Časopis družbe
Ljubljana, februar 2003 St. 2
kazalo
kratke novice 4 - 9 maloprodaja
Morali bi imeti kotalke IO
maloprodaja
Vse je novo II
maloprodaja
Plenice, vino in ob vikendih še toast 12
maloprodaja
Najpomembnejši so dobri medčloveški odnosi 13
klima
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v letu 2002 14 -15
Pogodba o zaposlitvi 15 evropska unija 16
intervju
Naloge so zelo razvejane 17 -18 šport Drugi zimski avto show uspel 18 -19 Tokrat nekoliko drugače 20
športni dan 20-21 globus 22 za razvedrilo 23
Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana
ureja uredniški odbor: Rajko Muljavec, Bojana Pečko, Edo Škufca jelka žmuc Kušar (glavna in odgovorna urednica)
Oblikovanje: Sektor marketinške raziskave, komunikacije in razvoj: Andreja Remih Tehnična ureditev: Janez Jerala Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50 Vodstvo podjetja: dipl. prav. Janez Lotrič, predsednik uprave Nadzorni svet: dr. Miran Mejak, predsednik Naklada: 2300 izvodov, Tisk: TČR Delo
Na Petrolovih smučarskih dnevih bo v prihodnjih letih huda konkurenca
Silvan Simčič
Pomen klasičnih goriv v prihodnjem desetletju
Glede na večino napovedi strokovnjakov bo nafta tudi v bodoče ostala najpomembnejši energent za pogon vozil.
Koliko časa bodo še prevladovala fosilna goriva, je odvisno od mnogih faktorjev, nesporno pa je, da v prihodnjem desetletju na tem področju ni pričakovati bistvenih sprememb. V doglednem času vsekakor ni videti možnosti, da bi kateri od danes poznanih alternativnih pogonskih sistemov lahko enakovredno zamenjal več kot 100 let star koncept motorja z notranjim izgorevanjem. Skladno s to ugotovitvijo tako večina avtomobilskih inženirjev po svetu še vedno vlaga velike napore v izboljšave in nove razvojne možnosti klasičnega motorja z notranjim izgorevanjem. In treba je priznati, da kar uspešno. Nove tehnološke rešitve na motorjih in sistemih za kontrolo delovanja motorja oziroma izgorevanja dajejo dobre rezultate, vendar je njihova učinkovitost zelo pogosto povezana z več elementi sistema. In eden pomembnejših pri tem je prav gorivo, zato nikakor ni slučaj, da sta danes razvoj goriv in motorjev neločljivo povezana.
Eden glavnih ciljev, ki jim bo tudi v bodoče moral slediti razvoj motorjev in klasičnih goriv, bo vsekakor izboljšanje učinkovitosti motorjev in nadaljnje zmanjševanje emisij škodljivih snovi.
Klasična goriva
Goriva, pridobljena iz surove nafte, vse od iznajdbe prvega motorja z notranjim izgorevanjem do danes, predstavljajo skoraj izključen vir za njihov pogon. Čeprav so v vseh teh letih že bile predstavljene in ponujene nove rešitve, zasnovane na izrabi drugih virov in oblik energije, pa do danes nobena od njih ni resneje ogrozila pomena klasičnih goriv.
Če so se nove vrste motorjev, ki naj bi za pogon uporabljali alternativne vire, v začetku razvijali predvsem zaradi dejstva, da gre pri nafti za omejen vir, ki je poleg tega z leti postajal vse dražji, so v drugi polovici prejšnjega stoletja vse bolj stopali na površje problemi emisij
škodljivih snovi, ki so jih proizvajali motorji z notranjim izgorevanjem.
Prve emisijske standarde tako beležimo v začetku 70-tih let. Ti so z leti postajali vse ostrejši, visoka rast prometa proti koncu prejšnjega stoletja in vse bolj vidne posledice v okolju so to zaostrovanje še bolj pospešile.
Prav vpliv, ki ga imajo proizvodi zgorevanja goriv na okolje, so danes ključnega pomena pri postavljanju zahtev za njihovo kakovost. In nesporno bo ta trend odločilen tudi v prihodnje.
Vplive na okolje je mogoče zmanjševati na obeh segmentih, tako z razvojem motorjev kot s spreminjanjem lastnosti uporabljenih goriv. Končne rešitve so največkrat posledica skupnega dela, to je tesnega sodelovanja avtomobilske in naftne industrije. Obvladovanje emisij tako danes postaja eden glavnih motivov pri razvoju avtomobilskih motorjev.
COe in segrevanje ozračja - globalni problem sveta
Za problem CO2 in posledično za segrevanje ozračja seveda ni odgovorna le avtomobilska industrija. Pomemben delež pa k celotni emisiji vendarle prispeva (od 5 pa tudi do 20 odstotkov in več, odvisno od razvitosti področij), zato je to tudi za avtomobilske inženirje eden večjih izzivov.
Ko je govora o zmanjšanju emisije CO, gredo napori predvsem v smeri povečanja učinkovitosti motorjev oziroma zmanjšanja porabe goriva. Eden od ukrepov, ki so bili v tej smeri sprejeti v evropskem prostoru, je tudi program, ki ga je Evropska komisija naložila avtomobilski industriji za povprečno znižanje emisij CO2 do leta 2008.
Vpliv kakovosti goriv na Emisije
Kakor sem že omenil, pomenijo spremembe na motorjih tudi nove zahteve za goriva, včasih pa tudi za uporabljena maziva, predvsem motorna olja. Nekatere spremembe v zadnjih letih, ki so
se pretežno nanašale na goriva, so sicer bile dokaj logične in pričakovane -ukinjanje osvinčenih bencinov, zniževanje vsebnosti žvepla in podobno. Je pa še vrsta drugih, manj opaznih. Vse več je namreč tudi pritiskov na oplemenitenje goriv z uporabo raznih dodatkov, ki naj bi predvsem zagotovili kar najbolj konstantne pogoje za obratovanje motorja (čistost izgorevalnega prostora oziroma minimalne ostanke zgorevanja).
Naloga maziv naj bi bila predvsem v zmanjševanju izgub zaradi trenja tako pri zagonu kot med obratovanjem, kar neposredno vpliva tudi na porabo goriva.
Že v eni od študij programa EU, “Auto oil I” (1995) je bilo sicer ugotovljeno, da imajo na emisije bistveno večji vpliv konstrukcijske spremembe v motorjih kot pa same izboljšave v kakovosti goriv. Dejstvo pa je, da prav tehnološke spremembe in novosti v motorjih narekujejo, včasih pa že kar zahtevajo, uporabo goriv z vse ostrejšimi omejitvami v njegovi sestavi Žveplo kot element, ki je bil v zadnjih letih najbolj na udaru, predvsem zaradi neposrednega vpliva na emisije pri zgorevanju, postaja vse bolj moteč element tudi s stališča učinkovitosti samih katalizatorjev. Ti namreč postajajo vse bolj in bolj občutljivi na njihovo delovanje in vse več je zahtev po omejitvah ali celo izločitvi žvepla in “drugih motečih” elementov iz goriv.
Kako v bodoče P
Za prihodnje desetletje so že v veliki meri nekatere nove tehnološke rešitve, ki bodo prav tako v prvi vrsti usmerjene proti enemu cilju - zniževanju emisij škodljivih spojin v okolje. CO2 pri bencinskih motorjih ter zniževanje trdih delcev (PM) in dušikovih oksidov (NOx) pri dieselskih motorjih bodo vsekakor ključne tarče. Nekatere od njih bodo vključevale uporabo katalizatorjev, ki so
nadaljevanje na str. 9
Andrej Medved Prijeli so storilce!
Kljub vsem varnostnim ukrepom, ki smo jih v zadnjih letih vpeljali na naše bencinske servise, nepridipravov nismo v celoti odvrnili. Na bencinskem servisu v Gorenji vasi je prišlo celo do napada na našega prodajalca. Zgodilo se je 11. januarja, dobrih dvajset minut po osmi uri zvečer, ko je bil bencinski servis že zaprt. Dva zamaskirana mladeniča sta napadla našega uslužbenca Smaja Čerimoviča, ki se je odpravljal domov. S fizično silo ter grožnjami sta ga prisilila, da se je skupaj z njima vrnil v objekt bencinskega servisa ter jima predal dnevni izkupiček. Ker se je naš prodajalec odločno postavil po robu grožnjam, ga je eden od napadalcev ranil in imel je izredno srečo, da mu niso bile zadane usodne rane. Prodajalca so kmalu po napadu odpeljali v klinični center v Ljubljani, kjer ga je še isti večer obiskal direktor enote Jože Smolič, ki se je hotel osebno prepričati o zdravstvenem stanju prodajalca. Po opravljenem pogovoru z njim smo si kar oddahnili, saj je bilo stanje ranjenega prodajalca zadovoljivo.
Na kraj ropa so že čez nekaj kratkih minut po izvršenem roparskem napadu prihiteli uslužbenci policije ter varnostniki, ki pa žal napadalcev niso uspeli prestreči kljub blokadi širšega območja. Kraj napada so si ogledali tudi okrožna tožilka ter tehniki ministrstva za notranje zadeve. Na bencinski servis je prispel tudi Janez Juvan, ki je v našem podjetju zadolžen za varnost ter varovanje. Po nalogu policije ter Janeza Juvana so bili zavarovani dokazi (video posnetek), ki bi lahko v nadaljnji preiskavi imeli ključno vlogo pri razreševanju primera.
Vsa tehnika, ki se nahaja na bencinskih servisih, namreč ne preprečuje fizičnega nasilja napadalcev nad uslužbenci. Njena primarna naloga je, da potencialne napadalce odvrne od napada. Če pa do roparskega napada že pride, nam ta tehnika pomaga pri iskanju storilca. Ravno zato, zahvaljujoč izredno dobrim posnetkom napadalcev s pomočjo video-nadzornega sistema na bencinskem servisu, je uspelo policiji v razmeroma kratkem času odkriti oba napadalca. To je, gledano v prihodnost, zelo dobro, saj bo marsikateri po-
tencialni napadalec premislil, preden bo za svoj plen izbral bencinski servis. Upajmo, da bo pogumni prodajalec Smajo Čerimovič kmalu povsem okreval.
Ciril Pirš
Večji, močnejši, uspešnejši
S 1. januarjem 2003 je stopila v veljavo sprememba in dopolnitev pravilnika o notranji organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest Petrol d.d., kar je pomenilo združitev dosedanjih območnih enot maloprodaje Celje in Novo mesto v območno enoto maloprodaja Celje-Novo mesto. Z novim letom smo tako že združeno stopili novim nalogam, zahtevam in izzivom naproti.
Nova združena enota je postala tako teritorialno kot po številu bencinskih servisov večja, saj pomeni skupno 86 bencinskih servisov. Delo in poslovanje vseh območnih enot maloprodaje je bilo tudi sicer v bistvu poenoteno, še posebej v smislu vodenja in odgovornosti vodstva na sedežih območnih enot.
Združitev dosedanjih obeh območnih enot pa pomeni postopno brisanje sicer navidezne in miselne meje med Dolenjci in Štajerci-Celjani, zato je bil nujen skupen dogovor in določitev skupnih smernic za delovanje v novi območni enoti.
Prvi skupni delovni sestanek novega vodstva enote je dal jasen in nedvoumen odgovor na vprašanje, kako naprej. Enoglasno je bilo poudarjeno, da ni posebej pomembna oblika notranje organiziranosti, najpomembnejši so cilji in njim podrejeni smotri za doseganje čim boljših poslovnih in prodajnih rezultatov. Taka miselnost pa je dobra popotnica za skupno delovanje in obvladovanje vseh obveznosti, nalog in problemov pri poslovanju. Vsi zaposleni na sedežu združene območne enote, ki tudi sicer najbolj občutijo spremembe, tako dokazujejo, da je glavni cilj uspešnost poslovanja vseh bencinskih servisov in vsakega posebej.
Že dosedanje ločene območne enote so bile dokaj uspešne, kar daje še toliko večje zagotovilo, da bo tudi v prihodnje tako ali pa še bolje.
Čeprav ne govorimo o športu, pa vendar velja uporabiti znano misel: VEČJI, MOČNEJŠI, USPEŠNEJŠI. Prepričan
sem, da bo tako tudi pri nas.
Andrej Gerjevič Zaslužena pohvala
Morda je kdo od vas že kdaj slišal tisto zgodbo o kavalirju, ki je dami dajal komplimente v presežnikih, kakršne si želi prejeti vsaka ženska. Odgovorila je, da ga je bilo prijetno poslušati, čeprav se zaveda, da je rahlo pretiraval, priznava. Zgodbica morda ni najboljša prispodoba za to, kar vam želim povedati v nadaljevanju, vendar prav gotovo velja, da je vsakdo vesel pohvale, sploh pa, če je bila prislužena. In prav gotovo je bila pohvala za vzorno urejen bencinski servis, ki sta jo prejela Anton in Marija Anzeljc, najemnika bencinskega servisa Loški Potok, upravičena. Ocenjevalna komisija turističnega društva Loški Potok je v okviru akcije “Urejena hiša in vrt 2002” krožila po občini in iskala najlepše urejene domačije. Čeprav niso imeli namena ocenjevati poslovnih objektov, je urejenost bencinskega servisa naredila nanje takšen vtis, da so se odločili podeliti priznanje še njima. Sprva je bil Anton Anzeljc sam najemnik, pred dobrim letom se mu je pridružila še žena Marija in podaljšala sta obratovalni čas, povečala pa se je tudi prodaja. Marija je ugotovila, da bi bilo lahko na servisu precej več rož in njena skrb je obrodila sadove. S cvetjem okrašen bencinski servis sporoča kupcem, da je tak zaradi njih. Najemnika pa pravita, da bo zanju največja vzpodbuda in nagrada rekonstrukcija bencinskega servisa, ki je predvidena v letošnjem letu, saj imata sedaj samo 12 m2 prodajnega prostora, servis pa nima nadstreška nad cestiščem. Sicer pa velja dodati, da je bila Marija v letu 2002 izbrana za najboljšo prodajalko novomeške enote. Zaželimo jima tako uspešno delo tudi v prihodnje.
Maks Verlak Tako ravnajo dobri ljudje
Nekega zimskega večera se je na avtocesti, približno kilometer od bencinskega servisa Slivnica 2, zgodila prometna nesreča. K sreči brez poškodb ljudi, a psička, ki je bila v avtomobilu, se je ob poku in razbitju zadnjega stekla tako
prestrašila, da je pobegnila. Pritekla je na bencinski servis in se skrila pod prodajni pult. Ker je bilo to prav v času, ko so bencinski servis zapirali, so zaposleni dali živalco v pralnico, saj je zaradi alarmne naprave drugod niso mogli pustiti. Morda bi jo kdo od njih odpeljal domov, a ker ima vsak že kakšno žival, so se bali posledic.
Zjutraj so psu odčitali številko na ovratnici in ugotovili, da je z Reke na Hrvaškem, delavec veterinarske postaje na Reki pa je poklical lastnike, ki so veseli prišli iskat svojo psičko Dono. Zaposlenim na bencinskem servisu so se zahvalili tudi večkrat po radiu, psička pa se je pred slovesom vrnila še k posodi za hrano in pojedla vse, kar so ji pripravili enodnevni gostitelji.
Zaposleni na bencinskem servisu Slivnica 2 so pokazali veliko humanosti in tudi na ta način prispevali k ugledu svojega servisa in Petrola.
Najbolj zadovoljna je bila Dona
Jelka Kušar
Avtopralnica najvcčja pridobitev
Ko so se vrata bencinskega servisa Ptujska v Mariboru ponovno odprla, so se mnoge stranke hitro vrnile in marsikatera med njimi je zatrjevala, da je komaj čakala, da bo spet lahko kupovala na »svojem« servisu. Gotovo pa bo tra-
jalo še nekaj časa, preden bodo vse prišle nazaj. Posamezni vozniki so se morda celo navadili na drug servis, a namesto njih se ustavljajo novi. Tega, da so vsi po vrsti zadovoljni s povečanim trgovinskim prostorom in izborom blaga, niti ni treba omenjati. Stranke pa so se razveselile tudi avtopralnice in nekatere so se nanjo že povsem navadile. Zaposleni pa so zadovoljni, ker je vse od prvega dne dobro delala in še ni bilo treba klicati serviserja. Manj sreče imajo na bencinskem servisu z ogrevanjem, ki po mesecu dni poslovanja še ni bilo urejeno. Ne samo to, strokovnjaki do takrat niso ugotovili niti tega, kaj je narobe. A ker je treba nekaj ukreniti, bodo verjetno namestili toplotno zaveso. Seveda stranke niso mogle spregledati, da je v trgovini mrzlo. Najprej so se jim prodajalci smilili, potem pa so začele spraševati, ali je najemnik tako
Nataša Ozimič, Leon Ozimič
Janja Brumen, Ivan Ulbin, Tanja Kokol, Robert Kokol, Alojz Kozar, poslovodkinja Tanja Poš, Marko Antič
skop, da jim ne dovoli vključiti kurjave. Jelka Kušar
Pisarna je zdaj tolikšna kot prej trgovina
Stranke so zadovoljne, ker lahko več artiklov kupijo v povečani trgovini bencinskega servisa Poljčane, v veliko pomoč so nove vitrine, pisarna pa je zdaj
tolikšna, kakor je bila prej trgovina. Kupcev prav nič ne moti, da je Hip Hop brez dopeke, saj že nekaj časa lahko kupujejo pecivo v sosednji Eri ali Mercatorju. Pritožujejo pa se, ker ob prenavljanju bencinskega servisa niso zgradili avtopralnice, saj ni v bližnji okolici nobene in bi jo marsikateri lastnik avtomobila z veseljem uporabil. Kar zadeva prodajo v trgovini je zanimivo, da poudarek ni na hrani, ampak na drugem blagu, pritegne pa tudi kavomat, v katerega stranke pogosto vržejo žeton. Tiste, ki kupijo več blaga, ga dobijo v dar, s kavo pa pogostijo tudi kupce, ki redno prihajajo po blago, čeprav ne za posebno visoko vsoto.
Ko so začeli poslovati, je sprva nagajala prezračevalna naprava, kurjava pa je v redu delovala, le termostat bi bilo koristno namestiti tudi v trgovini. Imajo ga samo v pisarni in če je tam primerno toplo, je v prodajalni mraz, če je tam dovolj toplo, v pisarni zaradi prehude vro-
čine ni možno zdržati.
Ivan Pipan Primorska zima
Je drugačna in prevečkrat je ne jemljemo resno kot svojo in enakovredno zimi v ostalih predelih Slovenije. Tudi v letošnji prvi polovici januarja je bilo tako in ponovno nas je opozorila, da morajo dobavitelji in vsi ostali zunanji sodelavci svoje »zimske plane« prirediti zimskim pogojem enako resno in celovito kot na štajerskem, dolenjskem ali
Poslovodja Ervin Bobi k, Franc Mernik, Alojz Kavčič, Robi Robič
osrednjem slovenskem območju. Močna burja, ki je v nekaterih predelih dosegala hitrost 200 km na uro, je več dni popolnoma onemogočala tovorni promet čez Rebrnice, mimo Vipave in Ajdovščine do MMP Vrtojba. Novemu bencinskemu servisu v Ajdovščini je ponovno dokazala, da še nima ustreznega orožja, da bi se ji mogel uspešno upreti. Dejansko mu ga snovalci in izvajalci del niti niso priskrbeli. Na srečo naokoli leteča pločevina in oglasni panoji niso nikogar poškodovali, pri odstranjevanju poškodovane pločevine pa je vendar prišlo do delovne nesreče. Večji del Primorske je bil prevozen le s popolno zimsko opremo. Mnoge ceste, ki povezujejo bencinske servise, so zahtevale skrajno previdnost (Ajdovščina - Col - Črni Vrh - Godovič; Idrija -Cerkno - Most na Soči; Tolmin - Kobarid - Bovec; Sežana - Lipica). Cestarji so imeli preveč dela že na glavnih cestah. Tudi bencinska servisa nad Izolo sta se ovila v debelo plast ledu. Edino pravo Primorsko, suho, a precej mrzlo, smo doživljali na območju Goriške.
V snegu in burji so se le redki uspeli
prebiti do bencinskega servisa
Marsikaj bomo morali popraviti
Kakorkoli, prave zime se zelo veselimo!
Barbara Gorjup
Petrol d.o.o. Beograd
V prvi polovici januarja 2003 je bilo ustanovljeno že tretje Petrolovo podjetje
na območju jugovzhodne Evrope, in sicer Petrol d.o.o. Beograd v Republiki Srbiji (na območju jugovzhodne Evrope poslujete še Petrol Trgovina d.o.o. Zagreb in BiH Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo), kar se ujema z dolgoročno Petrolovo strategijo, da postopno postane mednarodna družba. Glavna dejavnost Petrola d.o.o. Beograd bo predvsem maloprodaja naftnih derivatov (srednjih destilatov, bencinov) ter prodaja izdelkov lastne blagovne znamke in dodatnega asortimana (olja, avtokozmetike, hrane, pijače, in podobnega.) preko lastne mreže bencinskih servisov. Ocenjujemo, da so za prodajo na bencinskih servisih v Republiki Srbiji primerni standardizirani proizvodi dodatnega asortimana, izbor pa je odvisen od lokalnih posebnosti, pri čemer je potrebno upoštevati predvsem navade in nižjo kupno moč tamkajšnjega prebivalstva.
V primerjavi z glavno konkurenco ima Petrol pri širitvi poslovanja na srbskem trgu naftnih derivatov predvsem naslednje prednosti:
- pozitiven image v širši javnosti,
- kakovost in zanesljivost oskrbe z naftnimi derivati,
- številne kakovostne storitve in široko ponudbo dodatnega asortimana na bencinskih servisih.
Ključne priložnosti, ki jih lahko pri tem izkoristi, pa so predvsem:
- privatizacija glavnih naftnih podjetij v Republiki Srbiji,
- gospodarsko oživljanje in posledična rast kupne moči,
- obstoječa maloprodajna mreža s 1.217 bencinskimi servisi (brez Kosova) v celoti ne pokriva povpraševanja prebivalstva po naftnih derivatih,
- gradnja avtocest in povečanje tranzitnega prometa,
- pozitivni odnos do izdelkov slovenske kakovosti, tako da lahko kakovostno gorivo in storitev na Petrolovih bencinskih servisih omogočita večjo prodajo,
- izkoriščanje sinergijskih učinkov poslovanja Petrola na trgih Hrvaške, BiH in Republike Srbije.
Boštjan Napast Skupaj z Olmo
Ni dovolj, da kupcu prodamo blago, ampak mu moramo znati prisluhniti. To
pa je možno, če se srečamo z njim tudi zunaj prodajnega prostora. V ta namen organiziramo razna predavanja in drugačna srečanja, na katera povabimo tudi posamezne proizvajalce blaga, o katerem se pogovarjamo. Tako smo pred nedavnim skupaj z Olmo organizirali srečanje s kupci industrijskih maziv. Sodelavec tehnične službe Petrola Aleš Arnšek je govoril o celovitem upravljanju mazanja - PC UM. Predstavil je temeljne prednosti sistema, kakovostno oskrbo s proizvodi, celovito tehnično podporo in celovit pristop k ekologiji, kar vodi k zniževanju stroškov. Strokovnjaki iz Olme so spregovorili o razvojnih trendih na področju industrijskih maziv in hladilno mazalnih sredstev. Posebej so se osredotočili na novo zakonodajo o varovanju zdravja ljudi in okolja in v ta namen opozorili na nove proizvode, ki zadovoljujejo najstrožje standarde. Seveda se je pri kupcih ob tem porodilo veliko vprašanj, na katera so takoj dobili odgovore. Prav to pa je osnova za dobro sodelovanje in zaupanje v prihodnje.
Boštjan Napast Kupci iz severovzhodne Slovenije vedo, da so Petrolovi avtomotivi Texacovi
V mariborski enoti veleprodaje smo za svoje poslovne partnerje in kupce organizirali dva seminarja, ki smo ju pripravili skupaj s sektorjem maziv iz tehnične službe Petrola in z družbo Texaco. Predstavnik naftne družbe Texaco Predrag Panič je predstavil svojo družbo in njeno vlogo med ostalimi naftnimi družbami v svetu. Povedal je, da je Texaco med vodilnimi na področju razvoja olj in tekočin za vozila in ena od štirih največjih družb te vrste na svetu. Na osnovi vsega, kar je povedal, so kupci lahko spoznali, da z nakupom motornih olj Proton resnično dobijo izdelek vrhunske kakovosti, za katerim stojita Texaco in Petrol. Predrag Paniž je predstavil tudi najnovejše trende na področju združevanja naftnih družb, povezovanja med avtomobilskimi koncerni in povezave med avtomobilsko industrijo in proizvajalci motornih olj.
Po odmoru je Aleš Arnšek iz tehnične službe Petrola predstavil najnovejše
trende na področju motornih, menjalniških in drugih olj ter hladilnih tekočin. Največje korake delajo trenutno na področju motornih olj, ki morajo ustrezati vedno bolj izpopolnjenim motorjem z notranjim izgorevanjem. Motorji so vedno bolj zmogljivi, količina olja v motorjih se zmanjšuje, intervali menjav se podaljšujejo, zato je vse večji poudarek na čim manjši porabi goriva. Vse bolj pomembna postajajo tako imenovana “energy" olja za osebna in tovorna vozila. Petrol nudi na tem področju vrhunski olji in sicer Proton energy 5VV-30 za osebna vozila, in Proton diesel energy 5VV-30 za tovorna vozila. Pomembno vlogo v moderni avtomobilski tehniki imajo tudi menjalniška olja, ki morajo izpolnjevati podobne pogoje kot motorna olja, to je podaljšan interval menjave, večje obremenitve in varčevanje z gorivom. Tudi tu je Petrol prisoten s svojim sintetičnim HYPOL MULTI 75VV-90. Aleš Arnšek pa je predstavil tudi ostale proizvode iz naše palete.
Zadnja tema seminarja je bila predstavitev Texacovih proizvodov. Predrag Panič je razložil povezavo blagovnih znamk Texaca in Petrola in medsebojno sodelovanje obeh družb. Opozoril pa je tudi na novosti, ki jih načrtuje Te-xaco v prihodnosti in nazorno prikazal, kako Texacovi proizvodi izpolnjujejo specifikacije vodilnih proizvajalcev motornih vozii.
Sklepno besedo je imel Tone Mihevc, direktor sektorja maziv, ki je poudaril naše sodelovanje s Texacom in celovitost naše ponudbe avtomotivov. Posebej je izpostavil našo skrb za ekologijo. Prodaja olj namreč zdaleč ni več zgolj prodaja, pač pa je tudi skrb za odvoz odpadnih olj, filtrov in ostalih proizvodov, ki nastajajo v avtomehaničnih delavnicah in podjetjih z avtoparkom. Sledil je razgovor s povabljenimi, med katerim smo jim odgovorili na številna vprašanja, ki so se jim porodila med
Veliko informacij, pa tudi vprašanj
predavanji.
Naslednjega dne smo v Murski Soboti gostili predstavnike kmetijskih zadrug, podjetij s kmetijsko dejavnostjo in serviserje kmetijske mehanizacije, ki smo jih seznanili s tematiko s področja kmetijske mehanizacije. Gostje so z zanimanjem prisluhnili predstavitvam Predraga Paniža in Aleša Arnška in jima nato zastavila več vprašanj.
Mateja Dobrun Delo je steklo
V decembrski številki smo že pisali o tem, da je Petrol odkupil od Nafte Lendava skladišče goriv z zemljiščem in infrastrukturo, in da je v novem podjetju Petrol Skladiščenje d.o.o., ki skrbi za upravljanje tega skladišča, zaposlenih 20 ljudi, ki so prej delali v Nafti Lendava.
Ko smo začeli prevzemati skladišče, smo šli v Lendavo nekoliko radovedni, saj nas je zanimalo, kakšni so naši novi sodelavci, zaposleni v Petrolu Skladiščenje d.o.o. In srečali smo prijetne ljudi, ki so bili takoj pripravljeni sodelovati in s svojim znanjem pomagati k uspešnemu delu.
Da bi se tudi na zunaj videlo, da zdaj pripadajo Petrolu, smo jim takoj priskrbeli Petrolove delovne obleke, ter na novo označili skladišče v Lendavi. Zaposleni v Petrolu Skladiščenje so sami uredili zemljišče, pokosili travo, označili in uredili poti, popravili in na novo pobarvali ograje in oznake in podobno. Tudi v poslovni stavbi so marsikaj postorili, pobarvali vrata, okna, stene, uredili parket ter pripeljali rabljeno pohištvo iz skladišča v Murski Soboti. Uredili so tehnično dokumentacijo skladišča, usklajevale svoje delo in evidence s skladišči, ki spadajo v sektor logistika, ter uredili vse potrebno za zagotavljanje fizičnega varovanja skladišča.
V sektorju informatika so poskrbeli za postavitev računalnikov z vsemi povezavami, s čimer so zaposlenim omogočili uporabo Petrolove mreže in elektronske pošte, kar močno olajšuje komuniciranje z zaposlenimi.
Zaposleni v Skladiščenju pa so poskrbeli za ureditev Petrolovih zemljišč in poslovne zgradbe ter tako ustvarili prijetno delovno okolje, za kar so potrebo-
vali veliko dobre volje in truda.
Zato se vsem Petrolovcem, ki so sodelovali pri zagonu skladišča v Lendavi, še posebno pa poslovodji skladišča Lendava Slavku Režonji, njegovemu pomočniku Igorju Horvatu, ter Milanu Zupančiču, poslovodji skladišča goriv Rače, za njihov trud iskreno zahvaljujemo in upamo, da bomo tudi v prihodnje
uspešno sodelovali.
Roman Dobnikar Magna praznuje in nagrajuje
Konec leta 2002 smo zaključili z akcijo aktivnega vključevanja naših prodajalcev v pridobivanje novih uporabnikov Magna kartic. Tako smo v lanskem letu samo preko te akcije pridobili nad 1.600 novih lojalnih kupcev.
Prodajalce pa smo glede na dosežene točke nagradili z različnimi nagradami (kavo, majico, dežnikom ali brisačo). Drugega najboljšega na lestvici bomo
Delo poteka v dveh izmenah
popeljali v Istro, prvega pa v Grčijo. Zaposlene s treh najbolje uvrščenih bencinskih servisov bomo povabili (na danes že kar tradicionalno družabno srečanje) na Juvanje. Sezname smo mesečno objavljali na Petrolovem intranetu, kjer si je možno ogledati tudi končni razpored.
Vedno večjo »Magna druščino« pa smo zaokrožili še z lepo okroglo številko. V bazi uporabnikov občanskih kartic se nam je pridružila točno 50 tisoča uporabnica. Tudi njo (ter dva uporabnika pred in za okroglim članstvom) smo presenetili s pismom zahvale. Bolj kot samega pisma pa so se novi kupci razveselili nagradnega paketa s kavo Magna. In ko smo nagrajencem še razložili, da lahko s kartico enako Magna kavo kupujejo na naših servisih po posebno ugodni ceni, so zatrdili, da imamo najmanj tri nove zveste kupce. Mi pa smo jim »prišepnili«, naj se tokrat pohvalijo malo bolj na glas, kot to počno sicer.
Anja Kocjančič Petrol so obiskali ocenjevalci za priznanje R5 za poslovno odličnost
Lansko leto maja se je Petrol prijavil na razpis za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.
Priprave za prijavo pa so se začele že mnogo prej. Leta 2000 je bila ustanovljena projektna skupina, ki je sestavila besedilo, kakršno zahtevajo razpisni pogoji. Pripravili pa smo tudi brošuro, v kateri smo po predpisih modela poslovne odličnosti opisali poslovanje Petrola in jo oddali v ocenitev komisiji, ki jo je imenoval Odbor RS za poslovno odličnost. Ocenjevanje je potekalo v dveh sklopih. Najprej je ocenjevalna komisija po posebni metodologiji ocenila vsebino brošure, nato pa na ocenjevalnem obisku preverila, če so navedbe v brošuri resnične. Hkrati so se ocenjevalci med ocenjevalnim obiskom prepričali, kako dobro v podjetju uporabljajo poslovno prakso.
Ocenjevalna komisija nas je obiskala-v začetku januarja in v njej je sodelovalo pet ocenjevalcev. Predsednik komisije je bil mag. Vladimir Bukvič, član uprave v Cimosu, specialist za finance in trg,
člani komisije pa so bili mag. Franc Jamšek, specialist za ravnanje s človeškimi viri, mag. Mihajlo Zozolly, priznan metrolog, specialist za sisteme kakovosti in procese, Anton Petrič za procese in mag. Peter Palma, specialist za nadzor poslovanja. Peter Palma je bil tudi predstavnik razsodniške komisije, ki v imenu vlade RS skrbi za korekten postopek ocenjevanja.
Sam ocenjevalni obisk je potekal podobno kot zunanja presoja po standardu ISO 9001, le da pri poslovni odličnosti ocenjevalci bolj poudarjajo vlogo vodenja podjetja in uresničevanja strategije in ciljev.
Ocenjevalci so se najprej pogovarjali z upravo Petrola, potem pa še ločeno z direktorico sektorja za ravnanje s človeškimi viri, direktorjem marketinga, članico uprave za finančno računovodsko področje, članom uprave za tehnologijo in energetiko in direktorico sektorja za kakovost, okolje in varnost. Popoldne so si ogledali skladišče Zalog. Posebej so bili navdušeni nad opremljenostjo skladiščno distribucijskega centra in stopnjo zaščite okolja in požarne varnosti v skladišču goriv. S posebnim zanimanjem so na koncu prisluhnili še vodji laboratorija, ki jim je na kratko razložila, kako zagotavljamo kakovost goriv in maziv na naših prodajnih mestih.
In kako smo se odrezali? Ocenjevalna komisija bo pripravila poročilo in nas tudi ocenila. Pričakujemo, da bo rezultat okoli 400 točk, kar je za debitanta na tem tekmovanju kar dober dosežek. Podjetja, ki so v Sloveniji do sedaj zmagala, so zbrala okoli 500 točk. Najboljša evropska podjetja pa dosegajo tudi do 700 točk.
Prihodnje leto bomo spet poskusili in prepričana sem, da bomo letošnji rezultat še izboljšali.
Jelka Kušar Jub, Petrol in Riko
Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet, ki ima sedež v Združenih državah in družba 1 d.o.o. poslovne informacije iz Ljubljane sta januarja podelili priznanje »Rating leta 2002«, ki pomeni najvišjo bonitetno oceno A1. S priznanjem želita spodbu-
jati poslovno kakovost in varno poslovanje z zgledno disciplino prevzetih finančnih obveznosti. Nagrajence so tokrat izbirali med 275 slovenskimi družbami, ki so se lani uvrstile v najvišji bonitetni razred in se odločili za Jub, Pe-
Prvi možje nagrajenih podjetij
trol in Riko.
Klemen Potisek, Marinka Luznar Spremembe v modelu za oblikovanje cen naftnih derivatov
V Sloveniji so cene naftnih derivatov tudi po osamosvojitvi ostale pod državno kontrolo z izjemo krajših obdobij, ko je bilo oblikovanje cen dieselskega goriva in kurilnega olja EL sproščeno. Pred uvedbo modela za oblikovanje cen je Vlada Republike Slovenije spreminjala maloprodajne cene naftnih derivatov po svojem preudarku na pobudo naftnih podjetij, kar pa se običajno ni zgodilo več kot trikrat ali štirikrat letno. Aprila 2000 je vlada na pobudo naftnih podjetij sprejela model za oblikovanje cen naftnih derivatov, ki je v celoti določal oblikovanje cen motornih bencinov pred dajatvami, vendar pa je imel glede na prejšnji sistem državne regulacije bistveno prednost, saj je omogočil avtomatično prilagajanje prodajnih cen naftnih derivatov tržnim spremembam cen na nakupnih trgih ter razmerju slovenskega tolarja v primerjavi z ameriškim dolarjem vsakih 14 dni. Po drugi strani pa je z izjemo obdobja šestih mesecev, v katerem je vlada ponovno prevzela kontrolo nad oblikovanjem cen dieselskega goriva in kurilnega olja EL, omogočil svobodno oblikovanje cen teh dveh derivatov vse do sprejema zadnje uredbe o oblikovanju cen.
Z zadnjo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki jo je Vlada Republike
Slovenije sprejela 16. januarja letos in velja od 21. januarja, je v sistem modelskega oblikovanja cen naftnih derivatov ponovno vključila tudi dieselsko gorivo in kurilno olje EL. Vendar pa to ni bila edina posledica sprejetega ukrepa, saj
je obenem tudi znižala modelsko maržo pri dieselskem gorivu in kurilnem olju EL ter jo v manjši meri prerazporedila na motorne bencine. Ker modelska marža pri motornih bencinih ni bila povečana v ustrezni meri, da bi nadome-
stila znižanje modelskih marž pri ostalih dveh derivatih, pričakujemo, da bo naše podjetje zaradi omenjenega dejstva v obdobju štirih mesecev, kolikor naj bi veljala sprejeta uredba, izgubilo okrog 300 milijonov tolarjev prihodka.
nadaljevanje s str. 3
zelo občutljivi na žveplo v gorivu. Žveplo bo tako še naprej ostalo eden najbolj “kritičnih” parametrov v gorivih.
Direktiva GU 98/70/6C - pomembnejše postavke
Gre za eno pomembnejših direktiv EU, ki pomeni uresničevanje nekaterih že prej sprejetih dogovorov za stalno zmanjševanje emisij, ki so posledica prometa.
Pomembnejša določila:
- predpis o maksimalnih vrednostih za ključne lastnosti goriv za bencinske in dieselske motorje, ki velja od 1. 1.2000 oziroma 1.1. 2005.
Predpisane vrednosti:
Motorni bencini: oktansko število, parni tlak, destilacija ter vsebnost aroma-tov, benzena, olefinov, kisika, oksige-natov, žvepla in svinca.
Dieselska goriva: cetansko število, gostota, destilacija, vsebnost policiklič-nih aromatskih ogljikovodikov in vsebnost žvepla.
- izločitev uporabe neosvinčenega bencina s 1.1. 2000
- izvajanje kontrole predpisanih parametrov z analitičnimi metodami, ki jih predpisuje direktiva - monitoring (Fuel Quality Monitoring);
- že s 1. 1. 2001 so vse polnopravne članice morale pričeti uvajati bencine in dieselsko gorivo brez žvepla (pod 10 ppm).
- 31.12.2006 - revizija te specifikacije. Vsaka članica bo dolžna predstaviti poročilo o izvajanju monitoringa goriv;
- 5.10. 2000 - revizija Auto-oil progra-
ma - emisije, povezane s cestnim prometom, se morajo do I.2020 zmanjšati za 20 odstotkov glede na izhodiščno stanje 1.1995, pri čemer naj bi emisije CO2 rasle le še do I. 2005. Delež ostalih emisij naj bi se v največji meri zmanjšal v obdobju 1990 -2010.
- do 1. 1.2009 morajo vse članice imeti v prodaji le bencine in dieselsko gorivo brez žvepla (pod 10 ppm).
Ali bo take zahteve mogoče izpolniti?
Zmanjševanje vsebnosti žvepla v gorivih danes tehnično ne predstavlja ovire, so pa ti postopki zelo dragi. Gre za rafinerijske procese, ki so še vedno energetsko potratni. To pa pomeni tudi sorazmerno visok prispevek k emisijam CO, ki prav tako predstavljajo zelo resen okoljski problem. Poleg tega procesi za zniževanje žvepla lahko vplivajo na poslabšanje nekaterih drugih parametrov - zaradi izrabe vodika tako lahko pade oktansko število, kar je potrebno zopet urejati z dodatnimi rafinerijskimi posegi.
Skladno s tem bo potrebno ustrezne rešitve iskati tudi v odkrivanju novih, energetsko učinkovitejših postopkov predelave in dodelave goriv, kot tudi v optimizaciji obstoječih.
Možnosti je torej kar nekaj. Zelo pomembno pa bo zagotoviti ustrezno ravnotežje v dinamiki in logistiki vpeljevanja teh ukrepov v življenje. Zelo narobe bi bilo na primer, če bi omejevanje na gorivih preveč prehitevalo tehnološki razvoj motorjev in obratno. Nesmiselno, za okolje pa še celo slabše, bi bilo tudi prehitro uvajanje goriv z
zelo nizkim žveplom na področjih, kjer je delež novih, z moderno tehnologijo opremljenih vozil, še zelo majhen.
Zaključki
- Proizvajalci motorjev so z ustreznimi tehnološkimi rešitvami že dosegli velike izboljšave pri omejevanju emisij, vendar pa se zahteve še zaostrujejo in tudi za zanje bo potrebno poiskati ustrezne rešitve.
- Zmanjševanje vsebnosti žvepla, kot jo predpisujejo tudi direktive EU, lahko pripomore k uresničevanju potenciala, ki ga ponujajo nove motorne tehnologije. Ostali parametri imajo na emisije le manjši vpliv.
- Za zmanjšanje emisij COsbo bistvenega pomena povečanje energijske učinkovitosti, tako motorjev kot procesov pri pridobivanju goriv. Razvoj goriv in motorjev mora potekati v tesnem sodelovanju avtomobilske in naftne industrije - le tako je mogoče doseči največ ob najbolj sprejemljivi ceni.
- Alternativna goriva zaenkrat še ne ponujajo bistveno boljše energijske učinkovitosti v primerjavi s klasičnimi (bencini, diesei), poleg tega pa so cenovno še dokaj nekonkurenčna, zato ta zaenkrat še ne predstavljajo “resne nevarnosti” klasičnim gorivom.
»Morali bi imeti kotalke«
je bil ob odpiranju bencinskega servisa Kidričeva v Celju navdušen poslovodja Anton MAROVŠEK, ko je razvrščal še zadnje blago ter hitel med skladiščem in trgovino.
Po treh mesecih gradnje je med božičem in novim letom začel poslovati nadomestni bencinski servis, kar je tako za prodajalce kakor za stranke »ogromna stvar«. Novi so rezervoarji in črpalke, ki jih je tudi več kakor prej, širša je izbira goriv. Imajo jeklenke in kurilno olje EL, čeprav samo za drobno prodajo, ker je skladišče preblizu, da bi se splačalo s servisa oskrbovati stranke z avtocisternami. Prej so bile sanitarije skupne, zdaj so ločene, tudi skladišče je večje ter posebej za hrano in avtomaterial. Namesto 40 m jih trgovina meri 120 in spada v skupino Hip-Hop, kar pomeni veliko večjo ponudbo.
»Zdaj dobi kupec vse na istem mestu in mu ni treba več v dve, tri trgovine. To so pametne odločitve,« je ob otvoritvi dejal prodajalec, prepričan, da »bo šlo«. Veliko stalnih strank
Na zdravje bencinskemu servisu in prihajajočemu letu
Klasične trgovine so skoraj nepotrebne
IO
Poslovodja Anton Marovšek, Andreja Pungartnik, Ivo Povalej; Albin Planinšek je bil že v bolnišnici
se je v prvem mesecu poslovanja že vrnilo, prihajajo pa tudi nove. Ko bodo dobili še pečico za dopeko peciva, bodo verjetno prihajali po malico tudi iz tovarne, ki stoji v neposredni bližini bencinskega servisa. Tudi v vodstvu enote pričakujejo, da se bo obseg dela na servisu povečal, saj so se odločili, da se bosta štirim zaposlenim pridružila še dva prodajalca.
Žal pa ob odpiranju bencinskega servisa ni bilo vse samo lepo in prijetno. Nekatere zadeve je bilo možno urediti v zadnjem trenutku, zato so fantje hiteli, da bi jih pravočasno opravili. Pri tem pa je enemu od njih težka blagajna padla na roko. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali kar več ur in k sreči uspeli rešiti vse prste.
Direktor enote Ciril Pirš
predaja bencinski servis poslovodji
Jelka Kušar Vs€ j€ novo
je zadovoljno poudaril Boris BRAČKO, poslovodja bencinskega servisa Valvazorjeva v Mariboru približno mesec dni po tem, ko so ponovno začeli poslovati.
Stari objekt je bil »predpotopen« in res je bil že skrajni čas, da so ga podrli. Zgrajen je bil pred 39 leti in posebno veliko ga niso posodabljali, saj so bili rezervoarji še enoplaščni. Zdaj so dobili nove, prav tako črpalke, uredili so jim tudi zelenico in posadili ciprese.
Toda to vedo zaposleni in najemnik, medtem ko stranke opazijo predvsem trgovino in avtopralnico. Kako naj bi ju tudi spregledali! Trgovina je skoraj petkrat večja, vse je veliko bolj pregledno, »prej smo marsikdaj celo sami iskali posamezne artikle, kaj šele stranke,« se spominja pomočnik poslovodje, zdaj se od daleč vidi, kje je kaj. Avtopralnica pa je nova in prav zaradi nje prihajajo na bencinski servis nove stranke. Sprva je bilo pri pranju sicer nekaj težav, vendar se je na srečo vse uredilo, preden so stranke nehale prihajat »pod prho«.
Nove stranke prihajajo predvsem zaradi avtopralnice
Iztok Družina, najemnik Boris Bračko, Danilo Lubej,
Darko Tertinek, Jakob Palčič, Dušan Frankovič
Vrnile so se takorekoč vse stare stranke in počasi se navajajo tudi na to, da lahko kupujejo ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Najbolj zadovoljni so starejši ljudje iz bližnje okolice, ki jim ni več treba daleč po svež kruh, in tisti, ki so med tednom pozabili kaj kupiti. To servisu sicer ne prinese posebno veliko, nekaj pa vendarle - in več, kakor so na bencinskem servisu pričakovali, poleg tega se promet počasi povečuje. Tako se zdaj vsi bolje počutijo in v zadnjem času jim je tudi toplo. Centralna kurjava jim je nekaj časa povzročala težave, tako da so tudi stranke občutile mraz v trgovini, toda napake so končno odpravljene.
Vsaka stranka je pomembna
Fantje so iznajdljivi
Plenice, vino in
ob vikendih še toast Andreja Zidarič
S poslovodjo novega bencinskega servisa Rondo v Brežicah sva se dogovorila za obisk, med katerim bi si ogledala servis, ki so ga odprli na predbožični dan minulega leta.
Ko sem v tako gosti megli, da bi jo lahko rezal, končno našla vhod in zapeljala na parkirišče, me je presenetila vrsta pred avtopralnico. Meni zaradi mraza namreč še na misel ni prišlo, da bi prala svoje vozilo. Kakor pa sem izvedela malo kasneje, je njihova avtopralnica vsak dan polna že od prvega dne, in je v enoti na zavidanja vrednem prvem mestu...
Dejan ŠKALER, poslovodja in od leta 1999 najemnik, je na poličke pred prodajnim pultom ravno zlagal blago, ko sem stopila skozi vrata, nad katerimi je visela tabla HIP HOP.
Zelo prijazen, nasmejan in pripravljen vzeti si čas, da »priveže« mojo radovedno dušo. In ostali prodajalci tudi.
Torej - sedla sva blizu zaslona video-nadzornega sistema, za katerega je takoj povedal, kako super in uporabna reč je, in
A vtopralnica je polna od prvega dne
Sladkarije morajo biti na dosegu rok.
Trenutna delovna ekipa: študenta Matjaž Barkovič in Janez Špiler, Primož Bogovič, Jože Opravž in poslovodja Dejan Škaler
se začela pogovarjati. Sprememba je velika. Novi bencinski servis Rondo se precej razlikuje od starega (Brežice I): velikost prodajnega prostora je skoraj še enkrat tolikšna, imajo avtopralnico, HIP HOP prodajalno, kar pomeni precej več prodajnih artiklov, veliko novih strank, starih pa je ostalo bolj malo, čeprav ni nova lokacija niti kilometer oddaljena od nekdanje. Še vedno imajo nekaj »zagonskih« težav, ki pa jih bodo hitro rešili. Planiranih številk se ne da doseči čez noč, čeprav se vseh pet zaposlenih in dva študenta trudijo po svojih najboljših močeh.
Zaposleni so na splošno sicer zadovoljni, vendar pa tako kakor stranke menijo, da bi bilo dobro, če bi ob avtopralnici stal bife. Nemalo je tistih, ki pridejo oprat avto in ko čakajo, vprašajo: »Kje imate pa kafič? Ni ga?
Škoda.« In gredo drugam. Potolažili pa so me tudi, da nisem edina, ki zgrešim vhod na ploščad. Problem je namreč v tem, da je zelo blizu krožišča in so zato inšpektorji zahtevali, da postavijo znake za prepovedano zavijanje za kamione in vlačilce, kar pa v megli ni jasno vidno...
Za konec me je še zanimalo, katere artikle najbolje prodajajo.
Plenice, mleko, higienske vložke, vino, ob vikendih pa tudi toast. In seveda vitreks, ki ga je prijazni Primož natočil tudi v moj avto...
Najpomembnejši so dobri
medčloveški odnosi Jelka Kušar
je poudaril poslovodja Jože SENICA, ko je predstavljal novosti bencinskega servisa Poljane v Mariboru
Stari bencinski servis niti še ni bil tako star, saj je bil zgrajen leta 1987, a zelo skromen, z majhno trgovino in ozko streho, kakršna v slabem vremenu dobesedno odganja stranke in prodajalcem prinaša prehlad. Toda bil je prvi samopostrežni servis v Mariboru in že od nekdaj na zelo visoki ravni, saj je nekoč na tekmovanju jugoslovanskih bencinskih servisov zasedel drugo mesto.
Nova zgradba je povsem drugačna, ima precej stekla in veliko streho, ki je kljub drugim dobrim novostim najbolj razveselila kupce in prodajalce, saj jim poslej v deževnem vremenu ne bo več teklo za vrat.
Seveda pa stranke niso spregledale ostalih koristnih sprememb in poslovodja je prepričan, da se je prav zaradi višjega standarda promet povečal za 20 do 30 odstotkov. Ljudje so zadovoljni, če lahko postavijo avto v neposredno bližino trgovine in čim več blaga kupijo na istem mestu. Ko bo zače-
Prvi vtis je pomemben
la delati tudi pralnica, se bo promet verjetno povečal še za 10 odstotkov, vendar bo na to treba nekoliko počakati. Sicer je že postavljena, a priključek za električno energijo ni dovolj močan, zato bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo. In če vreme naklonjeno, bo do maja nared.
Toda same novosti verjetno ne bi zadostovale za uspešno poslovanje, če ne bi bilo dobro tudi vzdušje na bencinskem servisu. Poslovodja poudarja, “ko prideš v službo, mora vladati vsestransko razumevanje. Če ga ni, je vse narobe in pravih odnosov ne moreš nadomestiti z nobenim denarjem.« Zato se vedno trudi, da so medčloveški odnosi dobri.«Potem teče tudi vse ostalo.«
Za manjša popravila vedno najdejo čas	Akcijska	prodaja	je	privlačna
Peter Korošec, najemnik Jože Senica, Franc Kukovec, Lilijana Ters, Tomaž Bicman
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih
v letu 2002 Anita Lovše
V letu 2002 smo organizirali peto raziskavo organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Rezultati ne kažejo bistvenih odstopanj glede na leto 2001, seveda pa je prišlo do določenih odstopanj po posameznih področjih ali kategorijah.
Tako kot lani so vprašanja razdeljena v 13 kategorij. Trditve v anketi, ki se nanašajo na nagrajevanje, razvoj kariere in notranje komunikacije ter informiranje, smo ocenili z najnižjimi vrednostmi (od 2.8 do 3.0). Najvišje vrednosti pa so dosegle trditve v kategorijah: odnos do
kakovosti, primerjalna vprašanja (kako vidimo Petrol v primerjavi z drugimi podjetji), inovativnost, iniciativnost, pripadnost organizaciji ter motivacija in zavzetost (vrednosti od 3.7 do 4.0).
V kategoriji zadovoljstvo pri delu rezultati raziskave kažejo, da smo najbolj zadovoljni s svojimi sodelavci (ocena 4.1), s stalnostjo zaposlitve (3.9) in z neposredno nadrejenim (ocena 3.8). Najmanj smo zadovoljni s plačo (2.7) in z možnostmi za napredovanje (3.0). Skupaj je zadovoljstvo pri delu doseglo do desetinke enak rezultat kot v letu 2001
(3.5), kar je ugoden kazalec glede na slovensko povprečje v letu 2002 (3.4). Višji in srednji management je z najvišjo oceno ovrednotil kategorijo strokovna usposobljenost in učenje (4.27), najnižje pa trditve, ki se nanašajo na vodenje (3.13). Operativni vodje so najvišje ocenili odnos do kakovosti (4.11), najnižje pa razvoj kariere (2.90). Strokovni kader in izvajalci so prav tako najvišje
ocenili odnos do kakovosti (4.11 in
3.88), najnižje pa nagrajevanje (2.69 in
2.88).
Področja, ki so pozitivno presenetila z rezultati, so tehnologija in energetika (iz 3.14 na 3.62), podpora maloprodaje na terenu (iz 3.87 na 4.23) in sektorji veleprodaje (iz 3.19 na 3.48). Najnižjo vrednost 2.81 je dosegel Petroservis, kar je mogoče razložiti s prehodom v odvisno družbo in s tem povezanim nelagodjem pri zaposlenih.
Podatki za Slovenijo se v letu 2001 in 2002 bistveno ne razlikujejo kljub podvojitvi števila sodelujočih podjetij v raziskavi. V raziskavi je sodelovalo 51 slovenskih podjetij in znotraj tega 5.055 zaposlenih. Vzorec je zdaj že tako velik, da omogoča delitev po panogah. Ocene za Petrol so na vseh kategorijah na ravni povprečja tako za panogo trgovina kot za Slovenijo 2002. Za prihodnje leto načrtujejo, da bo v raziskavi sodelovalo približno 80 podjetij, projekt pa se širi tudi na Hrvaško, kjer so odzivi zelo ugodni. Že prihodnje leto se bomo lahko primerjali tudi s hrvaškimi podjetji.
Veliko težo v celotni raziskavi nosijo aktivnosti po prejetih rezultatih. Na predstavitvenih delavnicah, ki so potekale od novembra do januarja, so odločitvene skupine določenega področja seznanili z rezultati raziskave. Razpravo
Pregled kategorij
□ Slovenija 2002 q Trgovina 2002
PETROL d,d. 2001 PETROL d.d. 2002
Organizacijska klima Petrol
J./			□ PETROL D SLOVENIJA
■IH 1999 200	fett* A	1 2002	
po predstavitvi rezultatov je vodil Bojan Erjavšek iz Biro Praxisa. V manjših skupinah je potekala razprava o prednostih in slabostih trenutne organizacijske klime in o ukrepih za izboljšanje v naslednjem letu. V nekaterih primerih smo se odločili za predstavitev rezultatov vsem zaposlenim, na primer v nekate-
rih podpornih funkcijah, kjer so bili rezultati nekoliko slabši glede na lansko leto (informatika, ravnanje s človeškimi viri, skupne zadeve, marketinške raziskave, komunikacije in razvoj, ter pravne zadeve). Pričakujemo, da bomo s pomočjo raziskave in organiziranih delavnic prišli do čim bolj natančnih za-
ključkov, kje so priložnosti za izboljšanje organizacijske klime v Petrolu, ki bodo zapisani v skupnem poročilu. Že zdaj pa lahko rečemo, da bo pozornost strokovnih služb usmerjena na kriterije oziroma merila za napredovanje, razvoj kadrov in notranje komunikacije.
Pogodba o zaposlitvi
Odpovedi
V prejšnji številki časopisa sem napisala, da je odpoved zaposlitve lahko redna, torej z odpovednim rokom, ali izredna, torej brez odpovednega roka, zakon pa natančno določa razloge.
Redna odpoved
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Odpovedni rok znaša od najmanj 30 do največ 150 dni, odvisno od kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec pa lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz naslednjih razlogov:
- prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog),
- nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (razlog nesposobnosti),
- kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog).
Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
Če gre za odpoved iz poslovnega razloga, je odpovedni rok odvisen od de-
lovne dobe pri delodajalcu (od 30 dni, če ima delavec manj kot 5 let delovne dobe pri delodajalcu, do 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu). Če gre za odpoved iz krivdnega razloga na strani delavca, je odpovedni rok 30 dni.
Izredna odpoved
Delodajalec in delavec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, če obstajajo za to razlogi, ki jih določa zakon, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredno odpoved mora stranka zahtevati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Če pa ima razlog znake kaznivega dejanja, je odpoved možna ves čas, ko je možen kazenski pregon.
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
- če delavec naklepno ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
- če delavec ne opravi uspešno posku-
snega dela,
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije, ali če v tem času opravlja pridobitno delo, ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Delavec lahko v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi,
- če: mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače, mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
- mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- ga je delodajalec žalil ali se nasilno vedel do njega ali če kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega ravnanja ►
evropska unija
nadaljevanje s str. 15
s strani drugih delavcev,
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na spol,
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem.
Zakon tako za primer redne kot za primer izredne odpovedi s strani delodajalca natančno določa postopek in vlogo sindikata. Nekatere kategorije (na primer starejši delavci) pa uživajo posebno varstvo.
GU namerava 65 ladjam prepovedati dostop do evropskih voda
Nesreča tankerja ob španski obali je bila razlog, da Evropska komisija namerava uvesti strožje varnostne ukrepe ter 65 ladjam prepovedati dostop do evropskih voda. Nova pravila pa bodo začela veljati letos poleti. S tem bo med drugimi prizadetih 25 ladij, ki pljujejo pod turško zastavo, 11 ladij pod zastavo Karibskih otokov, 8 pod kam-boško. Nekoliko preseneča dejstvo, da je med 65 ladjami samo 7 tankerjev, ki prevažajo nafto. EU se s svojim »črnim seznamom« poskuša braniti pred očitki, da ni ničesar ukrenila pred tremi leti, ko se je podobna nesreča pripetila ob francoski obali. Sicer pa poročajo iz Evropske unije, da niso Francozi v preteklem letu kontrolirali niti 10 odstotkov ladij, ki so priplule v njihova pristanišča. EU pravila pa zahtevajo, da v posameznih državah pregledajo najmanj 25 odstotkov ladij, in v večini drugih članic so tako tudi ravnali. Na zahtevo komisije naj bi oblikovali novo EU organizacijo za varnost na morjih, ki naj bi začela delovati do konca letošnjega leta. Francija, Španija in Portugalska nameravajo prepričati ostale članice, da bi uvedli strožji nadzor nad tistimi tankerji, ki so tako kakor Prestige samo enoplaščni in stari nad 15 let.
Benečani po stopinjah €U
Medtem ko so v EU sprejeli sklep, da bodo 65 ladjam prepovedali vstop v morja EU, se je italijanska vlada odločila, da bo tankerjem, ki prevažajo nafto ali druge okolju škodljive substance, zaprla pot do beneškega pristanišča. Da bi preprečili nesreče, ki bi v laguni utegnile povzročiti za okolje težke posledice, naj bi 17 km pred beneško obalo zgradili terminal, v katerem bi se lahko ustavljali naftni tankerji. Predvidevajo, da bodo stroški za terminal znašali 500 milijonov evrov, objekt pa naj bi bil zgrajen do leta 2007. A tako kakor se okoljevarstveniki navdušujejo nad novim projektom, mu gospodarstvo nasprotuje. Podjetniki se bojijo, da bo mesto ločeno od sveta, obenem kritizirajo visoke izdatke za projekt.
Prepisano
Shell hitro napreduje pri prodaji bencinskih servisov
Nizozemsko britanski naftni koncern Royal Dutch/Shell dobro napreduje pri prodaji bencinskih servisov v Nemčiji. Do zdaj so oddali 400 objektov, predvsem manjšim in srednjim naftnim podjetjem, dosedanja prodaja servisov pa predstavlja dve tretjini količin, od katerih se mora družba posloviti.
Leta 2001 je Shell skupaj z Deo, podružnico RWE, ustanovil podjetje, ter lani maja prevzel vse deleže. Zvezni kartelni urad je dovolil fuzijo. Novo podjetje Shell&Dea Oil mora svoj delež na nemškem naftnem trgu najprej znižati s 25 na 20 odstotkov, kar predstavlja letno prodajo 2 milijard litrov bencina in dieselskega goriva. V celoti bo moralo podjetje prodati 800 bencinskih servisov in v upravi so prepričani, da bodo v prihodnjih mesecih izpolnili zahtevo.
S fuzijo bo koncern privarčeval 150 milijonov evrov. S poenotenjem tehnike in obdelave podatkov pa se bodo izdatki znižali za 50 milijonov evrov.
Zanimanje za nakup Shell-Deinih bencinskih servisov je pred nedavnim pokazal tudi francoski naftni koncern To-talFinaElf. Oba koncerna pa govorita o zamenjavi udeležbe na evropskem naftnem trgu.
»Če bi hoteli biti na nemškem trgu konkurenčni, moramo imeti 15- do 20-od-
stotni tržni delež,« je izjavil predsednik Shell Europe Oil Products Adrian Loa-der. »Če bi bili pod to ravnijo, bi bile niše naša edina možnost.«
Po splošnih ocenah v panogi bo od 16 tisoč bencinskih servisov v Nemčiji v bližnji prihodnosti poslovalo samo 12 tisoč objektov. Marže pri bencinu so v preteklih letih padle, poslovanje pa bo srednjeročno težje tudi zaradi vedno manjše prodaje bencina, ker motorji porabijo vedno manj goriva. Naftne družbe poskušajo ta trend že nekaj let zavreti s tem, da na bencinskih servisih ponujajo prehrambeno in drugo blago. Tako je Shell postal eden največjih trgovcev s pekarskimi izdelki v Evropi. Nejasno ostaja, kako bo Shellov konkurent BP uredil svoje poslovanje na bencinskih servisih. Britanski koncern je leta 2001 prevzel Eonovo družbo Veba Oil skupaj z mrežo bencinskih servisov Aral. Na zahtevo kartelnega urada bo moral koncern BP zmanjšati svoj tržni delež s 26 na 22 odstotkov, kar pomeni prodajo 800 objektov.
BP namerava svoje bencinske servise prodati drugače kot Shell in sicer v severnem in južnem paketu. Pogajanja, ki jih je poleti vodil s TotalFinaElfom, so spodletela. Tudi ruska naftna koncerna Lukoil in Tatneft, ki sta veljala za možna kupca, očitno ne kažeta več zanimanja za prevzem BP in Aralovih bencinskih servisov.
Varovalec konkurence v Bonnu in udeležena podjetja javno doslej niso določila roka za prodajo bencinskih servisov BP in Shella. V strokovnih krogih pa je slišati, da morajo biti zahteve izpolnjene najpozneje do konca marca letošnjega leta. Če BP do takrat ne bo uspel najti kupca, bi predsednik kartelnega urada Ulf Boge utegnil določiti zastopnika za upravljanje bencinskih servisov, ki bi jih bilo potrebno oddati. Znamka BP bo s prevzemom Arala izginila iz Nemčije in v prihodnje bodo vsi servisi koncerna v državi nastopali pod imenom Aral. Ali bo tudi Shell kmalu nastopal pod eno samo znamko, pa po trditvah predsednika Shell&Dea Oila Jo-sefa VValtla še ni odločeno.
intervju
Naloge so zelo razvejane
Med sodelavci, ki so vsak mesec pripravljeni posvetiti nekaj časa pisanju člankov za naš časopis, čeprav so še tako zaposleni z drugimi nalogami, je tudi Davorin SMODIŠ, organizator v sektorju marketinške raziskave, komunikacije in razvoj, ki iz neposredne bližine spremlja avtomobilska tekmovanja, na katerih sodeluje Petrol kot sponzor ali tekmovalce, ki nastopajo za našo družbo.
Bralci časopisa vas poznajo na osnovi vaših rednih oglašanj z avtomobilskih tekmovanj. Ne vedo pa, da ste tehnični direktor ekipe Petrola. Kaj so vaše naloge?
Zelo razvejane so. Ko smo pred tremi leti spremenili način delovanja ekipe Petrol Racing, smo vozila, ki nastopajo na tekmah, kupili in jih zdaj sami pripravljamo za dirke, medtem ko so bila prej last tekmovalcev, mi pa smo prispevali samo vložke. Zdaj je padla skrb za avtomobile na nas, poleg tega moram skrbeti za opremo ekipe, njene obleke, vse oznake, skratka za njeno zunanjo podobo. Skrbeti moram za vso pojavnost na dirkah, kjer smo glavni sponzorji, v Ilirski Bistrici, na Gorjancih, v Portorožu. Poleg tega se nabere še vrsta drobnih opravil, ki se pojavijo na posameznih prireditvah, in jih vnaprej niti ni možno predvideti. Zato mora biti človek zelo fleksibilen, saj ni pomembno, kaj podvzame, ampak da vse v redu opravi. Obiskovalci prireditev teh zadev pogosto niti ne opazijo, vzamejo pa morda več časa in zahtevajo več truda kakor tisto, kar je vidno.
Se spomnite kakšnega dogodka, ki vam je načel živce in niste vedeli, kako bi se lotili zadeve?
Marsikaj se dogodi, vendar me tehnične ali materialne zadeve navadno niti ne skrbijo posebno. Globoko pa me je pretresla huda nesreča Zvonimirja Bla-žuna na Gorjancih, ko smo v prvih trenutkih vsi brezglavo tekali okrog. Tedaj se človek zave ranljivosti, ko sploh ni pomembno, kako dober je avto, da ima kletko, voznik pa čelado in je pripasan.
Ali tak dogodek vzame človeku elan in bi se najraje umaknil?
Pri meni osebno je reakcija posledica reakcije voznika oziroma tistega, ki se mu je pripetila nesreča. Blažunova reakcija bi lahko rekel, da je bila dokaj »pozitivna«, saj je že naslednjega dne govoril o tem, kako bo nadaljeval v novi sezoni. Takrat sem tudi sam čutil olajšanje.
Ali bi rekli, da je vaše delo na splošno stresno?
Da, toda v začetku je bilo veliko težje. Potem sem se navadil in vse dogajanje je postalo moj stalen spremljevalec -
vsi vikendi, ki jih preživim na dirkah, in s tem odsotnost z doma so že nekaj samoumevnega.
Potem vam med vikendi, ko ni tekmovanj, najbrž kar nekaj manjka.
O, ne, hitro jih zapolnim s čim drugim.
Ali na tekmah navijate za ekipo Petrola?
Da, seveda! Vendar pa morda prav zato, ker sem sredi dogajanja, obenem pa nekje v senci, gledam z drugačne perspektive kakor gledalci. Zato bolj mirno spremljam potek dirk. Zdi se mi, da sem dvakrat začel vpiti in glasno navijati, sicer gledam bolj racionalno, opazujem in spremljam vse tekmovalce - kdo se komu približuje, kako je možno posameznike primerjati med seboj, kaj bi morali storiti za naše tekmovalce, da bi bili boljši.
V preteklih letih so Petrolovi tekmovalci sodelovali na raznih dirkah, pri različnih pokalih. Kje bodo nastopali v prihodnji sezoni?
Petrol je bil dve leti pokrovitelj pokala seicento, lani smo se s sponzorstvom umaknili, vendar še vedno sodelovali s šestimi avtomobili in sedmimi vozniki. Letos bodo vsi avtomobili last »očeta pokala« Sama Valanta iz Trebnjega, vozili pa bodo lahko samo fantje, ki še ne bodo dopolnili 24 let. Petrolovih predstavnikov letos ne bo zraven, ker vozila ne bi mogla nositi Petrolovih oznak. Če bo možno, bomo kakšen seicento pripravili za tekmovanje v drugi kategoriji dirk. Spodbujali pa bi mladega tekmovalca, 16-letnega Nina Adama, ki je že vozil pod znaki Petrola. Ostajamo v Mobi pokalu, kjer sodelujejo vozila skupine N do 1400 cm3. Nastopali bomo s polom in z dvema škodama fabia. Obenem je to tudi divizija I slovenskega državnega prvenstva, kjer je bil lani Alex Humar nesporen zmagovalec. Ob tem sta s sovoznikom Edom Čukom osvojila lovoriko Mobi pokala ter
v generalni razvrstitvi slovenskega rallyja zasedla četrto mesto.
Prav tako bomo z enim vozilom še naprej nastopali v slovenskem nacionalnem pokalu in sicer bo to ford focus.
Ali smo tam, kjer nastopajo naši tekmovalci, tudi sponzorji?
V avtomobilski šport vstopamo preko svojih tekmovalcev in preko sponzoriranja posameznih dirk. In odločili smo se, da bomo ostali pri dirkah, ki smo jih že do zdaj sponzorirali. To so Petrol Ferrari v Ilirski Bistrici, Petrol Gorjanci in Petrol Grand Prix v Portorožu.
Sodelujemo tudi pri kartingu.
To je nov projekt, pri katerem bomo sodelovali, in odlična priložnost za nadaljevanje naše vizije, ki je bila zakoličena pred 3 leti - spodbujanje mladih. Pri tem ne bo šlo za profesionalen karting, ampak bomo mladim dajali možnosti, da se preskusijo, obenem bomo na sponzorski način reklamirali svojo družbo. Sicer pa ne gre v celoti za nov projekt, saj je bil karting že lani organiziran v dveh mestih, v Ljubljani in v Kopru. Šlo pa je za karting predstave s spremljajočim programom, z dirko, ki je trajala več ur, vozniki pa so se menjavali. Letos bo to razširjeno, predvidoma bo 8 do 10 dirk po večjih mestih Slovenije, kar bo za Petrol dobra priložnost, da opozori nase.
Katere dirke pritegnejo največ gledalcev?
Jaa, težko je primerjati in oceniti. Pri gorskih ali cestnih hitrostnih dirkah oziroma krožnih hitrostnih dirkah je možno prešteti gledalce, ker morajo plačati vstopnino. Na rallyjih se gledalci potepajo po gozdovih, plezajo po drevesih in ni vstopnine ali nadzora. Vsekakor pa so najbolj obiskane največje dirke, na katerih nastopajo tudi tujci. To velja predvsem za našo Ilirsko Bistrico, kjer je tudi evropsko prvenstvo. Lani je bilo takih dirk malo, glavni razlog pa je bil v sporu med AŠ 2005 in AMZS. Dobro so obiskani tudi nekateri rallyji, med katerimi je na prvem mestu Saturnus, omenil bi še Velenje, pa naši dirki na Gorjancih in v Portorožu.
Omenili ste spor. Kakšni pa so na splošno odnosi med organizatorji, med pokali, pa med ekipami in tekmovalci?
Naj začnem pri odnosu med organizacijama AŠ 2005 in AMZS. AŠ 2005 se je vztrajno borila, da bi jo sprejeli v mednarodno avtomobilistično organizacijo FIA, vendar ni uspela. Kaj je v ozadju, ni znano, izhoda pa tudi ni videti. AŠ ima licenco za dirke na državni ravni in kdor bi hotel dirkati zunaj Slovenije, ali tujec pri nas, ne bi dobil dovoljenja. AMZS pa je letos že razpisala prvenstvo za vse dirke, tudi za avtomobilistič-
ne, in lahko pričakujemo, da bo še pestro.
Kar zadeva odnose med organizatorji dirk, pa moram reči, da morda nastajajo posamezna nesoglasja prav zaradi spora med AŠ in AMZS, ker prihajajo organizatorji iz ene ali druge organizacije. Dejstvo pa je, da vse leži na plečih tekmovalcev. Med njimi pa vladajo pravi človeški odnosi, ljudje si pomagajo med seboj.
Tudi konkurenti?
Seveda. Tako majhni smo, da si ne moremo privoščiti nesoglasij, sporov ali nagajanja.
Torej ni tako kakor pri formuli 1 ?
Nismo še prišli do tega. Da bi bila situacija v avtomobilističnem športu v Sloveniji taka, bi potrebovali ogromno denarja, da bi sploh dirkali. Dokler pa bo tako, kakor je zdaj, si bodo fantje med seboj pomagali, izposojali drug od drugega razne predmete in podobno. Seveda pa obstajajo »temne« izjeme. Tudi pri nas v Sloveniji.
Jelka Kušar
Drugi zimski avto shoui uspel
Davorin Smodiš
Tudi po dveh gre
Kljub izredno nizkim temperaturam, kiso v času prireditve zajele naše kraje, so številni obiskovalci prišli na svoj račun. Od 10. do 12. januarja so se podi-
li po zaledeneli progi pod vitranško strmino, kjer je organizator pripravil dirkalno progo. Za razliko od lanske, ki je potekala pod planiško skakalnico, je bila preveč »zaprta« in ni dovoljevala višjih hitrosti, kar pa je predvsem šibkejšim in slabše »obutim« vozilom oteževalo tekmovanje. Poudariti moram pestrost prireditve, ki je ob tekmovanju dirkalnikov imela na programu tudi tekmovalne vožnje gledalcev z avtomobili audi quattro. Popestritev pa je bilo tudi zaganjanje motoristov v FIS progo in vožnja s terenskimi vozili. In tekmovalci? Malce hudi zaradi poškodovanih vozil, drgetajoči zaradi mraza, vendar z možnostjo, da ohranijo znanje tujih jezikov,
k čemur so pripomogli številni tuji dirkači in letošnji prav posebni gost Nicky Grist.
Nicky KDO?? Naj vam ne bo nerodno, če ga ne poznate, saj ni postavljen v najsvetlejši soj luči zvezdništva. No, na enega najboljših rally sovoznikov vseh časov, z 21 zmagami na dirkah svetovnega prvenstva, sveti dovolj luči, da ni opaziti nobene sence. Sence dvoma o tem, kar je nazadnje počel ob boku Co-lina McRaea, kar je dokazal tudi na pripravljenem seminarju v okviru letošnje prireditve.
is;
NICKY GRIST
Datum rojstva: 1. november 1961 Kraj bivanja: Abergavenny, VVales Stan: Poročen s Sharon Prvi rally: 1982
Prvi rally SP: 1984 RAC Rally Število nastopov na rallyjih SP: 135 Število zmag na rallyjih SP: 21
Nicky Grist spada med najizkušenejše sovoznike na rallyjih. Ko je pristopil k ekipi forda, je s seboj prinesel veliko izkušenj ter profesionalnega pristopa, kar je v veliko pomoč vodstvu ekipe tako pri pripravi na posamezno dirko kot tudi med samo dirko. 41 -letni Valežan je skupaj z Colinom McRaejem vzpostavil trdno vez, ki je temeljila predvsem na zaupanju, kar ju je tudi pripeljalo do 21 zmag na rallyjih svetovnega prvenstva, odkar sta leta 1997 prvič nastopila skupaj.
Nickyjev talent se je razvijal več kot desetletje, ko je bil v vlogi sovoznika pri asih kot so McRae, Juha Kankkunen, Armin Schvvarz, prav tako pa je bil sovoznik pri sedanjem vodji ekipe Ford Martini Malcolmu VVilsonu, ko sta nastopala še s fordom sierra cosvvorthom. Obenem pa je Nicky, preden je prišel skupaj s Colinom k ekipi Forda, nastopal za druge proizvajalce, kot so Subaru, Toyota in Mitsubishi na rallyjih svetovnega prvenstva.
Ford je prvo profesionalno pogodbo z Nickyjem za nastope na rallyjih svetovnega prvenstva podpisal leta 1990. v sezoni 1991 je skupaj z VVilsonon nastopil s sierro na treh asfaltnih rallyjih, najboljši rezultat pa sta dosegla na Korziki, ko sta bila 5. V naslednji sezoni je prvič nastopil na rallyju Safari, tokrat kot
sovoznik Mikaela Ericssona, to pa je bil tudi prvi v vrsti nastopov na enem najtežjih rallyjev, ki je hkrati tudi Nickyjev najbolj priljubljen.
V sezoni 1993 se je le nekaj dni pred rallyjem Argentina pridružil Kankkune-nu, že na prvem skupnem nastopu pa sta bila najhitrejša. Nastopila sta še na zadnjih treh rallyjih sezone. V Avstraliji sta bila najhitrejša, v Španiji sta osvojila tretje mesto, na RAC rallyju, potekal je v pravih zimskih pogojih, pa sta ponovno zmagala. Grist je ostal sovoznik pri Kankkunenu še naslednje tri sezone, zmagala pa sta leta 1994 in sicer na portugalskem rallyju. Ker je bilo moštvo Toyote ob koncu leta 1995 izključeno iz svetovnega prvenstva, sta v sezoni 1996 nastopila le na treh rallyjih, najboljšo uvrstitev pa sta dosegla na rally-ju tisočerih jezer in skokov, torej na Finskem, kjer sta bila druga.
Leta 1997 se je Nicky pridružil ekipi Subaruja, kot novi sovoznik Colina Mc-Raeja, združitev pa je bila več kot uspešna. Skupaj sta tega leta dosegla 5 zmag (Safari, Korziča, Sanremo, Avstralija in RAC) in bila ena najboljših posadk prvenstva. Naslednje leto sta dodala v svoje vitrine še 3 pokale za zmago (Portugalska, Korzika in Grčija), nakar sta se leta 1999 pridružila ekipi Forda v novem focusu.
Že v začetku sezone sta povišala število zmag na 14, saj sta bila najhitrejša na safariju in na Portugalskem, že naslednje leto pa število povišala na 19. Izkazalo se je, da focus spada med najhitrejše in najbolje pripravljene avtomobile na svetovnem prvenstvu.
Ob koncu letošnje sezone se je njuno sodelovanje končalo, za naslednje leto pa Nicky nima podpisane še nobene pogodbe.
Podajamo se na novo tekmovalno polje
Ne posnemajte ga!
V hitrosti se je preizkusil tudi Audi
Kakšen padec!!!
Vožnja s terenskim vozilom
Tokrat nekoliko drugače
Marjan Hanžič
Letos smo začeli preskušati svoje šahovsko znanje že januarja, vendar nekoliko drugače kakor doslej. Pomerili smo se po predlogu nekdanjega šahovskega prvaka Roberta Fischerja, kar je bil prvi turnir te vrste v Sloveniji. Način tekmovanja, ki ga je predlagal Robert Fischer, prinaša nekaj novosti, ki pa so zanimive samo za tiste, ki igrajo šah. Za vse pa bo zanimivo, da je tudi po novem sistemu igranja Jože Vučko brez težav osvojil prvo mesto. Presenetil pa je Sašo Bončina, ki je osvojil drugo mesto.
V prihodnje bomo verjetno nadaljevali turnirje po novem sistemu, kajti s tem se šahovska igra približuje tempu vsakodnevnega življenja, v katerem ni več časa za preučevanje debelih knjig o šahovski teoriji, ampak je poudarek na iznajdljivosti posameznika.
Tokrat smo se morali sami znajti Vrstni red
Jože Vučko Sašo Bončina Igor Mravlja Niko Flajs Marjan Hanžič Zdenko Sodec Franci Sever Janko Lesjak
Boris Peček Slavko Račnik Drago Kosič Borut Škoflek Jože Hanžič Tone Žužek Srečko Perko Bojan Kovačič
Ž€ dolgo nas ni bilo toliko
Petrolov smučarski dan v Kranjski Gori
globus
Mol: večina v Slovnaftu, povišanje kapitala, novi strateški cilji
Madžarska naftna družba Mol je z menjavo delnic povečala svoj delež v Slovnaftu s 36,2 na 67,8 odstotka. Vrednost transakcije med Molom in Slovnaftom znaša 360 milijonov dolarjev, pri čemer je Mol 85 milijonov plačal v gotovini, ostalo z lastnimi delnicami. S povišanjem kapitala se bo osnovni kapital Mola dvignil z 98,4 na 108,1 milijarde forintov (456 milijonov evrov). Madžarski koncern je predstavil tudi svoje strateške cilje do leta 2005. Načelno nameravajo ohraniti aktivno vlogo v konsolidacijskem procesu v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnjo surove nafte naj bi podvojili, mrežo bencinskih servisov občutno povečali; do konca leta 2005 hočejo imeti tisoč objektov. S tem bi več kot 50 odstotkov rafinerijskih kapacitet izkoristili za lastno prodajo. Med leti 2003 in 2005 naj bi celotne investicije znašale več kakor 2 milijardi dolarjev. V plinskem poslu bodo poskusili povišati vrednost. Finančni cilj madžarskega energetskega koncerna do leta 2005 je EBIT preko milijarde dolarjev. Ker morajo za njegovo dosego znižati operativno stroškovno osnovo za 175 milijonov dolarjev, bodo ukinili 2.500 delovnih mest.
Udarce za Lukoil v Iraku
Poročajo, daje Irak razveljavil pogodbo z Lukoilom za odpiranje naftnega polja Ouarna West, ki je med najbolj zanimivimi v deželi in naj bi ob začetnih investicijah v višini 3,7 milijarde dolarjev dajal dnevno po 600 tisoč sodčkov nafte. Zdaj se več držav trudi pridobiti vpliv na iraško pridobivanje nafte, če bi umaknili sankcije ali če bi predsednik Sadam Husein izgubil oblast. Ruski naftni koncerni so večkrat izrazili bojazen, da bodo zaradi ameriških družb izgubili Qurno West. Rusija velja za tesnega zaveznika Bagdada v varnostnem svetu Združenih narodov, kjer je vedno nasprotovala vojaškim napadom, s katerimi grozijo ZDA in Velika Britanija. Strokovni časopis Energy In-telligence Briefing poroča, da so na odločitev iraške vlade vplivale izjave Lu-koilovega predsednika Alekperova, ki je dejal, da je ruska vlada zagotovila
Lukoilu, da ne bo izgubil Qurne West, tudi če bo Sadam padel. Zaradi sankcij tuja podjetja že 12 let na investirajo v iraški naftni posel. Ruske in kitajske družbe pa so sklepale pogodbe in so pripravljene takoj po ukinitvi sankcij začeti z delom. Francoska družba Total-FinaElf ima za dve naftni polji ekskluzivne pravice za pogajanja, pri čemer gre za investicije v višini 7 milijard dolarjev.
Surgutneftegas išče naftne rezerve
Ruski naftni koncern Surgutneftegas poskuša z vsemi sredstvi svojo opremo, ki je v primerjavi z Lukoilovo in Ju-kosovo zelo skromna, izboljšati s pomočjo naftnih zalog. Položaj lastnih sredstev je v primerjavi s poslovno dejavnostjo boljši kakor pri ostalih dveh ruskih naftnih koncernih (zato ga tudi imenujejo denarni stroj), toda rezerve so skromne, nove najdbe oziroma odpiranja vrtin skromnejša kakor tekoča proizvodnja. V aukciji Slavnefta vidijo prehodno zadnjo možnost, da bi z Lukoilom in Jukosom pri proizvodnji in rezervah stali na približno enaki ravni. Dokazane in tudi razvite rezerve naj bi znašale 5,3 milijarde sodčkov, celotne dokazane rezerve so do konca lanskega leta padle z 9 na 8,6 milijarde sodčkov. Lastna sredstva so konec leta 2001 dosegla 4,2 milijarde dolarjev. Povprečna cena Surgutneftegasove nafte na trgu je v letu dni padla s 17,4 na 14,6 dolarja za sodček. Izkupiček Jukosa se je znižal za 10 dolarjev, Lu-koilov je ostal skoraj nespremenjen. V prvih sedmih mesecih 2002 je Lukoil načrpal 43,76 milijona ton nafte, Jukos 38,38, Surgutneftegas samo 27,90 milijona ton. Za njimi so TNK (21,22), Sib-neft (14,47), Tatneft (14,31), Sidanko (9,26), Rosneft (9,25) in Slavneft (9,17).
Žalostna bilanca velikih ameriških energetskih koncernov v tretjem četrtletju
Bilanca za tretje četrtletje 2002, ki jo je pripravila IEA in v njej upoštevala 21 velikih ameriških energetskih koncernov, je pokazala kumuliran neto rezultat v višini 4 milijard dolarjev ob 139 milijardah dolarjev izkupička. S tem je neto
dobiček v primerjavi z enakim obdobjem 2001 padel za 59 odstotkov, kar razlagajo s padcem cen za naftne proizvode in z visokimi cenami surove nafte. Razen pri pridobivanju nafte in plina zunaj ZDA ter pri kemijskem poslovanju je na vseh področjih naftnega posla dobiček padel. Domača proizvodnja nafte in plina je sicer dosegla rahel padec, vendar je s 3,1 milijarde dolarjev dala največji prispevek k rezultatu. Iz up-streama v tujini so ameriški koncerni dosegli 2,9 milijarde dolarjev neto dobička, kemijska podjetja ZDA po svetu so prispevala 0,6 milijarde dolarjev. Downstream ameriške naftne industrije v svetu je imel za 92 odstotkov nižji neto dobiček, dovvnstream posel s plinom in električno energijo je doživel 73-odstot-ni padec. Povprečne vstopne cene uvožene nafte, ki so pomembne za ameriške rafinerije, so se v tretjem četrtletju v primerjavi s tretjim četrtletjem 2001 povišale za 12 odstotkov s 23,04 na 25,89 dolarja za sodček. V ameriških rafinerijah pa za 11 odstotkov večja predelava niti zdaleč ni bil dovolj velik, da bi kompenziral ogromen padec rafinerijskih marž (-27 odstotkov).
Nemški naftni trg se močneje krči, kakor so pričakovali
Nemški naftni trg se je v preteklem letu po ocenah zveze naftne industrije zmanjšal za 4 odstotke na 117,8
(122,5)	milijonov ton. Spomladi so strokovnjaki zvez in ustanov napovedovali, da bo padec znašal dva odstotka. Kot glavni razlog za nepričakovano močan padec navajajo šibek razvoj konjunkture. S tem se je promet zmanjšal, prodaja dieselskega goriva pa se ni povečala za pričakovane tri odstotke, ampak se je celo rahlo zmanjšala - za 0,6 odstotka na 28,4 milijona ton. Še večji je padec goriva za Ottove motorje, ki je znašal 3,6 odstotka (s 27,9 na 26,9 milijona ton). Prodaja se že leta manjša, ker vozila porabijo vedno manj goriva, ljudje pa se vse manj vozijo. V okviru pričakovanj je ostal padec kurilnega olja EL, katerega prodaja se je znižala za 9,8 odstotka na 28,8 milijona ton. Poraba kerozina se je po prvih ocenah povečala za 1,3 odstotka na 6,9 milijona ton.
za razvedrilo
prišli
OGV Maribor
Robert Breznik, prodajni predastavnik I
OEM Celje - Novo Mesto - BS
Alan Novak, prodajalec III
OGM Ljubljana - Kranj - BS
Zorica Ristič, prodajalec III
Sektor za računovodske storitve
Lilijana Brvar, samostojni referent I
odšli
OGM Ljubljana - Kranj - BS
Rado Govejšek, manipulant na BS
Sektor investicije
Božo Plečnik, tehnični sodelavec III
Sektor marketinške komunikacije, raziskave in razvoj
Aleš Aljančič,
sam. projektant oblikovalec
Zahvala
Ob boleči izgubi očeta Janeza CUDERMANA,
se vsem iskreno zahvaljujem za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Rok Cuderman
februor
2003
MESTO NA GORENJSKEM
SKLADNO
TELESNO
RAZVIT
MOŠKI
KABARETNI
PEVEC,
IGRALEC
SL. PESNIK IN PREVAJALEC (JOŽE)
SL. ZAMEJSKI LITERAT (JANKO)
JOVAN
KRAJŠE
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
NEKDANJI AM. PREDSEDNIK (ABRAHAM)
ANGLEŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(PETER)
SL. GLED. REŽISER IN DRAMAT (JURO)
GLUMA-
STVO
I
STAREJŠA
KAMENA
DOBA
LASTNOST
OBAR-
VANEGA
SL. JEZIKOSLOVEC NAHTIGAL
TURČIJA
POPEVKAR
MORETTI
GR. BOG PASTIRJEV
VOJAK V TANKU
risbo
KIH
DELO-
VODJA
REKA V J. AFRIKI
ZAKOVICA
(LJUDSKO)
IGRALKA IDA KRAVANJA (... RINA)
ČRNILO
DEL FOTOAPARATA
ŽIVAL, KI FRCl
PETROL
CELINA OB ZEMELJ. JUŽNEM TEČAJU
ETNOMU-
ZIKOLOG
VODUŠEK
ANA V TUJINI
TACICA
POSVO-
JENKA
SP0S0BN. SAMCA ZA SKOK
TALENT
DRAGA
AHAClC
SEKTOR
LEOPARD
KRAJŠE
TRBOVELJ-
CANKA
IVO JAN
VRSTA RISALNEGA PERESA
FR.-SVIC. PISATELJ (CLAUDE, ARI ANA)
DEL JEDILNEGA PRIBORA
ŽLAHTEN
PLIN
PREBI-
VALEC
SRBIJE
OVCA
LJUBKO-
VALNO
G(A)T
IGRA ENEGA PROTI VSEM
SETEV,
SEJANJE
POJAV NA VODI
MESTO V RUSIJI
MAKED.
KOLO
STARI-
NARNA
MESTO
HOSIMINH
POTOMEC
EDOMA
PODZEM.
ŽUŽKOJED
ROŽENA PLOSCA PRI VOSA-TIH KITIH
NEDRČEK
DEZ P0-MANJSE-VALNO
AM. SMUC. SREDISCE
KAREL
DESTOVNIK
NAUK
FILOZOFA
DUNSA
SCOTUSA
KIT. UTEŽNA ENOTA (SREDINA STANTA)
PRISTA-
NIŠČE
ZELO
USPESNO
Žalna
OBLEKA
Z. IME
JANEZ V NEMČIJI
ORIENT.
GOSTISCE
VREDNOSTNI PAPIR
MEHKA,
TANKA
TKANINA
NIKELJ
VAZNA
ZAČIMBA
BIBLIJSKI
OCAK
SLAST,
APETIT
AM. FILM. IGRALEC (CHRISTO-PHER)
PTIC
SEVERNIH
MORIJ,
NJORKA
Akcija traja od 1. 2. 2003 do 28. 2. 2003
'l&M:
PROTON
top sint____
▼	''"'I
- H
I
JP
PODMAŽITE MOTORJE 20% CENEJE!