St. lOO           ^______             V Gorici,
Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek j,i soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prej«-iiifina »H v Gorici na dom pošiljana:
vse leto.........15 K
%    11.........10 „
V.   i..........& „
Posamične številko stanejo 10 vin. ' '     ..SOC^^irtjft ^nnsl^dnjA* ižredntf ptttogt3 ir €>b oo\-em letu ..Kažipot po Goriškem In GradišCanskem" in dvakrat f letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici l\ffi. 7 I. uadstr. v „Gori&ki Tiskarni" A- Gabršček. Ha naročila brez doposlane naroCcine se ne oziramo.
Oglasi in poslanicC^e i-ačunijo po Petit-vrstah če tiskano i-kiat .6 v, 2-krat 14 v. 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Keklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ottiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
v četrtek dne 2. septembra 1909.
Tečaj XXXIX.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. riadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ia praznikih od 9. do 1 ± dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopiši naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1*60.
„Soča" in „Primorec" se prodajala v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Bauragartnor, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, J^llersitz, Nunska al. 3. I. Hova ski. na Goriščeku-, ster Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. i. Verdi 11; Ana Plpško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, dni tiy 2; Jos. Primožič, Mironska cesta; Iv. Sar-u^na, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserina.
— Telafon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal.
V dneh razmejevanja.
Velecenjeni gospod urednik! Prestali smo srečno pasje dni, v katerih se človeku navadno ne da mnogo razmišljati. Vendar, to velja le za boljše situirane ljudi. Delavec, ki mora v žlic silni vročini o-pravljati svoj težki posel, da mu slani znoj sili v usta, ta razmišlja, da je od dela njegovih rok odvisno, ali bodo večerjali on in njegovi še ta dan, ali ne. Kmet, ki mu je delo ogulilo roke in solnce ožgalo obraz, razmišlja o tem, ali bodo tudi njegovi otročiči taki trpini, kot je on; z a p u š č e-n i i n v a r a n i 1 e t o z a 1 e t o m, i n d a n -/. a dne m r a v n o o d onih ljudi j, k i j i m j e b i 1 p o v e r i 1 z a s t o p s t vo svojih teženj, in ki je od njih pričakoval poboljška in rešitve. -—
Niso vesela ta razinišlievanja, in enemu in drugemu se dozdevlje, kakor da ne bode moglo biti kedaj drugače. Vendar temu ni tako! V rokah vsakega posamič-nika je, toliko delavca in kmeta, kot obrtnika in trgovca, da si izboljšajo svojo trdo usodo. Vsak, najsibode kateregakoli stanu, ima v svojih rokah moč, da aktivno poseže v ustroj javnih naprav, ki mu nalagajo dandanašnja bremena, in vsak zamore, ako hoče, vplivati na smer tega ustroja tako, kakor si misli bolje zavarovane svoje koristi. Mesto, kjer se pretresajo nadrobno težnje takorekoč vsakega deželami posebej je deželni zbor. Tam bi se naj zbirali zastopniki vseh stanov k resnemu in dostojnemu delovanju v prid cele dežele.
Največje važnosti je torej, k a k e z a-s t o p n i k e o z i r o in a p o s 1 a n c e pošiljamo na tako važno mesto. Žal, da moram trditi, da je bilo naše ljudstvo doslej v tem oziru precej lahkomišljeno in ni pomislilo, da si z glasovnico v roki s a m o določa svojo usodo. V drugih deželah se uči ljudstvo iz delovanja svojih poslancev v preteklih dobah, in zahteva od njih natančen račun. Če volilci izprevidijo, da so jih poslanci slabo zastopali, ali da so celo delovali na njihovo škodo, jih ob prihodnjih volitvah kratkomalo odslove. in naj
Mavrični ptic.
Češki napisal JtillusZ;yer.
(ralje.) Prva misel, ki se je porodila v glavi »boge deklice, je bila, da mora varovati Ijnbčeka pred grozečo nevarnostjo. Toda kje ga najti? Nikdar jej ni povedal, kje prebiva, da, zahteval je celo, naj nikdar ne poizveduje po njegovem bivališču. Ve-dela je samo, da pri razstankih na Ripu krene vedno na severno stran. Toda tudi t(> jej je zadostovalo. Pasi je med tem navala noč, je brez razmišljanja odšla z vrta' in hitela, v označeni smeri na polju.
Vlažen zrak je naznanjal nevihto; težki oblaki so zastirali nebo, in bliski so iej razsvetljevali pot. Prošla je nekoliko vasij, plezala čez plote, skakala čez jarke, Sledala skozi razsvetljena okna večjih hiš, toda njeno blazno početje je bilo brez u-sPeha. Končno se je zgrudila utrujena ob Plot velikega vrta. Žalostno je gledala v'anj; tam je stala gosposka hiša, in iz pri-Wčia ie lila skozi odprto okno na vrt jas-"a luč. Naenkrat je preletela to luč senca kpe postave, in deklici je šinila v glavo ,T,'scl, da prebiva za tem oknom Robert. , ^c niene se za utrujenost, je hitro vstala,
jih je vezalo poprej na nje še tako zaupanje in strankarsko mišljenje. Tam gleda vsak volilec na svojo kožo in korist predvsem in najprvo. Zato pa dosezajo volilci drugod vse drugačne uspehe kot pa pri nas! Vsak volilec razmišlja, kaj je prav, in kaj ne, in pri tem misli s svojo glavo. —
Skrajni čas je, da začne ljudstvo tudi pri nas bolj razmišljati, in se zavedati, da je od njega samega odvisno, kaka mu bode bodočnost! V kratkem se izvrše volitve v naš deželni zbor. Na tisoče in tisoče volilcev je poklicanih, da z glasovnicami v rokah pokažejo svojo voljo in si določijo svojo usodo. Nekaj tisoč jih ne bode moglo sploh voliti, ker se bodo ob času volitev nahajali v svetu daleč proč od domačega ognjišča. Revščina in pomanjkanje, ki vlada tu v naši deželi, kateri so zakrivili ne najmanj ravno stari klerikalni poslanci, so te volilce prisilile, da si iščejo kruha drugod, in dokler se jirn bode nudil tam zunaj v svetu kak zaslužek, se ne vrnejo v domovino. Takrat pa bodo volitve že dovršene! Vlada je oropala te volilce volilne pravice, Ker je razpisala volitve prepozno. Že decembra lanskega leta bi morala vlada razpustiti deželni zbor; saj je vendar videla, da obstrukeijonistoma Pajer-Oregorčič ni do koristnega d e 1 a z a 1 j u d s t v o.
Z glasovnicami v r o k ah si letos volilci s a m i p o s t e I j e j o s v o j e I e ž i š č e: ali bo trdo, ali bo mehko. Trdo ležišče so imeli že leta in leta, odkar sedita v deželnem zboru in odboru moža po imenu Gregorčič in Berbuč. Ti dve imeni pomenjata š i b o b o ž j o z a goriške S 1 o v c n cc! Menda pa so se ju njihovi lastni pristaši naveličali; iz vseh krajev prihajajo namreč glasovi, naj se to šibo zlomi, da pridemo po tolikih in tolikih bojih tudi v goriškem dež. zboru do zdravih razmer in plodonosnega. mirnega in resnega dela, ki sta ga ta dva moža preprečila leto za letom in katero pričakuje vse ljudstvo brez razlike strankarskega mišljenja.
V istrski deželi, kjer so bili Slovani še pred par leti skoro brezpravni, so od-
prelezla plot in se splazila po mehki travi prav do okna. Gosta divja trta je prepletala stene in venčala z bujnim zelenjem velike stebre, ki so nosili lep balkon. Za etiega teh stebrov blizu okna se je stisnila Nocmi in pogledala notri.
V sobi so bile tri osebe; mlada, krasna gospa z razpuščenimi, kakor solnce jasnimi lasmi, katere si je spletala za noč v dve kiti. Sedela je na nizki stolici poleg divana, na katerem je ležalo dete, staro kakih pet let, deklica, lepa kakor pomladni dan. Bilo je tako podobna gospej, da je bilo na prvi pogled spoznati, da je njena hčerka. Tretja oseba, starka z belimi lasmi, skrbno poravnanimi pod avbo, je pristopila k detetu, ki je imelo oči zaprte, in mu nežno položila roko na čelo.
»Vročina je že popolnoma prešla,« je rekla. »Rekla sem vam, da je to samo majhno prehlajenje. Ne imejte nikakih skrbij. Toda kaj vidim? Vi plakate? Kaj vam je? Več časa že opažam, da vas grize neka tajna žalost.«
»Ah Katarina,« je odvrnila ihte" mlada gospa, »ti si rni bila vedno mati; na tvojih prsih sem se cesto izplakala kot dete, če me je kaj težilo, in tvoje roke so me blagoslovile kot nevesto. Vse ti razodenem.«
ločni in za blaginjo naroda vneti zastopniki ljudstva izvojevali z Lahi tak kompromis, ki je Slovanom dal garancijo, da brez njih iti preko njih ni možno Lahom vladati. V Trstu, kjer je bil položaj Slovencev vse prej kot ugoden, so istotako za dobrobit naroda vneti ljudski zastopniki organizirali in pozdignili slovensko ljudstvo tako, da so nastopili pri zadnjih volitvah s tako močjo, ki jo uvažujejo danes tam, kjer so se je prej tako branili.
Kaj pa na Goriškem? V goriški deželi kjer smo Slovenci že od nekdaj imeli mnogo ugodniše predpogoje, in je slovensko prebivalstvo v veliki večini v deželi, tako, da bi moralo biti pravzaprav gospodar v deželnem zboru, tu smo vzlic vsemu našemu vidnemu napredku v zadnjih letih tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti! Gregorčič-Berbučevi stranki se je zdelo potrebno usiliti Lahom znani krivični volilni red. po katerem velja en Lah za dva Slovenca, in po katerem se je Gorica, ki je naravno naše središče, priznala kot laško mesto, kakor je Gradišče in Ccrviiijan!
(Pride še.)
DOPISI.
iz tolminskega okraja.
Poziv   tolminskemu   učiteljstvu!  —
Dne 8. septembra bo dan slavja za tolminsko in vse slov. učiteljstvo. Oni dan odkrije tok učit. društvo spominsko ploščo Hrabroslavu Volariču, trg Kobarid pa spomenik. Program obsega štiri pesmi pokojnikove, katere se bodo pele ob odkritju in veselici. Cenjene pevke, dragi pevci! vadite se v petju vam znanih 4 pesmi ter pridite prav gotovo če le mogoče zvečer o. septembra ali vsaj dne 7. septembra zjutraj v Kobarid, kjer bo glavna posku-šnja. Dolžnost naša je, da dostojno proslavimo ime skladatelja. Njegove pesmi se morajo precizno izvajati, kar nam bo v čast, njemu pa v slavo. — N. B. Dne 7. septembra je za vse tolminsko učiteljstvo šole prost dan., Na gotovo svidenje torej
Za trenotek je umolknila in potem nekako nesmelo zašepetala: »Ah, Katarina, jaz ga ljubim!«
»Koga?«
»Henrika!«
Starka se ni mogla zdržati smeha.
»In zato plakate? Kot kaka strašna skrivnost vas teži to, da ljubite — svojega moža?«
»Ne smej se,« je odvrnila gospa, »meni to razjeda srce. Glej, potrpežljivo sem prenašala njegovo hladnost, mislila sem, da ga več ne ljubim. Toda zdaj se je zbudila v meni ljubosumnost, in obenem ž njo sem začutila, da ga ljubim z vso silo svoje duše, da me njegova nezvestoba spravi v grob.«
»Karolinca, pomirite se. Verujte, da nimate vzroka, biti ljubosumna. Ali so vam morda kaj hudobnega naklepetali?«
Karolina je zmajala ž glavo.
»Ali se spominjaš jeze, katero nam je provzročilo kratko pred Henrikovim prihodom neko pismo? Moj oče ga je dobil iz Prage in ga takoj hotel zažgati; toda vsled nekega obiska je na to pozabil in vtaknil to pismo, kakor je rekel, v žep. Ko pa je pismo zopet iskal, ga ni mogel nikjer najti.«                        •                   a
»Spominjam se.«
v Kobaridu dne 7, septembra zjutraj! Ne zabite not! — Odbor tol. učit. društva. Iz Volarij pri Kamnem. — Tolminski kaplan Tomšič hodi na Volarje zgago, prepir in sovraštvo mej sosedi in družinami delat. Ustanovil je pri nas krščansko-kato-liško društvo, ki je pa samo pohujšanje in sovraštvo. — Vozi naša dekleta po veselicah zdaj v Zatolmin, pa k sv. Luciji, Vol-če itd. Naša dekleta zapravljajo s tem čas, denar in vračajo se pozno po noči domov. To ni za nas uboge in trudne kmete. Kaplan Tomšič naj bi pustil naša dekleta pri miru in naj bi jih raje učil delati, ubogljive in pametne biti. — Pač še eno vam povemo. Vi ste rekli, da naj na tem svetu vse radovoljno trpimo, da dobimo plačilo in dobrobit na onem svetu. Zakaj živite pa Vi razkošno življenje. Malo ali nič delati, (Imate časa dovolj po vaseh zdražbo delati) dobro jesti in piti. Imeti dobro plačilo pa še nas uboge kmete dreti. Se tisto malo, ker z velikim trudom pridelamo, moramo vam drugim dati. Pobirate okolu nas maslo, ajdo, repo, volno itd. Po zimi ko čutite par krajcarjev pri nas držite pa »ofre« in se nam v pest smejete. Vi pač ne mislite tako pogosto-ma na boljše življenje na onem svetu, sicer ne bi uganjali takih reči.
.   iz kobariškega okraja.
Iz Kobarida. — Čakali smo spomenika, ki je moral vsak čas priti. Mnogo se je govorilo že prej o njem, mnogo sedaj in naša mnenja so bik različna. Kakor se razdeli ljudsko mišljenje pred kojim večjim dogodkom v več taborov, ste nastali i v našem mišljenju dve stranki. »Eh! Premajhna takšna cena za spomenik! Nič ne bo ž njim, sramoto bo delal občini!« »Nič to, kako moreš sklepati kaj takega? Zagotovilo imam v rokah, da bo spomenik lep!«... Pričkali in prepirali smo se in čakali trenutka, ko se vsak sam prepriča o istinitosti svoje trditve. — Spomenik so pripeljali in ga jeli postavljati. In mi, ki smo ga pričakovali s tako različnimi mislimi smo bili zbrani tam pred njim, gledali in kiij! — Kar nič več ni bilo prepornih
»Danes popoldne, ko je začela Amalija bolehati, sem jej strigia iz papirja deklice. V ta namen sem si prinesla papir iz koša v atovi sobi, in glej, med njim sem nišla list, ki je brezdvomno o " izgubljeno pismo. Mesto v žep ga je o>če, ves zamišljen, najbrže vrgel v koš. Pismo je brez podpisa; naslovljeno je na me. Nepoznan pisec me obvešča, da je moj soprog zapleten v mreže nesramne ljubice—«
»Kdo ve, če je to resnica!«
»To je resnica, tako mi pravi neki notranji glas. Davno sem že opazila, da Henrik pred menoj nekaj skriva, in moja ljubosumnost mi je slikala to skrivnost v tisočerih slikah nezvestobe. Prepričana sem celo, da ta nesramna kurtizana živi kje tu blizu in da njegovi dolgi izprehodi niso nič drugega kakor sestanki ž njo.«
V tem so se za vrati oglasili koraki, in za trenotek je vstopil gospod Rybinski. Čudno, da Noemi m* radosti "sfcliknila. Končno ga je našla! Niti sanjalo se jej ni, da bi se pogovor teh dveh žensk tikal njega. Ni se vprašala, kako pride na t- mesto, kajti bila je preveč srečna, da ga vidi. »Tu počakam, da pride ven,« je pomislila in naprej gledala v sobo.
Karolina si je hitro obrisala solze; toda gospod Rvbinski jih je opazil. Sedel
POZOR! Dne 5. septembra narodno slavje v Cerknem!
točk med nami. Gledali smo in se razsta-jali zadovoljni. Sai tudi stoji na našem trgu spomenik, ki bi delal čast vsakemu večjemu mestu... Spomenik stoji in s hitrimi koraki se bliža dan, ko se zbere pred našim Volaričem velika množica in zaori v slavo njegovemu spominu gromovit: Živio!... Osmi september naj bo naš dan, naš veliki dan, ki naj nam ostane še dolgo, dolgo v spominu. Zjutraj, ko pogleda zlato solnce s Krna dol na naš trg, naj zagleda neštete množice, prihajajoče poklanjat se velikemu duhu našega slavljen-i ca. Naj oživijo naše ceste, naj pribiti vse v slavnostno okrašeni Kobarid, kjer osta-1 ne ne le par ur, pač pa ves dan in pojde I  odtod z radostno mislijo: Lepo je bilo*
Iz goriške okolice.
Čuki iz Mirna in okolice nočejo mirovati. — V nedeljo na Sokolovi slavnosti v Št. Andrežu so se drznili javno izzivati udeležence; nekak vodja te Čukarije je hotel celo telovadce izžvižgati a mož-koraj-ža je moral hipoma zapustiti bojno polje. — Tudi zvečer, ko so se vračali Mirenski Sokoli skozi Rupo domov, so jih napadli »katoličani« prav po katoličansko s kamenjem namreč. Naprej se niso upali; ko se je četa Sokolov ustavila, so jo popihali nemudoma prav po »krščansko.« — Zaveden katoličan, ki je pi vi zalučal kamen, se že nauči, da so ponočni napadi prepovedani tudi za »katoličane.«
iz ajdovskega okraja
Rihemberg L/9. 1909. — Tukajšnja poštarica Lenassi je odšla danes v Pod-grad v Istro, kamor je premeščena. Pri občinstvu je bila jako nepriljubljena zato-raj ga ni Rihemberžana, da bi po njej žaloval. — Na njeno mesto je prišla začasno Štrancarjeva sestra. Že dosedaj je bilo občinstvo nezadovoljno, ko je bila Štrancarjeva sestra stalen gost v poštnem u-radu, kaj pa sedaj?! — Štrancar je bil v najkrajšem času večkrat pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu ter se trudi na vso moč, da bi dobila njegova sestra tuk. pošto za stalno. Tudi dela nato, da bi se preselil poštni urad tik pred župnišče v Britof. — Kako lepo bi bilo potem... Ako je.ležeče c: kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu na tem, da bode imelo občinstvo zaupanje v poštni urad, naj nam pošlje objektivno in mirno osebo za poštarja ali poštarico in ne ljudi, v koje nima ljudstvo že sedaj zaupanja. — Proti premestitvi poštnega urada v Britoi zdi se nam nepotrebno pisati kajti popolnoma smo prepričani, da poštno in brz. ravnateljstvo nikdar ne privoli, da bi se premestil poštni urad od glavne ceste in središča občine v samotni <in oddaljeni Štrancarjev »vilajet«!
Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini je imelo 29, pr. m. svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen za častnega člana dr. Jos. Mandič, predsednik N. D. O. v Trstu.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala 16 K gospica Rožica Čeme iz Gor. Vrtojbe na ženitnini svoje sestre gospice Ernestke z gospodom Ivanom Beltramom iz Mirna. Mnogo sreče!
lO
*SJ
je poleg divana in rekel nevoljno: »Zakaj jokaš: Saj je Amaliji boljše!«
Dete je odprlo oči, temne in žareče kakor njegove.
»Ali ti je že boljše?« je vprašal gospod Rvbinski. »Glej, kako mamica joče radi tebe.«
Dete se je privilo k materi, pogledalo ga očitajoče in zamomijaio: »Mama ne joče radi mene; mama joče, ker jo ti varaš.«
Karolina je prestrašena vstala, in Henrik je ostro spregovoril:
»Priznati moram, da me presenečaš s svojim vedenjem pri odgajanju svoje hčerke.«
Karolina se je v zadregi sklonila k detetu, ga poljubljala in mu šepetala: »Deklica, kaj govoriš? Atej me ne vara, baš nasprotno...« Prekinila se je.
»Lagati se ne sme!« je reklo dete.
»Lagati!« je ponavljala mati v še večji zadregi.
»Mamica, jaz nisem spala, imela sem samo oči zaprte. Rekla si, da umrješ, če te atej ne bo ljubil, in jaz nočem, da bi ti umrla. Če kdo umrje, ga pokopljejo, in potem ga ni več mogoče videti, ali ni res,; Katarina?« Gospa Rvbinska je zardela in bila ta trenotek tako lepa, da se je Henri-kovo obličje naenkrat izpremenilo. (Dalje prihodnjič.)
Domače vesti.
Imenik veleposestva obsega 138 vo-lilcev. Kdor plačuje 100 K zemljiškega davka, kateremu se prišteva petina hišnega davka, mora biti upisan v ta imenik. Zadnji čas za vlaganje reklamacij je dan 6. septembra.
Torej brzo na delo!
Šolske knjige za vse šole v Gorici in na deželi in druge šolske potrebščine se dobivajo v trgovinah A. Gabršček v Gosposki ulici in v Trgovskem domu. (Šolske knjige za srednje šole pa samo v Trgovskem domu).
Na današnjem zborovanju v p r o s to-rihAttemsovepalačenaKornu vGoricidop. senipostaviloni-kakih kandidatov. Udeležencev je bilo dosti, govornikov obilo. — Našim somišljenikom naznanjamo, da upamo, da bo mogoče tekom jednega tedna naznaniti kandidate nar. napredne stranke.
Zborovanje se nadaljuje pop.
Akademično ferijalno društvo »Ad- j rija« bo imelo svoj VII. redni občni zbor i dne 4. septembra ob 8Va uri zjutraj v Gorici pri »Jelenu« s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika; 2.) Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika; 3.) O dijaški samopomoči; 4.) Volitev predsednika in novega odbora. 5.) Slučajnosti. — Takrat se ne razpošilja posebnih vabil. Vabimo tem potom vse tovariše redne člane in g. starešine, da se gotovo udeleže občnega zbora, i1 sebno pa kličemo v svojo sredo tov :še abiturijente, ki naj prinesejo v društvo novih močij. V času, ko se klerikalno dijaštvo na vsem Slovenskem organizuje in pod kranjskim vplivom tudi na prostem Primorskem vidno množi, je naša dolžnost, da se i mi trdneje zvežemo in organizujemo, da odtegnemo naše dijaštvo iz rok prekogorske sužno-sti. — Odbor »Adrije.« —
Debela klerikalna laž. - »Gorica« ponavlja svojo debelo laž, da je rekel Gabr-šček na nekem - socialnodemokratjčnem shodu, dakmečkistannebo r e š i 1 slovenskega naroda. »Gorica« pravi, da je tako govoril Gabršček 24. marca 1907. na socialnodemokraškem shodu v Trgovskem Domu v Gorici. Gabršček je res govoril na tem shodu, toda tega ne, kar navaja »Gorica.« »Gorica« je v svoji neskončni nesramnosti podtaknila Gabrščeku besede, katerih ni govori!. Na onem shodu je govoril Gabršček o narodnosti, delavski organizaciji, o narodni avtonomiji, o boju preti klerikalizmu — besede, »da kmečki stan ne bo re-š i I s 1 o v e n s k e g a n a r o d a,« mu je pa takrat podtaknil France Kremžar, ki je bil urednik »Gorice« in poročevalec »Slovenca.« — »Soča« na to ni molčala, kakor zopet laže Gregorčičeva »Gorica,« ampak pisala je pod zaglavjem »Kr e m ž ar j e v e 1 a ž i« to-Ie: »Ta p o b j e bi! v ponedeljek na shodu soc. demokratov v Gorici. Napisal je poročilo za »Slovenca« in v to u t a k-nil nesramno laž, da je Gabršček rekel, »da r e š i tv e /s l o v e. ¦(", s k e g a ljudstva ni iskati v kmetu.« Gabršček tega ni. rekel, to s e je zlaga! v »SI o v e n c u« pob K r e m ž ar.« — Gregorčič je zapodil tega poba iz uredništva »Gorice,« ker je preveč lagal, tako, da je to očitno škodovalo Gregorčičevi stranki; a i i s e d a j Gregorčiča vendar ni sram, izrabljati Kremžarjeve laži v boju proti Gabrščeku. Sovražiti pa zna Gregorčič in njegovi »Gorici« je dobrodošla vsaka laž, še celo laži novo-strujarja Kremžarja, samo da more udrihati po svojem nasprotniku. Kako nizkotno! Fej J
Klerikalci kličejo za volitve domov ljudi, ki so v svetu, od katerih pa pričakujejo, da bi volili klerikalne kandidate. Ko so bile razpisane volitve, so rekli, da je I č{sto v redu; da so razpisane koncem septembra. Torej so kazali, da ne reflektujeja na glasove volilcev, ki so v svetu in kfc bi utegnili voliti klerikalno. Ker jih pa se-
daj kličejo v domovino, tolčejo klerikalci s tem sami sebe po zobeh in priznavajo s tem, da smo imeli mi prav* ko so smo zahtevali, naj se vrše volitve v takem času, ko so doma tudi vsi oni, ki morajo s trebuhom za kruhom po svetu, Kterikalcem je malo mar za to, če izgube na zaslužku oni, k« se vrnejo radi volitev domov prej kakor bi se drugače vrnili; hočejo pač u-jeti nekaj glasov. Mar jim je le za to, da bi ostalo dosti naprednih volilcev še v svetu. Najbrže pa se tudi nekaj teh vrne ta mesec prav radi volitev.  Kamor  obrneš klerikalca, povsodi vidiš na njem le zvi-tarja in sov'. ^;;Wi »-ao:co;i   t  ¦•:¦,'.-•«.'.: 'o-čega bližnjt p,v.
Gabršč.JA --brezve-- x - ¦ v '¦:•'   '< ja-menju se boni o proii UaH^cu!?;-. >.    .....
Gregorčič ir. n.;og'.>\.« \aI\- '.;'>*{."fn» .-'.u-vezniki. V čav." /.ve?.« •>.¦• * ^u^.rt mogoče. Kaj ne! -Gor ca* <<Vr-'i c, »tci-v^i članka Gabršče* ..,;, -., ¦ t en ?;¦ turnem nazoru, da ... ;-.'^ du\u <: . ta na/ni" »ne more obsegati bisK e:-: *.¦*'•-?!¦. :\>iS* naukov.« Malo nižje pa ^ ni-H. ' čič, da je rekel Gabršček, J=- ";          a
bo obsegal bistvenih krščanskih -u.-:.-.ov.« Ali ste ga videli Gregorčiča, kako ?e hitro zamenjal klerikalne nauke s krščanskimi!!! Prav po klerikalno iti nič po krščansko. Razlika rned klerikalnimi in krščanskimi nauki je taka, kakor med dnevom in nočjo. Toda Gregorčiču ne kaže drugače kakor vzeti dan za noč in noč za dan. Črnuha pač dobro poznamo. — V dogovoru s slov. klerikalnimi zavezniki proglaša istočasno tudi židovsko-laški »Corriere« Gabrščeka za brezverca, pišoč: »E recentemente Monsignore non ha eercato 1'alleanza con Ar.drea Ga-berscek, capo dei liberali sloveni, il qu-a!e si e addiritura dichiarato ateo?« (Ali. ni iskal monsignor — Faidutti — zveze z A. Gabrščekom, glavarjem slov. liberalcev, ki se je proglasil naravnost za brezverca?) — Tako lažeta o Gabrščeku »Gorica« in »Corriere,« ki trdi, da se je Gabr. proglasil za brezverca. Čudno, da nt pove še, kedaj je to storil. Resnica je in ostane, da Gabršček živi bolj krščansko kot farji okoli »Gorice« in njihpvi laški zavezniki lažniki  okoli   »Corriera.«
Kandidatje pa taki! — »Kranjci« silijo v klerikalni stranki na površje. Dr. Knavs cerkljanski dekan, hoče na vsak način kandidirati, dr. Brecelj, potem še celo dr. Dermastija, ki je baje že dosegel 30. leto. Klerikalcem po deželi prihaja slabo, ko slišijo taka imena ter pravijo, da jih ne bpr-do volili. — Ponuja se za kandidata tudi biljenski kurat Abram; sicer pa kdo ve, koliko mandataželjnih ljudij je v klerikalni stranki. — Pa nimajo prav tisti, ki se branijo tako lepih knadidatov kakor sta n. pr. dr. Knavs in Dermastija. Mi jim priporočamo, naj le kandidirajo. Škoda, da nima še Kreinžar 30 let, bi priporočali še tega! »Fajn« kandidatje! Živeli!
O dr. Maraniju smo poročali, da se je popolnoma odtegnil političnemu življenju. »Corriere« poroča, da so ga skušali pregovoriti, naj prekliče dernisijo pa se ni udal. Za Maranija nabirajo podpise, da bi mu izkazali zaupanje, nekateri liberalni malkontenti; baje so nabrati že okoli 700 podpisov. Proti Pajerju dviga glavo nekak »partito popolare.« Marani je odstopil vsled intrig v liberalni stranki ter vsled nehvaležnosti, katero mu izkazujejo. Tudi je izvestnim elementom, ki silijo na površje, premalo fanatičen Lah.
Res je, res! — »Gorica« pravi, da ni res, da bi brli zahtevali klerikalci v Ba-tujah od prof. Berbuča, naj garantira s svojim premoženjem, da dobijo vipavske občine vodo iz Hubija, katero Berbuč tako pridno obljublja pred volitvami. Pa je le res! Našo notico o tem dogodku so či-tali v Batujah in tam okoli naprednjaki in klerikalci ter jo odobravati, ker dobro vedo, da je resnična. Pa še smejali so se zraven klerikalci, češ, pa so dobro zadeli vodarja Berbuča! Po Hublju ne priplava v deželni zbor!
Čukf v Št. Andrežu so se vedli preteklo nedeljo v resnici prav pobalinsko. Take podivjanosti pa res nismo pričakovali bd rijih, in ta dan so pokazali svojo pravo, vzgojo, katera dela res čast njim in njihovim akademičnim voditeljem, kateri vidijo najmanjšo smet pred pragom nasprotnikovim, a pred lastnim ne vidijo polno blata. Žalostno je dejstvo, da so Sokoli v nedeljo korakali bolj brezskrbno po
Gorici skozi celo mesto in bratje iz Vipavske doline celo skozi zloglasni Poaturen med Italijani, kakor pa v Št. Andrežu isti dan zvečer med rodnimi brati. Že p0po. ludne so se čuki vedli sem ter tja vse prej nego dostojno in izzivali so, kjer so ie mogli, celo na slavnostnem prostoru. in to vse zaradi tega, ker jim je srd grjZe| njihove podle duše, ko so videli, kako krasno je uspela sokolska telovadba in veselica. Toda kaj šele zvečer! Tu so se pokazali šele v pravi luči in so s svojimi dejanji potrdili, da so vredni naslova, katerega jim je dalo ljudstvo. Znani so nam slu-čaji, ko so zvečer zunanje Sokole, kateri ~o se sprehajali po vasi, sprejemali pov-.-¦>..•'. kamor so prišli slučajno mimo njih, a. s \ žganjem in zmerjanjem, a ko se So-!...!: -anje niso zmenili, začele so iz ust te:. <:Urapobožnih čukov padati   take o-
-   i:.L'-. kletke na boga in mater božjo, (se-v •!: v blaženi laščini, ker naš mili jezik
<viu izrazov ne pozna) da so se mimo-. ijci kar zgražali. In to je trajalo cel ve-:-čt. — Da, da g. župnik in gg. akademiki i dr. P. na čelu, tu, tu je prilika pokazati svoje delovanje v prid ljudski vzgoji, al-troehe sovraštvo sejati med rodnimi brati proti Sokolom. Hic Rhodus...!
Začetek šolskega leta. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1909—1910. dne 16. septembra 1.1. s sv. mašo ob 7. uri zjutraj. Vpisovanje bode dne 15. septembra od 9 do 12. ure predpoludne in od 2.-4. ure popoludne v tamošnjern šolskem poslopju. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dovršili z dobrim vspelioni ljudsko šolo a|i pa kak razred srednjih šol, se žele posvetiti učiteljskemu stanu ter so dosegli vsaj 13V2 leta svoje starosti. Za vsprejem se zahteva: 1) zadnje šolsko spričevalo, 2) krstni list, 3) zdravniško spričevalo, 4) spričevalo o obnašanju pa le oni, ki že delj časa ne obiskujejo šole. Šolnine se na tej šoli ne plačuje, temveč dobe pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore. Učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov. Pojasnila glede stano-novanja in hrane daje voditelj pri vpiso-: vanju.
»Gorica« fantazira. Pravi, da se je Franko-Gabršček zvezal s Faidtittiiern. Gregorčič pa se je samo pridružil ob-strukciji Pajerjevi (v dež. zboru.) Kdor ne verjame, ne bo zveličan. Drugega nt rečemo.
Pajerjevi stranki se ne sme reci: — brez verska, ampak »italijanska liberalna stranka« ..... tako uči Gregorčič v
svoji »Gorici«. Laški liberalci torej niso brezverci, ali slovenski pa so; tako se mora sklepati po Gregorčičevi pameti, katera jemlje v zaščit laške liberalce (v časih zveze ne gre drugače!) ter izjavlja. da niso brezverci, dočim slov. napred-njake venomer obsiplje z brezverci! — Gregorčič se na vse kriplje brani zveze s Pajerjem.... ali s tako pisavo jo vedno bolj potrjuje! Tako je don Antonio!
Iz Devina. — V nedeljo dne 5. septembra priredi društvo Ladija v Devimi ples v prostorih g. Plesa. Svira godba iz Nabrežine.
Slovenščina c. kr. državne železnice.
—  Kako spoštuje uprava c. kr. državne železnice naš jezik na Gorenjskem, pričajo vozni listki, kjer se bere črno na rjavem: »Zum halben Preise — Za polovični cenu.« Škandal!
Bralno društvo v Otaležu priredi 19 t. m. veselico, na katero ponovno opozarjamo.
Javni ples prirede fantje iz Renč dne 5. in 6. t. m.
Zgubljeno — najdeno. — Na v esc ličnem prostoru v Št. Andrežu se je našel zlat obesek; kdor ga je zgubil, naj se oglasi pri starosti g. Zavadlavu.
Odstaviti dojenčke v poletnem času je mnogo težje nego v drugih letnih easili. Ker v poletnem času povzroča kravje mleko kaj rado želodčne in,črevesne bolezni, zato naj se primeša kravjemu mleku nekoliko v vodi namočenega »Kufeke«. ^ »Kufeke- se namreč poveča vsebino hranilnih snovi in se doseže redno prebava-nje. — Otroci kateri se prehranjajo s Kufeke« redno prebavajo in so zavarovani proti boleznim, ki se pojavljajo v poletnem času.
Savnost v Cerknem.
Za slavnost v Cerknem so prijavila vdeležbo sledeča društva: »Zve-za narodnih društev« v Gorici; »Delavsko bralno društvo« v Idriji; »Narodna čitalnica«,v Tolminu, z zastavo; »Rokodelsko \^Mm:'dzviMMx,XoJ^n\^Y'tti-' stavo; »Narodna čitalnica,« Sv. Lucija; »Bralno društvo,« Št. Viškagora; »Krneč-. ko izobraževalno društvo*« Planina; Kmečko izobr. društvo »Jasna Poljana,« Police; »Gospodarsko-feralno -društvo,« Cerkno; »Cerkljanska podružnica S. P. D.«; telovadno društvo »Sokol,« Idrija, z zastavo; »Sokol,« Spodnja Idrija; »Sokol,« 2iri; »Sokol,« Gorica; »Sokol,« Črniče. — Vsa društva, ki tega še niso storila, naj takoj naznanijo tudi število članov, da se ve preskrbeti vozove in obede. Opozarjamo dalje društva, posebno na Kranjskem, da naznanijo ".vdeležbo pristdjnemu glavarstvu. Slavnostnemu odboru naj se tudi naznani, pride-H društvo z zastavo oz. s posebnimi odznaki, ker mora odbor vse to prijaviti glavarstvu v Tolminu.
Koncert pevskih društev pred javno telovadbo odpade, ker je za obširen vspored že itak kratko odmerjen čas. Ofi-cijelno se torej ne bo pelo; po telovadbi se pa poljubno razvije petje na veliki ljudski veselici.
Planince, ki nameravajo z izletom v Cerkno združiti turo na Porezen, opozarjamo, da bo koča prihodnjo soboto zvečer in v nedeljo zjutraj oskrbovana. V nedeljo pelje poseben vodnik vdeležence na slavnost v Cerkno.
Na ljudski veselici bo dobro preskrbljeno z jestvinami in pijačo. Med drugim se bo dobila tudi Cerkljanska špe-cijaliteta »Želodec« Veliko novo plesišče je že postavljeno.
Domačine v Cerknem in okolici opozarjamo, da se posameznim osebam ne pošilja vabil za veliko slavnost. Na ljudsko slavnost je vabljen vsak.
Za slavnost v Cerknem še prijavljena društva: »Slovenska čital-, niča,« Vrtojba; »Bralno in pevsko društvo« in »Ljudska knjižnica« na Slapu; »Prostovoljno gasilno društvo,« Idrija; »Godbeno društvo,« Idrija; »Bralno društvo,« Otalež.
Vozovi, določeni za prijavljena društva, za katere je imel skrbeti slavnostni odbor, čakajo na postaji Sv. Lucija pri vlaku ob 7. uri zjutraj. Društva in posamezniki ki želijo, da se jim za jutranji oz. za poznejše vlake še preskrbi vozove, naj oddajo svoje prijave na pošto, vsaj v petek dopoldne. Za one, ki se ne prijavijo, slavnostni odbor ni odgovoren.
Slavnost v Cerkk im se vrši pri vsakem vremenu!
Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovščini priredi dne 8. septembra 1.1. veselico z javno telovadbo. Pri tej veselici bode nastopal prvič na Goriškem tudi sokolski naraščaj. Vspored je sledeči: 1.) nastop naraščaja:a) vaje s prapori, b) vaje rta drogu in bradlji; 2.) nastop članov: a) Proste vaje, b) vaje na drogu, bradlji in konju, c) skupine* 3.) javni ples.
Na veseličnem prostoru bodo postavljeni tudi šotori Ciril-Metodovih podružnic, v katerih se bodo prodajala različna okrepčila za želodec. — S tem svojim prvim samostojnim nastopom bode ajdovski Sokol« praznoval ob enem prvo obletnico svojega obstanka in bode pokazal sad enoletnega truda in sokolskega delovanja v telovadnici. ¦— Ker ima pa društvo po-sebno s predpripravami za nastop naraščaja velike stroške in z ozirom na to, da •e ta zadnja javna sokolska telovadba na Primorskem, nadejamo se, da se udeleži občinstvo v obilnem številu te prireditve 111 s tem podpre mlado društvo, da bode "toglo točno izvrševati svojo vzvišeno nalogo in krepko korakati k cilju, katerega si ie postavilo.
Začetek veselice Se ob 4. uri pop, — Vstopriina 30 vin. sedeži 40 vin. k plesu 20 vin. komad! — Na zdar!
Novi društvi. — C. kr. namestništvo lc vzelo na znanje pravila novih društev:
Zveza narodnih društev.
Rokodelsko bralno društvo v Tolminu
priredi v nedeljo, dne 5. in 12. sept. 1909. v ^eliki kinematografični dvorani na novem trgu gledališko predstavo: Deseti brat, narodno igro v petih dejanjih s petjem. Po Jurčičevem roman spisal Fran Govekar. Začetek ob 8. uri zvečer. Po končani igri slavnostna kinematografična predstava.
ležijo dne 26. t. m. I. Jugoslovanske dirke; kdor se misli vdeležiti, naj to čim preje naznani naravnost »Balkanu« v Trst ali pa G. K. Z.
primorska sokolska župa«.s sedežem u°rici in »Telovadno društvo Sokol« Vezeni v Cerknem.
Goriška kolesarska zveza.
Združena društva v Mirnu naprošajo vse dirkače, da pridejo v nedeljo pol ure pred dirko k startu k artilerijski vojašnici. Ker kakor že naznanjeno, začnejo dirke ob 2. uri pop.
Zahvala. — Podpisani odbor izreka tem potom naiprisrčnejšo zahvalo vsem slavnim bratskim društvom in posameznikom, ki so na katerikoli način pripo-logli — bodisi s sodelovanjem ali z udeležbo — da se je naša prireditev tako izvrstno obnesla. — V prvi vrsti si šteje podpisani odbor v prijetno dolžnost izreči iskreno zahvalo in javno priznanje članom bratskega koles, društva »Balkan« iz Trsta, ki so prihiteli od bregov sinje Adrije na našo slavnost, ne oziraje se na dolgo pot, in pa zastopnikom bratskega koles, društva »Sloga« iz Idrije, ki so nas blagovolili počastiti s svojim posetom. Dalje se moramo zahvaliti: »Goriški kolesarski zvezi« in vsem v njej včlanjenim bratskim društvom: »Gorici« in »Danici« iz Gorice, »Soči« iz Kojskega, »Zarji« iz Ajševice, »Brdom« iz Dobrovega in »Mirnu« iz Mirna potem .tudi bratskemu društvu »Solkan«, iz Solkana, za ogromno udeležbo in vestno kontrolo ob progi med dirko. Zahvala in priznanje pritiče tudi slavnim telovadnim društvom ; »Sokolu« iz Gorice, ki je sodeloval pri prireditvi z javno telovadbo »Sokolu« iz Črnič in iz Mirna, ki so s svojim izletom v Vrtojbo povečali pomen cele slavnosti. Najboljše priznanje za Vas bo to — mislimo — ako dobite kmalu mladega brata v Vrtojbi. Prisrčna za-. hvala velja tudi bratskim pevskim in izobraževalnim društvom iz Šempetra, Bu-kovice in Sovodenj in bralnemu in podpornemu društvu iz Gorice. Sploh gre Gori-čanoiii velika hvala za ogromen poset naše slavnosti. Domačini ne zabite, kadar kupujete kaj v Gorici, da imalo tam slovenske trgovce, ki nas podpirajo ob naših prireditvah. Javna zahvala gre tudi g. Drufovki predsedniku kolesarskega društva »Gorica« za prepustitev svoje izložbe, kjer smo razstavili kolo in svetinje. Škoda, da se slavnost ni mogla končati v redu, ker zvečer ravno ko se je začela najbolj animirana zabava, se je vsula ploha dežja in razgnala ljudi na vse kraje. — Še enkrat kličemo vsem omenjenim iskreno zahvalo in Vam zagotavljamo, da lahko računate na našo pomoč v slučaju potrebe. Zdravo! — Odbor kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da se je že devet dirkačev vpisalo za v nedeljo za brzotek. Vstopnina 1 krono. Vdeleži se lahko vsak Slovenec; vpisovanje se vrši pri Batjel-u. Gg. odborniki so uljudno naprošeni, da pridejo k odborov! seji, ki se bode vršila v soboto dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi. —
Kolesarsko društvo »Gorica« vabi vse gg. člane,, da se polnoštevilno vdele-žijo koles, slavnosti v Mirnu dne 5. t. m. Odhod točno oblVa pop. iz društvenih prostorov pri »Zlatem Jelenu.« — Za naše društvo dirkalo: g. Josip Modrijan, g. Ed. Rusjan, g. Alojzij Šinigoj, g. Avg. Podgor-nik, A. Mozetič in J. Makarovič; najboljši dobi še posebej društveni pas kot prvak društva za leto 1909. — Brzotekme se vdeleži N. N. iz Podgore. —
Srečkanje za dvokolo s slavnosti v Vrtojbi se bo vršilo v nedeljo 5. t. m. v Mirnu.
G. K. Z. vabi vsa zvezna društva, da se vdeležijo kolesarske slavnosti v Mirnu. — Ker prične dirka Že ob 2. uri pop., prosi se vsa bratska društva, da bodo ob ls/4 pri startu na Mirenski cesti. (Gostilna Mozetič.)
G. K. Z. naznanja, da je na razpolago z nasveti vsem g. dirkačem, kateri se vde-
IrintkMlrlii- in ptiodarske vesti.
Sadno^ razstavo priredi »Gor. kmetijsko društvo« pri sv. Luciji; otvori se tekom 14 dnij.
Politični pregled.
Nadomestna deželnozborska volitev na Kranjskem. — V volilni skupini mest in trgov v novomeškem okraju je bil izvoljen za poslanca s 320 glasovi svetnik Fr. Višnikar iz Ribnice, kandidat narodno-na-predne stranke.
Dalmatinski deželni zbor je sklican na dan 23. septembra.
Ruski car obišče laškega kralja in turškega sultana sredi t. m.
Mandžurija je polna vojaštva. Kitajske posadke blizu meje se ojačujejo dan na dan. V Mukden se pričakuje še 19 eska-dronov konjenikov. Pred kratkim je prišlo tje 22000 vojakov. Japonci in Kitajci se pripravljajo na vojno! Ruski listi se ba-vijo obširno s tem ter poživljajo vlado, naj poskrbi, da jo novi dogodki ne najdejo nepripravljeno.
Konferenca Globinski. — S člani parlamentarne komisije »Slov. enote« je imel G! fbinski 31. pr. m. sejo, v kateri se je govorilo o zopetnem delovanju parlamenta. Sklenilo se ni ničesar. Poljaki so obljubili Čehom podporo glede šol na Dunaju in v Poštorni.
Boj za češke šole v Poštorni. — Šola društva Komenskj je zaprta baje iz zdravstvenih ozirov; v resnici zato, ker vlada gre na roko Nemcem v boju proti Čehom.' Včeraj so se otvorile šole v Poštorni; v češko je upisanih 240 otrok, v nemško 200. Da more začeti pouk v češki šoli, je dal neki občinski svetovalec na razpolago svoj skedenj, da se namesti v njem en razred. V Poštorni se mudi poljski poslanec Stapinski.
Katoliška cerkev v službi germani-zacije. — Župnik v Poštorni na Nižjem Avstrijskem je naznanil vodstvu tamošnje češke šole, katero vzdržuje šolska družba Komenskv, da mu je vsled naloga škofijskega ordinarijata nemogoče dati češki šoli v bodočem šolskem letu kateheta. Taka je torej tista podpora, katero uživajo Slovani v Avstriji o<: strani škofijskih or-dinarijatov v boju za ':ovanske šole v po-nemčenih in mešanih občinah. To bajko so kaj radi širili tudi naši klerikalci budeč v prebivalstvu vero v pravičnost in nepri-strauost cerkvenih oblastev v narodnem vprašanju. S tem je podan neovrgljiv dokaz, da so škofi Slovanom nasproti prav tako zagrizeni nasprotniki kakor vlada, ministra Schreiner-Hoclienburger, posl. Wolf, Malik in Lueger!
Razne vesti.
Nameravani splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju je odpovedan. »Katoliki« raznih narodnostij se ne razumejo več med seboj. Dunajski krščanski soci-jalci pa so postavili to pot nemščino više nad vero. Strašno so se bali, da bi bila mestna dvorana dunajska onečašcena s kakim češkim govorom! Lueger je tak šovinist in tak sovražnik Slovanov kakor Wolf ali pa Schonerer!
Posledice štrajka na Švedskem. —
Radi generalnega štrajka je šlo več tova-ren v konurz. Zveza delodajalcev ima 250.000 K izdatkov vsak dan.
»Banko  cooperativo«  v  Trentu  so
okradli neznani tatovi. Izginilo je 300.000 kron.—
V Pragi se je zbralo v ponedeljek okoli 4000 občinstva, pripadajočega raznim strankam; na shodu se je protestiralo proti nemškim nasilstvom na Sp. Avstrijskem.
Podržavljenie mestne realke v Idriji
je cesar odobril in je prešel zavod v državno upravo včeraj s 1. septembrom.
Stoletnica na Koroškem. — V nedeljo, 26. sept., bode odkrit pod pokroviteljstvom nadvojvode Friderika postavljeni spomenik pri Trbižu. Kipar Kassin je modeliral kip tako-le: Spomenik predočuje vojaka, nadetega z nošo iz leta 1809. Mož stoji pogumno in gleda srpo s puško v roki proti meji. V podstavo spomenikovo pride listina z imeni onih, ki so pomagali spomenik postaviti.
Slovaki priporočalo obisk čeških šol.
— »Lidove Novine« priobčujejo Članek, v katerem poživljajo slovaške stariše, naj pošiljajo svoje otroke mesto v mad-jarske v češke šole. •— Članek povdarja, da mesta učiteljev, duhovnikov in šolskih ravnateljev niso več primerna za slovaško mladino, radi madjarizacijskega dela škofov in drakoničnih Apponijevih šolskih uaredb, ki onemogočajo slovaški, mladini, da bi se posvetila omenjenim poklicem.
Severni tečaj dosežen. — Iz Kodanja poročajo, da je ameriški potovalec dr. Hock dospel na severni tečaj. Ta vest se potrjuje z raznih stranij.
Dr. Košutič — rešen! — Pred kratkim se je vršila kazenska razprava proti uredniku »Obzora,« gosp. Grškoviču, katerega je tožil znani dr. Košutič (preiskovalni sodnik v »veleizdajniškem procesu«) radi razžaljenja časti. »Obzor« je namreč svojedobno prinesel vest, da je dr Košutič kakor sodnik v Ludbregu falsificiral zapisnik. — Pri razpravi se je jasno dokazala Košutičeva krivda, ali sodnik, da ne desavouira »velikega« procesa, je odbil po dr. Hinkoviču predlagane priče in obsodil g. GrŠkoviča na 3 mesece zapora ali 900 K globe ter na plačanje stroškov v znesku K 150. — Seveda je branitelj obsojenca vložil pritožbo ničnosti. — Kakor se vidi, zagrebški sodniki so zelo — dosledni, ali ne na čast hrvatskega pravosodja!
Gorla-Jjitti posojilnica razpisuje službo
hišnega čuvaja
za hišo št. 37. na tekata Jot. Verdi.
Prednost    imajo    oženjeni brez otrok. Službo je nastopiti s  1. oktobrom 1909. Pojasnila daje Goriška  Jjudska posojilnica.
Zahuala
za izkazano iskreno in odkritosrčno sočutje in izraženo sožalje tako ob bolezni, kakor smrti naše presržno ljubljene hčerke, oziroma sestre, gospodične
Marije Brelih
kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Posebno še vsem svetnim in cerkvenim dostojanstvenikom, telovadnemu društvu s Sokol« v Idriji, »Sokolu« v Spodnji Idriji, »Sokolu« ter »Narodni Čitalnici« v Cerknem in naprednim dekletom za častno spremstvo na poslednji poti. Iskrena zahvala tudi za mnogoštevilne darovane vence posameznikov, kakor si. društev in cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje.
V CERKNEM, dne 31. avgusta 1909.
Žalujoča rodbina Brelih-
TrLo\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici
registrovana zadruga * neomejenim Jamatvom
SeUdnJ 80 iSSASST&S V.leto 1906. taSe nafiln poslovanfa:
Daie svojim Stanom posojila na odplačevanje v pe«\ Jf*%J&LmJ3^ P° 2 kroni na S? za vsakih 100'kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji fapoaojevalen določi tudi na 10 ali več let.
VBak iznoBojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine «/8* prispevka * posebno rezervo ssa morebitne Izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneska, jih obreatnje ipo 41/,*, večje, stalno naložene pa po dogovora._____
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kroa.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« In »Primorec«.
Nova pravila so Be razposlala vsem članom: če jih pa po pomoti nI k&> deaU, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Denar prihrani kdor kupi izgoldjeno pohištvo pri
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
{v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slegov za vsaa stan, prlprostega ip naj-
flnejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala |                        žima in platno.
Iz Ljubljane u f1ew-3ork
se  vozi  najcenejše  s  prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin   Cecilie, Kaiser Wilhe1m II. — Kroiiprinz Willielm,
Kaiscp Willielm der Grosse
dalje z najnovejšimi  modernimi parobrodi: Prinz Frlcdrich Wilhclm,
K5nig Albert, Prinzess Alice, Friedricli de? Grosse, Bremen i. t. d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdatne ugodnosti dovoljujejo se  večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da* vsakomur
pfhropr]   TfJVPJIP    Kolodvorske ulice št. 35. v Ljubljani
EAl V Ol U     1 U V Ufll,          nasproti stari Tišlerjevi gestilni.
Odlikovana pekarlja in slal.Marna
Rarol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti- | nejega peciva, torte, kolače za birmance in  poroke, odlikovane velikonočna pince itd.
Prodaja različna fEna vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. •*•¦
Čudovito nizke cene dvokoles,
šival,   strojev,
vsakovrstnih
gramofonov za
gostilne, kakor
tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se tudi vse poprave
Pri Batjel-u
Gorica itolna ulica 3.-4.
Prodaja tudi na mesečin
obroke.
Ceniki franko.
Anton Po!atzky v Gorici.
Ur sredi BaSteijn 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najconeje ki^ioval&če nirnberškega Id drobnega blaga ter tkanin, preje !a nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnlee, feadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krcjaed in favijatje,
STctlnjice-----Bežni reacl. — Bašne
knjižice.
lišns obuvala za vse letos čase.
Posebn ost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in,trgih _____________ter na deželi.    2     25   «
Hiša v Grahovem
na lepem prostoru,
dvonadstropna, z 8 sobami, ^x% pravna za vsako obrt
se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni.
Natančen   naslov   pove   upravnišivo
„Soče".
Naznanilo. — Na razna vprašauja slav nega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toL pravo plzensko plVO »prazdroj« v Gorici v liotcljaki) restavracijah, in sicer:
v hotelu.....»Pri poŠti«
»    »      ......»Union«
>    » .   .    »Pri zlatem jelenu«
»     ».....»Tri krone«
ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih p 100, 50 in 25 litrov.
PriporoCam se z odliCnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za GoriSko-Gradiščaiisk
v Gorici, tek. Josipa Verdi H),^
N. B. — Kdor pije plzensko pivo pri  Zlatei
slenii* prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za  DMašk
kuhinjo«.
A. vd. Berim
Gorica, Šolska ulica št. 2
uelika zaloga = = oljkinega olje
prve vrste
ajnoljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in I
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -96,1-04, 11!
1-20, i'28   1-36, 1-44, 1'60, 180, %' , H
za luči po 72 vin.
-------     Na debelo oene ugodne.    —
Pošilja  poštnine  prosto na dom.  Posodo s pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja; j
vporabi se spet zameni 8 polno. Pravi   vinski   kis  in   navaden.  Zalog ------------------mila in sveč.--------------
Cene zraern?.
Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu i. 3000. Srshrna svetinja na dunajski razstavi 1902.
Najbolji škrop                     -p
O ** n          Fritz Schulz ml.
akc. dražba v Eyer Iu na Lipskem.
Glanaine daje najlepše perilo.
GORIŠKA TOVARNA MILA. '
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske psptoe! Poskušajte milo iz te domače towne! Mett je mm. Cene elp! Naša špecijaiiMa je: Caprasole - Koza s soliicem. Pos^e *0^ftel