TRGOVSKI 'C, ST časopis asa trgovino. Industrijo Irt oi> ilrcdništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol m. ' 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in j. leta iljani. LETO vn. Telelon št. 552. LJUBLJANA, dne 14. oktobra 1924. Telefon št. 552. STE*. 122. J. M. Trgovine po deželi Pri razpravah o bodočem obrtnem zakonu je treba predvsem upoštevati svojevrsten tipičen razvoj in današnje stanje podeželskih trgovin v Srbiji. V Srbiji je še dandanes prava trgovina v našem smislu skoncentrirana v mestih in trgih, kjer se nahaja neprimerno večje število trgovcev kot pa v enakih krajih v prečanskih pokrajinah. Za trgovine po deželi pa velja poseben zakon »o seoskim dučani-ma«, ki datira z dne 25. oktobra 1870, torej še iz dobe, ko cela Srbija ni imela niti ene železnice, ker je Beograd dobil železniško zvezo komaj leta 1883, zelo slabo razvite ceste in ko je bila vsled tega tudi cela trgovina še v zelo primitivnem stanju in se je komaj pričela razvijati. Citirani zakon določa, da se sme na deželi otvoriti trgovina v kaki občini, pri farni cerkvi ali samostanu le, ako je ta kraj oddaljen najmanj 4 ure hoda od najbližjega mesta ali trga. Le kjer ste dve mesti medseboj oddaljeni 6 ur, se sme na sredi pota otvoriti trgovina. Istotako se dovoljuje tudi manjša razdalja od mesta v primeru, da loči posamezne kraje od mesta gorovje, odnosno reka, preko katere ni primernega pota, mostu, odnosno broda. Dovoljenje za otvoritev trgovine na deželi daje zbor davkoplačevalcev dotične občine, odnosno faro, ki mora z večino glasov sprejeti sklep, da pristaje na otvoritev trgovine. Ako se je tako dovoljenje enkrat izdalo, se lahko v dotični vasi otvori neomejeno število trgovin. Otvarjanje poenejših trgovin se ne more na noben način preprečiti. Te odredbe zakona o seoskim du-čanima so imele na cel razvoj trgovine v Srbiji svojevrsten vpliv. Trgovina se je skoncentrirala po mestih, ki so si s tem zakonom zasigurala, da v pasu treh odnosno štirih ur hoda v okolici ne sme biti nikake trgovine, vso neposredno okolico mest in trgov. Poleg tega pa so si rezervirale trgovine v mestih prodajo najvažnejših vrst blaga, predvsem špecerijskega, kolonijalnega blaga, manufakture in večine materijalnega blaga, steklarskih in drugih izdelkov, galanterije, na ta način, da so v zakonu o seoskim dučanima enumerativno našteli vse predmete, ki jih sme prodajati trgovec na deželi. Ti predmeti so: olje, sol, nebarvana lesena posoda, brusi, palično železo, jeklo, žeblji, vse vrste orodja in spreme za delo na polju in pri hiši, ki so izdelana iz lesa in železa ter drobni železarski izdelki, plavila, vijaki, domača lončarija, noži, vilice, obuvalo, vrvarski izdelki, igle, niti, katran, kolomaz, pisalne potrebščine, sveče, petrolej, vžigalice, kadilo, glavniki, milo in z odobritvijo monopolske uprave tudi tobak. Pri razporeditvi teh predmetov je t)ilo odločilno to, da naj se v vaških trgovinah prodajajo samo predmeti, ki »o vaškemu prebivalstvu »nujno potrebni«. Tako n. pr. se vidi iz razpisov in odlokov, ki jih je pozneje izdalo ministrstvo za narodno gospodarstvo, da te trgovine ne smejo trgovati z lesnim materijalom, n. pr. deskami, tramovi in letvami, dalje da se mora pojem drobnih železnih izdelkov tolmačiti v ožjem pomenu besede ter se nanaša samo na oni železni materijal, ki se ga potrebuje *i zgradbo hiš ter pri poljskem delu. Med .lončarskimi izdelki se je smelo prodajati samo izdelke iz domače industrije, a nikakor ne steklarskih izdelkov in porcelanskega blaga. Kdor v Srbiji in pri nas. je imel poleg tega odobrenje za tra- ! fiko, je smel prodajati pač tudi cigaretni papir in pipe. Podeželni trgovec nikakor ni smel prodajati drugih predmetoy, pa bodisi, da so to domači ali importirani proizvodi, pa če so prebivalstvu še tako nujno potrebni. Predvsem karakteristično je, da je prepovedano vaškim trgovinam prodajati platno in tkanine sploh, pa tudi če so v tuzemstvu izdelane. Interesantno je, da se je ta sistem vsled konzervativnosti obdržal v Srbiji do današnjega dne, ker srbski obrtni red (zakon o radnjama) iz leta 1910 tega zakonu ni ukinil niti izpre-menil. Tendenca zakona je bila, da kmečko prebivalstvo v svojem gospodarstvu prideluje in izdeluje vse, kar potrebuje za prehrano, predvsem vsa živila, dalje tudi perilo in obleko, da se ohrani izdelava Čohe v domači industriji, kakor tudi domačega platna, a da v trgovini dobi kmet samo to, kar mu je za pripravo jedil neobhod-no potrebno. Za ostale stvari, pa naj ostane kmet navezan na mesto, kamor hodi ob tržnih pazamih dneh, pri kateri priliki si je nakupil tudi ostale potrebščine. V praksi pa se je podeželna trgovina kljub strogim sankcijam razvijala drugače. Potrebščine kmečkega prebivalstva so vedno bolj rasle in zato so pričeli trgovci na deželi prodajati tudi nedovoljene predmete in tolmačiti zakon v širšem smislu. Poleg tega se pojavlja vedno gosteje zahteva, da se večje vasi proglasi za trge, na čemur je imelo posebno trgovstvo največji interes, ker je s tem pridobilo neomejeno pravico prodaje kolonijalnega, manufakturne-ga in galanterijskega blaga. S pro-glašanjem novih krajev za trge t‘ in mesta, pa se je zgodilo, da so .prišli seoski dučani, ki so poprej že obstojali v sosednih vaseh, v neposredno bližino mest in je tako padel princip štiriurnega rajona. Končno je prebil po vojni led v tej konzervativni in anahronistični praksi zadružni pokret. Zadružne centrale začenjajo v vedno rastočem številu odpirati po vseh krajih po deželi svoje poslovalnice, v katerih prodajajo vse blago po vrsti in se ne ozirajo niti na predpise zakona o vaških trgovinah, niti na določbe obrtnega reda. Mestni trgovci v Srbiji še danes iz razumljive sebičnosti vstrajajo na strogem izvajanju predpisov zakona o seoskih dučanih, ker imajo interes na tem, da si svojo priviligirano pozicijo na škodo podeželnih kolegov čim dalje obdržijo. Toda razmere po deželi se razvijajo tako, da prebivalstvo zahteva svobodo v trgovskem prometu in reklamira zase enake pravice kot jih uživa mestno prebivalstvo. Sedaj nastaja pri izenačenju obrtnega reda vprašanje, kako naj se to izvede v Srbiji, ko mestni trgovci nočejo pristati na ukinitev zakona o vaških trgovinah iz leta 1870. Možne so tri rešitve. Prva je, da se srbijanske razmere in zakoni razširijo na celo državo, torej tudi na naše slovenske pokrajine, kar bi izzvalo direkten prevrat med našim podeželskim trgovstvom in bi za nas pomenilo skok za 100 let nazaj. Druga možnost bi bila, da se v pre-canskih krajih veljavni predpisi uveljavijo v Srbiji, kar bi pomenilo velik potres za trgovski stalež v mestih, katerim bi podeželski trgovci odvzeli znaten del prometa. Tudi tega se radi odpora srbijanskega mestnega, posebno beograjskega trgovstva, ne more tako enostavno izvesti. Zato izgleda, da ima največ nade na uspeh tretja možnost rešitve, to je, da se sedanje stanje v Srbiji likvidira stopnjema in se določi ena gotova doba let v to svrho, da bi se prehod izvršil polagoma in ne sunkoma ter ne bi izzval prevelikih gospodarskih kalamitet. V tem določenem razdobju štirih do petih let smele bi se otvarjati trgovine tudi v onem pasu, kjer danes to ni dovoljeno in sicer prvo leto v oddaljenosti treh ur hoda od mesta, drugo leto v oddaljenosti dveh ur, tretje leto v oddaljnosti ene ure hoda od mesta in prodajati vse predmete, ki jih prebivalstvo sploh potrebuje. Kakor vidimo, je likvidacija sedanjega stanja v Srbiji zelo težko in delikatno vprašanje in je tamošnje trgovstvo, kakor tudi prebivalstvo na deželi, napram našemu v neprimerno neugodnejšem položaju ter se mora pri izjednačenju obrtnega reda boriti za enakopravnost v trgovskem prometu z mestnim trgovstvom, ki ga ščiti zastareli zakon iz leta 1870. Naše organizacije morajo pri formuliranju svojih zahtev vpoštevati današnji pravni položaj in trgovske od-nošaje v Srbiji, da pri izenačenju ne pade odločitev v škodo trgovskega napredka in razvoja. Razvoj nemških kreditnih zadrug po inflaciji. Nemške kreditne zadruge Schulze-Dellitscheve so imele pred vojno lastnega kapitala 428 milijonov zlatih mark, tujega denarja pa nad 1600 milijonov zlatih mark pri istočasni uporabi bančnega kredita okrog 40 milijonov zlatih mark. Tekom inflacijske dobe so izgubile skoro vse svoje premoženje. Z ozirom na kritični položaj, v katerega je pahnilo razvrednotenje tudi našo zadruge, je prav zanimivo, kako se v nemški gospodarski javnosti razpravlja o vprašanju, kakšna usoda in vloga čaka v bodočem gospodarskem življenju skoro popolnoma propadle nemške kreditne zadruge. Ali bodo mogle te potrebam srednjega stanu tako ustrezajoče^ ljudske banke zopet povzeti izpolnjevanje naloge v korist in v okviru ostalega narodnega gospodarstva? Pravkar so izšli v listih o nemškem zadrugarstvu prvi statistični podatki. Ta statistika ima sicer to slabo stran, da bazira na odgovorih le enega dela v poštev prihajajočih zadrug, vsega kakih 400, in da primerjalna števila od 1. januarja 1914 niso natančno preračunana na teh 400 kreditnih zadrug, temveč le cenjena. Podatki statistike' za navedene zadruge so sledeči: Stanje 1.1.1924 30. VI. 1924 Menice in predujmi 1.1 25.6 kontokorent 17.6 72.6 hiše 12.2 — poslovno dobroimetje 2.6 8.7 rezerve 13.6 — tuji denar 20.0 73.0 dolgovi pri bankah 3.0 20.0 giro-obveznosti 0.88 15.7 Po cenitvi se poda za teh 400 kreditnih zadrug dne 1. januarja 1914 sledeča slika: Poslovno dobroimetje 40 mil. rezerve 46 mil. tuji denar 322 mil. dolgovi pri bankah 8 mil. Kaj povedo te številke? Predvsem kažejo jasno in razločno, da so propadle vse s trudom zbrane vrednosti posameznih zadrug dne 1. januarja, to pa morda še v večji meri kakor pri drugih kreditnih zavodih. Kajti kreditne zadruge se deloma sploh niso ali pa ne dosti pečale ravno z onimi poslovnimi panogami, ki so mogočale največjo korist odnosno najboljšo ohranitev substance, t. j. z deviznimi in efektnimi posli na lasten račun. Kljub izrednemu pustošenju, ki je razdejalo kreditne zadruge, pa se je vendarle posrečilo, kakor dokazujejo primerjalne številke od 30. junija 1924, da so razvile zadruge v teku kratkega časa. zelo krepko poslovanje. Tekom 6 mesecev jim je uspelo svoj lastni kapital povečati triinpol-krat, pri čemer je treba vpoštevati, da so se izvršila tu dejansko pogosto-ma znatna prevrednotenja (Aufwer-tung). Kreditnim zadrugam so ravno v času najhujše kreditne potrebe priskočili na pomoč centralni zavbdi kreditnih zadrug, vendar pa le deloma iz lastne moči. Dolgovi 400 zadrug pri bankah znašajo celih 20 milijonov zlatih mark napram 8 milijonom v letu 1914. Obenem so tudi žiroobveznost* dosegle izreden povišek 15.7 milijonov zlatih mark. Deloma so bile izvedene kreditne akcije, započete od vlade, radi svoje posebne pripravnosti preko zadrug. Z istočasnim smo-trenim gojenjem depozitnih poslov, ki se je začelo neposredno po stabilizaciji valute, se je nadalje posrečilo v kratki dobi povečati tuj denar na triinpolkratni iznos, tako da so se mogli izdati tudi tu večji zneski. Delovanje gremija trgovcev za političnijokraj Kranj v 1.1923. Na zadnjem občnem zboru je podalo načelstvo gremija trgovcev v Kranju obširno poslovno poročilo, ki kaže s kako intenzivnostjo in smotre-nostjo se je gremij zavzemal za interese trgovskega stanu. Iz tega zanimivega poročila posnemamo nastopne podatke: Gremij je imel dne 31. decembra 1922. 687 članov, koncem leta 1923. pa se je to število povečalo na 866. Izmed teh izvršuje trgovino z mešanim blagom 256, trgovino z lesom 148, branjarijo 36, trgovino z dež. pridelki 67, špecerijo 36, trgovino z živino 28, osteBo število izvršuje trgovino z raz-, niml drugimi predmeti. Koncem leta 1923. je bilo pri gremiju prijavljenih 98 pripadnikov. Vajencev je bilo koncem leta 1923. 82. Pri gremiju je zaposlena 1 uradnica. Tekom leta se je rešilo 1570 dopisov in vlog. Načelstvo je imelo tekom leta 4 seje, v katerih so se reševale zadeve splošnega značaja, lokalne razmere pa so obravnavali pododbori v Kranju, Škofji Loki id Tržiču. Gremijalna trgovska šola se je v letu 1923. razširila v trirazrednico in je bilo začetkom šolskega leta v prvem razredu 28, v drugem razredu 26 in v tretjem razredu 12 učenk in učencev. Ta gremijalna šola je velike važnosti za trgovski naraščaj cele Gorenjske. Posvetiti pa bo treba več skrbi temu, da se v Škofje Loki in Tržiču ustanove vsaj trgovski tečaji za vajence. Gremij je poslal odločno resolucijo na ministrstvo, da se-strokovnemu šolstvu dovolijo potrebne podpore, ker nikakor ne gre, da morajo organizacije same vzdrževati šol- Štev. 122. MMMUtMMMKlaMIM: stvo, za kar je v prvi vrsti poklicana država. Zal, da je ostala akcija do-sedaj brez uspeha in da mora gremij svojo nadaljevalno šolo sam vzdrževati. Gremij je izvršil več akcij v carinskih in davčnih zadevah, ki so imele deloma tudi uspeh. Dne 20. januarja 1924 so se vršile volitve članov v dohodninsko komisijo. Gremij je postavil svojo listo in z njo prodrl. Gremij je stavil predlog za ukinitev davka na poslovni promet. Tudi je protestiral proti novemu zakonu o taksah ter je zlasti predlagal ukinitev točarinske takse. Proti povišanju blagovne tarife pri železniškem prometu se je gremij odločno zavzel na pristojnih mestih, žal brez uspeha. Gremij je vložil odločen protest proti povišanju stojnine na železnici in obenem prosil za podaljšanje ležarine prostega roka za carinsko blago. Tudi se je zavzel za izboljšanje železniškega prometa na Gorenjskem ter dosegel več uspehov. Gremij je zahteval z daljšo vlogo izboljšanje poštnih pristojbin, tako, da bi se za pisemske pošiljke »loco« plačevale manjše pristojbine kot za pošiljke izven kraja. Za telefonske razmere se je zahtevalo, da se telefonski naročniki razdele kakor pred vojno v štiri razrede, tako, da ne bodo vsi enako obremenjeni. Gremij je zavzel svoje stališče glede enotnega delovne- ga časa v trgovskih obratih, radi nedeljskega počitka in uvedbe enotnega praznovanja praznikov. Pridružil se je nadalje akciji mariborskega gre-mija, da se omeji podeljevanje obrtnih listov za trgovinske agenture ter se zavzel za to, da se ta obrt koncesi-jonira. Vprašanje krošnjarstva je poslalo v preteklem letu zelo pereče in le energični akciji Zveze gremijev, gremija ter Trgovskega lista se je posrečilo, da se je začela za to vprašanje zanimati politična oblast sama. V zadnjem času imamo v tem pogledu zaznamovati precejšnje uspehe. Na vprašanje trgovske in obrtne zbornice se je gremij izjavil proti temu, da bi smeli avstrijski potniki nemoteno posečati naše sejme, ker imamo že itak dovolj domačinov. Gremij se je zavzel tudi za to, da se na ljubljanski borzi dovoli tudi promet z devizami in valutami. Zahteval je, da se zmanjšajo upravnistroški pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev ter pri pokojninskem zavodu ter da se znižajo prispevki, ki so gotovo previsoki. Tudi se je predlagala decentralizacija okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Zlasti se je zavzel gremij za to, da se ustanovi poseben okrožni urad za Gorenjsko v Kranju in ekspoziturami v Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. Stanje civilnega sodstva v Sloveniji pred zadnjo pristoj-nostno novelo in po njej. Radi razvredbe denarja se je torej, j po tem izkazu, preselila več nego polovica civilnih pravd od okrajnih sodišč k zbornim sodiščem! — Tu je tudi bilo zastaviti, da se nedostatku pomore. Kljub nujnim in resnim pravočasnim svarilom pravosodnih obla-stev v Sloveniji pa je že prvi korak, da se vrnejo pravde okrajnim sodiščem, bil premajhen. Z zakonom dne 30. januarja 1922, št. 65.955 (Ur. list št. 150 iz 1. 1922) je bila pristojnostna meja, povsem nezadostna že za tedanje valutarne razmere, pomaknjena navzgor: malotnim pravdam od 100 K na 4000 K, a pravdam pred sodniki poedinci na zbornih sodiščih od 2500 K na največ 20.000 K. Ko so pritisnile tijdi odvetniška zbornica in trgovsko-obrtna zbornica, se je napravil po dveh nadaljnjih letih drugi, izdatnejši korak z uredbo 15. aprila 1924, štev. 16.435 (Ur. list št. 144 iz 1. 1924). Tu je določena najvišja meja pravdam na okrajnih sodiščih z zneskom 25.000 K (6125 Din), a pravdam pred sodniki poedinci na zbornih sodiščih z zneskom 500.000 K (125.000 Din) in s prehodno določbo, da je odstopiti 1. junija 1924 vse pravde do 25.000 K, ako še ni bilo sporne razprave, okrajnim sodiščem, dosedanje senatne pravde do 500.000 K pa porazdeliti med člane senata kot sodnike poedince. Uspeh je bil sledeči: Dne 1. junija je bilo odstopljenih okrajnim sodiščem 1030 pravd; na deželo vsega skupaj samo 370, ostalih 660 pa okrajnim sodiščem na sedežu zbornih sodišč. Tem je ostalo še 1125 pravd, rtied njimi n. pr. samo v Ljubljani trgovinskih pravd za sodnika po-edinca 345. Nadejati se je pospešitve pravdnega postopanja pred vsem iz razširitve pristojnosti sodnika poedin-ca pri zbornih sodiščih prve stopnje. Kakor je pozdraviti ta ukrep, je vendar došel mnogo prekasno, da bi se čutil takoj ali vsaj v krašjem času njegov blagodejni učinek. Ob nedostatku dovoljnih sodniških moči se more s koledarjem v rpki izračunati, koliko sedaj ostalih pravd bo mogoče senatom in sodnikom poedincem rešiti n. pr. tekom enega leta, kdaj jim bo mogoče priti v tekoče s pravdami, ki bodo v tem priraščale in kdaj se bodo prilike normalizirale. — Tu se pa nehote pojavi vprašanje, ali ni zakonite možnosti, da si prizadeti pomagajo — sami? In res! Naše civilnoproeesualno pravo v tem oziru ni tesnosrčno ter daje strankam dvojno možnost, da do-ženejo svoj spor do izvršne sodbe, ne da bi se morale obrniti do rednega sodišča: prva je ustanova razsodnikov, druga so borzna razsodišča. (Konec.) Razsodništvo je postopanje in odločitev o pravnih zahtevkih po razsodnikih. To postopanje je zasebno zasledovanje pravice po državnih pravilih. Temelji na volji, t. j. dogovoru strank. Civilni pravdni red ima za to postopanje postavljena pravila, po katerih je redno sklenjeni dogovor na razsodnike procesualno učinkovit, redno oddani izredk razsodnikov pa enakoveljaven sodbi rednega sodišča in se le v omejenem obsegu more nepravilno doseženi ali v stvari krivi izrek razsodnikov razveljaviti po rednem sodišču. Borzna razsodišča, dovoljena po borznem zakonu in ustanovljena v posameznem po Statutih dotične borze, na kateri poslujejo, so kljub imenu, katerega imajo, pravzaprav državna, izredna sodišča, ker imajo pravico ukaza in odločitve. Za nas je važno, da ima tudi ljubljanska borza za blago in vrednote svoje razsodišče, ki začne poslovati čimprej. Z njegovim ustrojem, delokrogom in postopnikom se hočemo baviti v kratkem podrobneje. • ret. Iz davčne prakse. (Važna razsodba celjskega upravnega sodišča.) Trgovec N. je napovedal za dohodnino za 1. 1919 dohodek iz trgovine s špecerijo in železnino s 24.597 kron 17 vin. Ta dohodek je na tretji strani napovedi preračunil na ta način, da je vzel kot kosmat dohodek od prometa a) pri špeceriji po 290.132 K — 7% 20.309 K 24 v, b) pri železnini po 306.578 K —18% 55.184 K 08 v, skupaj 75.493 K 32 v. Od tega zneska je odštel podrobno izkazane izdatke po 50.896 K 15 v. Na to napoved je davčno oblastvo priobčilo davkoplačevalcu pomisleke tako glede višine letnega prometa, kakor glede višine odstotka kosmate-da dobička, češ da se je poizvedelo, da je znašal promet gotovo 981.560 K, kosmati dobiček pa 25 %. Da bo davčnemu oblastvu mogoče presoditi pravilnost napovedi, naj davkoplačevalec vse prejemke in izdatke po posameznih kategorijah podrobno izkaže in pojasni, če je sestavil napoved na podlagi zapiskov ali je posamezne postavke le ocenil. Davkoplačevalec je na te pomisleke odgovoril, da je dobival specerijsko blago po večini od aprovizacije in da je bilo dobička, ker so bile cene za prodajo določene in vsa prehrana pod zaporo, le par procentov. Glede železnine je omenil, da ni veliko zaslužil, ker je primanjkovalo blaga. V splošnem so odstotki kosmatega dobička dosti visoko oziroma celo previsoko napovedani. Davčno oblastvo se na ta odgovor ni oziralo in je ugotovilo dohodek po § 213. zakona osebnih davkov na podlagi uradnih pripomočkov, češ da davkoplačevalec ni zadostil pozivu, da prejemke in izdatke podrobno izkaže. Pri uradni oceni se je dohodek ugotovil nastopno: a) promet v špeceriji 451 tisoč 560 kron — 10% čistega.................. 45.156 K, b) promet v železnini 530 tisoč kron — 20% čistega ..................... 106.000 K, skupaj . 151.156 K. Davkoplačevalec je po prejemu obvestila o tej oceni prisil za prijavo odmerne podlage. Davčno oblastvo mu je na to prošnjo priobčilo dohodke iz posameznih dohodninskih virov in odbitke in ga ob tej priliki obvestilo, da se je ocena izvršila vsled kontumačnih posledic § 213. nav. zakona na podlagi uradnih pripomočkov. Na to je davkoplačevalec vložil priziv, v katerem je izjavil, da je že v napovedi dohodke izkazal, a se kljub temu napoved ni upoštevalo tako glede višine prometa, kakor glede zaslužka. Proti navedbam napovedi ni dobil nikakih pomislekov. Za podkrepitev napovedi predlaga, da se pravilnost prometa ugotovi z vpogledom v blagajniško knjigo, glede zaslužka pa naj se zaslišita dva izvedenca. (Dolje sledi.) Josip Podbregar, žel. v p.: višji revident drž. Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo. (Nadaljevanje.) Jako veliko postaj je tudi takih, kjer je kalkulant tudi obenem tovorni blagajnik. Da se mora v takih postajah kalkulacija še bolj površno vršiti, je umevno, ker uradnik, naravno, v prvi vrsti pazi na blagajniško službo, ker mora v slučaju pomote diference iz svojega žepa plačati, drugič ga pa pri kalkulaciji vedno motijo stranke, ki prihajajo k blagajni, kar kalkulaciji tovornih listov gotovo ni v korist. Največji vzrok teh pomot je pa nezadostno in pomanjkljivo znanje tarif in njih ustroja, ki izvira iz nezadostnega in površnega pouka v tej panogi. Vse železniške uprave, posebno pa še uprave državnih železnic so že od nekdaj, kakor še danes, favorizirale prometno službo na račun komerci-jelne, kar je tudi razumljivo. Ako je bil uradnik v prometni službi slabo izvežban, je obstajala nevarnost, da se pripeti železniška nesreča, o kateri so seveda vsi tu- in inozemski časopisi na dolgo in široko pisali in pri tem največkrat upravo ostro kritizirali in ji predbacivali malomarnost, kar je bilo seveda upravi skrajno neprijetno in mučno. Zgodili so se celo slučaji, da so bile v državni zbornici vložene včasih zelo ostre interpelacije. Ako se je pa v komercijelni službi zgodila kaka »nesreča«, se pa živ krst ni zmenil za to. Kvečjemu se je kaka stranka jezila, malo na kolodvoru ali v krogu svojih znancev po-zabavljala, v najskrajnejšem slučaju se je na direkcijo pritožila. Dotični krivec je dobil od direkcije nos, kar se je stranki sporočilo, da je imela ta svoje zadoščenje in se je pomirila, pa* mirna Bosna. Javnost za to ni zve dela, ali pa k večjemu potom kakega lokalnega lista, kar ni veliko prahu vzdignilo, in to je bila glavna stvar. Ako je stopil abiturijent v železniško službo, je moral v teku treh mesecev napraviti brzojavni izpit, nakar je moral delati najmanj štiri mesece prometno poskuševalno prakso, to se pravi, da je moral hoditi in delati s prometnim uradnikom in gledati, kako ta vrši svojo službo. Ko je bil že v službi nekoliko izvežban, je moral službo sam vršiti, seveda na odgo- vornost prometnega uradnika in pod njegovo kontrolo. Voditi je moral poseben izkaz, v katerem je moral vsak dan zabilježiti, pri katerih vlakih Je službo vršil, in mu je moral ta izkaz vsak dan podpisati vsakokratni prometni uradnik. Postajenačelnik je bil osebno odgovoren za to, da se je ta praksa temeljito in natančno izvrševala, moral je kandidata, ki se je moral seveda med tem časom tudi dotič-nih instrukcij in predpisov učiti, poučevati in ga izpraševati, da se je prepričal, ako je zadosti podkovan ia ako napreduje. Po preteku teh štirih mesecev se je kandidat lahko oglasil k prometnemu izpitu, prej pa je moral še pri postajenačelniku ali prometnem kontrolorju položiti pred-izpit. Protokol o tem predizpitu (seveda je moral biti uspeh povoljen) ia zgoraj navedeni izkaz o prometni po-skuševalni praksi je moral postajenačelnik poslati direkciji, nakar je bil kandidat pozvan k direkciji, da položi glavni prometni izpit, ki je bil jako strog in natančen. Po z dobrini uspehom položenem izpitu je bil kandidat šele avtoriziran, da sme samostojno vršiti prometno službo. (Dalje.) TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS, ANGLEŠKI PREMOG, SLEZIJSKB BRIKETE dobavlja »ILIRIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220. ;»•- Plačilo tudi na obroke I '•C CENJENIM NAROČNIKOM! Današnji številki smo priložili » vse cenj. naročnike izven Ljubljane položnice, katerih se naj blagovoli]« poslužiti pri poravnavi naročnine za drugo polletje tekočega leta, oziroma za še zaostalo prvo polletje 1924. Upravništvo. Trgovina. UREDBA O DELOVNEM f?ASU V TRGOVSKIH PODJETJIH. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo za izvršitev zakona o zaščiti delavcev nastopno uredbo: § 1. V trgovskih podjetjih se mor« pomožno osobje zaposlevati na dan največ deset ur ali na teden največ 54 ur. § 2. Nekvarno določilu § 1. se sme pomožno osobje zaposlevati I. največ osem ur na dan ali 54 ur na teden: a) v vseh bančnih in njim podobnik podjetjih, v katerih je poslovanje urejeno kakor v bankah, b) v vseh zavarovalnih družbah, za. katere se pa ne smatrajo razne vrst« trgovskih birojev, c) v podjetjih, ki se bavijo z nakladanjem ali razkladanjem blaga na železnicah ali na rečnih ter morskih obalah. II. Največ deset ur na dan ali 60 ur na teden: a) v prodajalnah svežih življenjskih potrebščin, ako pretežno prodajajo zelenjavo, sveže sadje, mleko in mlečne izdelke, jajca, moko, mesnate izdelke, mast, slanino, klobase, suho meso, sveže ribe; za prodajalne te vrste se ne smatrajo niti specerijsko-kolonijalne niti delikatesne trgovine. V spornih primerih odloča pristojna inšpekcija dela. Proti odločbi tega obla-stva je dopustna pritožba tekom 14 dni na ministra za socialno politiko, ki koo-čnoveljavno odloča. b) V prodajalnah tobaka, časopisov in cvetlic, c) v podjetjih za prevoz potnikov ia prevažanje prtljage. § 3. Ta uredba stopi v veljavo na daa objavljenja v »Službenih Novinahc. 8 tem dnem se ukinejo vsi drugi predpisi, kolikor se ne strinjajo s to uredbo- Naša trgovska agencija v PeSB. — Po časopisnih poročilih namerava ministrstvo trgovine in industrije otvoriti v Budimpešti pooblaščeno trgovsko agencijo naše kraljevine. Prisilne poravnave. — Sodno potrjeni sta prisilni poravnavi, katere sta sklenila s svojimi upniki trgovca Franc Remic v Šmartnem pri Gornjem gradu in Vekoslav Postržin v Stari vasi pri Vidmu. — ustavljeno je poravnalno po-stopanje o imovini Ivana Vavpotiča, ^posestnika in mesarja v Gornji Radgoni, ( oracij. — Dosedanji tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Skoplju g. Drag. Miličevič, ki si je pridobil za gospodarsko povzdigo Južne Srbije velike zasluge, je imenovan za lil. tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Zahteve industrijskih krogov v Rumu-aip. Bukareška centrala Zveze indu-»trijcev pripravlja akcijo za odpravo %erednosti v novi carinski politiki. Ko so importno carino določevali, niso vseh panog domače industrije zadostno zaščitili, nekatere vrste so popolnoma zanemarjene. Prva žrtev je fabrikacija konserv, ki je tujemu trgu popolnoma odtujena. Precej isto je s svileno industrijo. In tako dalje. Skupno s temi vprašanji ostro kritizirajo politiko železniške uprave. Nekaterih konkurence zmožnih predmetov sploh ne morejo izvažati, na primer lesa in opeke, tako -visoka je železniška voznina. Ker obenem stavbna industrija ni prav nič zaposlena, je 30 opekarn reduciralo delo na minimum, čeprav bi se dala sicer opeka na inozemskem trgu prav dobro prodati. — Rumunska vlada govori neprestano o dobrotah deflacijske politike, a ruraunskemu leju se godi ravno tako, kakor se je godilo valutam onih držav, ki so se morale poslužiti inflacije. Slo je le malo bolj počasi in ne v listi veliki izmeri kakor drugod. Vendar ) je pa Rumunija v štadiju trajne inflacije; dolar je bil vreden leta 1915. nekako 15 ’ejev, sedaj stane 180 lejev, švicarski frank leta 1915. tri leje, sedaj med 35 in 40. Rumunsko gospodarsko življenje je na dve strani obteženo; tam občutijo vse slabe posledice inflacije in sukce-sivno razvrednotenje valute; na drugi strani pa gre vlada doma za nekako iluzorično deflacijo, dočim prave detla-cije ne more praktično izvesti. Spričo razvojnega gospodarskega položaja reagira na vse te pojave čisto drugače in močnejše, kakoT pa v drugih deželah z istimi znaki krize. Oromulu, predsednik Narodne L>anke, je časnikarjem sam povedal, da se gospodarstvo ozdravi lahko samo s pomnoženjem plačilnih sredstev. Glavno geslo v Rumuniji je sedaj: Posojilo v inozemstvu! — Kongres trgovskih in obrtnih zbornic v Velikem Varadu se je sredi septembra ob-5imo bavil z različnimi gospodarskimi vprašanji: z denarno krizo, s korupcijo, z vprašanjem transportnih sredstev, odiranja itd. »Gospodarsko življenje je Se zmeraj v razvalinah. Mednarodna donavska komisija nič ne dela in se je barvila dosedaj samo s prometno-iehnSkimi vprašanji.« Zahtevali so samoodločbo glede izliva Donave kot rnnnuns!ke življenjske žile, neodvisnost železnic, odpravo luksuznega in prometnega davka Denarstvo. Uvedba »zlatih« bilanc v Avstriji. -Finančno ministrstvo na Dunaju izdeluje v zadnjem času zakonski osnutek za uvedbo zlatih bilanc. Po osnutku bo uvedba zlate bilance fakultativna in bo nudila dalekosežne davčne ugodnosti z« valorizacijo. — Predno se osnutek predloži parlamentu, bodo imele še ■gospodarske korporacije priliko se o f -ojon izjaviti. Državni papirji kot kavcija. — Na inicijativo zagrebške zveze industrijcev je ministrstvo za šume in rude odločilo, da se državni papirji kot kavcija sprejemajo po nominalni in ne kurzni vrednosti. Hkratu se je odredilo, da se poberejo takse ob plačilu prvega obroka kupnine in povodom dražbe. Stanje Narodne banke dne 30. septembra 1924. — Aktiva: Metalna podloga 480 milij., posojila 1532 milij., račun za odkup kronskih novčanic 1208 milij., račun zamene 380 milij., dolg države 2966 milij., vrednost zastavljenih državnih domen 2138 milij. in saldo raznih računov 474 milij. Din.; pasiva: glavnica v kovanem zlatu 25 milij., rezervni fond 6 milij., novčanice v obtoku 5968 milij., račun zamene 390 milij., terjatve države —, razne obveznosti 599 milij., državne domene 2138 milij. Ažijo za kupovanje zlata 63 milij. Promet z devizami in valutami. — Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je pooblastil Merkantilno banko v Kočevju za promet z devizami in valutami. Poštna hranilnica. — Koncem meseca avgusta t. 1. je bilo pri poštnem čekovnem uradu v Beogradu otvorjenih 877, v Sarajevu 2536, v Ljubljani 3912 in v Zagrebu 3596 čekovnih računov, sku-kaj 10.921. Vloge so znašale koncem julija t. I. 222,321.859 Din, koncem avgusta pa 221,929.023 Din. Pri ljubljanskem čekovnem uradu so znašale vloge koncem julija t. 1. 53,897.724 Din. Tekom meseca avgusta t. t. je urad prejel vlog v gotovini 216,359.824 Din, potom pre-odkazil pa 146,056.360 Din, skupaj 362,416.184 Din, izplačal pa v gotovini 217,273.322 Din in potom preodkazil pa 153,325.243 Din, skupaj 370,598.565 Din. Imel je torej koncem meseca avgusta t. 1. 45,715.343 Din vlog, to je eno četrtino vlog vseh čekovnih uradov v naši državi. Zamena novčanic po 1 Din in po 50 par. — Rezerve novega drobiža po 1 Din in po 50 par so že skoro pošle. Finančna uprava je sicer že naročila nov drobiž, ni pa še gotovo, če bodo naročene novčanice pravočasno došle. Zaradi tega smatra za pofrebno, da omeji zameno, dokler ne dobi nove zaloge, na res neuporabljive novčanice. Z razpisom z dne 11. septembra 1924, št. 94.587, je generalna direkcija državnega računovodstva naročila podrejenim uradom, da zamenjujejo le popolnoma neporabljive novčanice in da porabljajo za izplačila že iz prometa vzete, a za promet še sposobne novčanice. Ko pridejo nove zaloge, se ta omejitev ukine. Navedba vrednosti v ogrski valuti pri povzetjih. — Vrednost pri pošiljkah proti povzetju se mora po uradni odredbi navajati v ogrskih papirnatih kronah in ne v zlatih kronah. Davki in takse. Poštna pooblastila so zavezana taksi. — Generalna direkcija posrednih davkov je odločila, da so vsa pooblastila za opravljanje tujih poslov pod vsakim pogojem zavezana taksi. — Taksi so torej zavezana tudi poštna pooblastila, in sicer brez ozira na to, da poštna uprava pobira za nje še posebne takse, ker ni ta poštna taksa v nikaki zvezi s takso po zakonu o taksah in pristojbinah. Denaturiranje alkohola za proizvajanje jesiha. — Ker tovarne špirita nimajo posebnih priprav za denaturiranje alkohola, ki se porablja za proizvajanje jesiha, je generalna direkcija posrednih davkov odredila, da se mora alkohol za te namene po veljavnih predpisih denaturirati v tovarnah jesiha. Rastlinski vosek. Generalna direkcija posrednih davkov je z razpisom z dne 13. avgusta t. 1., št. 37.347, odločila, da je rastlinski vosek zavezan državni trošarini. Taksiranje vlog za zaposlovanje inozemskih delavcev. — Generalna direkcija posrednih davkov je z razpisom z dne 14. avgusta 1924, št. 40.591, odločila, da so prošnje, katere vlagajo interesenti pri delavskih zbornicah, da se te izjavijo o potrebi zaposlovanja inozemskih delavcev, kolka proste, zavezane pa so kolku po tar. postavki 1. (5 Din) vloge, s katerimi se v isti zadevi obračajo interesenti na državno borzo dela ali kako drugo državno oblastvo. Carina. Oddelek sušaške carinarnice na Reki. — Generalna direkcija carin objavlja, da je dopise, namenjene omenjenemu oddelku, naslavljati nastopno: Glavna carinarnica na Sušaku za oddelek na Reki. iHak kovosf Promet Otvoritev javne telefonske govorilnice v Preddvoru. — Pri pošti Preddvor je bila dne 12. avgusta t. 1. otvorjena javna telefonska govorilnica za medkrajevni promet, ki opravlja omejeno dnevno službo. Posredovalna postaja je Kranj. Za Preddvor veljajo isti telefonr ski razdaljni pasovi, kakor za telefon Kokra. Uvedba selske dostave pri pošti Medvode. — Dne 1. oktobra t. 1. je pričel selski pismonoša pri pošti Medvode dostavljati v Verje in Zgor. Pirniče. Dostavlja vsak dan razen nedelj. Otvoritev brzojavne in telefonske postaje Križe na Gorenjskem. — Dne 16. avgusta t. 1. se je pri novi pošti Križe otvorila brzojavna postaja s telefonskim obratom in javna telefonska govorilnica, ki opravlja omejeno dnevno službo. Telefonske pogovore posredujeta telefonski centrali Ljubljana 1 in Kranj, brzojavke pa samo Kranj. Taksni telefonski pasi so isti kakor za telefon Tržič. Izvoz in uvoz. Izvoz lesa iz naše kraljevine. — V mesecu avgustu t. 1. se je iz naše kraljevine izvozilo za 29,944.421 Din drv, za 134,571.916 Din stavbenega lesa, 24.950 bukovih železniških pragov v vrednosti 973.000 Din, 97.270 hrastovih železniških pragov v vrednosti po 5,602.240 Din, raznih lesnih izdelkov za 2,602.207 Din, ekstrakta za 3,781.907 Din in tanina za 2,811.540 Din. Skupaj torej za 175,287.281 Din. Razno. Mednarodna razstava avtomobilov v Zagrebu. V soboto se je otvorila v Zagrebu I. Mednarodna razstava avtomobilov, ki bo trajala do 15. t. m. Razstavo je priredil »Zagrebški zbor« v svojih prostorih in je že na dan otvoritve privabila dokaj obiskovalcev. Razstava ima v prvi vrsti praktični namen, da nudi širšim krogom I mogočnost točnega pregleda najraz- I novrstnejših tipov avtomobilov, mo-J tornih strojev in vsega pribora za av- tomobile in stroje, tudi naj bi ra»-stava dvignila interes za avtomobilizem. Vsak interesent si more že na licu mesta izbrati avto, motorno kolo ali poljedelski stroj, ki največ odgovarja njegovim potrebam. Na razstavi je zastopano nad 60 tvrdk, med njimi najvažnejše svetovne tovarne iz Češkoslovaške, Francije, Italije, Avstrije, Nemčije in Amerike. Izložile so tvrdke; Ford, Laurin in Klement, Alfa, Romeo Benz & Co., Ansaldo Automobili S. A., Diatto, Wiener Au-tomobilfabrik, Puch d. d., Peugeot Automobiles, Indian in dr. Tudi imajo kmetijski krogi priliko, da si na razstavi ogledajo najmodernejše poljedelske stroje iz tovarn Ford in Mac Coomich, ki so razstavile traktorje, ki se z uspehom uporabljajo že v vseh naprednejših državah. Učni tečaji, ki jih priredi Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, se prično sredi tega meseca. Kdor želi obiskovali osobito višji tečaj nemščine in italijanščine, naj se prijavi najkasneje do 15. t. m. v, društveni pisarni v Ljubljani, Gradišče št. 17, 1. nadstropje, od 6. do 7. ure zvečer. Ribolov v Dalmaciji. V področju pristaniškega poglavarstva v Šibeniku je bilo tekom poslednjih 12 mesecev nalovljenih 112.875 kg rib I. vrste, 340.000 kilogramov II. in 404.098 kg 111. vrsle. Rakov so nalovili 1100. Prodali so doma 100.000 ko rib, ostanek 159.000 kg pa so razposlali v Zader, Trsi in Lošinj. Katalog letošnjega velesejma v PragL — Uprava praškega velesejma je izdala katalog letošnjih razstavljalcev, ki je, sestavljen v češkem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku, eden najboljših adresarjev češkoslovaške trgovine in industrije. Dobiva in naroča se po ceni Kč 10,— pri upravi velesejma v Pragi I., Starometska radnice. Poštnina po Kč 8.— se posebej plača. Pojemanje insolvenc v Avstriji. — tn-solvence pojemajo v Avstriji od meseca do meseca. Dočim je bilo v juliju t. L uvedenih 284 prisilnih poravnav in proglašenih 39 konkurzov, je bilo v avgustu 275 poravnav in 33 konkurzov, v septembru pa 205 poravnav in slučajno 40 konkurzov. Povprečno je bilo v avgustu priglašenih na teden 77 insolvenc, v septembru pa 61. Popravljanje dunajskih hiš. — Dunajski hišni posestniki iščejo pri denarnih zavodih v zadnjem času v vedno večjem številu kredite za popravljanje hiš. Običajno se jim ti krediti dovoljujejo proti 21% obrestim in proti odplačilu tekom petih let v desetih polletnih obrokih. Posestniki zvišajo iz tega naslova najemnino, za kar skušajo, ako jim. ni mogoče doseči z najmeniki sporazuma, dobiti oblastveno odobritev. Vpliv Amerike na žitne cene v srednji Evropi. — Prejšnja leta so le cene ame-rikanske pšenice vplivale na evropska tržišča, letos pa vplivajo tudi cene drugih žitnih vrst. V zadnjem času se je V Ameriki posebno izdatno podražila rž, kar je marsikoga zapeljalo, da si je nabavil večjo zalogo, kajti do danes še ni ugotovljeno, ako je svetovna letina rži res tako slaba, kakor se domneva. Sver tovna letina do sedaj še ni številčno ocenjena. Višja žitna izdatnost bo gotovo nekoliko omilila slabejšo letino. V novembru t. 1. se prične žetev v Argen** tiniji, ki bo prav dobra, ako bo še naprej ugodno vreme. Tudi v Avstraliji, kjer se je letos posejalo 5% več žita nego lani, se obeta ugodna letina. Zato smemo pričakovati, da se bodo žitne cene v doglednem času ustalile. Evropa kupuje dan za dnem ogromne množine žita v Ameriki; dnevne nakupe se ceni na eden do dva milijona bušljev (1 bushel = 35.24 1). Podržavljenje dunajskih velepekant — Socijalisti na Dunaju so v zadnjem času podvzeli živahno agitacijo za podržavljenje velepekarn. Podržavljenje utemeljujejo s tem, da imajo številne pekarne odjemalce po vseh delih mesta in jim dostavljanje povzroča velihe stroške, katere prevaljujejo na konsu-mente. Kruh je zaradi tega vedno dražji. Pocenitev bi se dalo doseči, ako še zmanjšajo režijski stroški dostavljanja kruha. Ako se velepekame podržavijo, dobi vsaka svoj rajon za preskrbljeva-nje s kruhom, vsled česar ne bo primorana prevažati kruha po vseh okrajih. Ideja ni nova. Ze po političnem pre- obratu so socialisti predložili parlamentu osnutek zakona, ki naj pooblasti vlado, da sme obrate, ki izdelujejo najpotrebnejša živila, razlastiti in podržaviti, odnosno oddati občini v obratovanje. Takrat je enodušen odpor meščanskih strank preprečil uzakonjenje načrta. Tudi sedaj je dvomljivo, ako se bo socialistom posrečilo prodreti s svojo idejo, ki naj izključi prosto konkurenco in uniči obrtniški srednji stan. Dobra pisarniška moč. — V trgovski in industrijski organizaciji izvežbana moč z izvrstno kvalifikacijo za vse upravne posle v pisarni in obratu se ponuja. Gre najraje na deželo, je z vsako ponudbo zadovoljen, glavno mu je delo in izkoriščanje svojih sposobnosti. Dopise pod »Organizator« posreduje uredništvo. IVU DOMA* r~ mNKMMK r .. ,-^rr.s .... Ljubljanska borza. Ljubljana, IB. oktobra 1924. Les: Smrekovi ali jelovi plohi, 12 m dolž., paral, žagani., obr. BO cm široki, 85 mm debeli, fco meja den. 865; deske III., fco meja den. 496; smrekovi hlodi, do 10% jelovi, fco nakl. post. bi. 325; hrastovi plohi,, 43 uun, 17—30 cm, od 2.60 do 3 m, fco meja bi. 1340; hrastova drva, suha, 1 m dolž., fco naklad, post. 8 vag. den. 23, bi. 24, zaklj. 23; bukova drva la, eksportno blago, fco nakl. post. den 29; oglje la, vilano, fco meja den. 115; bouls hrastovi, fco naklad, postaja bi. 1350. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 380; pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 425; koruza bačka, par. Ljubljana bi. 330; oves bački, par. Ljubljana bi. 320; laneno seme, par. Ljubljana den. 690; pšenična moka bačka, bas. 0, fco Ljubljana bi. 615; fižol: ribničan, orig., fco Ljubljana den. 475; prepeličar, orig. fco Ljubljana den. 430; mandolon, orig., fco Ljubljana den. 350; rujavi, orig., fco Ljubljana den. 350. Vrednote: 7% inv. pos. iz 1. 1921 bi. 65; Celjska pos. d. d. den. 210; Ljublj. kred banka den. 225, bi. 233; Merkant. banka den. 123, bi. 130; Prva hrv. šted. den. 916; Slav. banka d. d. bi. 98; Stroj. toy. in liv. d. d. den. 130, bi. 154; Trbov. prem. družba bi. 380; Zdr. pap. Vevče bi. 120; 4%% kom. zad. Kranj, deželne banke bi. 88. Tržna poročila. Ameriška mast notira: sod 170 kg 44.45 dol. ali 31.16 Din, sodi po 50 kg 4470 dol. ali 31.33 Din, zabojčki s 50 kartoni po pol kg 45.15 dol. ali 31.65 Din za 100 kg. Dolar je računan po 69. 62 Din plus 0.70% za nabavo devize. Nadaljnji povišek se pričakuje v kratkem. Svinjski sejm v Mariboru (dne 10. oktobra 1924). Pripeljane so bile 404 svinje in 4 koze. Cene so bile: 5 do 6 tednov starim mladim prašičem 87.50 do 187.50 Din, 7 do 9 tednov starim 225 do 275, 3 do 4 mesece starim 300 do 500, 5 do 7 mesecev starim 700 do 750, 8 do 10 mesecev starim 875 do 950, eno leto starim pa 1250 do 1750 Din za komad, oziroma 1 kg žive teže 16.25 do 17.50 in 1 kg mrtve teže 23.75 do 27.50 Din. — Koze so se prodajale komad po 135 do 225 Din. Obisk sejma je bil srednji. Seno in slama na mariborskem trgu dne 11. oktobra. V sredo 8. oktobra ni bilo niti sena niti slame na trgu, v soboto 11. oktobra pa so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 5 vozov slame ter so prodajali to in ono po 62.50 Din za 100 kg. Sena in slame primanjkuje na mariborskem trgu in kdor hoče imeti kaj tega ali onega, mora iti sam na deželo in mora speljati blago sam v mesto, ker kmetje se ne pečajo radi s tem. Tržni dan v Mariboru (dne 11. oktobra.) Ta tržni dan je bil kaj dobro z blagom preskrbljen, pa tudi kaj dobro obiskan. Kmetje so namreč pripeljali 48 voz sadja, in sicer največ jabolk, 70 voz zelenjave in krompirja, 25 voz svinskega mesa in slanine. Cene so bile sledeče: Slaninarji so prodajali svinjsko meso po 30 do 40 Din, slanino po 35 do 38, glavo po 20, noge po 12 in drob pa po 15 do 20 Din za 1 kg; domači mesarji so pa prodajali svinjino po 30 do 35, slanino po 35, teletino po 25 do 30, govedino po 23 do 25 in jagnjetino po 20 Din 1 kg. Klobase po 30 do 60, prekajeno meso 40 do 45, jetra in srce po 16, pljuča po 14.50 in drob po 10 do 16 Din 1 kg. — Sadje na mariborskem trgu. Jabolk je bilo izvanredno mnogo na trgu, zato pa je cena jabolkom znižana na Din 1.50 do 5 (na debelo pa po 1 Din) za 1 kg, Hruške 3 do 8, breskve 5 do 9, češplje 10 do 12, grozdje 5 do 10 Din 1 kg, kostanj 2 do 4, pečeni pa po 6 Din liter. — Zelenjava in krompir. Krompirja je bilo 35 vo? na trgu, a kljub temu je bila cena krompirju ista kakor pretekli teden, t. j. 10 Din za mernik (7.5 kg), čebula 3 do 6 Din venec, česna ni bilo, kumare 0.25 do 1.50, zelj- nate glave 1.50 do 6 Din, navadna repa 2 Din 1 kg, grah in fižol 3 do 5 Din liter, leča 4 Din liter. — Perutnina. Topot je bilo več kot 700 komadov perutnine na trgu in je bila cena kokošim 10 do 50, racam 60 do 80, goskam 90 do 100, puranom pa 40 do 100 Din komad. Kupčija je bila živahna. — Domači zajčki. Bilo jih je samo 15 komadov na trgu in so se prodajali po 10 do 45 Din komad. — Druge Stvari. Mleko 3 do 3.25, smetana 15 do 16 Din liter, maslo 36 do 45 Din 1 kg, jajca 2 do 2.25 Din komad. — Lončene robe je bilo topot precej na trgu in se je prodajala po 0.50 do 1.25 Din, lesena roba pa po 2 do 150 Din komad. Koruzna slama se je prodajala v vrečah po 17.50 do 25 Din komad. Cene sladkorju v Osjeku. — Cene sladkorju v Osjeku v nadrobni prodaji so ponovno padle. Tako je bila cena za kristalni sladkor 14.50 Din za 1 kg, kocke 16.50 Din za 1 kg. Sladkor iz tvornice v Vel. Bečkereku je pa 50 par pri kilogramu cenejši. Sladkor v Avstriji. — Cena je začela v zadnjem času hitrejše padati nego je v zadnjih mesecih rastla. Še pred 14 dnevi se je sladkor v kockah prodajal po 14.800 K kg, pretekli teden se je prodajal že po 12.400 K. Pocenitev se pa ne smatra že za končano, ampak pričakuje se, da se bo cena do konca meseca znižala na 10.000 K. Visoke cene premoga na Dunaju. — Na Dunaju se prodaja premog na drobne večinoma po 1000 K za 1 kg. Kon-sumna društva ga prodajajo nekoliko cenejše. Te razmeroma visoke cene se vzdržujejo v nadrobni prodaji, dasi se je v veletrgovini cena izdatno znižala, ker detajlisti izjavljajo, da ga spričo velikih zalog, katere so nakupili pred pocenitvijo, ne morejo cenejše prodajati. Oblastva so se v zadnjem času začele zanimati za cene premoga in zahtevajo, da se prodaja premog vsled pocenitve po srednji ceni, to je po ceni, ki se dobi, ako se potegne povprečje med prejšnjo in sedanjo nabavno ceno. Dobava, prodaja. Prodaja lesenih sodov od raznih mineralnih olj (1000 komadov) se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu dne 10. novembra t. 1. (Št. 10.057). Oddaja zemeljskih del za razširjenje postaje Brod se bo izvršila potoni druge ofertalne licitacije pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici dne 4. novembra t. 1. (Št. 10.335). Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 24. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave konopne- nih cevi ter glede dobave vrvi iz jeklene žice in vrvi iz konoplje. — Vršila se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave stekla za zrcala in šip /.a okna itd.; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave specijelnih stružcev. — Dne 11. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave železne pločevine za montažne svrhe. (Št. 10.356). — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave knjigoveške preše,. — Dne 7. novembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri Ode-lenju za mornarico v Zemunu glede dobave raznih strojev, motorjev za čolne, orodja itd. za gradbeno upravo v Tivtu; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave lanenega firne-ža; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 60 vagonov peska za livarne. — Dne 8. novembra t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave finega jederna-tega železa in specialnega okroglega železa. (Št. 10.277). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki: so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled. Državna borza dela v Mariboru. Od 5. do 11. oktobra je bilo pri tej borzi 123 prostih mest prijavljenih, 193 oseb je iskalo dela, v 55 slučajih je borza posredovala uspešno in 24 oseb je odpotovalo; od 1. januarja t. 1. do 11. oktobra pa je bilo 6065 prostih mest prijavljenih, 8145 oseb je iskalo dela,, v 2733 slučajih je posredovala borza uspešno in 1312 oseb je odpotovalo. — Delo išče: 30 hlapcev, 8 oskrbnikov, 3 šafarji, 32 viničarjev, 4 rudarji, 6 železostrugarjev, 4 po