostvovaii nemški poslanik Herren, nemški generalni konzul Franc Neuhaùsen, ki je za narodne socialiste v Jugoslaviji Hitlerjev pooblaščenec, direktor nemškega turističnega urada Winter ter v zastopstva naših oblasti podban dr. Mi-haldžič, župan dr. Peičič, armijski general Jurišič in drugi. Pri otvoritvi je mei generalni konzul Neuhausen govor, v katerem se ie zahvalil jugoslovenskim oblastem za ustrežljivost in izrazil upanje da ee bo tujski promet med Nemčijo in Jugoslavijo lepo razvil. Poslopje na Zrinjevcu, v katerem je novi urad, eo nemške oblasti kupile za 4 in pol milijona dinarjev. Poslopje je zelo reprezentativno in bodo v njem uredil; tudi prostore za nemški konzulat ter ostale nemške ustanove v Zagrebu. Predsednik egiptske v Londonu London, 22. jul. AA. Predsednik egiptske vlade Mahmud paša, ki je prispel v London na uraden obisk, se je včeraj sestal z min. predsednikom Chamberlai-nom, jutri pa se bo z lordom Halifa-xom. Kolikor se je moglo zvedeti, se bodo razgovarjali o raznih vprašanjih, ki se tičejo Anglije in Egipta. Nizozemska prestolonasled-nica v Nemčiji Haag, 22. jul. AA. Prestoionsalednica Julijana in princ Bernhard sta včeraj s hčerko princesinjo Beatrice zapustila z avtomobilom dvorec Seydyk in odpotovala v Nemčijo, kjer bosta nekaj časa prebila na letovišču. Najbrže tosta odšla v Heiligendamm na obali Baltiškega morja. Zagrebška: Oblačno, ponekod deževno. Dunajska: Oblačno, soparno in morda nevihte. Naši kraji in ljudje Otvoritev mednarodne razstave letečih modelov Prihod komandanta našega vojnega letalstva — Izjava inž. Sondermajerja Danes ob 9. se bo na aerodromu s svečano otvoritvijo pričela I. mednarodna tekma letečih modelov. Včeraj ob 8.30 je na letališču pristalo mogočno vojaško letalo, 5 katerim je iz Zagreba pns-pel komandant vojnega letalstva, armijski general Dušan Simovič. Komandanta sta pozdravila polkovnik Živ a novic, komandant brigade iz Zagreba, in polkovnik Jovanovič, šef civilnega oddelka letalskega poveljstva, nato pa še predsednikov namestnik Aerokluba, ini. Tadija Sondermajer s člani prireditvenega odbora in s šefom letalske postaje dr. Sta-netom Rapetom. Generai! Simovič si je ogledal modele posameznih ekip in se pozdravil z njihovimi vodji. Ob 9. se je športna komisija sestala k •eji. da pregleda modele. V komisiji so zastopane vse države, ki se udeležujejo tekmovanja. Načeluje ji inž. Sondermajer kot predstavnik Jugoslavije, člani pa so A. P. Thurston ("Anglija), Bretislav Semrad (Češkoslovaška), Claud Bregue (Francija), Abdel Maguid Mustafa Omar (Egipt), L. Hii-mer ter Hiiltl (Madžarska). O.O.C. Messner (Švica) in John Zaic (Amerika). Slučaj je nanesel. da zastopa Združene države Slovenec, rojen v Ameriki, ki pa že leto dni biva pri snrojih starših v Šiški. John Zaic je star šele 24 let, a je zelo dober mode-fjer in so se naši tekmovalci te dni mnogo naučili od njega. Nastopil bo s štirimi modeli, ki so se pri vajah odlično izkazali Vsaka ekipa bo sodelovala z največ po 12 modeli. Koliko pozornosti posvečajo v drugih državah temu siportu, nam najbolj nazorno kaže primer Egipčanov. Njihova ekipa je štela 5 članov, a 3 so na poti oboleli in so ostali v Grčiji. Oba člana, ki sta prispela v Ljubljano, sta mlada inženjer-ja, asistenta na politehnični šoli v Kairu. Z Mustafo Omarjem, ki je vodja ekipe, je še Aziz Soliman. Ker sta mislila, da sama ne bosta pripuščena k tekmovanju, sta pustila modele v Grčiji, a ko sta v Ljubljani izvedela, da bosta lahko tekmovala, sta z vso vnemo začela izdelovati modele. ČSR je zastopana s 4 tekmovalci (z 12 modeli), Madžarska s 3 — vodja ekipe je Tatarek iz Budimpešte — Francija s 3, Anglija s 4, Nemčija s 6 (z 12 modeli) — vodja ekipe jc Franc Alexander — Švica s 3. Naša ekipa, ki jo vodi cand inž. Radko Mikulič iz Zagreba, šteje 21 članov in bo nastopila z 12 modeli, ki so bili skrbno izbrani na podlagi rezultatov, doseženih na vežbah v teku zadnjih dveh dni. Dva izmed teh modelov odpadeta na beograjski osrednji odbor, na oblastna odbora Niš in Ljubljana po 1, na Zagreb pa 8. Čeprav sodelujejo na tekmi najboljši inozemski strokovnjaki v tej aviatični panogi, kakršni so Nemci, Angleži in Čehoslovaki, vlada v jiaši ekipi vendar optimistično razpoloženje. Naši modeljerji so v najlepši formi, in če ne bo kakšne višje sile, lahko računajo na zelo dober uspeh. Če bo naši ekipi pripadel kraljev pokal, bo šla še na mednarodno tekmo, ki se bo 31. t. m. vršila v Parizu za pokal lorda Wakefielda. Modeli, ki nastopajo, so leteli že nad 200 sekund. Jugoslovenski rekord znaša 204 sekunde, dosege! pa ga je mladi Zagrebčan Proha-ska. V svobodni kategoriji . ima rekord Emil Fresi iz Zagreba, prav tako je doslej v Zagrebu ostal rekord za preleteno razdaljo, ki ga je dosegel Mišo Bermfest (1050 m). — Francoski tekmovalci so se včeraj ob 17. poklonili pred Napoleonovim rn Vodnikovim spomenikom. Pred prireditvijo je predsednikov namestnik našega Aerokluba inž. Tadija Sondermajer. ki je obenem podpredsednik FAI. sprejel novinarje in jim dal naslednjo izjavo o delu, ki ga je opravila športna komisija na svoji prvi seji, in o izgledih tekmovanja: Na dnevnem redu je bilo konstituiranje športne komisije, volitev žirije, volitev tehnične komisije, verifikacija polno-močij tekmovalcev ter določitev startnega in tehničnega reda. Na moj predlog so bi- li v žirijo izbrani gg. Thurston (Anglija), Bengsch (Nemčija), Hiiltl (Madžarska), Bregue (Francija) in Semrad (ČSR). Pri vo-litvi smo se ozirali na število modelov, s katerim je kakšna ekipa zastopana. Jugoslavija iz razumljivih razlogov kurtoazije ni reflektirala na mesto v žiriji. Čisto tehnične posle, ki jih nalaga organizacija taksne prireditve — startna silužba, merjenje razdalje in časa, računanje točk — je prevzela strokovna komisija, v kateri so številni strokovnjaki, člani našega Aerokluba, v vsakem odseku te komisije pa je zaradi kontrole še po en član mednarodne žirije. Pokal Nj. Vel. kralja Petra II. bo pripadel Aeroklubu tiste države, katere ekipa bo dosegla največje število točk. Vsaka ekipa bo po končani tekmi zbrala vse točke svojih najboljših modelov — največ 6 po številu — in sicer za doseženo razdaljo in doseženi čas. Čas se računa od starta do trenutka, ko model aterira ali izgine športni komisiji izpred oči. Vsaka sekunda v letenju velja 5 točk, razdalja pa se računa, brez ozira na pot, ki jo je model preletel v krivi liniji, v ravni črti od starta, do kraja ateracije. Vsak meter velja eno točko. Prijavljenih je 86 modelov z 48 tekmovalci, ki zastopajo 11 raznih narodn. Vsak model ima pravico, da starta šestkrat, in sicer trikrat iz roke, trikrat pa z zemlje. Na ta način bo okrog 500 startov v teh dveh dneh. Če povprečno računamo za vsak start po 2 minuti, nam bo dala tekma okrog 20 ur intezivnega dela. Vreme bo pri tem igralo važno vlogo. Če bo lepo, bo vse potekalo naglo in dobro, a če bo vreme nagajalo, ima športna komisija pravico, da termin podaljša in ukrene vse potrebno, kakor bo zahtevala situacija. Težko je dajati kakšne prognoze, zakaj večina držav sodeluje s kompletnimi, bri-ljantnimi ekipami ter z lepimi, dovršenimi modeli. Velika udeležba tekmovalcev, dejstvo, da je zastopanih toliko držav, pozornost. ki so jo naši prireditvi poverili narodi v Evropi in onkraj njenih meja — vse to nam je dokaz, da je tekmo priklicala živa potreba in da je bila pobuda, ki jo je sprožil naš Aeroklub, zelo posrečena. Zanimivo je n. pr., da je angleški Aeroklub posla svojo ekipo z denarno podporo, ki mu jo je dal na razpolago lord Wa-kefield. Kakor je izjavil on sam, je storil to v znak spoštovanja in hvaležnosti do našega mladega kralja, ki je s poklonitvi-jo pokala omogočil mladini vseh držav, da se živeje zanima za razvoj aviacije. Lord Wakefield je prav tako daroval poseben pokal, da s tem izpriča svoje simpatije do našega naroda in države. V sokolsko Ribnico pojdemo jutri Javni telovadni nastop v Ribnici bo ena največjih letošnjih sokolskih prireditev na Dolenjskem. Za nastop se ribniški Sokoli pripravljajo z vso vnemo .čeprav brez vsake hrupne reklame. Svoje sokolsko in nacionalno delo so že od nekdaj vajeni opravljati samostojno, brez tuje pomoči. Tako ustvaril svoj znameniti ribniški slog. Ta slog pa ne apostrofira le poznanega ribniškega humorja, temveč je vse globlje zasidran v naši kulturi. Iz tega okolja so izšli naši največji duhovi: Gallus-Petelin, Trubar, celo Prešern si je tu kot enajst in dvanajstleten deček bistril duha. da ne Sokolski dom v Ribnici «k po dograditvi pred šestimi leti. Sedaj je prostor okrog doma lepo urejen in stoji pred domom ob cesti tudi spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru L, ki so ga odkrili L 1936. so si z lastnim delom in žrtvami pred šestimi leti postavili impozanten dom, kakršnih je malo po naših krajih. In to v časih, ko so povsod drugod jadikovali zgolj o krizi. Gostom, ki bodo v nedeljo pohiteli v Ribnico, bodo domačini posvetili vso pozornost. Poleg poseta sokolske prireditve bodo imeli priliko spoznati mnogo zanimivosti Ribnice in bližnje okolice, znane ne le po suhi robi, temveč prav toliko po sarao-niklosti duha, ki si je v slovenski kulturi omenjamo Številnih sodobnikov,, ki po naši domovini kot kulturno pomembni možje razširjajo slavo Ribnice in ribniške doline. Brez dvoma je Ribnica od vseh naših krajev, ki imajo neposredno železniško zvezo s slovenskim središčem, bila po meščanstvu najmanj vplivana, kar priča o duhovni zrelosti in gospodarski samostojnosti Ribničana. Zato odločimo za naš nedeljski izlet: gremo v Ribnico, pogledat kaj delajo ribniški Sokoli. Zdravo! Plenilci zidanic pod ključem Sermškim orožnikom se je zahvaliti, da bosta Semič in okolica spet mirneje spala Semič. 22. julija Ze nekaj let so v Semiču in okolici požigi, vlomi in tatvine na dnevnem redu. Posebno zadnje čase so se vlomi množili in crožništvo kljub vsej budnosti ni moglo priti zlikovcem na sled. Obstajal je sum, da je bila na delu večja družba, ki je imela zavetje in odjemalce pri uglednejših osebah. Pretekli teden pa ee je orožnikom posrečilo razkriti in polovitj vrsto ljubiteljev tujega blaga. So to že večkrat kaznovani Mar- tin Luikežič, Alojz Smrekar, Franc Volk in Jakša, katerih vodji pa sta bila zviti Alojz Stefan in njegova žena. Poleg navedenih je bilo aretiranih več bogatih posestnikov, ki so bilj njihovi stalni odjemalci in zavetniki. Največjo tatvino so izvršili pred dvema letoma na škodo državnih železnic, kjer so ukradli dvoje gonilnih jermenov iz vodovodne črpalke v Rožnem dolu v vrednosti 600 djn. Drugi večji vlom so izvršili v zidanico g. Peča ver ja. predsednika občine, ter mu J0L10 NE1NL Vam nudi: v SPECI J ALNO TURŠKO KA03 --novo, izvrstno mešanico za Vašo turško kavo. i/s kg Din 16.—. Danes jo začnemo uporabljati in Vi ji boste ostali zvesti. odnesli okrog 800 1 vina. Za tem so se vrstile tatvine in vlomi po večinj 6amo v zidanice. Kradü so vse, največ pa vino, žganje, suho meso, mast in perutnino. Doslej jim je dokazanih okrog 20 Vlomov. Blago so razpečavali do Novega mesta, Toplic in Črnomlja. Ves Semič si bo pošteno oddahnil, če bodo nepridipravi občutno kaznovani in čim dalje časa ostali za zapahi, saj smo s strahom pričakovali jeseni, ko ee spet napolnijo zidanice in kašče. Nekateri, zlasti siro-mašnejši kmetje so bili brez pijače, me®a in masti vse leto. ker so jim bili vse odnesli vlomilci stvuje z njenimi dragimi roditelji in sestrico Danico, ki jih je tako nepričakovano zadel hud udarec. Predrage Mace ne bomo nikdar pozabili. Ohranili ji bomo čist in ljub sokolski spomin! Svojcem iskreno sožalje! Proslava na Pohorju 201etnico kraljevine Jugoslavije bo proslavila slovenjebistriška podružnica SPD pri Sv. Treh kraljih na Pohorju v nedeljo 31. t. m. Pri proslavi sodelujejo vsa slovenjebistriška društva in organizacije. Na tem velikem pohorskem shodu bo odkrita na Planinskem domu spominska plošča. V gozdni kapelici pa bosta blagoslovljena kipa sv. Cirila in Metoda. Ta Ciril-Metodova kapelica bo vsakoletni cilj narodnih planincev za njun god. Na predvečer bo kresovanje pri CiriL Metodovi kapeli, nato razsvetljava Planinskega doma ter velike gotske cerkve Sv. Treh kraljev na Pohorju. V nedeljo bo v cerkvi sv. maša, pri kateri poje pevsko društvo »Lipa« iz Slovenske Bistrice. Po maši bo blagoslovitev CiriLMetodove kapelice, pred domom pa odkritje spominske plošče ter velik šesti pohorski shod. Pri tem pohorskem shodu sodelujejo pevska društva ter godba na pihala. Ta planinska proslava 201etnice Jugoslavije bo pač največja narodna prireditev na našem zelenem Pohorju. Zadnja pot zgledne Sokoličice Konjice, 22. julija. V sredo popoldne smo položili na mariborskem pokopališču poleg njene stare mamice k večnemu počitku našo nepozabno hčerko konjiškega postajnega načelnika g. Sajovica, sestrico Maco Sajovičevo. Pred mrtvašnico na pobreškem pokopališču se je zbrala velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev občespoštovane rodbine Sajovičeve. Močna deputacija konjiškega Sokola s praporom se je pripeljala s posebnim avtobusom, da se udeleži pogreba svoje drage Sokolice naraščajnice. Mariborski Sokol je poslal naraščajski prapor, katerega je spremljalo lepo število naraščaj-nikov v krojih in naraščajnic. Iz Konjic je prišlo tudi veliko število prijateljev z avtomobili in z vlakom. Velika udeležba je pričala, kako je bila pokojna Maca priljubljena. Po pogrebnih molitvah pied mrtvaško lopo se je formiral sprevod. Na čelu je bil prapor Sokola iz Konjic s častnim spremstvom, za njim krasen venec konjiškega Sokola z dolgim svilenim trakom v narodnih barvah, nato naraščajski prapor iz Maribora, naraščajniki v krojih, članice in člani v civilu z znaki, zatem zelo mnogo naraščajnic, naraščajnikov in dece z znaki. 14 krasnih vencev in nad 20 lepih šopkov je nosila sokolska mladina. Za krsto so stopali nesrečni roditelji in ostalo sorodstvo, za njimi pa dolga vrsta prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu se je poslovila od vrle Sokolice naraščajnice in dobre prijateljice naraščajnica Hed-vika Peničeva iz Konjic. V imenu Sokola iz Konjic je izpregovoril v slovo odlični Sokolici naraščajnici član uprave Žagar Ciril. Sokolsko društvo je zadel hud udarec z izgubo ene izmed najboljših in najbolj vnetih Sokoličic. Pokojna Maca je bila deset let aktivna sokolska delavka, najprej med sokolsko deco in potem med sokol-skim naraščajem. Vsako leto je nastopala in pokazala, da je bila zgledna Sokolica. Vsi pripadniki konjiškega Sokola so jo prisrčno ljubili kot ljubko, odkritosrčno deklico. Ves napredni živelj iskreno eoču- Nenavaden dinarski kovanec Kamnik, 22. julija V neki kamniški gostilni je gost slučajno zapazil, da jnia dinarski kovanec, ki ga je držal v roki. na obeh 6traneh kraljevo podobo. Takoi ie pomislil, da gre za faIzitikat, po natančnejšem opazovanju nenavadnega dinarja pa je ugotovil, da je sestavljen iz dveh polovic, ki sta skrbno zvarjeni, tako da na prvi pogled novi kovanec ne zbuja nobene sumnje. Neznani falzifikator je moral pri dveh novcih skrbno izpiliti ono polovico dinarskega kovanca, kj ima številko, in ju potem lepo zvariti, tako da ima novec isto debelino in težo kot vsak dinarski kovanec. Zdaj pa je vprašanje, čemu je žrtvoval toliko časa in truda, da je iz dveh dinarskih kovancev napravil enega, ki ima na obeh straneh kraljevo podobo. To ne bo težavno uganiti. Po deželi še vedno radi iarajo za denar tako, da mečejo novce v zrak. Enemu igralcu pripadejo novci s številko na gornji strani, drugemu pa novci s podobo. Nepoštenjak, ki si je preskrbel dva dinarska kovanca, enega s številko, drugega pa s kraljevo podobo na obeh straneh, bo pri igri v vsakem primeru dobil, ker nasprotniku niti na mjseJ ne bo prišlo da se kdo poslužuje tako prebrisanih trikov pri igri. Vsak to sebi pripisoval smolo, nasprotniku pa srečo v igri. Lastnik tega nenavadnega dinarja je gotovo opeharil pri igri več svoiih tovarišev, potem pa ea le po pomoti oddal. Novec je krožil po kamniškem okraju, dokler ga ni nekdo slučajno vrtel v roki in odkril njego-vo tajnost. Tak novec pa tudi lahko igra usodno viogo pri žrebanju, če je v rokah nepoótanjaka. Le pomislimo, da pri nogometnih tekmah vedno odločuje žreb, kdo bo izbiral strani, pa tudi ob raznih drugih prilikah sc ljudje radi zatekajo k žrebu. Nepoštenjak. lastnik takih sestavljenih dinarjev, bo imel vedno srečo v žrebanju, človek mora biti res na vseh straneh previden, da dc pade v roke prebrisanim sleparjem, ki vedno najdejo nove trike, da se okoristijo z lahkovernostjo in zaupanjem drugih ljudi. Nove izkopanine pri Toplicah Dolenjske Toplice, 22. julija. Mnoge izkopanine iz pradavnih dni pričajo, da so bile Dolenjske Toplice kakor tudi bližna okolica že v najstarodavnejši dobi obljudene. Mnogo zanimivih predmetov iz kamene in poznejše dobe je izkopal na raznih krajih neposredne topliške okolice zdaj že pokojni zgodovüwr-samo-uk Pečnik. Ti predmeti so zdaj v ljubljanskem muzeju in drugod. Mnogo je kopala tod okoli v predvojnih letih vojvod ka Meklenburška, ki je pa odnesla vse važne izkopanine v tujino. Zgodovinar profesor Walter Schmid je pred dvema letoma našel v bližini razvalin starodavnega samostana na Cvingerju nad Meni-ško vasjo naselbino prastarih tukajšnjih prebivalcev. Da hrani topliška okolica v svoji zemlji še mnogo predmetov iz najstarejše dobe, dokazujejo zadnje izkopanine, ko se je lotil kopanja kopališki gost, zobni tehnik iz Gorice, ter izkopal tri sulice, dve vojni sekiri, in en dobro ohranjen lonec, med tem ko se je drugi lonec po nesreči razbil, vendar pa tako, da ga bo možno sestaviti. Pri strokovnem pregledu kraja je opaziti še več grabelj, v katerih utegne biti zakopanih mnogo zanimivosti iz zgodovinsko važnih predmetov. Zato bi bilo priporočati, da bi se ta okolica st rokovnjaško preiskala in prekopala. Kupuj domače blago ! Ob dvajsetletnici dohrovoljskega polka majorja Blagotiča v čeljabinsku Pred dnevi so se v Beogradu zbrali ob 20-letnici dobrovoljci polka »majorja Blagotiča« iz Celja-binska. Ker nam je znano, da je bila v tem polku tudi četa slovenskih vojakov in več oficirjev, smo se obrnili na enega izmed njih, ki nam je o polku in o tedanjih prilikah napisal naslednje. Jugoslovenski dobrovoljci, ki so se zbirali od druge polovice 1915. dalje v Odesi v srbskem korpusu, oziroma korpusu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor se je pozneje imenoval, so se po veliki ruski revoluciji napotili na daljno pot v Solun preko Mur-mana ter po Severnem morju in preko Daljnega vzhoda. Po tej evakuaciji glavnih jugoslovenskih skupin je ostalo v Rusiji de mnogo Jugoslovenov, dobrovoljcev in vojnih ujetnikov. V Odesi je ostal še tako imenovani dopunski bataljon pod vodstvom Svet. Marinkoviča, ki se je obenem s ta-j mošnjim gen. konzulom Milankovičem tik pred zavzetje Ukrajine po Nemcih odpeljal v Samaro ob Volgi. Istočasno z dopunskim bataljonom so se pomikale iz Kijeva in Ukrajine češkoslovaške dobrovoljske legije, ki so se po brezuspešnem poskusu navdušiti razpadajočo rusko vojsko z veliko zmago pri Zborovu morale umakniti pred nastopajočimi Nemci. S Čehoslovaki so bežali ruski polki, ki so uganjali v podivjanosti najogabnejša dejanja. Medtem so se v novembru 1927. polastili v Rusiji vlade boljševiki, ki so morali v Brestu Litovskemu skleniti z Nemci mir, ker niso imeli vojske, s katero bi se jim mogli v bran postaviti. Masaryk, ki je bil takrat v Kijevu, se je trudil rešiti legionarie takega razkroja, kakršen je dole tel miß jonsko rusko vojsko, zato so böe češkoslovaške legije ob priliki razglasitve demo- bilizacije ruske vojske v januarju 1918. proglašene za avtonomni del francoske vojske. Cehi so s tem obenem opustili misel bojevati se proti osrednjim državam na ruskem ozemlju ter sklenili odpotovati na francosko bojišče. Priti takrat iz Rusije v Francijo, pa je bilo silno težavno. Proge so bile prenapolnjene po domov se vračajoči ruski vojski, poleg tega pa so se bili boji že na vseh koncih Rusije. Na dnevnem redu so bili upori in prevrati najrazličnejših barv. Sovjeti so vedno iskali konfliktov z legionarji ter zahtevali, da morajo dobrovoljci odložiti orožje. Vlaki s Cehi in Jugosloveni so se počasi pomikali proti vzhodu, ker so med potjo sre-čavali polno vlakov z avstroogrsklmi in nemškimi ujetniki, ki so jih boljševiki osvobodili, da bi doma spopolnili svoje polke. Naši dobrovoljci so skušali vse ujetnike Slovane pridobiti zase ter Jih zadržati v svojih edinicah kot dobrovoljce, zaradi česar je prišlo dostikrat do konfliktov. Iz teh ljudi so se pričele organizirati nove dobrovoljske edinice, oziroma so se povečale prejšnje skupine. Cehi so zbrali na ta način preko 60 tisoč mož, Poljaki do 30 tisoč, Jugosloveni pa so aforrmrali poleg drugih manjših edinic dva nova polka in sicer v Čeljabinsku polk Srbov, Hrvatov in Slovencev »majorja Blagotiča« in v Tomsku Prvi jugoslovenski polk »Matije Gubca«. Ker so sovjetske oblasti delale Cehom na poti proti Vfeufivostoku vedno večje neprilike in zahtevale od nj!h Izročitev orožja, je nastalo od Penze pa tja do Vladivostok«, na prostranstvu preko 8 tisoč km nešteto partizanskih front. To je bilo v začetku julija 1918., ko je podpolk. Vojcehovski kot prvi s 3. čehosl. polkom zasedel mesto Celja-binsk. Z velikimi žrtvami in neverjetno vztrajnostjo se je Cehom in drugim dobro-voljcem poerečOo v 4 mesecih zasesti vse prostranstvo od Volge pa tja do Wadfro- Oklopni vlak »Orlik« čsL legkmarjev stoka. Manj« odredi naših dobrovoljcev ao često pomagali k zmagam Cehoslovakov. Tako na primer se je odlikoval bataljon Srbov pri zavzetju Samare pod vodstvom žarka Magaraševiča iz Srema. Pri »avzetju mesta Kazanj se je odlikoval poJeg Cehov to ruskih prostovoljcev major Blagotič pod vodstvom ruskega polkovnika V.O. Kapel ja s svojim odredom. Veliki zlati zakladi v vrednosti šeststo milijonov rublje*, katere ao imeli boljševiki priparvljene kot vojno odškodnino za Nemce, so prišli v roke zmagovalcev, ki so to zlato izroSfi pozneje 7^/SfliCTii sibirski vladi v Omsku. V čeljabinsku so naši dobrovoljci imenovali na novo ustanovljeni polk v čast padlemu junaku »polk majorja Blagotiča«. Polk sta pričela organizirati kapetanVaj-zec to podporočnik Janko Kovačevié. Dobrovoljce so zbirali v namenu, da jih kot redno, disciplinirano vojsko pripeljejo iz Rusije domo«. Mnogi niao verjeli, da se bo kmalu posodila svobodna država Jugoslavija, dogodki so se vrstili prehitro, zato je bila orientacija še za izobraženca večkrat pretežka. Naši preprosti fantje so se opredelili po naravnem nagemu navadno tja, od koder so si največ obetali in kjer so od njih najmanj zahtevah. Ko je prispela vest o Jugoslaviji tudi v Sibirijo, je bila želja vseh: Nič več vojske in čimprej domovi Te želje pa voditelji niso vedno znafi to mogli izkoristiti tako, da bi se vsi drobci naše krvi na razburkanih tleh onemogle Rusije združili v zdravo, vojaško telo, ki U ga pripeljali domovini v naročje. Organizatorji bi bili radi predvsem dobili zvezo z osvobojeno domovino, ki bi gotovo storila potrebne korake, da bi svoje ljudi prepeljala domov. Skrbeti je bilo treba posebno za naše invalide, za katere sta se prizadevala zlastt kapetan Božič in dr. N. Petrovič, ki sta prišla o božiču v Vladivo- tara vse potrebno OBIŠČITE POSTOJNSKO JAMO (Postojna pri Trstu in Opatiji, Italija) Največje podzemsko čudo sveta, razsvetljava. Odprto vse leto. Poslužite se ugodnosti hotelskih in bencinskih bonov ter znižan voznin na železnicah Motorna železnica. Mli Ai. u AUl.i P^/diKtéa; «EN IT', Petra Kocičd b r. 6, B e ograd * in vse tujskoprometne pisarne Domače vesti * Obisk madžarskih novinarjev. Ker je na Madžarskem vedno večje zanimanje za naša morska letovišča, bo v kratkem večja skupina madžarskih novinarjev, urednikov vseh večjih madžarskih listov, prispela v našo državo, da sj ogleda obmorska in tudi druga letovišča. S pamikom po Dunavu se bodo pripeljali madžarski novinarji iz Budimpešte 5. avgusta v Beograd, potem pa bodo preko Sarajeva odpotovali v Dubrovnik. 17. avgusta bodo v Splitu, potem pa obiščejo Sušak, Ljubljano in Bled. * Dvojni jubilej novinarja Ernesta Lefko-vi-éa. Znani beo2rajski novinar Ernest Lef-kovič, popularni »Lefika«, slavi dvojni jubilej: 50 let starosti in 30 let novinarskega deda. Do leta 1921. je deloval kot urednik raznih manjših listov na Madžarskem, v burnih dneh leta 1921. pa je prišel v Beograd in dopisuje od tam madžarskim listom v Novem Sadu in Somtoru. Kot človek odprtega srca in velike ua!užnostj si je Lefko-vič pridobil v Beogradu simpatije vseh svojih poklicnih tovarišev. Vse težave stanu prenaša z dobro voljo iir mlajšim ie za vzor dobrega tovarištva. + Diplomiran je bil na kr. umetniški akademiji v Zagrebu ljubljanski rojak, mladi, talentirani slikar g. Evgen Sajovic. Čestitamo! + Direktna zračna proga Beograd — Ljubljana. Po želji gospodarskih krogov uvaja uprava Aerolduba s ponedeljkom 25. t. m. direktno zračno zvezo Beograd — Ljub bljana. Letala bodo od 25. t. m odhajala iz Beograda ob 16.55, v Zagrebu bodo ob 1S.25. v Ljubljani pa bodo pristajala ob 19. Iz Ljubljane bodo leteli avioni vsako jutro ob 8., iz Zagreba ob 8.35, v Beogradu pa bodo pristajali ob 10.05. Doslej so morali potniki iz Ljubljane, namenjeni v Beograd, potovati preko Sušaka v Zagreb in od tam naprej v Beograd. Potovanje bo zdaj skrajšano na direktni prosi za 2 uri in nekaj minut. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl. reg. S. t». 15. 485-55 Zahtevajte »pored izletov k opernim predstavam v Tr^tu v vseh biljetarnah Putnika. + Se Vam hoče med počitnicami izvirnega slovenskega humorja? Sezite po knjigah Milčiaskega. Dobite jih v vseh knjigaruah. Se boste jeseni vrnili v krog 6vojih prijateljev s pokio malho domačih, izvirnih dovtipov. Drobiž stane broš. din 14, vez. din 20. Cena Humoreskam in groteskam je broš. din 45. vez. din 60. * Split bo dobil letališče leta 1940. Tudi letos ob otvoritvi zračnega prometa so razne organizacije v Splitu prosile za pomoč, da bi Split dobil letališče, za katero bi dala zemljišče na razpolago občina. Napravili so vse potrebne načrte in zdaj so dobili zagotovilo, da bo letališče urejeno do leta 1940. < * Ruše vas vabijo na velik© narodne svečanosti v proslavo 201etnice Jugoslavije, ki bodo 23. in 24. t. m. V soboto ob 20. baklada, nato koncert in veliki ognjemeti. V nedeljo zjutraj budnica, ob 9.30 sv. maša na trgu ob 11. sprevod h Knežjemu kamnu in vzidanje »Povelja«, nato koncert. Ob 15. slavnostna predstava »Miklove Zale«. Zvečer bo vozil iz Ruš v Maribor vlak ob 22. Pridite v Ruše!« Od 28. 7. do 15.8 11 izletov v Trst k opernjm predstavam Sporedi in prijave v vseh biljetarnah Putnika priporočali RISETI L ^^^ TRIKO PERILO kakor hitro ga le: enkrat oblečeie * Koroške vesti. V Slovenskem Plaj-berku bodo obnovili opuščeni svinčeni rudnik. — Iz Grebinjskega Kloštra poročajo, da je letina dobra, a da je premalo delovnih moči. Kmetom delo zaostaja. Cesto so popravili in je promet na njej zelo žj vahen. — V Pliberku je umrl v visoki starosti 91 let upokojeni župnik Boštjan-čič, ki je bil eden izmed najstarejših duhovnikov na Koroškem in zgleden narodnjak. Pokopali so ga ob številni udeležbi prebivalstva na pokopališču v Nonči ve-si. — V velikovškem okraju so otvorili poletne nemške otroške vrtce v 16 krajih. — Kmetom, ki imajo za vojaštvo odbrane konje, daje zdaj društvo za varstvo živali v primeru potrebe oves zastonj. » Čuvar Vašega premoženja«. »čuvar Vašega zdravja«. Higijenska guma Domač proizvod Vvseh strokov ni h trgovinah, gospod... * Huda nesreča bogatega Izseljenca. Po 35 letih je prjšei prvič na obisk v staro domovino Gjorgje Stavrič, doma iz Resna, ki ima v Chicagu veliko restavracijo. Ko se je vozil iz Sofije, kjer je obiskal neke sorodnike. je blizu Pirota padel iz brzovlaka, ki je vozil takrat s hitrostjo kakih 70 km na uro. Mož je stal na hodniku vagona in, ko se je naslonil na vrata, so se odprla, ker ni®o bila zaprta od zunaj. Pri padcu se je močno poškodoval. * Nov grob. V Pragerskem je preminil g. Jože Vindiš. vlakovodja v pok. in posestnik. Na zadnj; poti ga bodo spremili danes ob 16. na farno pokopališče v Spodnji Polska-vi. Pokoiniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel Morsko kopališče Grado — Pare Hotel Alla Salute Odlična meščanska hiša z lepim lastnim parkom in odprto, nepokrito jedilno teraso, 24 balkonov in prost razgled na Adrijo. V vseh sobah tekoča voda. Pension od Lir 32—48 po izbiri sobe in sezonske dobe. Prospekte in oferte razpošilja lastnik in vodja dr. Oransz. Iz Ljubljane m— France Kramar 1« «n»1*- V četrtek je rešila smrt mestnega knjigovodjo g. Franca Kramarja dolgotrajnega hudega trpljenja. Umrl je v najlepši moški dobi. Letos marca je dopolnil 48. leto. V svojem rojstnem mestu v Ljubljani je dovršil nižjo gimnazijo, potem pa z odličnim uspehom trgovsko akademijo v Pragi. Vsa vojna leta je bil na fronti, potem pa je sJužboval v raznih bankah. Pred 10 leti je stopil v službo pri mestnem magistratu. Kot uradnik je bil vesten, s strankami pa zelo prijazen. S svojim lepim značajem in s svojo odkritostjo si je pridobil mnogo prijateljev. Vsi eo se čudili, ko je prišel pred dvema letoma v disciplinarno preiskavo, bili pa so prj vsem začudenju tudi nrepričani, da Francel ne bo miroval, dokler ne dobi zadoščenja. Moralno zadoščenje ie dobil nedavno pri javni razpravi, h kateri je prišel že ves bolan. Razprava je bila prekinjena in se ni nada-I ljevala. ker ie bil obtoženi g. Kramar bolan na smrt. Pri vseh mukah, ki iih je trpel, je vedno mislil na zadoščenje. Zadevo bi bü lahko prepustil zastaranju, a tega ni hotel storiti. Zdaj je legel v prerani grob. Prijatelrj in zmancj mu bodo ohranili lex> spomin. Njegov pogreb bo danes ob 18. izpred mrlišše veže zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Dr. MIRA FINK od 23. julija do 6. avgusta ne ordinira. u— K mednarodni tekmi na Aerodrom bo danes in jutri v nedeljo vozil iz Tavčarjeve ulice od 8. ure dalje vsake pol ure avtobus. Od 28. 7. do 15.8. operne predstave v Trstu. Informacije in prijave v vseh biljetarnah Putnika. u— Promenadnj koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi drevi ob '20 promenadni koncert godbe Vič-Glince pred šolo na Güncah pod vodstvom g. kapelnika Gorjupa Franca. Vsa Slovenija praznuje 20 letnico Jugoslavije v Mariboru na jubilejni razstavi od 6. do 15« avgusta in na velikem narodnem taboru 14« avgusta. Za narodni tabor je dovoljena četrtinska vožnja na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj ko prejme prijave udeležencev. Zato se v Sloveniji čimprej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam pošlje vabilo pravočasna — Posamezniki, društva in organizacije ter občinski pripravljalni odbori zberite prijave še ta teden. Bratje in sestre, pridite v Maribor! ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETNICE JUGOSLAVIJE V MARIBORU. Kadar solnce žge. • ELIZABETH ARDEN priporoča: IDEAL SUNTAN OIL, zlasti za one, ki po naravi hitro ogorijo. Če solnce še tako pali, je koža mehka in voljna; ARDENA SUNPRUF CREME Vam omogoča da prikupno ogorite. — Preprečuje rdečico, opekline in mehurje. Sijajna podlaga za puder; ARDENA PROTECTA CREME vas zaščiti proti opaljeniu. Popolnoma prepreči ogorenje, kakor tudi pege in je izredno varujoča podlaga za puder. Dobite v BROGERIJI »ADRIJA«, M. S. BORČIČ, Ljubljana, Šelen-burgova ul. 1. n— »Dve sirot!« — prekrasen Elm v kinu Unionu. Za celo vrsto lepih dobrih filmov, kakor >Divji lovec«, »Netopir«, »Vivere«. »Sisv«, »Trdnjava molka«, »Žigosana« itd., ki jih je igral kino Union v mesecih junij in julij, je prišel sedai na program najlepši film julijskega sporeda >Dve siroti« »Les deux goases«. Našteti filmi kažeio jasno, da v kinu Unionu ni nobene tako-zvarae » letne sezone« s kvalitetno slabšimi programi ali reprizami. temveč da je nivo programa v tem kinu ostal na isti višini in da predvaja Union tudi v poletnih mesecih le izbrana filmska dela »Dve siroti«, film, ki je bas t« dni na sporedu, spada med najlepša dela francoske filmske umetnosti. Vsi kritiki mu priznavajo soglasno izredno umetniško dovršnoet ter vi-sino in res je imelo to delo vsepovsod ogromen uspeh. V Sofiji so ga nedavno igrali nepretrgoma celih 7 tednov. Eno glavnih vlog igra malj Sergej Grav, deček, ki si mahoma pridobi simpati je in srca gledalcev. Z njegovo kruto uSodo sočustvujejo ljudje in ob njegovem trpljenju zaihti sleherno še tako trdo srce. Zato ni čudno, da praviio, da so bili pri tem filmu prejokani potoki solza. Film priporočamo v ogled najširšim krogom občinstva, da 6e ljudje prepričajo, da zavzema danes francoski film v Evropi vodilno mesto. u— Rokavice temno piavo barve so bile izgubljene 21. t. m. med 8. in 9. uro zvečer v levem parku Tivolija. Pošten najditelj se naproša, da jih proti nagradi odda v uredništvu »Jutra«. u— Ciganske zmešnjave in kriminali. Kriminalnemu oddelku policijske uprave daje ciganska tolpa, ki so jo bili pred dnevi aretirali domžalski orožniki, čez glavo trdega dela, vendar kažejo vsa znamenja, da je med aretiranci nekaj težkih kalibrov. Tako je po izpovedi Olge Taubma nove, ki se je prvotno izdajala za Franči-ško Breščakovo, prišlo na dan, da je v druščini tudi nevaren zločinec, Ferdinand Brandtner, ki je med cigani znan pod imenom »Kripla«. Brandtnerja zasleduje nemška policija že od leta 1933. Takrat je pri šlo med cigani, ki so taborili v gozdiču pri Globasnici blizu Sinčevasi na Koroškem. do prepira in pretepa in Brandtner je z revolverjem ustrelil svojega tovariša Karla Taubmana. Brandtnerja bodo naše oblasti po prestani kazni izročile nemški policiji. Polna skrivnosti je tudi Olga Taubmanova. mati devetih otrok, izmed katerih ima najmlajšega še pri prsih. 2 njo vred je bil aretiran tudi Georg Taub-man, njen mož, ki se je pa orožnikom in policiji predstavil za njenega strica. Taubman je pristojen v okolico Beljaka in je šele nedavno prišel čez mejo. Njegova žena je hodila po Štepanji vasi in se zanimala za usodo mladega cigana, ki so ga bili dne 5. novembra 1936 našli umorjenega v Gruberjevem prekopu. Policija takrat ni mogla ugotoviti njegove identitete Taubmanova pa pripoveduje, da je to po vsej verjetnosti njen polbrat Viktor Reichard ali pa neki Filip Gärtner. Bolj uživat® b v oj dopust, če uporabljate pri solu-öenju TSCHAMBA Pil. Dro-gerija Gregorič dr.a o.a. Ljubljana, Prešernova 5. Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih, se oglasite pri Foto Touristu Loj zu šmucu NA ALEKSANDROVI CESTI 8, ali PREŠERNOVA UL. 9, preje trg. Dobrič, kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetljite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Zložljiv fotoaparat 6 9 s samosprožilcem samo Din 300.— „MENI SELITEV NE DELA NOBENIH TEŽAV" pravi pametna gospodinja svoji sosedi. Vso selitev in prevoze premoga, drv in drugih reči mi izvrše strokovni delavci tvrdke Špedicija TÜRK, Ljubljana, MASARYKOVA 9. TEL. 21-57 u— Udeležite se potovanja v Dolomite od 13. do 17. avgusta in v Trst od 13. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, teL 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! Iz Celja e— Sokolsko društvo Celje-matica poziva članstvo, ki se namerava, udeležiti proslave 201etnice Jugoslavije 13. in 14. avgusta v Mariboru ,da se najpozneje do torka 26. t. m. prijavi tajniku ob uradnih jrah vsak dan od 18.30 do 19.30 v društveni pisarni Udeležba v slavnostnem kroju, narodni noši in civilu z znakom. Voznina četrtinska. e— Proslava 30 letnice Godbenega društva želi zničarjev v Celju, določena za 13. in 14. avgusta, bo zaradi mariborskih svečanosti že v nedeljo 7. avgusta. KINO UNION. — Danes premiera filma »DEKLICA iz TRSTA« (v nemškem jeziku). e— Cirilmetodov kres v Celju. Moška in ženska podružnica CMD sta tudi letos ob priliki kresovanja priredili zbirko za narodnoobrambne in obmejne šolske svr-he. Glavni družbi v Ljubljani je bila odposlana vsota 2842 din, tako da je vsaka podružnica odposlala 1421 din. Narodno zavedno prebivalstvo Celja je tudi letos pokazalo polno razum vanje za velike cilje, katerim služi naša šolskoobrambna družba. Odbora obeh podružnic se zahvaljujeta javno vsem, ki so v ta namen prispevali. Iz Maribora a— Vsi. v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki želijo prostovoljno prisostvovati orožnim vajam, ee vabijo, da se prijavijo osebno do 26. t m. v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru. Slomškov trg 11, med uradnimi urami. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati. a— Naknadna zaprisega. Mestno pogla. varstvo voj. oddelek razglaša da to letošnja naknadna zaprisega vseh vojnih obveznikov, ki so tili pri letošnjem naboru usposobiieni v 51. letu starosti in vseh onih. ki še niso prisegli Nj. Vel. kralju Petru II. 23. t. m. v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 29. Pozivajo se vsi prizadeti, da ee zberejo točno ob 10 30 v Gambrinovi dvorani. Vsi neopravičeno izostali bodo strogo kaznovani. a— Zdravniška vest. Specialist za očesne bolezni v splošni bolnišnici v Maritoru g. dr. Viktor Tominšek je v Zagrebu z odliko položil državni strokovni izpit. a— Vodja obmejnega policijskega koini-sarijata obmejni komisar g. Krainovič jo nastopil redni dopust in ga za časa njegove odsotnosti nadomešča g. Karol Janeič. a— Samopomoč mariborskih mesarjev. V zadnjem času so cene kožam silno padle. Trgovci s kožami so pred meseci plačevali za govejo kožo nad 40 kg po 14 din kg, danes pa po 9 din. V splošnem so padle cene kožam za 36 do 46"/«. Mesarji $o radi padca kož zelo prizadeti in so sklenili, da &i ustanovijo zadrugo za nakup in prodajo kož kakor obstoja slična zadruga že v Beogradu. Zadevna pravila se bodo prilagodila mariborskim razmeram. a- Zaradi upnikov v smrt V Stopnem pri Makolah so našli v hlevu mrtvega 70-letnega prevžjtkarja Andreja Umika. Preiskava je dognala, da se ie starček za-etrupil z nekim kemičnim preparatom, ki ga je kup;l v Slovenski Bistrici. Glede vzrokov samomora so dognali, da je šel v smrt ker je imel precej dolgov in ker so ga upniki stalno terjali. a— Izropana vinska klet Posestnik Franc Jurgec v št Ilju v Slovenskih goricah je prijavil orožnikom, da mu manjka iz vinske kieti v vjn icari j j 900 litrov vina in 50 litrov žganja in da trpi zaradi tatvine okoli 17.000 dinarjev škode. Preiskava je dognar la, da je izvršil tatvino 26-letni brezposelni delavec Ivan Ž un kovic, ki %> ga orožniki izsledili Tatvino je priznal ter dejal, da je prišel v vinsko klet s pomočjo ponarejenega ključa in da je vino odneeel v manjših količinah. a— Tatvine na vrtu benediktinskega samostana. Nad marelice so se spravili doslej še neizsledeni zlikovct ki so se splazili v vrt benediktinskega samostana v Vetrinjski ulici 16, kjer so obrali ma-relična drevesa ter s plenom izginili preko plota. Enega od mladih tatov je policija že izsledila. I FILM, KI ZASLUŽI NAJVIŠJO NAGRADO* Ta spored si mora ogledati vsak človek! Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri KINO UNION, tel. 22-21 DVE SIROTI »LES DEUX GOSSES« O TI S 3E&« g za njihov povratek v domovino. V začetku januarja 1919. so odpotovali preko Amerike z istim namenom kapetani Marinko-vič, Mnskovljevič, Pleskovič in Vidakovič. Napravljeni so bili tudi poskusi, združiti vse Jugoslovene, ki so ostali v Rusiji v krajih, kamor ni segala boljševiška oblast. Krajevna oddaljenost in različno gledanje na dnevno se menjajoče ruske prilike so otežkočale to združitev. V septembru 1918. se je zbrala v čeljabinsku prva skupščina odposlancev, ki so zastopali 13 organizacij. V prvi številki »Jugoslovenskega Uedinje-nja«, ki je izšla v oktobru 1918. kot pol-kovsko glasilo »majorja Blagotiča«, je bil priobčen sklep jugoslovenskega narodnega odbora, da se združijo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci v Rusiji v eno politično in vojno enoto. Del prostovoljcev pa se ni pridružil čeljabinskemu odboru in ti so ustanovili v Jekaterinburgu »Jugoslovensko komisijo« odnosno »Jugoslovensko narodno organizacijo«. Konzul Milankovič se je pridružil čeljabinski skupini, vendar tudi njega niso oblasti priznale kot predstavnika nove države SHS. Na praznik sv. Petra in Pavla je čeljabinski polk priredil dobrodelni koncert v Narodnem domu v korist naših invalidov. Na tem koncertu je zbor naših vojakov pod vodstvom učitelja R. Pleskoviča pel največ slovenske pesmi, za katere je po spominu Pleskovič sam sestavil note. Sredi maja 1919. je čeljabinski polk obiskal kot predstavnik pri Kolčakovi vladi konzul Milankovič. O polku, ki je korakal mimo njega, se je zelo pohvalno izrazil. V polku se je že jeseni 1918. odprla podčastniška šola, za katero so bila tiskana »pe-šadijska eksercirna pravila«. Polk je imel svojo prodajalno, kjer je bilo mogoče kupiti razne drobnarije. Polkovstd list »Jugoslovensko Uedinjenje« je ustanovil prof. Moskovljevič, po njegovem odhodu v domovino pa sta ga urejevala prof. Mirte) Jovanovič in A. ÄeJeznfkar, Poik p «Mfetl v maju 1919. tudi vrhovni poveljnik zavezniških vojsk v Rusiji general Janen, ki je prišel skupaj s prvim češkim vojnim ministrom štefanikom sredi novembra 1918. v Vladivostok. Tudi pred njim je korakal ves čeljabinski polk s konjenico, ki je dobila lepe nove uniforme. Ta sprevod so tudi filmali. Polk je sodeloval tudi pri javni manifestaciji skupaj s češkoslovaškimi legionarji 1. junija na pokopališču, ko je bil tam postavljen spomenik padlim Čehoslovakom na protiboljševiški fronti. Na Vidov dan je imel polk veliko vojaško slavnost s službo božjo za kralja, prestolonaslednika in vojsko. Naj bo omenjena še velika vojaška slavnost na Petrovo 1919. skupaj s Kozaki, rusko generaliteto in predstavniki vseh dobrovoljskih organizacij. Konzul Milankovič je takrat poudarjal, kako majhen je bil polk pred enim letom, sedaj pa, ko smo proslavljali 751et-nico kralja Petra I., vladarja osvobojene domovine, pa je polk postal velika, disciplinirana enota domovini udanih sinov. Isto popoldne je bil na otoku reke Mias za sto-šestdeset ljudi slavnosten obed z govori godbo, petjem in gledališko predstavo na prostem. Za čeljabinski polk »majorja Blagotiča« pa so prišle težke ure preizkušnje, ko se je Kolčakovska vojska vedno bolj razkrajala in se umikala pred boljševiki. Sredi julija 1919. je padlo mesto Jekaterinburg (sedaj Sverdlovsk) v boljševiške roke. V Čeljabinsku samem se je razbežala ruska mestna posadka in polk »majorja Blagotiča« je bil polnih deset dni edini varuh mesta. 23. julija je dobil polk povelje od ruskega vrhovnega poveljstva naj stopi v boj z boljševiki, ker so imeli Kalčakovcl baje namen, pri Čeljabinsku postaviti se boljševikom v bran, kar pa se naSim dobrovoljcem ni zdeJo verjetno, ker bo pustili te rok tako naravno obrambno črto, kakor je Ml UraL V mesta pa ao pričaktv je Usai poft v I polni bojni pripravljenosti. Omenjenega I dne je naš polk stal ob treh zjutraj v pol- ni bojni opremi pred štabom ruske zahod-, ne armade pod poveljstvom kapetana Rudija šimuniča. Opoldne je odšel polk z bataljonom Rusov in oddelkom Kozakov z godbo na fronto. Naša konjenica je šla na izvid, H. bataljon pa je ostal v mestu, da bi tam vzdrževal red. Temu bataljonu je poveljeval kape tan Vranič, poveljnik polka Pavkovič pa se je nahajal v štabu poleg generala Kosmina. Naši dobrovoljci so zavzeli položaje 8 km pred mestom. Proti našim so nastopili trije boljševiški bataljoni, ki so bili dobro oboroženi zlasti s strojnimi puškami. Ponoči so res boljševiki napadli naše položaje, a jih je četa poročnika Pilje potisnila za 2 km nazaj, boljševiki pa še niso mirovali in so skušali celo naše obkoliti. Naši so se zato pomikali mimo Arhipovskega mlina čez most reke Mias v mesto, kjer pa je medtem izbruhnila vstaja. Vnel se je strašen boj, da so si naši priborili prosto pot v mesto in z mesta dalje po sibirski železnici v notranjost Sibirije. V teh bojih je padlo stopet-deset naših vojakov ter sedem častnikov (kapetan Simunič, poročnik Pil ja ter podporočnik Gavrič, Has, Klarič, Fink in šrancer). Tudi težko ranjenih vojakov ni bilo mogoče rešiti. Slovenska četa ni imela nobenih izgub. Polk »Blagotiča« ae je umikal dalj čaaa kar peš po sibirski progi pod poveljstvom kapetana Vraniča, poveljnik polka pa se je odpeljal h Kolčaku v Omsk, da bi uredil z njim nadaljnje bivanje polka v Sibiriji. General Janen je odlikoval polk in Pavkoviča s francoskim redom za zasluge pod čeljabinskom, kar je naSe moStvo jezilo, češ za nesrečo Se — odlikovanje. Ugibali so, kdo je prav sa prav kriv tolike nesreče polka, kdo je poslal naše vojake ▼ domala gotovo smrt? Rusko poveljstvo je namreč zatrjevalo našim poveljnikom, da M rabijo naše jhnf1*1^! saj tounfr) celo divizijo na razpolago; radi bi le, da bi dala naša vojska s svojo prisotnostjo ruski vojski moralno podporo. Pavkovič je iz previdnosti sklical vojni svet in ta se je odločil, da bo branil mesto, v katerem so naši nad leto dni uživali gostoljubje. Ko pa so se pokazali boljševiki, ni bilo nikjer obljubljene ruske divizije. Konec avgusta 1919. se je polk pripeljal v mesto Krasnojarsk ob Jeniseju, kjer bd se moralo moštvo nastaniti v poslopju ženske gimnazije na glavni ulici, vendar so se vojaki upirali zapustiti železniške vozove, ker so se bali, da bi jih ne zadela podobna nesreča ko pod čeljabinskom. Kazali so na Čehe, ki so živeli na postajah v vagonih in jim še na misel ni prišlo, da bi se iz njih izselili, preden ne prispo v Vladivostok. Naši vojaki so se preselili v gimnazijo šele, ko so jim obljubili, da ostanejo vagoni na postaji in da bodo za zimo obiti z dvojnimi stenami. Slovenska četa je dobila svoje prostore v IL nadstropju. Med dobrovoljci polka je postajal vedno večji nered. Posebno izzivalno se je obnašala konjenica. Prišlo je celo do uboja poveljnika polka Pavkoviča. Poveljstvo polka je po tem žalostnem dogodku prevzel bivši aktivni avstrijski častnik, Slovenec, kapetan Ivan Božič, zdaj polkovnik jn komandant 18. p. polka, katerega mesta mu ni nihče zavidal v tedanjih razburkanih časih. Poleg kapetana Božiča so bili v polku »majorja Blagotiča« Se tudi Slovenci poročnik Renda ki je bil nekaj časa četni komandir slovenske čete v čeljabinsku, ter podporočnika Ri gl er in Sajn. Slovenska četa Je v mirnem času v čeljabinsku vzbujala veliko pozornost s petjem slovenskih pesmi, ko je korakala po mestu na vojaSke vežbe. F^oleg omajane discipline v polku, zaradi katere so nekateri dobrovoljci prestopni iz tega polka ▼ Prvi Jugoslovenski polk »Matije Gubca« v Tomsku, so pričeli stra-štttl spe£ batj&evöd. kl so ss paed I meseci ustavili pred mestom Petropavlov-skim, a so pričeli ponovno prodirati in so sredi novembra 1919. zasedli že glavno mesto Sibirije Omsk. Noben odpor ni mogel več zadržati krasnoarmejcev. Zmeda je postajala z dneva v dan vedno večja, avtoriteta Kolčaka vedno manjša. Redna sovjetska vojska se je približevala že No-vonikolajevsku, kjer so se zbrale vse glavne sile poljskih legionarjev. Primanjkovalo jim je železniških voz, da bi se mogH evakuirati pravočasno, zato so morali pogosto stopiti v borbo z boljševikt Prvi jugoslovenski polk »Matije Gubca« se je še pravočasno umaknil iz Tomska na progo okoli Nižnje Udinska do Tu!una na čuvanje tega dela proge. Z dobrovoljci so bežali ostanki Kolčakovcev in polni vlaki beguncev. Vse je dohitela še silna sibirska zima. Na razpolago pa ni bilo niti dosti strojev, niti vagonov, nepopisne pa so bile tudi težave z dobavo potrebnega goriva in vode za stroje. V nepregledni verigi umikajočih so se naenkrat znašli kot zadnji poljski legioni Pri naporu, da bi se njihovi vlaki čim hitreje pomikal proti vzhodu, jm je sredi proge zamrznil stroj pri enem izmed prvih vlakov, zaradi česar se je ustavilo vse nadaljno pomikanje vlakov, ki so bfli za zamrznjenim strojem.. Morali so se predati boljševikom. Sredi med poljskimi vlaki so se nahajali tudi vlaki z dobrovoljci polka »majorja Blagotiča, ki so se sicer še pravočasno rešili iz Krasnojarska, a jih je zadela enaka usoda kot Poljake. Od vsega polka se je rešila pred boljševiki samo konjenica s poveljnikom polka kapetanom Božičem in ie Štirje drugi Slovenci Ostale so ujeli boljševiki ter jim odkazali težka dela pri popravljanju proge, katero so pri umiku razdirali Kolčakovd in dobrovoljci. Mnogo teh naših dobrovoljcerv se je ▼ letih 1920. in 1921. vrnilo po suhem v domovino, ne-kaj pa £h fivd še danes v RasLJL E. G. ROBINSON fai JOAN BLOND ELL ▼ napetem kriminalnem velefilmu KINO MATICA ob 16., 19.15 In 21.15 uri a— Ukradeno kolo. V kletne prostore inž. Melcerja v Cankarjevi ulici se je vtihotapil drzen tat, ki je tam odmontiral od služkinega dvokolesa kolo s plaščem ter izginiL a— Kolesarja v obcestnem jarku. 11-letni Anton Odlak se je vozil s kolesom po znanem kamniškem klancu. Iz neznanega vzroka "se je kolo med vožnjo pre-kopicnilo ter pokopalo pod seboj vozača, ki je obležal nezavesten in s pretresenimi možgani. — Na cesti iz Pobrežja proti Teznu pa je vozil 361etni trgovec Anton Ravnjak iz Tezna, Maistrova št. 22. Med vožnjo je treščil s toliko silo ob tla, da je obležal s strto ključnico. Oba ponesrečenca so reševalci prepeljali v bolnišnico. Iz Jesenic a— Delo-vanje jugoejovansfco-čefttoslo-vaške lige na Jesenicah. V sredo zvečer je bila v mestni posvetovalnici seja širše uprave JČL. Na seji se je sestavil izvršni odbor, ki ga sestavljajo gg. predsednik dr. Obersnel, podpredsedniki duh. svetnik Kastelic, dr. štempihar in Noč, tajnik dr. Stanovnik .namestnik dr. Bergel j, blagajnik Levičnik, namestnik Zupan, knjižničar in gospodar Kristan, propagandni oddelek Sušnik, Perko in Rihtaršič. Soglasno je bilo sklenjeno, da se liga prijavi v državni odbor JÖL. Zastopala jo bosta predsednik in tajnik. Storjeni so bili važni sklepi glede pridobivanja članstva, glede organizacije predavanj, proslav in ekskurzij na Češkoslovaško. Zanimanje za JČL je v našem kraju izredno veliko. Z bratskim češkoslovaškim narodom nas vežejo stara prijateljstva, lepi spomini na skupne borbe in osvobojenje in tudi naloge za bodočnost. Seja je pokazala popolno strjenost predstavnikov vseh tukajšnjih političnih in kulturnih taborov v vseh pogledih na bodoče skupno delo. s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer ( v nedeljo ob 3. uri pop. samo v deževnem vremenu) velefilm »Mister Dolar na Dunaju«. {Najsrečnejši »akon sveta). Poleg tesa še domač sZoras tednik jn Paramountov zvočni tednik. — Sledijo »Tajnosti Rdečega morja«. Iz Gornjega grada gg— Sreski odbor Rdečega križa se prav ni-; dno pripravlja na svojo običajno letno prireditev. V nedeljo 31. t. m. popoldne bo-priredil gledališko predstavo na prostem in sicer na sokolskem letnem telovadišču, k air pomeni za naše mesto novost, po predstavi bo prosta zabava isto tam. Pričakovati je, da se bodo tako domačini, kakor tudi številni med nami bivajoči letovjščarji, in tudi naši sosedje iz Ljubnega in Bočne udeležili v lepem številu prireditve te naše humanitarne organizacije. gg— V Bočni pri Gornjem gradn bo predaval v nedeljo 24. t. m. ob 15. v dvorani Fržimove gostilne dr. Mejak iz Gornjega Graga o praškem vsesokolskem zletu. Ob isti priliki bo obrazložil poslušalcem pomen proslave 201etniee naše osvoboditve. Proslava bo v velikem obsegu 13. in 14. avgusta v Mariboru in se je naj Zadrežanj in Gornjesavinjčani udeležijo v kar največjem številu. Iz Ptuja .i— Vlom. V stanovanje profesorjeve vdove ge. Terezije Kasimirove na Mestnem vrhu je bjlo v odsotnosti lastnice vlomljeno in ji je tat odnesel zlato zapeetno uro, 120 srebrnih goldinarjev in zlato žensko brošo. Dalje je odnesel tam stanujoči Sieringovi Mariji par zlatih uhanov in srebrno zapest-no uro. Skupna vrednost predmetov znaša 1600 din. Vloma sumijo nekega tujca, kj se je potikal tisti dan tam okrog. j— Tatinska družba izsledena. V ptujski okolici je že po'drugo leto neka tatinska družba kradla kar na debelo obleko, poljsko orodje, živila in sploh vse, kar ji ie prišlo pod roke. Vsak dan so se skoro vrstile prijave o tatvinah Ves trud orožnikov, da bi to tclpo izsledili, je bil doslej zaman, te dni pa se je orožnikom na Bregu posrečilo. da so tatove razkrinkali. Te tatvine 5ta izvrševali dve družini, stanujoči na S p. Bregu Pr; hišni preiskavi so našlj mnogo ukradenih predmetov, ki jih bodo vrnili lastnikom. j— Z motorjem se je naletel v krave. Petrovič Franc, mehaniški pomočnik, in Mar-keš Vincenc sta se vozila z' motornim kolesom ponoči iz Ptuja, proti Sv. Vidu. Med potio pa čta se z v^o silo zaletela v *redo krav. ki so jo vodilj Hrvatje na sejem. Pri karambolu je Petrovič dobil smrtnonevarne poškodbe, motorno kolo pa se je čisto razbilo. Markeševe poškodbe so le lažjega značaja. BLED. Zvočni kino predvaja danes in ;u-tri špiionažeii velefilm »Tzdajica« in Alfa kulturni film. V torek predvajamo »Fedo-ro«. BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Dne 21. avgusta bosta v Boen; odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom in proslava 201etnice obstoja naše Jugoslavije. Prosi mo vsa društva v srezu. da na ta dan ne določijo svojih prireditev. ŽALEC. Gasilska četa v Žalcu priredi v nedeljo 24. t. m. župno vajo, spojeno z javno veselico pod streho, v vseh prostorih žalske Hmeljarne nasproti kolodvoru. Na veselici bo igrala priljubljena polnoštevilna godba na pihala iz Zidanega mosta. Udeležite se te lepe prireditve vgj prijatelji gasilstva! ŠT. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Pevsko društva Savinjski zvon bo slavilo 24. t. m. lOletnioo delovanja. Kljub vsem poskusom nasprotnikov, da bi ga razbili ali mu škodovali, je marljivo delovalo. Prvi pevovodja, zdaj upokojeni šolski upravitelj g. Mohorič Jože, je zaoral v ledino. Pod njegovim iskušenim vodstvom se je dvignilo društvo med najboljše podeželske pevske zbore. Po upokojitvi tako nazvanega društvenega očeta je prišlo društvo v prvo krizo. Iz te krize ga je rešil v št. Peter premeščeni šolski upravitelj g. Požar Metod, ki je brez odlagaraja vzel taktirko v svojo roko in vodil društvo nesebično in z veliko požrtvovalnostjo naprej. Pod njegovim vodstvom je društvo nastopilo uspešno na mnogih koncertih. Zaradi preobilnega šolskega dela je bil primoran izročiti posle povovodje mlademu, talentiranemu iin agì lineami uradniku pri tkalnici Ogriseg in Themei g. Ašiču Lojzetu, ki od tedaj vodi pevski zbor z velikim e lanom. Spored proslave v nedeljo 24. L m.: ob 13. sprejem gostov na postaji z godibo, nato skupen odhod v koncertno dvorano Sokolskega doma, oib 15. veliki pevski festival, pri katerem nastopi preko 10 pev--kih društev in hkratu preko 200 pevcev. Po končanem festivalu velika narodna veselica v vseh prostorih Sokolskega doma ob sviranju godbe na pihala. V nedeljo, vsi prijatelji dobro došli v št. Petru! Pokažite, da je vaša simpatija še vedno na naši strani, kakor je bila pred 10 leti Na svidenje! Sokoli na delu Razvitje naraščajskega prapora v Domžalah Kakor smo že večkrat poročali v »Jutru«, se domžalski Sokol z velike vnemo pripravlja na svoj sokolski praznik, ki bo 31. t m., ko bo tudi razvil naraščajski prapor. Ta dan bo v Domžalah velika manifestacija sokolske misli, ki bo izčrpala, da vztrajamo Sokoli neustrašno in trdno na svoji začrtani poti, da smo pripravljeni vsak čas žrtvovati vse za blagor zedin j enega jugo-slovenskega naroda proti slehernemu sovražniku. Na to bo prisegla tudi naša sokolska mladina ob prejemu svojega prapora. Prisegla bo, da ne bo mirovala poprej, dokler ne pribori med narodom popolne zmage sokolski, jugoslovenski in slovanski misli. Razvitje prapora bo ob 15. Kumovala mu bo s. Ušeničnikova Gizela, katero si je izbral naraščaj sam v znak hvaležnosti. S. Ušeničnikova je najmarljivejša pripadnica našega društva in v svojem društvenem delovanju posveča posebno skrb sokolski mladini. Kum pa bo br. Umek Ivan, ki je vzor starega sokolskega borca. Na naš sokolski praznik opozarjamo vso sokolsko in nacionalno javnost, ki smo o njej prepričani, da bo pokazala polno razumevanje za naše plemenite težnje in namene in da nas bo podprla s tem, da bo sodelovala pri naši sokolsko-nacionatni manifestaciji. Natančni programa, ki bo precej obširen, bomo še objavili. Prapor je na ogled občinstvu v izložbi Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica, Ljubljana. Bivšim idrijskim Sokolom Letos bo praznoval Sokol v Dolenjem Logatcu tridesetletnico obstoja. Pri ustanovitvi tega najagikiejšega podeželjskega društva ljubljanske župe so v najjačji meri sodelovali prav Sokoli iz Idrije in je pred vojno tudi spadalo pod idrijsko sokolsko župo. Prav to dejstvo nas je napotilo, da bomo bivši pripadniki idrijskega Sokola poklonili logaški deci prapor o priliki zleta obmejnega sokolstva v Dolenjem Logatcu 7. avgusta in da se bomo zbrali na tem zletu, da istočasno proslavimo 40-letnico ustanovitve Sokola v Idriji. Prapor je že izdelan in si ga vsakdo lahko ogleda v izložbi Tiskovne zadruge v Šelen-burgovi ulici v Ljubljani. Načrte nam je napravil akad. slikar Stanko Dremelj, izdelala pa ga je tvrdka Hafner v Ljubljani. Delo je prav lepo uspelo. Kot simbol Idrije smo izbrali rudarja s karbidovko. ki zre proti hribom, odkoder sijejo jarki svobode. Ta stran nosi napis: »Logaški deci — idrijski Sokoli«. Druga stran ima z-nak naše dece in napis: »Domovina, vedno mislim nate...« Podlaga vsemu je naša državna trobojnica. Navzlic vsej razkošnosti pa bo stal prapor samo okoli 2.300 din. Doslej smo med Idrijčani zbrali že 1815 din. Manjka nam torej še okroglo 500 din, zato prosimo vse one, ki imajo namen še prispevati, da to store čim prej. Kdor ni prejel položnice, naj pošlje svoj prispevek na čekovni račun št. 14.808. Sokolsko drušitvo v Dolenjem Logatcu. Praporu bosta kumovala brat Engelbert Gangl in sestra Davorinka Deželova. Naj še pripomnimo, da bo istega dne društvo razvilo tudi naraščajski prapor, katerega so izdelale domače članice. Jubilejne svečanosti se bodo začele že v soboto 6. avgusta z akademijo in umetno razsvetljavo. V nedeljo dopoldne bodo tekme obmejnega sokolstva in koncert. Popoldne skušnje, razvitje obeh praporov, sprevod, nastop in narodna veselica. Idrijčani bomo sodelovali pri sprevodu kot posebna skupina in bomo korakali za našim bivšim praporom, ki ga zdaj hrani Ljub-ljubljanski Sokol in se bo prav te dni vrnil iz Prage, kjer je bil na razstavi. Prihitite v čim večjem številu, saj so železniške zveze zelo ugodne. Kdor ima kroj, naj pride v kroju! Tu, v neposredni bližini naše Idrije se bomo zbrali na našem prvem sestanku ter se tako oddolžili jubileju naše štiridesetletnice. — Prosimo Boga, naj nam ie dolgo ohrani našega pašol tako je zmerom govorila stara Bosanka. Ko je paša, ki zaradi svoje nasilnosti ni bil priljubljen pri raji, zvedel o njej, jo je poklical in ji dejal: — Starka, po pravici mi povej/ Vsa raja me sovraži, mi želi smrti, ti pa, kakor ču-jem, prosiš Boga, da bi mi dal Se dolgo življenje. — Slavni peša! Poznala sem tvojega deda. Bil je strašen, grozovit človek. Zatiral je rajo, da joj. Raja ga je klela in jokala: O, ko bi ga ne bilo/ Ded je umrl. Tvoj oče, ki je postal gospodar, je bil še slabši. Vsi so prosili, da bi ga Bog kmalu poklical k sebi. Tudi zanj je prišel čas in je umrl. Zdaj si ti gospodar. Se slabše se godi raju Ko bo postal gospodar tvoj sin — raja sploh ne bo mogla več živeti. Zato prosim Boga, da bi te ohranil, da nam ne pride še strašnejša doba... Starka je umolknila in ila. Obnemel je sedel paša v svoji sobi in ne ve se, öe »e je kasneje sploh poboljšal. Gospodarstvo Krušno vprašanje v Nemčiji 1 Nemški štiriletni gospodarski načrt za osamosvojitev glede oskrbe z živili in surovinami ima na prvem mestu zahtevo, da se zagotovi oskrba Nemčije z domačim krušnim žitom pa je pripisati predvsem nje Nemčije za tem, da si ustvari tudi rezerve za prehod iz enega leta v drugo. Kakor zatrjujejo merodajnd krogi, to imela letos Nemčija ob koncu žitnega leta 1937/38 ix» dolgem času zopet pomembnejše rezerve. Zboljšanje glede oskrbe Nemčije a srušnim žitom pa je pripisati predvsem oblastvenim ukrepom, ki se nanašajo na potrošnjo krušnega žita. Ze ob koncu leta 1937. je Nemčija prepovedala uporabo krušnega žita za živilsko krmo in je odredila, da morajo kmetje oddat; vse žito, ki ga ne potrebujejo za lastno potrošnjo in za setev. Nadaljnje odredbe se nanašajo na obsežnejše izkoriščanje rži in pšenice za pridobivanje moke, vrhu tega pa je nemška vlada odredila, da se mora h krušni moki primešati koruzna in krompirjeva moka. Po veljavnih določbah morajo v Nemčiji že od lanskega leta k rže-ni moki primešati 7% koruzne moke in 6% krompirieve moke. Na ta način je Nemčija prištedila več stotisoč ton krušnega žita; ta razlika pa se je pokazala v povečanju rezerv. Pri konsumu kruha so se seveda pokazale nekatere težkoče, ker se nemški narod ni tako hitro navadil na kruh iz mešane moke. Deloma se opaža, da se je povečal konsum belega kruha na škodo kruha iz mešanice ržene, koruzne in krompirjeve moke. Največjo važnost pa je nemška vlada posvetila vprašanju žita kot živinske krme. Rž je na svetovnem trgu vedno dražja kakor koruza, ki pa ima, če se uporablja kot živinska krma večjo hranilno vrednost Nemčija je prav zaradi tega prepovedala uporabo rži kot živinske krme, da ne bi v Nemčiji dražjo iž, ki je sposobna za krušno žito, polagali živ mi za krmo, ko lahko uvozijo iz inozemstva cenejšo koruzo. Prepoved uporabe krušnega žita za krmo živine je sicer povzročila večjo potrebo uvoza krmilskega žita, vendar je za Nemčijo devizna bilanca pri uvozu krmilnega žita ugodnejša. V zvezi z gornjimi ukrepi nemške via. de Je zanimiva tudi knjiga, ki jo je nedavno izdal štabni vodja nemškega državnega vodje kmetov dr. F. Lorenz o vojnem prehrambenem gospodarstvu in o osfkrbi z živili med vojno in po vojni (knjiga je izšla v založbi Schaper, Hannover). V tej obsežni knjigi daje avtor najprej pregled o oskrbi Nemčije z živili med svetovno vojno. Ktot tragično označuje dejstvo, da odgovorni nemški politiki niti med vojno niso hoteli upoštevati svarilnih glasov, ki so zahtevali izpopolnitev nemške oborožitve v pogledu oskrbe z živili. Tako je ostalo to vprašanje odprto v upanju, da bo pomorska pot ostala vedno odprta. Tudi Avstroogrska glede pre_ hranbenega gospodarstva za primer vojne ni nič storila, medtem ko si je Anglija, opirajoč se na obvladanje pomorskih cest zasigurala oskrbo z živili v domi-nionih, Francija pa je že pred vojno skrbela za to, da si ustvari potrebne rezerve. Ustvarila je povsod v deželi zbiralna skladišča im je pri tem zasigurala oskrbo tudi za civilno prebivalstvo. Avtor zaključuje svoja izvajanja z zahtevo, da je treba v Nemčiji do skrajnosti forsirati domačo kmetijsko produkcijo in da mora imeti kmetijstvo v pogledu oboroževalnih ukrepov enak položaj kakor ostale gospodarske panoge. Gospodarske vesti — 50~milijonsko posojilo Državne hipotekam© banke primorski banovini. Poročali smo že o pogajanjih primorske banovine z Državno hipotekarno banko glede odobritve večjega posojila za investicije. V tej zvezi je primorska banovina, očitno na željo Državne hipotekarne banke, sklenila likvidirati svojo lastno banoviosko hranilnico. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Državna hipotekama banka v načelu odobrila zahtevano posojilo 50 milijonov din. To posojilo bo izplačano v treh obrokih, ln sicer letos 15 milijonov, prihodnje leto 20 milijonov, ostanek pa v letu 1940. Iz posojila ho primorska banovina porabila 5 milijonov din za gradnjo ljudskih sol in gimnazije v Kni-nu, 4.5 milijona din za razširjenje in kompletiranje bolnice za primorsko banovino, 18 milijonov din za melioracije poplavljenega ozemlja, 2 milijona din za oskrbo kraških krajev z vodo, 1.5 milijona din za pospeševanje kmetijstva, 4 milijone din za gradnjo cest. 10 milijonov din za gradnjo tanovinske palače v Splitu in 5 milijonov din za gradnjo gimnazije v Splitu. = Poslabšanje naše trgovinske bilance s Češkoslovaško. Po podatkih češkoslovaške statistike je znašal letos v prvem polletju češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije le 132.6 milijona Kč (lani 178.0), medtem ko se je češkoslovaški izvoz v našo državo povečal na 310.9 milijona KS (lani 237.5), Češkoslovaška trgovinska bilanca z našo državo je bila v letošnjem prvem polletju aktivna za 178.3 milijona Kč (lani za 59.5), kar pomeni da se je v enakem razmerju povečala pasivnost naše trgovinske btilamce s Češkoslovaško. Posledica tega razvoja je, kakor znano, naraščanje našega klirinškega dolga. = Izvoz jabolk v Nemčijo. Po poročilu trgovinskega delegata Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Berlinu ne bodo nemški uradi letos dajali dovoljenj za uvoz jabolk iz Jugoslavije pred 1. avgustom t. L, ker so jugoslovenski izvozniki lani pošiljali nezrelo blago. Jugoslovenski izvozniki jabolk in grozdja bodo čez nekaj dni dobili pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine (odseku za sadje) naslove nemških tvrdk, ki so dobile uvozna in devizna dovoljenja za uvoz jabolk in grozdja iz Jugoslavije. Nadalje poroča delegat zavoda v Berlinu, da je Nemčija pristala na povišanje maksimalne cene za sveže slive, in sicer od 15 na 23 mark za 100 kg franko nemška meja Bodenbach in Oderberg, odnosno 20 mark franko nemško-madžarska ali jugoslovensko-nemška meja. = Naš izvoz lesa v Nemčijo. Seja nem-ško-jugoslovenskega lesnega odbora, ki je bila sklicana za 8. avgust t L, je na podlagi medsebojnega sporazuma preložena na 22. avgust. — Nemška »Überwachungsstelle für Holz« je izvršila razdelitev naše uvozne kvote za tretje letošnje četrtletje. Skupna vrednost te kvote je določena na 4.93 milijona mark. = Nazadovanje svetovne produkcije avtomobilov v prvem polletju t. L Med tem ko je znašala lani v prvem polletju svetovna produkcija avtomobilov 3,225.000 vozov, je letos padla na 1,900.000 in znaša torej zmanjšanje produkcije 41®/o- Nazadovanje produkcije je najobčutnejše v Zedin jenih državah, kjer bo lani v prvem polletju izdelali 2,400.000 avtomobilov, letos pa le 1,130.000 in znaša nazadovanje produkcije v samih Zedinjenih državah 54%. V Angliji je produkcija nazadovala le neznatno .namreč od lanskih 228.000 na 218.000 vozov, v Franciji pa od 10(2.000 na 88.000. Produkcija avtomobilov v Itali ji se je držala na približno lanski višini 26.000 vozov, medtem ko se je produkcija v Nemčiji nadalje dvignila od 128.000 na 175.000 vozov. = Uvozne fakture v ÜHnglh. hhbaii.1 tn valutni oddelek finančnega ministrstva je sporočil carinskemu oddelku, da carinarnice lahfeo carinijo Mago s področja bivše Avstrije ttxB tedaj, kadar se računi glase na avstrijske šilinge. Te račune naj carinarnice overovijo, da se je po njih izvršilo carinjenje blaga, nakar jih po*. 1 jejo naravnost bančnemu ia valutnemu oddelku. Obenem naj carinarnice sporoče deklaranbu, da naj duplikat izjav« in vse dokaze o tem ,da sega naročilo ▼ dobo pred 13. marcem t L, pošlje neposredno bančnemu te valutnemu oddelku zaradi odobritve pJafiÜa v tujini. Glede obraču-gmvanja tečaja t računih, u & glase na avstrijske šilinge, je bančni in valutni! oddelek sporočil, da se ima tečaj šilinga računati po 8-50 din za šiling. = V Nemčiji Üdje ne smejo biti trgovski zastopniki. S 30. julijem t L bodo v Nemčiji izgubile veljavnost vse legitimacije trgovskih zastopnikov, ki so židje. Od tega dne naprej nemške trvdke na področju Nemčije ne bodo smele zaposlje-vati Židov kot trgovskih zastopnikov aH zavarovalnih zastopnikov. = Ogromno povečanje ameriške potrošnje električnega toka. Ze v prvem desetletju po vojni je proizvodnja električnega toka v Zedinjenih državah tako naglo naraščala, da se je od leta 1919. skoro potrojila, kajti narasla je od 38.9 milijarde kw. ur v L 1919. na 97.4 milijarde kw. ur v letu 1929. V letih gospodarske krize je sicer proizvodnja električnega toka nazadovala, toda izdaleka ne v enaki meri kakor ostala industrijska proizvodnja, kajti na najnižje stanje je padla L 1932., namreč na 83. 2 milijarde kw. ur. Od tedaj pa se produkcija električnega toka zopet naglo dviga. Leta 1935. je narasla že na 99.4 milijarde kw. ur, naslednje leto na 113.6 milijarde kw. ur, lani pa že na 121 milijard kw. ur. Od lanske produkcije je odpadlo 36.1% na vodne centrale. = Stanje goric v ormoško-Ijutomerskem vinarskem okolišu je dosedaj prav zadovoljivo. Kar se tiče bolezni oidija ali pepela in perenospore, ki se tu pa tam pokaže, skoro ni omembe vredno. Škropili smo največ po štirikrat, nekateri so škropili tudi po pet in šestkrat. Dajali smo nazadnje po tri in pol kg galice na polov-njak, kar je spričo letošnje suše zadostovalo. So pa tudi vinogradniki, ki so jemali več galice. Suša se dozdaj v goricah v splošnem ne pozna, pač pa v enoletnih in dvoletnih nasadih, kjer morajo mlado trsje zalivati. Sadja imamo precej, vendar pričenja že nezrelo odpadati zaradi dolgotrajne suše. Zaradi suše bo marsikje tudi otave zmanjkalo. Kakor že dolga leta ne, so letos naši kmetje zadovoljni z zrnjem (ržjo in pšenico), ki je obrodila obilno, čisto in težko. Koruza je precej različna, po kakovosti zemlje in vlage. Ajda pa ne more vzkliti in čaka dežja, večinoma še pod gruda = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 27. t. m ponudbe za dobavo kovnega železa, sena, okroglega Sie-mens-Martinovega jekla, plinskih vodovodnih cevi, raznega električnega materiala, za visoko napetost, vstavkov (zob) iz jekla, železnih svedrov ter bombaža za čiščenje strojev. Vojno-tehnični zavod v Kra-gujevcu sprejema do 29. t m. ponudbe za dobavo aluminijevega sulfata, do 30. t. m. ponudbe za dobavo specialnih steklenih ozonskih cevi, do 3. avgusta ponudbe za dobavo kompletnega aparata za sterilizacijo vode s klorom, do 4. avgusta ponudbe za dobavo »Singer« olja, etra in olja za parne turbine, do 18. avgusta ponudbe za dobavo gumijastih rokavic, zamaškov, jermen itd., do 19. avgusta ponudbe za dobavo karbida, kleja, sode, mila, naftalina in do 23. avgusta ponudbe za dobavo raznih kemikalij. Dne 24. avgusta bo pri tem zavodu ofertalna licitacija za nabavo raznega Samotnega materiala Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 4. avgusta ponudbe za dobavo kompletne osi za aparat za čiščenje cevi tipa »Devoorde«. = Licitacije. Dne 25. t. m. bo pri garni-zijsld upravi v Mariboru licitacija za prodajo lip na zemljišču v Teznem. Dne 28. t. m. bo pri intendanturi štaba letalstva v Zemunu licitacija za nabavo tiskarskega papirja. Dne 29. t. m, 30. t. m. in 2. avgusta bo pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za nabavo raznega sanitetnega materiala. Pri štabu dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani bodo naslednje ofertne licitacije 3. avgusta za oddajo del na objektu St IV. in V. garmzijskega in-tendantskega skladišča v Mariboru, dne 4. avgusta za oddajo del na objektu vojašnice »Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja« ▼ Mariboru. 5. avgusta za oddajo del na objektu št n. ln m. g&rnizijškega intendantskega skladišča v Mariboru. Dne 4. avgusta bo pri oddelku zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Zagrebu licitacija za dobavo razne smučarske opreme. Pri štabu voditelja del za utrjevanje ▼ Ljubljani bo 8. avgusta ofertalna licitacija za oddajo del Instalacije električnega toka ln signalnih zvoncev v vojašnici. »Vojvode " Ä Ljubljani. Borze 22. julija Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.3750. Nemški klirinški čeki so danes za malenkost popustili in stanejo v Ljubljani 14.91. v Beogradu 14.8833 in v Zagrebu 14.88 odnosno za konec avgusta 14.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 480 — 482 (v Beogradu je bil promet po 481). Zaključki pa so bih zabeleženi v 4% agrarnih obveznicah po 72.50 in v 7*/0 BlaiTovem posojilu po 93.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2393.36—2407.96 Berlin 1748.03 — 1761.91, Bruselj 736.20 — 741.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.79 — 215.85, New York 4323.51 — 4359.82, Pariz 119.86 — 121.30, Praga 150.34 — 151.45, Trst 228.44 — 231.53. Curih. Beograd 10, Pariz 12.07375, London 21.49125, New York 437-125, Bruselj 73.90, Milan 23, Amsterdam 240.1250, Berlin 175.50, Dunaj, bankovci 30, Stockholm 110.80, Oslo 108, Köbenhavn 95.95, Praga 15.09, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 480 — 482, 4°/o agrarne 62 — 62.50, 4% severne agrarne 62 —62.50, 6«/» begluške 92.50 — 93. 6»/e dalm. agrarne 91.50 — 92.50, 7% invest. 98 — 99, 7*/» Drž. hip. banka 99 — 100, 7% Blair 93 — 93.50, 8% Blair 97-50 — 98.50; delnice; Narodna banka 7200 den., PAB 225 den., Osiječka ljevaonica 180 den., šečerana Veliki Bečkerek 500 — 600, Dubrovačka 350 den., Trboveljska 170 — 190, Oceania 800 bi., Jadranska 350. Beograd. Vojna škoda 481 den. (481), 4<>/o agrarne 62 — 63, 4®/o severne agrarne 61-75 — 62, 6% begluške 93 — 93.25, 6% dalm. agrarne 91.75 den., 7«/» invest. 98.50 — 99, 7% Drž. hip. banka 99 deru, 70/0 Blair 93 den., 8% Blair 98 den., PAB 233 — 235 (233), Narodna banka 7275 — 7300. Blagovna tržišča SITO '+ Chicago, 22. julija. Začetni tečaji- P»«u niea: za julij 69.25, za sept. 70.25, za dee. 72.50; koruza: za julij 56.25, za sept. 59.125. + Winnipeg, 22. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 103, za okt. 79.50, za dee. 77. + Novosadska blagovna borza t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica nova (78 kg); baška 153 — 155; sremska 147.50 — 150; banateka 150 — 154; potiska 157 — 161. Koruza: baška 118 — 120; bamatska 114 — 116. Oves: baški 114 — 116; slavonski 115— 117. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 130 — 135. Moka: baška »0g« in »0gg< 265 — 275; »2< 245 — 255; »5< 225 — 235; >6« 205 — 215; »7< 175 — 185; »8< 110 — 115. Fižol: baški, srelski v vrečah 11750 — 125. Otrobi: baSki sremski 100 — 105. BOMBAŽ V Liverpool, 22. julija. Tendenca čvrsta. Zaklj. tečaji: za julij 4.83 (prejšnji dan 4.73), za sept. 4.85 (4.76). za dee. 4.92 (4.83). + New York. 22. julija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za avg. 8.74 (8.60), za dee. 8.87 (8.73). ŽIVINA '+ Sejm za prašiče. Včeraj so pripeljali na sejem 165 svinj. Prodanih je bilo 04 repov. Prodajali so 5 do 6 tednov srta-re prasce po 80 do 100 din, 7 do 9 tednov stare po 110 do 145. 3 do 4 mesece stare po 160 do 220, 5 do 7 mesecev stare po 280 do 400, 8 do 10 mesecev Po 440 do 550, leto dni stare po 710 do 820 dinT Svinje so prodajali 6.50 do 8 din za kg žive teže in po 8.50 do 11.25 din za kg mrtve teže. Petorica nevarnih vlomilcev je odšla za zapahe Ljubljana, 22. julija. Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Kralja sodelovala gg. s. o. s. Lederhas in dr. Rup-nik, se je danes dopoldne zagovarjala petčlanska družba nevarnih vlomilcev. Štiri od teh so jetniški pazniki pripeljali pred sodnike vklenjene v verige. Sicer pa fantje na pogled niso bili videti nevarni. Bili so šibkih postav in proti obtožnici, ki jim je očitala precej smele vlomilske podvige, se niso preveč zoperstavljali. Bili so to rudar France Cilenšek iz Št. Jurija ob Taboru, pekovski pomočnik Jernej Arnolj iz Poljan, delavec Miko Prebeg iz Oštarije pri Ogulinu, krojaški pomočnik Pavel Premk iz Lukovi ce in trgovski pomočnik Jožef Viršek iz Kranja. Vsi so bili brez posla in so romali iz kraja v kraj, prosili in kradli, kjer se jim je nudila prilika. Cilenšek, Arnolj in Prebeg so vlomili v noči na 16. marca v Dolini pri Idi Primožič, 24. marca pa še v Zgornjem Bitnju pri Albini Oman. Arnolj, Premk in Viršek pa 31. marca v Gorenji Savi najprej pri Mariji Hrastnik, nato pa še pri Petru Vilfanu. Prve dni aprila pa so v Strahinju obiskali še stanovanje Lo-vra Ferj anca. Vsakokrat so odnesli s seboj velikanski plen in napravili lastnikom občutno škodo, ki je šla v težke tisočake. Vseh pet obtožencev je očitano jim krivdo odkrito priznalo in sprejelo tudi naloženo kazen. Cilenšek je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece strogega zapora, Arnolj na 2 leti in pol robije, Prebeg na 2 leti robije, Premk na 7 mesecev strogega zapora in Viršek na 1 leto strogega zapora, vsi pa še na daljše. 2—41etne izgube častnih državljanskih pravic. Iz Krškega kr— Dela prt gradnji Bonafevo tovarne na Vidmu so r polnem teku. Gradnjo je prevzela znana gradbena družba Dukiž. Iz temelja 90 že pričeli rasti zidovi glavnega tovarniškega poslopja. Porabili bodo pri zidavi baje tisoč vagonov opeke, sto vagonov cementa in sto vagonov apna. kr— Gradbena živahnost Kraievm šolski odbor v štč Jerneju bo postavil stanovanjsko hišico za šolskega upravitelja v št. Jerneju, šolsko poslopje pa bo tako preuredil, da bodo pridobili dve novi učilnici iz dosedanjega upraviteljevega stanovanja. — Trgovec Zorko Alojz bo poetavfl v Šutni pri Sv. Križu stanovanjsko hišico, v kateri bo imel tanfi trgovino z mešanim blagom. Mislite v teh dneh na CMD »jüTROcätm 6 Levo zgoraj: Pri izstopa z vlaka pozdravlja državni prezident Francije Lebrun angleškega kralja Jurija VL — V sredi: Soproga Eranc. drž. prezidenta, gospa Lebrunova, pozdravlja kraljico Elizabeto z globokim priklonom - Na desni: Angleška kraljica (poleg nje gospa Lebrunova), med predstavljanjem francoskih ministrov General Georges čuva Jurija VI. Londonskj listi poročajo obširno o varnostnih ukrepih, ki jih je ukrenila francoska policija za kraljevski poset v Parizu. Poročevalec »Daily Majda« piše med drugim. da je bil med francoskimi vojaškimi osebnostmi, ki so pozdravile angleško kraljevo dvojico ob prihodu v francosko prestolnico. tudi general Georges, ki je dobil 1. 1934. ob atentatu na kralja Aleksandro težke rane. Štiri tedne je visel general te daj med življenjem in smrtjo tn potem je prisegel, kakor piše poročevalec, da se taksen atentat ne sme več zgoditi. Zato je umJjivo da .je bil med osel «ostmi, ki eo angleškega kralja m kraljico na pariški,h tleh pozdravile. Načrti Hughesa Hughes, ki je pred nekoliko dnevi izvršil sijajni polet okrog sveta, se bavi že z novimi podobnimi načrti. Sporočil je, da bo v dveh ali treh mesecih izarršll krožni polet nad južnoameriškimi državami. Ta polet bi rabil za propagando svetovne razstave v New Yorku. Ah ima pari tem tudi kakšne rekorderske nömea^e ni povedal. Zgoraj: Sprevod v trenutku, ko se vije čez Pont de ls Concorde — Desno: Na ovinku Avenue Foch. V prvem avtomobilu se peljeta kralf Jurij VI. in prezident A. Lebrun, v drugem kraljica Elizabeta z g©. Lebnmovo — Na dnu strani: Sprevod na Place de V Etoile K al tur nI pregled Pedagoška češkoslovaška Stopili smo v 20 letnico obstoja naše držaje, prav tako tudi naši severni bratje Čehoslovaki. Ta jubilej nam nudi priliko, da pregledamo napredek, ki smo ga dosegli v tem razdobju. JUU, kot predstavnica jugoslovanskega uciteljstva, pripravlja poseben zbornik kj naj prikaže delo našega učiteljstva na povzdigi narodove prosvete v zadnjih 20 letih- V jubilejnem zborniku o Jugoslaviji bodo obravnavane še druge za. deve, ki so v zvezj z učiteljem kot narodnim in prosvetnim delavcem in seveda tudi s šolo. Posebno poglavje bo posvečeno na J i mladinski književnosti. Referati eo že določeni jn jih bodo priredili naš; najvidnejši slovenski, hrvatski in srbski učitelji in drugi pedagoški delavci. Zbornik o Jugoslaviji bo izšel v začetku prihodnjega šolskega leta posebej v slovenščini in posebej v srbohrvaščini in bo seveda zanimiv za vse, ki se zanimajo za našo šolo in pedagogiko. Za zaključek prejšnjega šolskega leta je izdal glavni odbor JUU v Beogradu podoben pregled pedagoške Češkoslovaške. Tekst jc bil najpreje priobčeti v »Učitelju«, pedagoško socialnj reviji, ki jo izdaja Jugoslo-vensko učiteljsko udruženje v BeograJu (podobno kakor v Sloveniji »Popotnik«), Urednik Milic Majstorovič je zaprosil za sodelovanje najvidnejše češkoslovaške pedagoške delavce. Težnja urednika je bila ta, da podčrta slovansko vzajemnost in prikaže, kako velike uspehe eo dosegli Čehoslovaki tudi na šolskem polju, odkar žive v lastni državi. Urednik obeta, da bo na podoben način predočil pedagoško življenje v vseh slovanskih državah in imenuje bližnje obdobje »Učitelja«: slovansko pedagoško leto. Vsi prispevki naših severnih bratov eo zdaj objavljeni v posebni knjigi pod naslovom »Pedagoška Čehosiovaška«. Poseben poudarek daie uvodna beseda, ki jo je napisal češkoslovaški šolski in prosvetni minister dr. Emil Franke. Prikazal je delo poslednjega časa ko se poglablja zanimanje za šolsko reformna* vprašanja in ko posvečajo posebno pozornost elementarnemu šolstvu, kajti najprej je treba zgraditi teniftlj, če hočemo dvig-nitj ostalo šolsko stavbo. Dr. Josef Hendnch. profesor Karlove univerze v Pragi, prikazuje razvoi pedagoških idej na Češkoslovaškem ter omenja, da imajo Čehi najstarejšo univerzo v Srednji Evropi. (Praška univerza ie bila ustanovljena leta 1348). Poudarja tudi, da imenujejo velikega šolnika Jana Amoea Komenskega vsepovsod, kjer je beseda o šolskih vprašanjih. Za razpravo univ. prof. dr. Josefa Kràla, ki nas seznanja z razvojem Češkoslovaške filozofije in socioloaije, sledi članek bibliotekarja Centralne pedagoške knjižnice dr. J;ma Van^ka. kj razpravlja o razvoju psihologije in sodobne pedagogike. Prve temelje jim je položil — podobno kakor pri Nemcih Wundt — František Krejei. Med drugim poudarja velike zasluge našega rojaka dr. MihajJa Rostoharja, ki je doma s Krškega polja, pa se uveljavlja zdaj kot brnski univerzitetni profesor ln vodja Psihološkega zavoda. Dr. Rostohar zastopa kompleksno psihologijo in Je ustvaril na tej podlagi lasten znanstveni sistem. Uveljavlja se tudi kot šolski praktik; tako n. pr. zahteva posebno metodo tudi pri čita-nju v elementarnem razredu, kjer da je t reta preiti od celote b analizi. Nato slede prispevki. ki so posvečeni vprašanjem didaktike (Franjo Musil), »S prosveto k svobodi!« začenja Bohumil Plu har, praški šolski inšpektor, članek o razvoju osnovnega šolstva v ČSR. Tu je razr vidno, s kolikimi žrtvami grade Čehoslovaki svoie šolstvo. Napredek dokazujejo skoro astronomske številke, če jih primerjamo z našimi... Med pisci raznih poglavij so osebnosti, ki smo jih srečali na nedavnem ljubljan-I skem pedagoškem kongresu. Med njimi je najbolj znan reformator češkoslovaške šole, dr. Vaclav Prihoda, sedaj docent Karlove univerze v Pragi in bivši ljudskošolski učitelj, ki ga je poslala država na večletni študij v Ameriko in druge države, pa je s skušnjami, ki si jih je nabral po svetu in z lastnim razmišljanjem preporodil in dvignil češkoslovaško ljudsko šolo na zavidljivo višino. Primerjanja vredne so besede tajnika češkoslovaške učiteljske organizacije Franti ška Rota, ki govori o ekonomskem in prav-nem položaju češkoslovaškega učiteljstva. Šolske stavbe z garderobami, telovadnicami, laboratoriji in drugim' eo ponos češkoslovaške stavbene kulture. (Napisal arh. ing. Vaclav Velvarsky-Praga). V ČSR ne mi slijo na monopolizacijo učnih knjig, tako nas prepričuje Ladislav Hanuš. ki govori o vseh prednostih češkoslovaške učne knjige, pa tudi priročnikov, ki jih nudijo deci za »tihe vaje«. Vzemimo si jih v tem za vzgled! Pregledno so prikazana še vprašanja šolskega radia, šolske kinematografije, šoi®kih odrov in ostalega. Zanimivo pa je, kako pripravlja naša bratska ČSR že svoje ^naj mlajše za zavedne državljane, saj se že v ljudski šoli seznanjajo z obrambo domovine. 0 tem nas poučujejo posebne razprave. Med poslednjimi prispevki je članek šefa Pedagoške biblioteke v Pragi dr. Ladislava Kratochvila, ki prikazuje češkoslovaško pedagoško, filozofsko in sociološko literaturo. Članek vsebuje tudi kratko karakterologijo sodobne čehoslovaške pedagogike. Književnik in publicist dr. František Bulanek-Dlou-han pa karakterizira češkoslovaško mladinsko književnost. Začenja seveda z Boženo Nemcevo in njeno »Babico«. Tu najdemo tudi seznam naslovov premnogih mladinskih listov in revij, ki jih ima na razpolago češkoslovaška mladina. Kot posebno zanimivost navajam, da imajo tam tudi več mladinskih časopisov ki jih s pridom uporabljajo učitelji pri šolskem delu. Podoben poizkus z »Mlado Jugoslavijo«, ki ga je sprožilo nekaj slovenskih mladinskih delavcev, pa prj nas žal ni našel razumevanja. Pri Čehoslovakih daje mladinski književnosti mnogo opore Masarvkov institut za narodno izobrazbo. Tam skrte. da dobivajo tudi starši v roke potrebne pedagoške priročnike in revije. Razprave nudijo vsakomur, kj se zanima za Češkoslovaško, nje kulturo in šolstvo, obilo novega gradiva. Priročnik bo služil tudi vsem, kf žele primerjati našo pedagogiko in šolstvo z onim naših severnih bratov. Čeprav obsega delo 132 strani knjižne oblike, stane »Pedagoška čehoslovačka« le 12 din za broširan izvod. Ta knjiga je izšla kot 7 številka »Pedagoške biblioteke«, ki jo izdaja Jugo^lovensko učiteljsko udruženje v Beogradu, Kralja Milutina 66. Tam lahko naroče »Pedagoško CehoelovaSko« vsi k} se za delo zanimajo. Nujno priporočam, da ee s sedanjim stanjem pedagoške Češkoslovaške pozanima čim več naših ljudi s šolskega terena, zla®ti še vsi, ki odločajo o našem šolstvu. Jože Zupančič. Vprašanje J. Gallusa-Petelina Da je bil Jakob Gallus-Händl iz Kranjske, je dokazal priznani zgodovinar gosp. Skubic tako temeljito, da bi bila vsaka diskusija o tej stvari odveč. Pač pa naj mi bo dovoljeno, da zgolj citiram nekaj odstavkov iz virov, ki doslej v tej polemiki še niso bili omenjeni in ki se nanašajo seveda zopet samo na domnevo, da je bil Gallus morda vendarle rojen v Idriji. Trdnih dokazov za, trditev o ribniškem poreklu skladatelja Händla, (pod tem imenom ga pozna širni glasbeni svet) ne more navesti niti g. Skubic kakor tudi ne g. Zazula, da je bil Gallus iz Idrije. Najstarejše krstne knjige imamo od leta 1600 dalje. (V monografiji E. .» damiča stoji, da so radgonske matice iz leta 1660, kar je tiskovna pomota; v resnici so med najstarejšimi od 1. 1600, kar je razvidno iz nadaljnjega teksta.) G. Skubic sam pravi, da segajo ribniške matice samo do leta 1625 in da je tako nastala med poslednjimi Petelini, rojenimi v Ribnici (okrog 1.1625.) in med Gal. lusovo smrtjo (4. julija 1691) vrzel 35 let, ki jo poizkuša »izpolniti z domnevo, ki naj ;ma toliko vrednosti, kolikor se komu zdi verjetna«. Da nimam slučajno v rokah v zlato vezane knjižice »Slovensko petje v preteklih dobah«, ki jo je spisal, izdal in založil nadučitelj Fran Rakuša leta 1890., se ne bi mogel s pridom oglasiti h gornji debati, ki jo je sprožil g. Zazula v Idriji. Tako pa naj citiram zgolj to, kar citira tudi Rakuša po drugih virih. »M. Pleteršnik imenuje v Letopisu Matice slovenske za 1.1873. na strani 194 nekega Jakoba Gallusa, in Kamilo Mašek nam podaje v Vodnikovem spomeniku celo životopis Gallusov, ki je bil v tedanjem času najboljši slovenski skladatelj. Tudi v Ljubljanskem £vonu nam podajejo gg. Danilo Fajgel. Janko Leban. L. žvab(!) in V. Valenta podrobnosti o Gallusu. Mašek je pisal v Vod. Spomeniku to-le: »Smatral sem za svoje oddolženje umetnosti in domovini, oteti pozabljivosti ime, katero ni le vredno, da sveti poleg naših domačih velikanov, temveč se sme tudi brez dvoma vzporediti s prvimi glasbeniki vseh časov. To ime je Jakob Hänel (morda izve. deno iz imena »Petelin«, ki je po Kranjskem zelo razširjeno, iz katerega je po nemški šegi 16. stoletja nastalo latinsko ime Gallus Jakobus in prosto navadno »Jakob Handl«. (Gallus Jakobus hatte seinen Namen nach der Sitte seiner Zeit latinisirt und heisst eigentlich Hänel von Hahn ab-heleitet — tako beremo v Bernsdorfovem : Neues Universal-Lexikon der Tonkunst«). Gerber. Rochlitz. Schilling, Bernadorf in drugi zgodovinopisci glasbene umetnosti trdijo, da se je na Kranjskem porodil. Zal, da se mi še dozdaj ni posrečilo, najti njegov rojstni kraj. . . itd . . . Toliko je res, da so bili Gallusovi roditelji premožni Kranjci, da je okoli leta 1550. bil rojen, da je bil za mladih let kapelnik (ta in tam) ..*.«. in da je zapustivši sina Martina, dne 4. jul. 1591. v Pragi umrl.« Danilo Fajgel pa piše v Ljublj. Zvonu 1888, str. 312 o rojstnem kraju Gallusovem to-le: »(Popisuje, da je kot deček v Idriji poznal nekega devetdesetletnega moža To-bijo, ki da je bil živa kronika. Ko je nekoč hišni gospodar Mihelec proslavljal organista Krašnarja in nekega Roba, je dejal ta Tobija) : To je vse res, toda Idrija je imela muzikanta, ki mu ga ni bilo para na vsem svetu. Stari oče moj mi je mnogokrat pravil, da sta nekdaj živela v Idriji dva brata učitelja Petelina, ki sta bila v muziki na silnem glasu. Rojena sta bila v IdrijL Posebno se je odlikoval v muziki mlajši, kateremu so ljudje rekali Petelinov Jakob. Ta je bil tako umeten, da je znal muziko sam napisati, ki se je tako lepo slišala, kakor bi angelci godìi. Pozneje so Jakoba iz Idrije zapodili zato, ker se ni hotel v lu-trovsko vero zapisati kakor njegov brat. Od tistega časa se je izgubil in ljudje so mislili, da si je kje življenje vzel. Jaz pa sem v svojih mladih letih slišal pridigati škofa v Idriji ,ki je omenil v vrsti slavnih mož, k so se v Idriji rodili, tudi nekega muzikanta, kateremu je dal čudno ime GA_ LUMBUS. Stari poslušalci pa so bili uganili, da je bil ta človek Petelinov Jakob iz Idrije, ki je bil tam nekje v deveti deželi umrl.« Tako je govoril stari, resnicoljubni mož, kateremu gre vera zato, ker je to pripovedoval brez namena in nepozvan. Gospod okrajni šolski nadzornik Lapajne pa je tudi v nekem spisu dokazal, da je za verske reformacije učiteljeval na protestant ski šoli v Idriji Petelin . . . Zadnji potomec te rodovine je imel prodajalno na trgu blizu mestne župne cerkve, in pozneje, ko je po smrti Petelina to trgovino kupil Kagnus, je stal še za grb nad prodajalno železen petelin. Knjižica opisuje nato še na približno dveh straneh Gallusova dela. Tobijeva, pred kakimi petdesetimi leti zapisana trditev je po mojem približno toliko vredna kakor »Barbkova« iz Ribnice, kjer je živahnost in prožnost miselnosti tako rekoč doma. Morda bi se pa dala že omenjena vrzel izpolniti z urbarji iz šestnajstega stoletja? Morda tudi iz spisov stiške »Staatsherr-schaft«? Na splošno pa je škoda, da je izšel tako temeljit rodoslovni študij g. Sku-bica v dnevniku, na katerega se bo po letih le redko kdo spomnil. Tudi v tem je zrcalo naših majhnih, mizernih kulturnih razmer. A. A-č. Zapiski »Življenje ln svet« prinese v prihodnji številki na uvodnem mestu »vrtoglave številke o starosti sveta« z naslovom »Pet bilijonov let«, nadalje članek »Vremenska napoved za cele letne čase«. Antona Detelja- , ka potopisno kramljanje »Iz Kočevja proti jucu«. Jožeta Krivca pripovedno prozo »Vklenjene roke« in nadaljevanje članka iRustie »Mljet — jezenx. ße. Kon I Göstt se spominja pokojnega prof. Josipa 1 Skrbinška. Severin pa 20 letnice smrti P-Roeeggerja. Rubrike Fotoamater in Filatelia prinašata zanimivo gradivo, tako n. pr. B. Rihteršiča pregledno poročilo o razstavi znamk v Pragi. Številko zaključujejo rubrike: Knjige in revije. Iz filmskega ßveta. Praktične novote. Šah in uganke. Iz Julijske krajine Nove železniške proge Generalni inšpektorat državnih železnic je te dni izdal debelo knjigo, v kateri obravnavajo njegovi strokovnjaki razne pereče železniške probleme in tolmačijo nebroj podrobnih statističnih podatkov. Prvi zvezek te publikacije vsebuje tudi načrte novih železniških prog, med njimi nekaterih takih, ki jih nameravajo zgraditi v Julijski Krajini. Zanimivo je, da se vprašanje predelske železnice, katere gradnjo zahtevajo tržaški gospodarski krogi že dolga leta, v tej knjigi ni načelo. Po omenjenih načrtih, o katerih obširno poročajo tudi tržaški listi, nameravajo zgraditi v doglednem času predvsem štiri kratke vezne proge, dve v goriški, tretjo v tržaški, četrto pa v istrski in reški pokrajini. Prva bo zgrajena od Ber-tiole preko Palmanove v Spodnji Furlani-ji mimo Gradišča in Po spodnji Vipavski dolini do Dornberga, kjer bo priključena progi Trst—Gorica, Julijska Krajina bo tako na področju med Gorico ln Tržičem zvezana z ostalimi deželami Italije, kar po treh normalnotirnih progah. Predvsem pa bo dobila v vsakem pogledu pomembna Vipavska dolina neposredno železniško zvezo z Furlaniio. Važno je, da bodo pri Gradišču zgradili nov velik železniški most čez Sočo. Druga proga bo zgrajena od Herpelj preko Materije in Podgrada do Sapjan. Po njej se bo zelo skrajšala železniška zveza Trsta in Reke. Njen pomen bo povsem podoben onemu zgoraj omenjene tretje proge čez Sočo. Nadalje nameravajo zgraditi novo irrogo od Herpelj preko Bazovice, Padrič, Trebč in Ban na Opčtne. Po njej bosta Pulj in Reka v direktni zvezi z ostalo Italijo, ne da bi se vlakom bilo treba spuščati s Kraške planote doli v Trst in se na drugi strani spet vzpenjati nanjo. Vsekakor bodo v takem primeru Opčine postale važen železniški vozel za proge v vse smeri: proti Trstu, Fui ju, Reki, Gorici in preko Soče v Furlanijo. Končno je v načrtu še proga od štiva-na pri Devinu po Dolu preko Jamelj in Devetakov proti Gorici, ki bo najkrajša železniška zveza Gorice s Trstom. Zgraditi jo nameravajo ne glede na to, da spajata obe mesti že dve progi, prva preko Prvačine in Štanjela, druga pa preko Gradišča in Tržiča. Drobne novice Občinska uprava v Knežaku je, kakor poroča sobotna »Vedetta d'Italia«, odstopila vojaški upravi del občinskih zemljišč. Pristojni reški pokrajinski odpravni svet je na to cesijo že pristal. Smrtna nesreča Kolesarja. V bližini Ajdovščine se je smrtno ponesrečil 221etni Rudolf Kosovel iz črndč. V družbi 30 let starega Petra Pirešca iz Sela pri Batu-jah, ki ga je vzel k sebi na kolo, se je v ponedeljek popoldne odpravil proti Vipavi. Na mostu pri Ajdovščini je kolo nenadno zadelo ob kamen in se prevrnilo. Oba fanta sta treščila od ograjo mostu. Kosovel si je prebil lobanjo. Pol ure kasneje je podlegel poškodbi. Pirešec je dobil le manjše poškodbe. V krap in ski h vodah je utonil Mihael Ujčič iz Bistrice. Zaposlen je bil kot rudar v raških premogovnikih. Ujčič je bil s kolesom baš na poti v rudnik, ko ga je na nekem ovinku ob bregu reke nenadno obšla slabost, da se je s kolesom vred za-kotalil v vodo. Po nesrečnem naključju se je z nogami zaplel v kolo, tako da se ni mogel dvigniti na površino vode. Z drevesa je padel 481etni Franc Cigoj v Ajbi pri Kanalu. Splezal je na češnjo, da bi obral z nje zadnje sadje. Pod njegovo težo pa se je veja, na kateri je stal, zlomila. Padec je bil smrten. Cigoj si je zlomil tilnik. Požar. Na Kankonelu nad Trstom je v torek zvečer pogorela hiša posestnika Ivana Cijaka. Požar je nastal povsem iz neznanih vzrokov. Tržaški gasilci, ki so jih pozivali na pomoč, so si zaman prizadevali, da bi požar pogasili. S težavo bo celo sosednje hiše obvarovali ognja. V dobrih treh urah je hiša s hlevom pogorela do tal. CSjaku je požar prizadejal za dobrih 10.000 lir škode. Za novega tajnika fašistične organizacije v Vipavi je bil imenovan Egisto Cavallina. Dosedanji tajnik Bruno Martinis je podal ostavko. I R Nedelja 24. julija Ljubljana 8: Duet harmonik — brata Goloba. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. J. Jagodic). —10: Promenadni koncert iz Rogaške Slatin«. — 11.30: Striček Matiček. — 12: Trboveljski pevski jazz. — 13: Napovedi. — 13.20: Na izlet v daljne kraje (plošče). • 17: Kmet. ura: Ohranimo zemlji rodovitnost (inž. R. Lah). — 17.20: Tržna poročila. — 17.30: Promenadni koncert iz Rogaške Slatine. — 18.30: Oitraške točke (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Junaštvo in slava Somborca pri obleganju Dunaja 1683. — 19.50: Originalna Švicarska godba (bratje Malenšek). — 20.30: Vojaška godba. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Beograd 20: Narodne pesmi in plesi.— 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 20: Pesmi, recitacije, zbor. — 21.15: Operetna muzika. — 22.20: Ples. — Praga 20: Spevoigra. — 22.20: Plošče in plesi. — Vargava 20.05: Plošče. — 21: Zabaven spored. — 21.50: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 20:Dueti. — 20.55: Operetna muzika. — 21.55 : Lahka glasba. — Dnnaj 10.20: Sonate. — 12: Dunajski simfoniki. — 16.30: Lahka aslba. — 18: Petje. — 19: Mozartov rek-vijem. — 18.16: Orkester. — 18.30; Plošče. — 18: Nočni koncert. — Berlin 19: Trobentači. — 20.10: Zabaven spored.— 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19.10: Glasbeni kaleidoskop. — 20.10: Koncert solistov. — 22.30- Kakor BedBn. — 2At Močni koooert. (fačagodejttc dedovanje koConi&ke vode doßic kakovo&ti Kadar je telo trudno, izčrpano, zdelano od napora, kadar so živci napeti zaradi neznosne poletne vročine, Cotyjeva kolonjska voda nudi radost, odmor, pomirjenje... To je pravi izvor svežine ! Eau de Cologne »Cordon Rouge« — izdelek visoke kakovosti — ima najbolj intenzivno svojstvo jačanja, naj-nežnejše je parfumirana, to je najbolj sveža kolonjska voda... ""slik Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parfumerijski oddelek, Zagreb. S P O R T Začetek plavalnega prvenstva Ob 10. skoki, večerni spored s plavalnimi točkami in waterpolom pa ob 20.30, vse v kopališču Ilirije Plavalno prvenstvo se prične že ob 10. dopoldne, in sicer s skoki s stolpa, kjer si bodo Hirijani med seboj porazdelili mesta za Ziherlom. Zvečer se bo začelo s progo 1500 m prosto že ob 20.30. Stari rutiner Mihalek. ki je letos nekoliko manj v formi, se bo na tej težki progi srečal s tremi novinci: štrucljem s Sušaka, Petrovgrajčanom Ballo in pa klubskim tovarišem Scarpo. Točka bo ena najlepših vsega prvenstva. Mnogo manj zanimivi bosta naslednji točki, 100 m prosto za gospode in 400 m prosto za dame, katerima pa bo sledil višek vsega prvenstva, 200 m prosto za gospode. V prsnem plavanju nam bo Cerer, ki bo to pot »vozil s polno paro«, dal rezultat, vsi ostali pa, ki so povsem izenačeni, redko videno ostro borbo za ostala mesta. V dveh disciplinah, 200 m prosto in 100 m hrbtno bodo nato startali »povabljeni«, t. j. plavalci dubrovniškega Juga, v kvalifikacijskem plavanju, ki naj pokaže, ali so sposobni za nastop v državni reprezentanci, vmes med tema točkama pa bo prvenstvo na 100 m hrbtno za dame. še dve štafeti bosta ta dan na sporedu in sicer 4X100 m prosto za dame ter mešana 3X100 m za gospode, kjer se bo najbrže vršil gigant» ski boj med Victor!jo in pa domačo iliri-jansko štafeto. Spored bo zaključila tekma v waÉerpoìu, v kateri bo kompletni Jug igral pfl«£i moštvu, sestavljenem iz Jugovih rezervnih igralcev, pa iz igralcev Victorije in Ilirije in povabljenih Jadran ašev GiovanelHja, Roja in Mihoviloviča. Ljubljana izbira svojo enajstorico Jutri bo gostoval »Majstor s mora« iz Splita; predtekma bo ob 16., glavna tekma pa ob 17.30. Doslej smo na kratko pisali, kako je prišlo do ustanovitve jutrišnjega gosta, ki je izšel iz razcepljenih vrst splitskega Hajduka. Danes je »Majstor s mora« hud tekmec Hajduka, ki v nogometni igri prav nič ne zaostaja za njim. Trenersko skrb v tem klubu vodi znani amaterski trener Luka Kaliterna, ki je dvignil Hajduka med naše najboljše klube. Luka bo zdaj prive-del tudi to svoje novo moštvo v Ljubljano. Kaj pa domači? Po nekaj tedenskem počitku so se začeli spet pripravljati, Ker spričo slabega gmotnega položaja kluba ni bilo mogoče prirediti večje mednarodne nogometne prireditve, so pač morali igralci trenirati brez javnih nastopov. V juliju pa je že bilo potrebno, da se nekoliko razgibajo tudi v prijateljskih borbah z domačimi klubi. Jutrišnja tekma bo pa prireditev večjega stila. Klub ni mogel, čeprav si je prizadeval, pridobiti nekaj močnejših igralcev in tudi vprašanje trenerja bo ostalo začasno odprto. Vendar je klub pridobil nekaj domačih sil, ki bodo sčasoma dobre zamene. V ostalem je treba upoštevati, da je nastala v nacionalni ligi nova situacija, število klubov se je zvišalo, zato pa tudi število kilometrov za potovanja, kar bo imelo za posledico, da bo moral imeti klub na razpolago precejšnji kader igralcev. Jutri bomo torej videli na igrišču večinoma znane obraze starih borcev za Ljubljano brez Laha, ki je zapustil domače društvo. Danes ima Ljubljana na razpolago tri vratarje, večje število branilcev in krilcev, pa tudi napadalcev. Tehniči referent je odločen, da postavi standardno moštvo, in za to mu bo predvsem služila jutrišnja tekma. Ker je nasprotnik izvrsten, bo imel lažii pregled in boljšo presojo. Tekma se bo začela ob 17.30, predtekma pa že ob 16. Športni dan v Kamniku Jutri bo imel svoj športni dan z bogatim sporedom domači športni klub Kamnik. Ob 9. bo kolesarska tekma na 40 km dolgi progi od Kamnika na Moste, Mengeš, Trzin, Domžale, Dol, Radomlje, Kamnik, Mekinje, Stranje in spet v Kamnik. Start in cilj bosta na glavnem trgu. Ob Vi 10. bo gozdni tek na 6 km, v katerem bodo startali lahkoatleti Ilirije, Primorja in Kamnika. Popoldanski spored obsega tekmo water-pola med Kamničani in juniorji Ilirije, in nogometno tekmo Kamnik - Kranj. Priče-tek ob 15. Zvečer bo v mestnem parku nastop težkoatletov v dviganja oteži in rokoborbl, za tem pa razdelitev daril in prosta zabava v gostilni Mejač na Grabnu. Kamničani so se za vsa srečanja vestno pripravili in upajo doseči časten uspeh. Razpis tridnevne etapne kolesarske dirke okoli Hrvatske in Slovenije Tridnevno etapno kolesarsko dirko okoli Hrvatske in Slovenije bodo priredile s sodelovanjem kolesarske zveze »Hustrovane sportske Novosti« in »Semperit« v dnevih od 13. do 15. avgusta t. L Proga je razdeljena na tri etape in bo vodila prvi dan od Zagreba do Ljubljane (193 km), drugi dan od Ljubljane doVaraždina (205km), tretji dan pa od Varaždina preko Bjelovara T Zagreb (210 km). Vmesni cilji bodo prvi dan v Kar lovcu, drugi dan v Celju in Mariboru, tretji dan pa v Bjelovaru. Pravico nastopa imajo vsi pri kolesarski zvezi verificirani vozači, in sicer samo A kategorije. Posebej se bodo kvalificirala podsavezna moštva štirih voza če v, od katerih se bodo najboljši trije računali v plasman. Prijavnina znaša 10 din za posameznika odn. 25 din za podsavezno moštvo. Prijave sprejema tajnik kolesarske zveze Otmar Ferrari v Zagrebu, Vukovičeva 3. do 8. avgusta. Naknadne prijave se bodo proti dvojnemu vložku sprejemale do pol ure pred startom. Popis nagrad bo objavljen naknadno, ta sicer častnih in praktičnih. V skupnem plasmami bo nagrajenih 10 posameznikov in dve podsavezni moštvi, posebej pa bodo še nagrajeni posamezniki v po edinih etapah, verjetno prvih šest. Vozači bodo od starta do cilja gosti prireditelja. če bi vozač v dirkah prvega dneva dosegel čas za 15 odstotkov slabši od najboljšega tega dneva, bo izpadel iz nadaljnjega tekmovanja in ne bo mogel več sodelovati na stroške prireditelja. Za dirke veljajo splošne določbe kolesarske zveze in mednarodne kolesarske federacije. Točne propozicije bodo izdane najkasneje do 30. Kolesarji športniki, Id se zanimajo za ustanovitev kolesarskega kluba v Kranju, se vabijo na prvi sestanek, M bo zaradi tega v prostorih gostilne »Mayer« V Kranju jutri v nedeljo ob 9. dopoldne. Rabljeni so tudi vsi, ki M mogfi pomagati organizirati kolesarski klub v Kranju aH se aktivno ndejstvovanje v tej panogi Tekma za državno fchiteJa) prvenstvo v tenisa med SK Celjem in Atletiki se bo pričela jutri ob "L zjutraj na Rakuschevem tenišču ob Trubaijwl nfid v Celju. Tekma bo gotovo zelo napeta in zanimiva. Tekmovanje V ofin^rtfokem peteroboju priredi SK Celje jutri, v nedeljo ob 8.30 na Glaziji. Ttekmujejo nejlnogši «efcski ta zunanji fečbboatfeti. 7 JACKSON GREGORY: HCl SOLNCA Roman. Ben je prestopal z noge na nogo in se le nerad odločil, da je šel pogledat fofotajočo jadrovino. Počasi se mu je vrnil pogum. Prav nič ga ni bilo strah, je dejal, le zavzel se je nekoliko, ker se je tista seč tako mahoma pokazala. Kendric se je delal, kafeor da ni bilo nič posebnega. Vsaj dopovedoval si je tako. Ne glede na to je pa spet vse preiskal in spet ni našel ničesar. Ko se je vrnil na svoje mesto na palubi, je še vedno premišljeval o dogodku. Čudno naključje. Ali ga je bilo sploh mogoče razložiti? Izkušal je priti stvari z logiko do živega. Če ga je res kdo opazoval in če je bil videi Ben res kaj drugega kakor plahutajoče jadro, tedaj se je bil moral ta nekdo vkrcati v San Diegu in je plul z njimi že vso pot od začetka. Težko si je bilo misliti, da bi se to godilo brez Twistyjeve vednosti Dvoje mu je prišlo na misel. Prvič to, da ga je bil Barlow vprašal, kdo je Zoraida Castelmar. Vraga, mar ni bil zvedel imena mladenke z biserno ogrlico? In dnugič: Bariow je bil šel v tistem gnezdu na meji za njo v hotel in je bil govoril z njo ter mu celò prinesel od nje sporočilo. Zakaj je bil šel za njo? Takrat se mu je zdelo njegovo pojasnilo razumno: 121 hotel si je najeti sobo. A zdaj se je Kendric spomnil, da je hotel Twisty ob luninem vzhodu nekam odjezditi Čemu bi mu torej bila soba? Počasi se je zasvitalo jutro, raztrgana obal se je prikazovala. Barlow je kriknil za njim, da je treba spustiti čoln v vodo. Kendric je skomignil z rameni in molčal. IV Zemeljski raj, a le na oko Proga belega obrežnega peska, tri sto . čevljev dolga in največ dvanajst čevljev široka, krog in krog obdana s črnimi, štrlečimi pečinami: takšen je bil Port Adventure, kamor je zdaj čoln ponesel Jima Kendrica in Twistyja Bariowa. V zadnjem koncu čolna je ždel črnec Ben, ki je imel nalogo, da se vrne s čolnom na ladjo. Oči so mu buljile iz jam od začudenja, da sta dva odrasla človeka preplula takšno dolgo pot, samo da se izkrcata na tem zapuščenem kraju. Čoln je zadel na pesek. Kendric in Barlow sta skočila na kopno ter vzela vsak svojo culico in puško. Ben je zmajal z glavo in od veslal nazaj. »Najkrajša pot je po čereh navzgor«, je zaklical Barlow in oči so se mu zasvetile. »Potem pa naravnost naprej, duša stara! Treba je, da se podvizava, dokler je hlad. In če bova imela srečo, utegneva biti opoldne...« Ne da bi dokončal stavek, je stekel čez peščino proti skalnemu zidu. Vzpon je bil težak za tujca, ki nista poznala sleherne stopinje in prijema. \ Solnce je bilo že visoko na nebu, ko sta sopihaje ' ' dosegla cilj. Vrgla sta tovor na tla, in Barlow se je s kompasom v roki razgledal po kraju. Hudičevo kuhinjo je bil imenoval to deželo. In to je bila v resnici Gola, suha in pusta se jima je širila pred iščočimi očmi, žalosten, od Boga in ljudi pozabljen svet, ki ga je neusmiljeno palilo solnce. Kakor daleč ti je seglo oko, nisi videl ne drevesa ne ptiča ne živine na paši Val za valom se je razgrinjala puščava, ki so jo le ponekod rezale globoke soteske. Za temi so se spet grmadile črne skalne gmote, ki so jih bili ometli divji viharji; v nižavah sta se kopičila pesek in grušč. Revna zelišča, ki so se prikazovala tu pa tam, so bila bodičasto, strupeno puščavsko rastlinje. V žarki solnč-ni pripeki je bil kraj kar grozljiv na pogled. Trn je zbodel Bariowa v roko, ko se je obrnil. Zaklel je, kakor da bi bila rastlina razumno bitje, in s puškinim kopitom udaril po nji Poganjek se je odlomil, iz rane je počasi pritekel gost rdeč sok, kakor sesedena kri »Tja gre najina pot«, je dejal Barlow in pokazal z roko. »Kakih šest ur zelo neprijetne hoje, je rekel nesrečni Juarez. Vidiš tamle tri vrhove, ki štrle drug zraven drugega? Nekaj časa morata iti proti jugu, potem pa naravnost proti njim. In vso pot nikjer nobenega studenca! Pazi, da se ti čutara ne poškoduje!« »Nared«, je rekel Jim. »Kar mahniva jo!« Krenila sta naprej. Novo poglavje pustolovščine se je začenjalo, sklep je postajal dejanje. In takoj se je pokazala različnost njunih značajev. Barlow je stiskal ustnice v čedalje popolnejšem molku; globoke gube so se mu dolble v čelo; Kendricu je bilo pa takšno podjetje od kraja vselej zabava; židana volja se mu je vidno zrcalila na obrazu. Tisto, kar je utegnilo čakati na koncu poti ga ni toliko zanimalo kakor tovariša. Glavno mu je bilo potovanje sàmo. Najrajši bi bil zapel kako divjo krajinsko balado ali mornarsko pesem, če mu ne bi bila nagla hoja, ki se je v težavnem ozemlju ni bilo moči ogniti, jemala sape. Čez kaki dve uri je bil najtežji del sotesk in kanjonov s svojim ostrim kremenčastim gruščem za njima. Zdaj sta korakala po dolgi, vijugasti dolini. Noge so se jima vgrezale v suhi pesek. A hkratu so se prikazovala tudi prva znamenja rastlinskega in živalskega življenja. Čedalje gostejše je postajalo kaduljevo grmovje, prašen kunec jima je preskočil pot, visoko v zraku je krožila kanja, majhna, pegasta kača je ležala zvita v klobčič. Z nasprotne strani ju je z dvignjeno glavo opazoval divji ponij in jadrno prhnil v skok, ko sta se približala. Nato je prišlo drevje, ki jima je bila njegova senca nad vse dobrodošla, hrasti in pozneje tudi nekaj zani-karnih pini j. Tu pa tam kak šop suhe trave, cvetoči tobakovi grmi, jata ptic, ki so začudeno gledale, kakor da bi se bile pomotoma zaletele v ta kraj. Nikjer vode, nikjer sledu o vodi, nikjer črede, nikjer sledu človeških nog. Odprta dolina pod žarkim solncem je bila videti še samotnejša od gorskih rebri Mali oglasi Beseda 1 Din. davek 3 Din,; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Rakitno vozi v ned ci JO avtobus ob pol 7. izpred Mestnega doma. Telefon 36-98. 17266-18 ma^^b^ßpbi Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlada frizerka dobi takej mesto. Naslov v vseh posk>\ailnicah Jutra. 17246-1 Prodajalko mlajšo, vajeno bufeta, ki bi pomagala pri gospodinjstvu, surejme kolodvorska restavracija, Kranj. — Osebno se predstaviti. * 17249-1 Natakarico in služkinjo r ria io in pošteno, iščem za tikojv Naslov v vseh po-siovslnicafc Jntra. j Dobro izurjene pletilje si Knks-lmks stroj ter No. pen stroje št 12 m 5 sprej-rre tovarna pletenin na Gorenjskem. Služba stalna. — Ponudbe poslati pod »Pletenine* na ogi. odd. Jutra. 17108-1 Vsaka beseda 50 par; davek 3 din; za šifro ali dajanje casiova 5 din ; najmanjši znesek 12 din. Simpatična gospodična s perfektnim znanjem nem-šloega, slovenskega in hrvatskega jezika, išče službo kot vzgojiteljica, event. gre tudi kot gospodinja k stare) šema gospodu v mesto ali na deželo. Gre tudi k bolnikom. Ponudbe z navedbo plače na oglasni odd. Jntra pod »Grem na vse kraje Jugoslavije«. 17265-2 Konjeniški podčastnik upokojen, zdrav, govori in piše slovenski, srbohrvat-ski m nemški, za silo tudi italijanski jezik, vešč intenti an tske stroke, išče zapo-ditve. — Ponudbe na ogl. odd. ' Jetra pod »Upokojenec« na ogl. odd. Jutra. ' 17223-2 Šivilja išče primerne službe, najraje pri krojaču. Zna tudi kuhati, gre pa tudi za sobarico. Ivanka Košir, Borovnica 116. 17273-2 Gospodična S, trgovsko akademijo in večletno pisarniško prakso ter znanjem več jezikov in ■;tenografije, išče zaposlitve kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ambiciozna«. 17312-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za štfro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilniški in hotelski inventar kompleten, poceni prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. _ 17277-6 Prodam krogle za balincanje. Ro-jina, Kolodvorska 8, Ljubljana. 17299-6 Parketni odpad' i popolnoma snhi, so najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44. 16086-6 Male blagajne za vzidanje, že od din 525 naprej, dobavlja in cenik pošlje na zahtevo Ljublj. komerc. družba, Ljubljana, Levčeva 43, Telefon 24-08. 16171-6 Žična železnica kompletna, 11 km, s 4 postajališč.' in 1 lokomobila 40—60 HP in brzojarmenik 2 vsem žagarskim inventarjem, vse r_3io rabljeno, v brezhibnem stanju, naprodaj radi opustitve posla. Pismena vprašanja pod »50378« na Publicitas. Zagreb, Ilica 9. 16747-6 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Povečalnik za Leica format, dobro ohranjen, — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za mali film«. 17228-7 Pisarniško opremo dobro ohranjeno, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema«. 17236-7 Primm Beseda 1 Din, davek 3 Diie; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Maline kupim do 2 vagona ali manj. Ponudbe pod »Denar lahko vnaprej« na. ogl. odd. Jutra. 16927-33 Pralle voete; ^Wovtfc I Glasbila; Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir prvovrstne znamke, malo rabljen, poceni naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Odličen«. 17305-26 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Marelice za vkuhavanje bodo samo še nekaj dni, pohitite ! Sedaj Vam ni potreba kupovati iz druge roke. Vabimo Vas, pridite pred nakupom in si oglejte naše blaeo. Zanesljivo najboljše banaške marelice, debele, zdrave in sveže, dobite najceneje v glavni zalogi JUGOSAD, Resljeva 4. Telefon 48-27. 17308-34 INSERIRAJ V „JUTRU"! Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Originalna francoska kolesa Aiglon Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino, trpežno lakirana ln po-fcromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Viktor Bohinc, Ljubljana, Tyrseva c. 12. (Dvorišče). 276-11 Avio^niotó Beseda 1 Din, davek 3 Din? za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Avto DKW štirisedežen, dobro ohranjen takoj prodam za gotovino 12.500 din. Škofic, Celovška cesta 56. 17330-10 Motor BSA 350 ccm, v zelo dobrem stanju, prodam za 3.500 din. Vilči Stanič, Dolenj- i ska c. 35, Ljubljana. 17298-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pletilni stroj št. 9-60, dobro ohranjen, poceni naprodaj pri »Makedoncu«, Kolodvorska ul. 17310-29 Kapital Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice 3% OBVEZNICE VREDNOSTNI: PAPIRJE VOJNO ŠKODO 9 a o v i n j e po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilo Koncesij onirana trg. a geotura za bančne posle AL. PLANINŠEK. Ljublian«., Beethovnova 14 Telefon iJ-10. Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Špecerijsko trgovino v Celju, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17319-17 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Posest U Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Veliko hišo trgovsko in stanovanjsko v Mariboru na prometni cesti z lepimi lokali in obstoječo tigovino z mešanim blagom ter menjalnico z žitom. Ker lahko izvršuje gostilniško obrt, ker so veliki lokali ugodno naprodaj ter se lahko prevzame del vknji-ženega dolga. Ponudbe po dražnici Jutra v Mariboru pod šifro »Ugodno«. 17240-20 Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. 4-sobno stanovanje v palači Dunav, Beethovnova 14 oddam takoj v najem. Informacije pri upravitelju istotam. 17325-21 iNSERIRAJ V „JUTRU" ! Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico in pritiklinami, iščem za_ mesec september v Stožicah, še v rajonu mesta, za tričlansko družino. Sigurna plačnica. Naslov: Cerjak Gizela, Poljanska 15, VIII. 17331-21a Lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice, oddam eni ali 2 osebama.— Zelo pripravno za 3 studente blizu Sv. Krištofa. — Pogoji ugodni. Detelova ul. 5, pritličje. ' y 16999-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, z dobro domačo hrano ali brez, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. y 17303-23 Dva nižješolca sprejme boljša obitelj v dobro oskrbo. Hrana zadostna in tečna. Cena zmerna. Klavir na razpolago, pomoč pri učenju Naslc v vseh po. slovalnicah Tutra. Lahka letna oblačila, vetrni suknjiči, J perilo itd. aja najceneje PRESKER, Sv. PETRA C. 14. NI TEGA LAKA ALI BARVE KI JIH MI NE PROIZVAJAMO... Zahtevate-li lak za avtomobile, pohištvo ali za notranja ali zunanja dela, vse mi proizvajamo v prvovrstni "kvaliteti. Zahtevajte pil Vašem dobavitelju naše specialne emajlne lake: LUXAL, POLAR, RÜGOLIN EV JAPAN emajlni lak tvornica lakov in barv d. d. ZAGREB, RADNICKA c. 41 M0STEP i: Ui Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din. Zmago soglašam torek 3. uri. 17274-24 Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 20 din. Gospodična 211etna bi poročila akademsko naobraženega gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča te čaka«. 17278-25 NSERIRAJ V„JUTRU" ! Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Preklic Podpisana preklicujem vse žaljivke, katere so kvarile ugled g. Ivanu Mihelinu.. brivskemu pomočniku v Domžalah. Tem potom izjavljam, da so izmišljene. Istočasno se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Javornik Mari. 17294-31 Preklic Preklicujem in obžalujem žalitve, izrečene o rodbini Herman Franceta in njegovem sorodstvu ter se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. Terček Marjeta, Hrib s*/. Jožefa, Celje. 17202-31 ZAČASNA OHROMELOST. Znanstveno Je dokazano, da regulira »K.A-LEFLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, krepi celi organizem in uravnoveša živčni sistem, tako da postane človek zopet krepak in sposoben za delo ln borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo: Zahtevajte Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. »KALE-FLUIDc se dobiva v lekarnah in drogerijah. Beg. S br. 10537/33. Tisoče zahval prejema »M OR AN A« Lasje prestanejo takoj izpadati- IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU-ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACA IN HRANI LASNE KORENINE • POŠILJAMO PO POVZETJU*STEKL.DIN.50- SE DOPADE C KOŠČKOM LEDU'- t Dotrpel je in nas zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in svak, gospod JOŽE VINDIŠ VLAKOVODJA V POK. IN POSESTNIK Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 23. julija ob 16. uri na farno pokopališče v Spodnji Polskavi. Pragersko, Klagenfurt, Prelog, Trebnje, Varaždin, dne 22. julija 1938. žalujoče rodbine: VINDIŠ, ANDREITZ, GRUDZINSKY, ter ostalo sorodstvo. Tujski promet v Tuhinju Tuhinjska dolina ne dela reklame za svoje krasote, kdor pa jo pozna, bo navdušen nad njenimi čari. Veliki promet se je še ni dotaknil, čeprav se kamniški krogi že od nekdaj prizadevajo za podaljšek železnice čez Tuhinjsko dolino do šmart-na ob Paki. Promet vzdržuje Peregrinovo avtobusno podjetje, ki vozi enkrat dnevno v obeh smereh do Vranskega. Kljub temu pa Tuhinjska dolina ni zapuščena, čeprav je tako od roke. Tujci so jo že spoznali in jo radi obiskujejo ter ostajajo tu po cele tedne. Dolina je ozka, romantična, stisnjena med dve vrsti hribov, poraslih z gozdi in pašniki, preveva pa jo najčistejši gorski zrak. ki ga ne kvarita niti prah niti dim tovarniških dimnikov. V blaženi samoti in ob dobri hrani iščejo okrepitve in odmora mnogi letoviščarji iz Vojvodine in Beograda, ki se tu prav prijetno počutijo. Središče tujskega prometa v Tuhinjski dolini je znana gostilna g. Antona Burkeljce v Lazah, odkoder je tudi najkrajši dostop na Menino. Tam letujejo v nekaterih zasebnih lovskih kočah gostje iz Ljubljane in Gornjega grada, pa tudi banovinski planinski dom ima vedno dovolj posetni-kov. Ob planšarskem prazniku na Menini smo med drugimi gosti opazili tudi našo rojakinjo gospo Julijo Mertlovo iz New Yorka, soprogo znanega industrijca, ki je s svojim fotografskim aparatom navdušeno snimala potek slavnosti. Veliki prijatelji Menine, kjer je pred kratkim padel pod strelom kamniškega lovca g. Grčarja orjaški medved, so kamniški smučarji, pa tudi poleti radi pohitijo turisti na to dozdaj pozabljeno planino, ki je z dobro markirano potjo preko Črnivca zvezana z Veliko planino. Tako počasi Tuhinjska dolina dobiva svoje priznanje, kar tudi v polni meri zasluži. Dolenjski se obeta dobra letina Dolenjske Toplice, 22. julija Poljski pridelki na Dolenjskem kažejo letos izredno lepo. Dasi je maio dežja, vendar še ni bilo doslej kakšne škode. Toliko pa že pade dežja, da poživi rastline. Ječmen in pšenica sta že požeta. Zlasti pšenica ima prav lepo in težko klasje, kakršnega že ni bilo od vojnega leta 1917. Tudi vsi drugi poljski pridelki kažejo lepo zlasti koruza in krompir. Enako lepo se razvijata fižol in zelje, ki ga gosenice niso tolikanj napadle kakor preteklo leto. Sedanje vreme je zlasti ugodno za vinograde, ki so jih zdaj že četrtič škropili. Po goricah, ki niso bile pomladi prizadete od občutnega mraza, se obeta, če ne bo še kake nesreče, prav obilna in tudi dobra trgatev. Sadja pa letos ne bo veliko, ker je mraz onemogočil ob cvetju oplemenitev. Zadovoljni pa so čebelarji, ker je čebelna paša obilna. Mana pada vsako jutro, pa tudi ìoja zelo medi, tako da čebele prav pridno in hitro polnijo satje, ki ga jim »neusmiljeni« čebelaT sproti pobira in tako priganja čebelice na še pridnejše delo. Hojev med je sicer zelo dober in zdravilen, vendar ni priporočljiv za hrano čebelam v zimskem času. Zato bodo čebelarji pred ajdovo pašo odvzeli ves ta med. da bo le ajdovec čebelam za zimsko prehrano, kar je zelo priporočljivo. Iz življenja na deželi Iz Tržiča é— Kino predvaja danes in Jutri v nede. lio Jana Kiepura v filmu »Pod srečno zvezdo«. Iz Trbovelj t— Jutri. nedelja velika sokolska tombola ob 3. uri pop! Krasni dobitki kot: kompletna moderna spalnica. Hohnerjeva klavirska harmonika, gitara, jedilni pribor, 2 kolesi, 2 umivalni garnituri in nad G00 drugih praktičnih dobitkov. GRAD Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij .Jutra. Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani