St. lOO ^______ V Gorici, Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek j,i soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prej«-iiifina »H v Gorici na dom pošiljana: vse leto.........15 K % 11.........10 „ V. i..........& „ Posamične številko stanejo 10 vin. ' ' ..SOC^^irtjft ^nnsl^dnjA* ižredntf ptttogt3 ir €>b oo\-em letu ..Kažipot po Goriškem In GradišCanskem" in dvakrat f letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici l\ffi. 7 I. uadstr. v „Gori&ki Tiskarni" A- Gabršček. Ha naročila brez doposlane naroCcine se ne oziramo. Oglasi in poslanicC^e i-ačunijo po Petit-vrstah če tiskano i-kiat .6 v, 2-krat 14 v. 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ottiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v četrtek dne 2. septembra 1909. Tečaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. riadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ia praznikih od 9. do 1 ± dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopiši naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1*60. „Soča" in „Primorec" se prodajala v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Bauragartnor, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, J^llersitz, Nunska al. 3. I. Hova ski. na Goriščeku-, ster Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. i. Verdi 11; Ana Plpško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, dni tiy 2; Jos. Primožič, Mironska cesta; Iv. Sar-u^na, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserina. — Telafon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. V dneh razmejevanja. Velecenjeni gospod urednik! Prestali smo srečno pasje dni, v katerih se človeku navadno ne da mnogo razmišljati. Vendar, to velja le za boljše situirane ljudi. Delavec, ki mora v žlic silni vročini o-pravljati svoj težki posel, da mu slani znoj sili v usta, ta razmišlja, da je od dela njegovih rok odvisno, ali bodo večerjali on in njegovi še ta dan, ali ne. Kmet, ki mu je delo ogulilo roke in solnce ožgalo obraz, razmišlja o tem, ali bodo tudi njegovi otročiči taki trpini, kot je on; z a p u š č e-n i i n v a r a n i 1 e t o z a 1 e t o m, i n d a n -/. a dne m r a v n o o d onih ljudi j, k i j i m j e b i 1 p o v e r i 1 z a s t o p s t vo svojih teženj, in ki je od njih pričakoval poboljška in rešitve. -— Niso vesela ta razinišlievanja, in enemu in drugemu se dozdevlje, kakor da ne bode moglo biti kedaj drugače. Vendar temu ni tako! V rokah vsakega posamič-nika je, toliko delavca in kmeta, kot obrtnika in trgovca, da si izboljšajo svojo trdo usodo. Vsak, najsibode kateregakoli stanu, ima v svojih rokah moč, da aktivno poseže v ustroj javnih naprav, ki mu nalagajo dandanašnja bremena, in vsak zamore, ako hoče, vplivati na smer tega ustroja tako, kakor si misli bolje zavarovane svoje koristi. Mesto, kjer se pretresajo nadrobno težnje takorekoč vsakega deželami posebej je deželni zbor. Tam bi se naj zbirali zastopniki vseh stanov k resnemu in dostojnemu delovanju v prid cele dežele. Največje važnosti je torej, k a k e z a-s t o p n i k e o z i r o in a p o s 1 a n c e pošiljamo na tako važno mesto. Žal, da moram trditi, da je bilo naše ljudstvo doslej v tem oziru precej lahkomišljeno in ni pomislilo, da si z glasovnico v roki s a m o določa svojo usodo. V drugih deželah se uči ljudstvo iz delovanja svojih poslancev v preteklih dobah, in zahteva od njih natančen račun. Če volilci izprevidijo, da so jih poslanci slabo zastopali, ali da so celo delovali na njihovo škodo, jih ob prihodnjih volitvah kratkomalo odslove. in naj Mavrični ptic. Češki napisal JtillusZ;yer. (ralje.) Prva misel, ki se je porodila v glavi »boge deklice, je bila, da mora varovati Ijnbčeka pred grozečo nevarnostjo. Toda kje ga najti? Nikdar jej ni povedal, kje prebiva, da, zahteval je celo, naj nikdar ne poizveduje po njegovem bivališču. Ve-dela je samo, da pri razstankih na Ripu krene vedno na severno stran. Toda tudi t(> jej je zadostovalo. Pasi je med tem navala noč, je brez razmišljanja odšla z vrta' in hitela, v označeni smeri na polju. Vlažen zrak je naznanjal nevihto; težki oblaki so zastirali nebo, in bliski so iej razsvetljevali pot. Prošla je nekoliko vasij, plezala čez plote, skakala čez jarke, Sledala skozi razsvetljena okna večjih hiš, toda njeno blazno početje je bilo brez u-sPeha. Končno se je zgrudila utrujena ob Plot velikega vrta. Žalostno je gledala v'anj; tam je stala gosposka hiša, in iz pri-Wčia ie lila skozi odprto okno na vrt jas-"a luč. Naenkrat je preletela to luč senca kpe postave, in deklici je šinila v glavo ,T,'scl, da prebiva za tem oknom Robert. , ^c niene se za utrujenost, je hitro vstala, jih je vezalo poprej na nje še tako zaupanje in strankarsko mišljenje. Tam gleda vsak volilec na svojo kožo in korist predvsem in najprvo. Zato pa dosezajo volilci drugod vse drugačne uspehe kot pa pri nas! Vsak volilec razmišlja, kaj je prav, in kaj ne, in pri tem misli s svojo glavo. — Skrajni čas je, da začne ljudstvo tudi pri nas bolj razmišljati, in se zavedati, da je od njega samega odvisno, kaka mu bode bodočnost! V kratkem se izvrše volitve v naš deželni zbor. Na tisoče in tisoče volilcev je poklicanih, da z glasovnicami v rokah pokažejo svojo voljo in si določijo svojo usodo. Nekaj tisoč jih ne bode moglo sploh voliti, ker se bodo ob času volitev nahajali v svetu daleč proč od domačega ognjišča. Revščina in pomanjkanje, ki vlada tu v naši deželi, kateri so zakrivili ne najmanj ravno stari klerikalni poslanci, so te volilce prisilile, da si iščejo kruha drugod, in dokler se jirn bode nudil tam zunaj v svetu kak zaslužek, se ne vrnejo v domovino. Takrat pa bodo volitve že dovršene! Vlada je oropala te volilce volilne pravice, Ker je razpisala volitve prepozno. Že decembra lanskega leta bi morala vlada razpustiti deželni zbor; saj je vendar videla, da obstrukeijonistoma Pajer-Oregorčič ni do koristnega d e 1 a z a 1 j u d s t v o. Z glasovnicami v r o k ah si letos volilci s a m i p o s t e I j e j o s v o j e I e ž i š č e: ali bo trdo, ali bo mehko. Trdo ležišče so imeli že leta in leta, odkar sedita v deželnem zboru in odboru moža po imenu Gregorčič in Berbuč. Ti dve imeni pomenjata š i b o b o ž j o z a goriške S 1 o v c n cc! Menda pa so se ju njihovi lastni pristaši naveličali; iz vseh krajev prihajajo namreč glasovi, naj se to šibo zlomi, da pridemo po tolikih in tolikih bojih tudi v goriškem dež. zboru do zdravih razmer in plodonosnega. mirnega in resnega dela, ki sta ga ta dva moža preprečila leto za letom in katero pričakuje vse ljudstvo brez razlike strankarskega mišljenja. V istrski deželi, kjer so bili Slovani še pred par leti skoro brezpravni, so od- prelezla plot in se splazila po mehki travi prav do okna. Gosta divja trta je prepletala stene in venčala z bujnim zelenjem velike stebre, ki so nosili lep balkon. Za etiega teh stebrov blizu okna se je stisnila Nocmi in pogledala notri. V sobi so bile tri osebe; mlada, krasna gospa z razpuščenimi, kakor solnce jasnimi lasmi, katere si je spletala za noč v dve kiti. Sedela je na nizki stolici poleg divana, na katerem je ležalo dete, staro kakih pet let, deklica, lepa kakor pomladni dan. Bilo je tako podobna gospej, da je bilo na prvi pogled spoznati, da je njena hčerka. Tretja oseba, starka z belimi lasmi, skrbno poravnanimi pod avbo, je pristopila k detetu, ki je imelo oči zaprte, in mu nežno položila roko na čelo. »Vročina je že popolnoma prešla,« je rekla. »Rekla sem vam, da je to samo majhno prehlajenje. Ne imejte nikakih skrbij. Toda kaj vidim? Vi plakate? Kaj vam je? Več časa že opažam, da vas grize neka tajna žalost.« »Ah Katarina,« je odvrnila ihte" mlada gospa, »ti si rni bila vedno mati; na tvojih prsih sem se cesto izplakala kot dete, če me je kaj težilo, in tvoje roke so me blagoslovile kot nevesto. Vse ti razodenem.« ločni in za blaginjo naroda vneti zastopniki ljudstva izvojevali z Lahi tak kompromis, ki je Slovanom dal garancijo, da brez njih iti preko njih ni možno Lahom vladati. V Trstu, kjer je bil položaj Slovencev vse prej kot ugoden, so istotako za dobrobit naroda vneti ljudski zastopniki organizirali in pozdignili slovensko ljudstvo tako, da so nastopili pri zadnjih volitvah s tako močjo, ki jo uvažujejo danes tam, kjer so se je prej tako branili. Kaj pa na Goriškem? V goriški deželi kjer smo Slovenci že od nekdaj imeli mnogo ugodniše predpogoje, in je slovensko prebivalstvo v veliki večini v deželi, tako, da bi moralo biti pravzaprav gospodar v deželnem zboru, tu smo vzlic vsemu našemu vidnemu napredku v zadnjih letih tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti! Gregorčič-Berbučevi stranki se je zdelo potrebno usiliti Lahom znani krivični volilni red. po katerem velja en Lah za dva Slovenca, in po katerem se je Gorica, ki je naravno naše središče, priznala kot laško mesto, kakor je Gradišče in Ccrviiijan! (Pride še.) DOPISI. iz tolminskega okraja. Poziv tolminskemu učiteljstvu! — Dne 8. septembra bo dan slavja za tolminsko in vse slov. učiteljstvo. Oni dan odkrije tok učit. društvo spominsko ploščo Hrabroslavu Volariču, trg Kobarid pa spomenik. Program obsega štiri pesmi pokojnikove, katere se bodo pele ob odkritju in veselici. Cenjene pevke, dragi pevci! vadite se v petju vam znanih 4 pesmi ter pridite prav gotovo če le mogoče zvečer o. septembra ali vsaj dne 7. septembra zjutraj v Kobarid, kjer bo glavna posku-šnja. Dolžnost naša je, da dostojno proslavimo ime skladatelja. Njegove pesmi se morajo precizno izvajati, kar nam bo v čast, njemu pa v slavo. — N. B. Dne 7. septembra je za vse tolminsko učiteljstvo šole prost dan., Na gotovo svidenje torej Za trenotek je umolknila in potem nekako nesmelo zašepetala: »Ah, Katarina, jaz ga ljubim!« »Koga?« »Henrika!« Starka se ni mogla zdržati smeha. »In zato plakate? Kot kaka strašna skrivnost vas teži to, da ljubite — svojega moža?« »Ne smej se,« je odvrnila gospa, »meni to razjeda srce. Glej, potrpežljivo sem prenašala njegovo hladnost, mislila sem, da ga več ne ljubim. Toda zdaj se je zbudila v meni ljubosumnost, in obenem ž njo sem začutila, da ga ljubim z vso silo svoje duše, da me njegova nezvestoba spravi v grob.« »Karolinca, pomirite se. Verujte, da nimate vzroka, biti ljubosumna. Ali so vam morda kaj hudobnega naklepetali?« Karolina je zmajala ž glavo. »Ali se spominjaš jeze, katero nam je provzročilo kratko pred Henrikovim prihodom neko pismo? Moj oče ga je dobil iz Prage in ga takoj hotel zažgati; toda vsled nekega obiska je na to pozabil in vtaknil to pismo, kakor je rekel, v žep. Ko pa je pismo zopet iskal, ga ni mogel nikjer najti.« • a »Spominjam se.« v Kobaridu dne 7, septembra zjutraj! Ne zabite not! — Odbor tol. učit. društva. Iz Volarij pri Kamnem. — Tolminski kaplan Tomšič hodi na Volarje zgago, prepir in sovraštvo mej sosedi in družinami delat. Ustanovil je pri nas krščansko-kato-liško društvo, ki je pa samo pohujšanje in sovraštvo. — Vozi naša dekleta po veselicah zdaj v Zatolmin, pa k sv. Luciji, Vol-če itd. Naša dekleta zapravljajo s tem čas, denar in vračajo se pozno po noči domov. To ni za nas uboge in trudne kmete. Kaplan Tomšič naj bi pustil naša dekleta pri miru in naj bi jih raje učil delati, ubogljive in pametne biti. — Pač še eno vam povemo. Vi ste rekli, da naj na tem svetu vse radovoljno trpimo, da dobimo plačilo in dobrobit na onem svetu. Zakaj živite pa Vi razkošno življenje. Malo ali nič delati, (Imate časa dovolj po vaseh zdražbo delati) dobro jesti in piti. Imeti dobro plačilo pa še nas uboge kmete dreti. Se tisto malo, ker z velikim trudom pridelamo, moramo vam drugim dati. Pobirate okolu nas maslo, ajdo, repo, volno itd. Po zimi ko čutite par krajcarjev pri nas držite pa »ofre« in se nam v pest smejete. Vi pač ne mislite tako pogosto-ma na boljše življenje na onem svetu, sicer ne bi uganjali takih reči. . iz kobariškega okraja. Iz Kobarida. — Čakali smo spomenika, ki je moral vsak čas priti. Mnogo se je govorilo že prej o njem, mnogo sedaj in naša mnenja so bik različna. Kakor se razdeli ljudsko mišljenje pred kojim večjim dogodkom v več taborov, ste nastali i v našem mišljenju dve stranki. »Eh! Premajhna takšna cena za spomenik! Nič ne bo ž njim, sramoto bo delal občini!« »Nič to, kako moreš sklepati kaj takega? Zagotovilo imam v rokah, da bo spomenik lep!«... Pričkali in prepirali smo se in čakali trenutka, ko se vsak sam prepriča o istinitosti svoje trditve. — Spomenik so pripeljali in ga jeli postavljati. In mi, ki smo ga pričakovali s tako različnimi mislimi smo bili zbrani tam pred njim, gledali in kiij! — Kar nič več ni bilo prepornih »Danes popoldne, ko je začela Amalija bolehati, sem jej strigia iz papirja deklice. V ta namen sem si prinesla papir iz koša v atovi sobi, in glej, med njim sem nišla list, ki je brezdvomno o " izgubljeno pismo. Mesto v žep ga je o>če, ves zamišljen, najbrže vrgel v koš. Pismo je brez podpisa; naslovljeno je na me. Nepoznan pisec me obvešča, da je moj soprog zapleten v mreže nesramne ljubice—« »Kdo ve, če je to resnica!« »To je resnica, tako mi pravi neki notranji glas. Davno sem že opazila, da Henrik pred menoj nekaj skriva, in moja ljubosumnost mi je slikala to skrivnost v tisočerih slikah nezvestobe. Prepričana sem celo, da ta nesramna kurtizana živi kje tu blizu in da njegovi dolgi izprehodi niso nič drugega kakor sestanki ž njo.« V tem so se za vrati oglasili koraki, in za trenotek je vstopil gospod Rybinski. Čudno, da Noemi m* radosti "sfcliknila. Končno ga je našla! Niti sanjalo se jej ni, da bi se pogovor teh dveh žensk tikal njega. Ni se vprašala, kako pride na t- mesto, kajti bila je preveč srečna, da ga vidi. »Tu počakam, da pride ven,« je pomislila in naprej gledala v sobo. Karolina si je hitro obrisala solze; toda gospod Rvbinski jih je opazil. Sedel POZOR! Dne 5. septembra narodno slavje v Cerknem! točk med nami. Gledali smo in se razsta-jali zadovoljni. Sai tudi stoji na našem trgu spomenik, ki bi delal čast vsakemu večjemu mestu... Spomenik stoji in s hitrimi koraki se bliža dan, ko se zbere pred našim Volaričem velika množica in zaori v slavo njegovemu spominu gromovit: Živio!... Osmi september naj bo naš dan, naš veliki dan, ki naj nam ostane še dolgo, dolgo v spominu. Zjutraj, ko pogleda zlato solnce s Krna dol na naš trg, naj zagleda neštete množice, prihajajoče poklanjat se velikemu duhu našega slavljen-i ca. Naj oživijo naše ceste, naj pribiti vse v slavnostno okrašeni Kobarid, kjer osta-1 ne ne le par ur, pač pa ves dan in pojde I odtod z radostno mislijo: Lepo je bilo* Iz goriške okolice. Čuki iz Mirna in okolice nočejo mirovati. — V nedeljo na Sokolovi slavnosti v Št. Andrežu so se drznili javno izzivati udeležence; nekak vodja te Čukarije je hotel celo telovadce izžvižgati a mož-koraj-ža je moral hipoma zapustiti bojno polje. — Tudi zvečer, ko so se vračali Mirenski Sokoli skozi Rupo domov, so jih napadli »katoličani« prav po katoličansko s kamenjem namreč. Naprej se niso upali; ko se je četa Sokolov ustavila, so jo popihali nemudoma prav po »krščansko.« — Zaveden katoličan, ki je pi vi zalučal kamen, se že nauči, da so ponočni napadi prepovedani tudi za »katoličane.« iz ajdovskega okraja Rihemberg L/9. 1909. — Tukajšnja poštarica Lenassi je odšla danes v Pod-grad v Istro, kamor je premeščena. Pri občinstvu je bila jako nepriljubljena zato-raj ga ni Rihemberžana, da bi po njej žaloval. — Na njeno mesto je prišla začasno Štrancarjeva sestra. Že dosedaj je bilo občinstvo nezadovoljno, ko je bila Štrancarjeva sestra stalen gost v poštnem u-radu, kaj pa sedaj?! — Štrancar je bil v najkrajšem času večkrat pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu ter se trudi na vso moč, da bi dobila njegova sestra tuk. pošto za stalno. Tudi dela nato, da bi se preselil poštni urad tik pred župnišče v Britof. — Kako lepo bi bilo potem... Ako je.ležeče c: kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu na tem, da bode imelo občinstvo zaupanje v poštni urad, naj nam pošlje objektivno in mirno osebo za poštarja ali poštarico in ne ljudi, v koje nima ljudstvo že sedaj zaupanja. — Proti premestitvi poštnega urada v Britoi zdi se nam nepotrebno pisati kajti popolnoma smo prepričani, da poštno in brz. ravnateljstvo nikdar ne privoli, da bi se premestil poštni urad od glavne ceste in središča občine v samotni . ..... Gregorčič ir. n.;og'.>\.« \aI\- '.;'>*{."fn» .-'.u-vezniki. V čav." /.ve?.« •>.¦• * ^u^.rt mogoče. Kaj ne! -Gor ca* <iS* naukov.« Malo nižje pa ^ ni-H. ' čič, da je rekel Gabršček, J=- "; a bo obsegal bistvenih krščanskih -u.-:.-.ov.« Ali ste ga videli Gregorčiča, kako ?e hitro zamenjal klerikalne nauke s krščanskimi!!! Prav po klerikalno iti nič po krščansko. Razlika rned klerikalnimi in krščanskimi nauki je taka, kakor med dnevom in nočjo. Toda Gregorčiču ne kaže drugače kakor vzeti dan za noč in noč za dan. Črnuha pač dobro poznamo. — V dogovoru s slov. klerikalnimi zavezniki proglaša istočasno tudi židovsko-laški »Corriere« Gabrščeka za brezverca, pišoč: »E recentemente Monsignore non ha eercato 1'alleanza con Ar.drea Ga-berscek, capo dei liberali sloveni, il qu-a!e si e addiritura dichiarato ateo?« (Ali. ni iskal monsignor — Faidutti — zveze z A. Gabrščekom, glavarjem slov. liberalcev, ki se je proglasil naravnost za brezverca?) — Tako lažeta o Gabrščeku »Gorica« in »Corriere,« ki trdi, da se je Gabr. proglasil za brezverca. Čudno, da nt pove še, kedaj je to storil. Resnica je in ostane, da Gabršček živi bolj krščansko kot farji okoli »Gorice« in njihpvi laški zavezniki lažniki okoli »Corriera.« Kandidatje pa taki! — »Kranjci« silijo v klerikalni stranki na površje. Dr. Knavs cerkljanski dekan, hoče na vsak način kandidirati, dr. Brecelj, potem še celo dr. Dermastija, ki je baje že dosegel 30. leto. Klerikalcem po deželi prihaja slabo, ko slišijo taka imena ter pravijo, da jih ne bpr-do volili. — Ponuja se za kandidata tudi biljenski kurat Abram; sicer pa kdo ve, koliko mandataželjnih ljudij je v klerikalni stranki. — Pa nimajo prav tisti, ki se branijo tako lepih knadidatov kakor sta n. pr. dr. Knavs in Dermastija. Mi jim priporočamo, naj le kandidirajo. Škoda, da nima še Kreinžar 30 let, bi priporočali še tega! »Fajn« kandidatje! Živeli! O dr. Maraniju smo poročali, da se je popolnoma odtegnil političnemu življenju. »Corriere« poroča, da so ga skušali pregovoriti, naj prekliče dernisijo pa se ni udal. Za Maranija nabirajo podpise, da bi mu izkazali zaupanje, nekateri liberalni malkontenti; baje so nabrati že okoli 700 podpisov. Proti Pajerju dviga glavo nekak »partito popolare.« Marani je odstopil vsled intrig v liberalni stranki ter vsled nehvaležnosti, katero mu izkazujejo. Tudi je izvestnim elementom, ki silijo na površje, premalo fanatičen Lah. Res je, res! — »Gorica« pravi, da ni res, da bi brli zahtevali klerikalci v Ba-tujah od prof. Berbuča, naj garantira s svojim premoženjem, da dobijo vipavske občine vodo iz Hubija, katero Berbuč tako pridno obljublja pred volitvami. Pa je le res! Našo notico o tem dogodku so či-tali v Batujah in tam okoli naprednjaki in klerikalci ter jo odobravati, ker dobro vedo, da je resnična. Pa še smejali so se zraven klerikalci, češ, pa so dobro zadeli vodarja Berbuča! Po Hublju ne priplava v deželni zbor! Čukf v Št. Andrežu so se vedli preteklo nedeljo v resnici prav pobalinsko. Take podivjanosti pa res nismo pričakovali bd rijih, in ta dan so pokazali svojo pravo, vzgojo, katera dela res čast njim in njihovim akademičnim voditeljem, kateri vidijo najmanjšo smet pred pragom nasprotnikovim, a pred lastnim ne vidijo polno blata. Žalostno je dejstvo, da so Sokoli v nedeljo korakali bolj brezskrbno po Gorici skozi celo mesto in bratje iz Vipavske doline celo skozi zloglasni Poaturen med Italijani, kakor pa v Št. Andrežu isti dan zvečer med rodnimi brati. Že p0po. ludne so se čuki vedli sem ter tja vse prej nego dostojno in izzivali so, kjer so ie mogli, celo na slavnostnem prostoru. in to vse zaradi tega, ker jim je srd grjZe| njihove podle duše, ko so videli, kako krasno je uspela sokolska telovadba in veselica. Toda kaj šele zvečer! Tu so se pokazali šele v pravi luči in so s svojimi dejanji potrdili, da so vredni naslova, katerega jim je dalo ljudstvo. Znani so nam slu-čaji, ko so zvečer zunanje Sokole, kateri ~o se sprehajali po vasi, sprejemali pov-.-¦>..•'. kamor so prišli slučajno mimo njih, a. s \ žganjem in zmerjanjem, a ko se So-!...!: -anje niso zmenili, začele so iz ust te:. <:Urapobožnih čukov padati take o- - i:.L'-. kletke na boga in mater božjo, (se-v •!: v blaženi laščini, ker naš mili jezik deaU, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Denar prihrani kdor kupi izgoldjeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 {v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slegov za vsaa stan, prlprostega ip naj- flnejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala | žima in platno. Iz Ljubljane u f1ew-3ork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin Cecilie, Kaiser Wilhe1m II. — Kroiiprinz Willielm, Kaiscp Willielm der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Frlcdrich Wilhclm, K5nig Albert, Prinzess Alice, Friedricli de? Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da* vsakomur pfhropr] TfJVPJIP Kolodvorske ulice št. 35. v Ljubljani EAl V Ol U 1 U V Ufll, nasproti stari Tišlerjevi gestilni. Odlikovana pekarlja in slal.Marna Rarol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti- | nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fEna vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. •*•¦ Čudovito nizke cene dvokoles, šival, strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se tudi vse poprave Pri Batjel-u Gorica itolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na mesečin obroke. Ceniki franko. Anton Po!atzky v Gorici. Ur sredi BaSteijn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najconeje ki^ioval&če nirnberškega Id drobnega blaga ter tkanin, preje !a nitij. POTREBŠČINE za pisarnlee, feadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krcjaed in favijatje, STctlnjice-----Bežni reacl. — Bašne knjižice. lišns obuvala za vse letos čase. Posebn ost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in,trgih _____________ter na deželi. 2 25 « Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, ^x% pravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravnišivo „Soče". Naznanilo. — Na razna vprašauja slav nega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toL pravo plzensko plVO »prazdroj« v Gorici v liotcljaki) restavracijah, in sicer: v hotelu.....»Pri poŠti« » » ......»Union« > » . . »Pri zlatem jelenu« » ».....»Tri krone« ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih p 100, 50 in 25 litrov. PriporoCam se z odliCnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za GoriSko-Gradiščaiisk v Gorici, tek. Josipa Verdi H),^ N. B. — Kdor pije plzensko pivo pri Zlatei slenii* prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za DMašk kuhinjo«. A. vd. Berim Gorica, Šolska ulica št. 2 uelika zaloga = = oljkinega olje prve vrste ajnoljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in I s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -96,1-04, 11! 1-20, i'28 1-36, 1-44, 1'60, 180, %' , H za luči po 72 vin. ------- Na debelo oene ugodne. — Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s pušča kupcu do popolne vporabe olja; j vporabi se spet zameni 8 polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalog ------------------mila in sveč.-------------- Cene zraern?. Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu i. 3000. Srshrna svetinja na dunajski razstavi 1902. Najbolji škrop -p O ** n Fritz Schulz ml. akc. dražba v Eyer Iu na Lipskem. Glanaine daje najlepše perilo. GORIŠKA TOVARNA MILA. ' Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske psptoe! Poskušajte milo iz te domače towne! Mett je mm. Cene elp! Naša špecijaiiMa je: Caprasole - Koza s soliicem. Pos^e *0^ftel