« S Mhiit Mniul« (C.C.OMU Nrtd v TTSM. V MMD9, 9. Ianiwr|a 1937. P«MM» itartlk* M Mat. LtttniK Lil List izhaU^^LJpS^^trM razen ponedeljka. Naročninaj ca 1 meacc L &—• 0 mtH^v ffi^sfe&V* L ^—» ceJo —» ▼ inozemstvo mciečao L iteTik« 30 «tot — O^lasnina za I nun prostora y iii Jilžiti f Qv ■ Ejfrb1 jy§ra): za trgovske in obrtne oglue L 1-—, za osmrtnice, vabila L t. 50, oglase denarnih zarod ar L 1— . 'd^^^Ži^vPgUai na prri strani L 2.— EDINOST Uredniitvo in upravniitvo: Trst .(3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana puma se ne sprejemajo- — Last, založba in tisk Tiskarno «Edin ost* PodurednlStvo v G o r i c i : ulica Giosui Carducci it. 7, I. n. — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Bolne toike Evrope Svetovno vojno so nekateri razjrlćujevali kot veliko operacijo za ozdravitev bolne Evrope. S kakSnimi rezultati se je ta glavna operacija končala, je pac vsakomur znano. Postno balkanski jvolotok je užival žalostno slavo kot pravo infekcijsko središče, v katerem je imela svoj iz,vor večina političnih JML.pletlja.jev zadnjih desetletij. Tu so se posebno radi križali resnični ali namišljeni interesi evropskih di2av. Druga bolna točka na evropskem kontinentu, a že mnogo starejšega datuma, jc l>ila in je deloma se vedno Porenje. Na tem ozemlju se vrši borba med dvema velikima in kulturnima narodoma, katere izvor sega tja do prvih začetkov novega veka. Leta 1477. je namreč padel v boju z lotarinškim vojvodom zadnji in siloviti burgundski vojvoda Kari Drzni, kateremu se y ; osrečilo ustvariti na levem bregu Rena cvetočo državo, raz-pvostirajočo se skoro nepretrgoma od al^ško-švicarske meje do nizozemske obale. Za njegovo bogato dedščino se je kmalu razvnel boj med nemškimi in irancoskimi vladarji, ki se je pod različnimi gesli nadaljeval do današnjih dni. Francozi bo hoteli v dolgotrajnih in vsako stoletje se ponavljajočih vojnah doseči svojo vzhodno naravno mejo ob Renu, Nemci zopet so si prizadevali ohraniti in čim bolj razširiti svoje stare postojanke proti zapadu in potisniti Francoze čim daJje od Heiu*, proč. Zadnja vojna je zopet dokazala, da se Nemci zaman trudijo potisniti Francijo za vedno od Rena, kako? rudi da bi Francozi zamo-gli kdaj pomakniti SVOJ 6 V Z hodne moje na vsej dolžini do levoma rrn.*keara I,'roga. Za-o pa državniki obeh narodov danes uvidevajo, da te večne vojne donašajo obema strankama ie neizmerne izgube na krvi in blag u in nobene koristi. Vsa znamenja kažejo, da se mislita oba naroda končno pobotaš, r.i in zakopati za, vedno bojno sekiro. Kot zelo važen dogodek v zbližan ju teh dveh, do pred kratl-im sovražnih si narodov, smemo šteti, da se je obojestranskim gospodarskim činiteljem posrečilo združiti nemško, francusko in belgijsko težko industrijo pod enotno vodstvo. Zgodovina pa uči, da gospodarskemu mora slediti tudi stalen politični sjjorazuin. Potemtakem obstoja upanje, da bogato in velečivilizirano ozemlja ob Renu ne bo več razdvajalo teh dveh kulturnih narodov. temveč ju Že radi .-kupnih gospodarskih interesov vzpodbujalo h koristnemu sodelovanju. Tako bosta oba naroda, j>omirjena med sabo. mogla postati steber evropskega miru in blagostanja. Tudi na balkanskem polotoku so se predvojne razmere v marsičem izpremenile. Danes niso več tam samo majhne države, ki so v šaliovi igri med velesilami, v prvi vrsti med Rusijo in Avstro-Ogi sko, igrale vlogo kmetov. Iz vojne vihre je vzrasla Jugoslavija, srednjevelika država, ki zamore kolikor toliko samostojno odločati o svoji usodi in po svoji zemljepisni legi ter vojaški moči biti prva posredovalka in mi-riteljica na Balkanu. Makedonsko vprašanje, staro jabolko razdora med Bolgari in Si bi, bo z novo generacijo gotovo izginilo z dnevnega reda in leda j ne bo več du.leč čas, ko vstopijo tudi Bolgari v jugoslo-irT-nsko kolo. lialkcsjiski Slovani bodo po-•oin združeni lahko posvečali svoje moči tako lastnemu, kakor tudi občemu blagostanju človeštva. čeravno se še včasih javljajo majhni stresljaji, vseeno kažejo sedaj vsi znaki, da se bo to t>o-Jitično-vulkansko ozemlje v Evropi končno umirilo in njega pogubonosno delovanje kmalu popolnoma prenehalo. Toda medtem, ko so se v Po-renju in na Balkanu z ozirom na predvojne čase razmere izdatno zboljšanje, ne moremo, žal i bog, tega reči o vzhodne išili predelih Evrope, kjer so med tumožnjimi narodi nastale še , mnogo nevarnejše razpoki ine. ; že trenoten pogled na zemljepisno karto vzhodne Evrope nas mora poučiti o nevarnosti položaja. Poljaka, po zadnji vojni osvobojena in zopet združena, poseduje zelo slabe in negotove meje. Jedro poljske države tvori porečje Visle, katere izliv se pa ne nahaja v neposredni poljski oblasti. Ozek hodnik, ki se kot oster nož zarezuje v nemško celino, nudi Poljakom slab dohod k morju. Vzhodna Prusija brani kot zid Poljski širši razmah na Baltiškem morju. OČividno se tukaj obe državi medsebojno zajedata en ; v drugo in Čakata ugodne prilike za končno borbo. Pri tako zapletenih raz mer ali, . kakor vladaio ravno med Poljsko in »inčijo, bo pač težko ohraniti med obema narodoma trajen mir. Ravno taka, če ne morda slabša, je situacija med Poljsko, Romunijo in baltiškimi državami na eni in novo Rusijo na drugi strani. Velevlasti, zmagovalke v svetovni vojni, so bile kaj radodarne z ruskim ozemljem. Poljski so dovolile, da si je vključila v svoje državne meje približno 8 milijonov Ukrajincev m Belo-rusov. Ravno tako sta Anglija in Francija potrdili aneksijo Besa-rabije k Fomuniji. Angleži pa s«-daj z največje vnemo podpirajo baltiške državice z namenom, da Rusijo čim bolj potisnejo do morja. Razumljivo je, da se tako ogromnemu državnemu telesu, kaJtor je Rusija s svojimi 170 milijoni prebivalcev, ne bo več dolgo časa moglo zapirati fiz-hodov na odprta morja in ovirati zvez z ostalo Evropo s pomočjo tako slabotnih državic, kakor so baltiške. Tudi Poljska ne bo mogla več dolgo* voditi sovražne politike na dveh frontah, temveč se bo morala prej a Ji sl^j naslonit* na slovansko Rusijo, a*o se bo hotela izogniti nevarnosti nove delitve. Te so torej glavne bolezni, na katerih Evropa danes boleha. Celokupna, civilizacija Evrope bo v ne več tako oddaljenem času postavljena pred težke preizkušnje. Do tedaj se bo pač morala najti pripravna formula za ozdravitev vseh starih in novih bolezni, da 1k> mogla zedi-njena braniti svojo civilizacijo in šf nadalje veljati vesoljnemu človeštvu kot svetilnik omike in napredka. Sklgjil eeiikeša faifsfousKcšB susta RIM, 8. (Izv.) Danes popoldne jr izšel < £oglio d'Ordini» faši-ke stranke, čigar vsebina j t večinoma posvečena poročilu o zasedanju velikega fašistov-skega sveta, ki se je zaključilo danes ob 2. zjutraj. Na prvi (četrtkovi) «eji je bila sprejeta sledeča resolucija: «Po razpravi o številčni moči stranke, ki šteje impozantno število 940.000 članov v 9120 fa-šijih, in j>o ugotovitvi potrebe, da se pripustijo v politično Življenje mlade moči, je sklenil vel. faš. svet glede fašistovskega nabora za 1. 1927. sledeče: 1) v letu 1927. je vsak sprejem v stranko absolutno izključen; 2) izročitev strankinega znaka in strankine izkaznice za 1. 1927 naj se izvrši v vrstnem redu in po strogi reviziji moralne in politične preteklosti posameznih članov; 3) naj bo sprejet v stranko naraščaj, ki je r^dno vpisan in ki je dosegel 18. leto starosJJ^ 4) v stronko smejo biti pripu-ščeni mladeniči od 18. do 21. leta, kj so vložili prošnjo za sprejem v smislu strankinih pravil in ki imajo vse zahtevane lastnosti: 5) prepovedano naj l>o 'ustanavljanje skupin oseb, : ki simpatizirajo s stranko, ali pa bi rade vstopile v stranko. Razdeljevanje in izročitev strankine izkaznice in znakov se bo vršilo v vsakem fašju na slovesen način in ob navzočnosti zastopnikov oblasti in strankinih načelnikov. Pred razdelitvijo se bo vršila zaprisega članov. Godni naraščaj bo slovesno sprejet v stranko dne 23. marca; onega dne bo v stranko vstopajoči naraščaj zapustil sedež naraščaja ter se bo podal v sedež fašija, kjer bo sprejet od starih članov ter zaprisežen. Veliki svet poziva, naj nosijo stari člani ve- dno in povsod .uradni strankin znak, kajti v nasprotnem slučaju bodo podvzete proti njim disciplinarne mere«. O proslavah stranke je bila sprejeta druga resolucija, ki pravi, da bodo fašisti odslej imeli samo tri praznike: 23. marca bo posvečen manifestaciji «mladih moči» (letos bo tega dne v Rimu otvorjena prva vojašnica fašistovske milice); 21. aprila bo posvečen proslavi produkcije in dela; 28. oktobra pa je obletnica fašistovske revolucije. Poleg tega sta bili sprejeti še dve resoluciji o podporni akciji za deco in o ustoličenju novih i pokrajinskih vodstev. Predsednik vlade je na sinoč-nji seji podal poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju, v katerem je orisal razna vprašanja, ki morajo vzbujati pozornost italijanskega ljudstva. Po svojem poročilu je načelnik vlade predlagal resolucijo, v kateri se odobrava delovanje generalnega tajnika in strank'nega vodstva, ker očrta-vata moralno in. politično moč stranke. Naposled je veliki fašistovski svet razpravljal o vprašanju ustave dela. Najprej je poročal generalni tajnik o posvetovanjih, ki jih je imel v tej zadevi s predsedniki posameznih sindikalnih federacij, nakar se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več članov velikega fašistovskega sveta in tudi predsednik vlade. Po zaključku debate je bila sprejeta sledeča resolucija: «Veliki svet je zno va in kategorično podčrtal pravico države do izvafanja zakonskih predpisov, ki urejujejo vprašanje produkcije in dela na podlagi novega reda, ki je bil uveden v zakonodaji o delovnih pogodbah. Sklicujoč se na izrecno nalogo ministrstva za korporacije in centralnih korporacijskih organizacij, Via izvajajo te revolucijske načrte, si je ; veliki r»vt"l osvojil ^dejo «karie dela» ter določa, da se vrši njeno proučevanje po sledečih načelih: 1) z izjavo solidarnosti meti raznimi faktorji produkcije, katero zahteva dobrobit države; 2) z organično koordinacijo zakonov o socialnem skrbstvu; 3) z koordinacijo zaščitnih zakonov o delu: 4) z generalnimi predpisi o pogojih delovnih pogodb. Vodja fašizma, predsednik vlade in minister za korporacije bo v sporazumu s prizadetimi ministri in z generalnim tajnikom stranke določil definitivno izdelanje smernic in načrtov, ki bodo urejevali «karto de!a». Seja je bila zaključena ob 1,30. __ Vpiaoje ffiisviCfiil izgonov RIM, 8. (Izv.) Na poslednjem zasedanju velikega fašistovskega sveta je bila dana pravosodnemu ministru možnost, da uredi vprašanje o stanovanjskih izgonih. Kakor znano je imel sodnik možnost urejevati izgone postopoma do konca decembra 1926. Po poslednjem ukrepu, ki je bil sprejet od ministrskega sveta, bo izdan od justič-nega ministrstva odlok, s katerim bo podaljšana do konca leta 1927. možnost, da postopoma izdajajo razsodbe o stanovanjskih odpovedbah. Vesti o ostali v Albaniji in komentar rimskega cGiornale dltalla* RIM, 8. (Izv.) Današnji «Gior-nale d'Italia» prinaša iz Beograda vest o novi vstaji v Albaniji. K temu dodaja rimski list kratek komentar: ttf^riobčujemo to Vest, ki se zdi precej interesantna, ker je v zvezi z drugimi podobnimi vestmi, ki so jih objavljali jugoslovenski in francoski časopisi za časa skadrske vstaje, ki je bila, kakor znano, podpirana od jugoslovenskega generalnega štaba». Viharji no morja Več parnikov se Je potopilo Mnogo človeških žrtev PALERMO, 8. Včeraj je nad mestom divjala silna nevihta. Deževalo je že prejšnji dan na vse pretege, končno pa se je usula še debela toča, radi katere se je temperatura -močno znižala. Tudi na morju divja huda vihra. V zelo razburkanem morju se je potopilo več ribiških čolnov. Radi močnih valov so tudi veliki parniki v nevarnosti. Tovorni parnik «TerzoCuzcu»k ki je te dni odplul proti Tunisu, je potom radiobrzojavko sporočil, da je izgubil krmilo ter da ga radi tega goni vihar. To brzojavko je odposlal pred dvema dnevoma. Nič ni znano, kitka usoda ga je doletela. V precejšnji nevarnosti se je. nahajal ludi parnik «Citt& d i Alessan-dretta», ki je tekom viharja izgubil vijak. Imel pa je srečo, ker sta mu prišla na pomoč neki vlačilec ter neka druga ladja. 2ENEVA, 8. Iz Sevastopola na ; Krimu poročajo, da se je blizu krimske obali tekom viharja potopil neki turški parnik. Izmed oseb, ki so se nahajale na parniku, so se rešile samo štiri, d očim jih je petindvajset utonilo. Vihar divja po vsem Črnem morju. Več ladij se je potopilo. BERLIN, 8. Tudi na Severnem morju divjajo te dni hudi viharji. Neka tovorna ladja se je potopila in pri tem so utonili trije mornarji. TOKIJO, 8. V ožini Šimnno-saki se je potopil parnik «Ja-wata Maru», ker je zadel v ladjo «Harata Maru». Nekaj mornarjev je izginilo. Ponarelorald bankovcev v Veroai VERONA, 8. Policija ie v neki hiši zaplenila zaboj ponarejenih bankovcev v skupnem znesku 12 tisoč lir. Aretiranih je bilo več oseb, med katerimi se nahajata tudi neka Giustina Dal Ponte iz Belluna. stara 41 let, in Silvio Faccioli, star 51 let. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi še druge krivce. Zdravstveno stenji dr. 8ybafa se Je nenadoma posia&šslo BEOGRAD. 8. (Izv.) Zdravstveno stanje obolelega po si senika in načelnika odseka za m d-liaiodne pogodbe v zunanjem ministrstvu dr. Otok ar ja Ry-bafja se je danes nenadoma zopet skrajno poslabšalo. K pljučnici se je pridružilo tudi za-strupljenje krvi. Zdravniki sanatorija na Vračaru pri Beogradu, kjer leži dr. Rybdf, so glede njegovega stanja zelo skeptični. _ Med Jn$osisvi]8 in Avstrijo BEOGRAD, 8. (Izv.) Kakor včeraj tako so se tudi danes na drugi dan pravoslavnih božičnih praznikov vršili samo obredi v cerkvah in med drugim tudi v dvorni kapeli, kjer jim je prisostvovala vsa kraljeva rodbina. Jutri pa se praznuje rojstni dan kraljice Marije. Politično življenje je torej še nadalje v popolnem zatišju. V uradu je bil danes samo pomočnik zunanjega. ministrstva Jovan Marko-vič, ki je sprejel avstrijskega poslanika Hoffingerja. Razpravljala sta o tekočih vprašanjih zlasti glede odnošajev med Jugoslavijo in Avstrijo in to tem bolj spričo vesti, ki prihajajo z Dunaja, da namerava Avstrija odpovedati trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Francoska vina in jugoslovenski vinogradniki SPLIT, 8. (Izv.) Zahteva Francije, naj se pri bodoči trgovinski pogodbi z Jugoslavijo določi uvozna carina na francosko vino na 30 zlatih dinarjev za 100 kg, je kakor v Sloveniji izzvala tudi v Dalmaciji veliko razburjenje zlasti med vinogradniki, ki večinoma živijo le od svojega pridelka. Kakor se doznava, je jugoslovenaka vlada že pristala na to, da se ta carina določi na 50 zlatih dinarjev. Nocoj se je v Splitu v trgovski zbornici vršilo veliko protestno zborovanje interesentov in so se vsi govorniki strinjali v tem, da bo znižanje carine na tako nizko višino pomenjalo uničenje dalmatinskih in vseh ostalih vi-ritteradnikov v Jugoslaviji. Odposlan je bil tudi brzojavni protest jugoslovenskemu trgovinskemu ministru. Jngoslovenska motoma ladja m jo potopila SPLIT, 8. (Izv.) Včeraj se je pri Budvi blizu Splita dogodila nesreča na' morju. Motorna ladja Morava, last industrijca Žica, očeta pred par dnevi umrlega Valentina 2ica. je zadela ob skalo ter se popolnoma razbila in potopila. Podrobnosti še manjkajo. Ve se le, da sta utonila kapitan Antić in en mornar. 5 mož posadke pa se je rešilo. _ Ogorčenje o HeblKl radi vmešavanja Z edin j enih držav v notranje zadeve Ni-karague MEHIKO, 8. Zedinjene države so sedaj spet izkrcale nove čete v Nikaragui. Vest o tej novi kršitvi mednarodnih običajev s strani \vashingtonske vlade, je povzročila veliko razburjenje v Mehiki Kakor znano, se v Nikaragui borita za oblast dve stranki. Konservativna, ki ji načeljuje predsednik Adolf Diaz, in liberalna, ki jo vodi Sacasa. Konservativce podpirajo Zedinjene države, ki so dejanski posegle v notranje zadeve Nikara-gue, da. pripomorejo Diazu do oblasti, liberalci pa imajo na svoji strani Mehiko, ki jim je baje tudi poslala svoje čete na pomoč. Mehikanski listi živahno napadajo Zedinjene države ter jih obdolžujejo imperiializma. Listi naglašajo, da je bilo s privoljenjem ameriških oblasti poslanih konservativcem 1000 pušk in 150 strojnic. Poleg tega pa so Zedinjene države prekršile mednarodna pravila tudi s tem, da so ponovno izkrcale svoje čete v Nikaragui. Mehikansko javno mnenje je zelo ogorčeno radi takega postopanja ameriške vlade, in tudi v vladnih krogih Mehike je opažati že veliko nervoznost. Napetost med Združenimi državami in Mehiko rase z vsakim dnem in nevarnost rpsnih za-pletljajev postaja vedno večja. MANAGUA, 8. Admiral Lati-mer, poveljnik ameriške e s kadre v Nikaragui, je dobil od washingtcnske vlade navodila, naj zapleni vse orožje in sploh ves vojni materijal, ki bi ga kdorkoli izkrca] v Nikaragui z namenom, da ga dostavi konservativni ali pa liberalni stranki, ki se med sabo borita za oblast. KomunistlČDft vs*aja na otoku Sumatri PARIZ, 7. V Pailangu na Sumatri so komunisti izzvali vstajo v vsem okrož-iu Silo Eng Kang. Razdrli so železniške proge in potrgali brzojavne zveze. Vladne čete so s težavo odbile napad komunistov na Sa\valhoento. Pri spopadu so bile ranjene tri osebe, mnogo jih je aretiranih. Žrtev vstašev je postal tudi neki nizozemski častnik in dva vojaka. Iz Enedanga na Sumatri poročajo uradnim potom, da je prebivalstvo skoro popolnoma izpraznilo okraj .Silvenekang. Načelnik vstašev je bil ustreljen. V istem okraju so našli trupla 20 vstašev, katere so pobile vladne čete, ki jim je 1 ilo naročeno, da potlačijo upor. Madžarski togitimieti BUDIMPEŠTA, 7. Vodilni član madžarske krščansko socijalne gospodarske stranke poslanec Bu-day je v svojem govoru poudarjal, da namerava vlada z novoizvoljenim parlamentom rešiti vprašanje kraljevine. Parlamentu pa pri-mankuje moralne upravičenosti za ta korak. «Ako bi hotela vlada res rešiti omenjeno vprašanje, bi se morale izvesti nove volitve, kajti, pravi Buday, mi se danes ne brigamo za to, kar pravijo Čehi in Rumuni h kraljevini, temveč mi hočemo vedeti, kaj pravi narod k temu. To vprašanje se ne da rešiti z doto, in Sedmograška ne more biti dota rumunske kraljičine. Razen tega je treba prej še rešiti polno drugih vprašanj, tako n. pr. razmerje kralja do naroda. Mi, le-gitimisti, zahtevamo, da se kralj Oton odreče vsem drugim aspira-cijam in zadovolji z madžarskim prestolom. _ Veliko železniško nesrečo 30 mrtvih in 50 ranjenih ROCKMART, 8. Dva vlaka Železniške družbe «Southern Rai4\vay», izmed katerih je eden vozil iz Chicaga v Miami, drugi pa iz Jacksonville proti Chica^ gu, sta se preteklo noč trčila z vso silo, medtem ko je v pokrajini divjala huda nevihta in je dež lil kakor iz škafa. Ker je bila noč in ker je nevihta divjala z veliko silo, ni bilo mogoče takoj pomagati mnogim ranjencem, ki so obupno stokali in prosili pomoči. Šele po hudih naporih se je posrečilo ugotoviti, da je pri katastrofi trideset oseb izginilo življenje SMILAJOD 139 čisti krt PRSNI SIRUP izborao sredstvo proti kailju GLYKOL najboljše okrepčevalno sredstvo Likam Castillaiovicli - Trst, Via dei Gioiiaoi 42 Lastnik s F. BOLAPFIO BERLITZ-SCHOOL Trat, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-S2 Pouk In prevodi v vseh jezikih. 140 132 FBUDHHH-!la Ter l PlerolO-Trst in da jih je bilo petdeset ranjenih. Trupla nekaterih nesrečnikov so bila tako razmesarjena, da sploh ni bilo mogoče dognati njih identitete. Angleška zračna oboroževanja LONDON, 8. Angleški minister za zrakoplovstvo je naroČil 30 velikih letal za bombardiranje. JOS. JURCA: Industrijski pcžeihl 05 HtiMji! Preskrba deželnega glavnega ali prefekturnega mesta Gorice, velikega dela lirama in vipavske doline z dobro pitno vodo 10 kar naenkrat pomaknila v o-spredje vse vodnopravne in tehnične probleme izkoriščanja hu-beljske vode, probleme, ki rešujejo že nad dv^ is^t W j m m se bodo sedaj udejstvili na. podlagi novega i talij u k. wii-nega zakona in vodnega pra*-vilnika. Z reševanjem teli problemov pa je tesno spojen industrijski razvoj Ajdovščine in nje okolice, ki j«k sedr.j nas ^ vi iii najaktualnejši int res. 2e za dan 13. prosinca ie razpisana razprava v Ajdovščini za od-vzetje hubeljske vode, in a«:er na korist goriškega mesta 105 sekundnih liti *ov in na Korist kraškega vodovo-da 57 sekundnih litrov, skupaj se torej odvzame tukajšnji industriji 162 sekundnih litrov vode, kar pomeni ob znatnih padcih in dobro urejenih industrijskih napravah odvzetje velikih množin konjskih sil. Načrti dozorevajo zelo hitro in mogoče mi bo v kratkem času poročati natančneje s številčnimi podatki o raznih navzkrižnih interesih, javnih in zasebnih, ki so tu v igri, in kako bodo komisije in oblasti reševale ta interesna nasprotja. Za danes bodi dovolj, če široko javnost zainteresiram za našo vodo Ilubelj, kjer ie l>olno zanimivosti in le|*)t, pa tudi skritega blagostanja in bogastva. Ni čuda torej, da se bije tu že skoraj tridesetletna vodno-pravna vojna. Morda še zanimivejši ko sedanja vojna so tukajšnji industrijski početki. Popotnika, ki se vozi v Ajdovščino z vlakom ali avtomobilom, iznenadi že oddaleč nenavadna pokrajinska slika. Izpod pobočja Hturske gore se mu zablišči nasproti stavba podobna propilejam starogrškega svetišča in nad njo ob sedaj navadnem deževju skoraj stalno raz-penjeno slapovje vrhnjega hu-beljskega izvirka, pod njo pa mična skupina hiš, vsa v solneu in zelenju. Vse to je na videz tako omamljivo živo in resnično, da popotnik ne zasumi niti za hip, če mu morda niso hudomušni Ajdovci pričarali pred oči kake Patjomkinove vasi. Pa vendar prebiva tu Patjomkin; če se jim približaš, se izpreme-nijo propileje starogrškega svetišča v večji pobeljen kozolec, in če greš sledeči dan občudovat dobre pol ure oddaljeni divni slap, je med tem že od tekel in nasproti ti zazija v višini ♦JO metrov nekdanji vrhnji izvir Hublja, današnja prazna Luknja. Tudi vasi ne vidiš več, le na levem bregu Hublja naletiš na polupodzemeljsko poslopje Elektrarne ob Hublju in na ostanke nekdanjega industrijskega življenja, razpadajoče hiše, razvaljeneVnline, zapuščene in raznesene fužinske naprave, ki jih prerašča grmovje in robida — žalostna Patjomkino-va vas. Pa vendar je vladalo tu n. (EDINOST* še pred dvajsetimi, tridesetimi, Štiridesetimi leti taajžlvahnej&e industrijsko življenje, to so Fužine, ki Štejejo dandanes le. še nekaj v gozdu se skrivajočih hiš in katerih spomin je prešel v uradni naziv naših Sturij: Sturie delle F u sine, ki ga prej ali slej gotovo zameni pravilnoj ši S. Giorgio d'Aidussina. Vsega skupaj je bilo tod zaposlenih do 50 delavcev, Fužine »o bile industrijski predkraj Ajdovščine in Sturij, vse je ka-ealo, da se tu razvije večje industrijsko in trgovsko središče vipavske doline, bodoče vipavsko mesto. Ta razvoj je deloma ovirala deželna meja, ki je tekla ravno po H u bi ju, premalo razvito gospodarstvo v drugih panogah, zlasti je bila tedaj naša domača trgovina šele v začetkih in ni razpolagala s kapitali in krediti, pomanjkanje denarnih zavodov, in končno je zadrževala ves industrijski razvoj še vodnopravna vojna, ki sem jo omenil zgoraj, v obliki načrta za od vzet je naše vode na korist goriškega mesta, in ta vojna dosedaj še ni končana. Vso staro hubeljsko tradicijo nekako pooseblja lastnik tamošnje gostilne na griču nad Elektrarno, g. Schlegel, ki zna povedati marsikaj mičnega iz davnih dob tega kota,_ saj je zgodovina tamošnje industrije obenem zgodovina, njegovih pradedov; on hrani še družinski gTb, rodovnik in kronika pa, se nahajata drugod. Zato se moramo zadovoljiti z živo tradicijo. Se pred dobrimi tristo leti je stala na mestu današnjih pro-pilej, imenovanem v starih urbarjih «Per Svirki», večja ovčja staja in ovce in koze so se svobodno pasle po skalnatem pobočju ob obeh s(ranch liu-beljske drče nad Luknjo in ro Babo tja do Maja in drugih vrliov otliškega in kovškega roba. Vajsi ali stalna naselbine tu ni bilo, ljudsko izročilo ve le o nekem puščavniku, eremilu, ki si je izvolil to samoto za svoje bivališče, na mestu, ki se še dandanes imenuje r-o njem Ere-mttovše, v starih knjigah Ere-mikage oder Einsiedelei zu St. Antoni. Po drugem sporočilu pa je bil ta eremit že Fužinec, mož kasnejše dobe, ko je že cve-lo ob Hublju industrijsko življenje, vsekakor pa je živel v dobi pred letom 1737., ko je bila zgrajena sedaj že precej zapuščena podružniška cerkvica sv. Antona — pa r\e puščavnika, fmpak sv. Antona padovskega na Fužinah, v bližini Eremi-tovša, podružnica šturske župne cerkve. Idejno seveda predstavlja Eremitovše staro hubeljsko idilo in novi Sv. Anton novonastalo gospodarsko dobo. V to puščavniško samoto, ali, če zveni lepše, v ta romantični kot vipavske doline se je priselil v prvi polovici sedemnajstega stoletja neki nemžki ple-menitaš iz daljne Šlezije po imenu Schlegel. Vse se zdi, da ga niso pripeljali sem iz daljnih sudetskih dežel zgolj industrijski nameni, ki so pa gotovo vodili tedanjega grofa Lanthie-rija, ko je temu plemiču prepustil najbrž za razmeroma nizko ceno vso grapo ob gorenjem teku Hublja od izvira do Pali. Krištof Schlegel je bil protestant in če pomislimo na tridesetletno vojno, na preganjanje protestantov v sudetskih deželah in njih izganjanje ter novi deželni red v deželah češke krone, pa imamo morda v lokali ključ za i»očetek industrije ob Hublju, ki je tedaj prišla k nam iz razvitejših severnih dežel. Če pravi Valvasor, da je dal sezidati tedanji lastnik in gospod vipavske graj-ščine Anton pL JLanthery ob Hublju kovačnico in livarno, v katerih so izdelovali iz železa različne stvari, med drugim tudi železne retorte za idrijski rudnik, se to najbrž nanaša na Schleglove Fužine ob Hublju. Največ se je izdelalo žeblje v. Fužina je morala izvrstno uspevati, kajti v manj kakor sto letih se je tam razvila cela vas s svojo podnjžniško cerkvijo in v nadaljnih petdesetih do sto letih ima potomec Filip Schlegel že celo cvetočo veleindustri-jo železnih in bakrenih izdelkov z mehaničnimi napravami, industrijskimi in gospodarskimi poslopji, mlinom, hišami, vrtovi, njivami in travniki, grofa Lanthery in Attems sta večkrat njegova gosta, gostije in orgije z vso razkošnostjo se naselijo v ta nekoč tako mirni in tihi kot. Na daleč se re^predejo trgovske zveze in sorodstvene vezi, udeležen je tudi domači slovenski kapital; družine Fabiani iz Kobdilja, Kallishnig iz Tržiča in Samengo iz Trsta imajo vknjižene svoje kapitale. Ajdovec Franc Mahorčič, po domače Fluc, ki je bival tam, kjer Je sedanja, lekarna, je že leta 1843. vknjlžen na Schleglovem posestvu za 10.000 goldinarjev. Razkošje, veliki vknjižerri dolgovi in družinske razmere — Filip Schlegel Je imel deset sinov — niso mogle pospeševati industrijskega razvoja in veliko podjetje je prešlo po smrti zadnjega Filipa Schlegla leta 1868. dednim potom na brate Samen-go iz Trsta, toda že v sledečih desetih letih, ki so bila doba industrijskih polomov, je propalo in kupil je je 1. 1878. na javni dražbi Henrik Rieter, trgovec iz Trsta in tovarnar v Palih, katerega hči je sedanja lastnica gospa Ema Guyer roj. Rieter. Pripominjam, da ste družini Rieter in Guyer švircarski. Kako velik razvoj je že dosegla tu industrija do konca 1,9. stoletja, je razvidno iz poročila tehnične komisije, ki je še 1. 1909. naštela ob gorenjem Hublju 7 različnih vodnih naprav, ki so bile v obratu približno do 1. 1890. in vse pripadale Guverju. Ob srednjem teku Hublja je stalo drugo večje podjetje, ki ga je ustanovil 1. 1837. Schleglov svak Adalbert Nussbaum, inženir, ki je prišel v Ajdovščino iz Podgore ter sam, zlasti pa njegov sin Avgust Nussbaum. raz^ vil veliko industrijsko podjetje hubeljskim padcem, kakili 20 metrov, ki daja blizu sto konjskih sil. Imel je tam mehanično žago, kotlarno in mlin za čreslo in "barvil a, poleg tega se je p«l noč in dan bavil z inženirsko tehniko in novimi izumi. V tej družini je bila utelešena resnost in stremljenje industrijsko preobraziti ta kot zemlje za vsako ceno in za to zastaviti vse, zdravje, življenje in premoženje. Sedanja lastnica nekdanjih njegovih naprav, ki služijo zdaj za električno centralo, je Elektrarna na Hublju, družba z o-mejeno zavezo. Kakor da napolnjuje te globoke, na pol podzemeljske prostore genius loci — za Avgustom Nussbaumom je tu živel in delal več let na izumiteljskem polju po vojni Franjo Bratina iz Ajdovščine z velikimi žrtvami, idealizmom in požrtvovalnostjo, lioteč tudi on za vsako ceno priklicati cvetočo industrijo iz teh šumečih valov. Priklical je v življenje s pomočjo ajdovskega malega kapitala sedanjo elektrarno, do-Čim je moral sam svojo mehanično žago opustiti in se izseliti. Tretje veliko industrijsko podjetje je bilo ustanovljena okoli 1. 1880. v Palih, deset minut od Ajdovščine. Tu se je dvignila tedaj velika pivovarna kot tuje kapitalistično podjetje s francoskim kapitalom, ki pa ni imelo sreče. Že po petih letih je je ubila konkurenca in lastna ne-brižnost. Deloma še ohranjene solidne stavbe in vodne naprave pričajo še sedaj, koliko lepega. zaslužka je tu odšlo našemu -lovstvu za vedno. L. 1872. je prišel tudi iz Podgore v Ajdovščino \Venzel Joch-mann, Nemec iz Češkega, ter na mestu, kjer je stal nekdanji Flucov mlin, zgradil jnoderen valjčni mlin, ki jeJfflEd kratkim prešel v last ajdovskih in še nekaterih drugih trgovcev, združenih v družbo z omejeno zavezo. To je sedaj poleg Elektrarne na Hublju na5e najvažnejše domače industrijsko podjetje. Peto po legi, po časovnem postanku drugo in po svoji važnosti prvo velepodjetje ob Hublju je pa 1. 1828. ustanovljena Mehanična predilnica, sedanji Cotonificio Triestino Brunner S. A., v katerem je zaposlenih okoli 800 delavcev in delavk. To podjetje je bilo najprej zamišljeno kot Čisto domače podjetje, toda že po kratki dobi šestih let od svoje ustanovitve se je moralo preobraziti v K. k. priv. Mechanische Spinnerei s sede;-žem v Trstu. Podjetje je seveda že po svoji naravi bilo in moralo ostati velekapitalistično. Hu-beljska vodna sila s tamošnjim padcem dobrih štirih metrov mu ni zadostovala in pomagal je parni stroj, sedaj pa ima napeljano električno energijo iz soške centrale. Hubeljsko industrijo je na. splošno preganjala neka zla u-soda in jo še preganja. Morda pa niso dani vsi pogoji za njen razvoj? Za prejšnje čase, ko še ni bilo vipavske železnice in je bila pot proti Fužinam zelo strma in težavna, so trpele večje stroške industrije ob gorenjem teku Hublja. To je dalo povod nekdanjemu Nussbaumovemu podjetju, da se je po vojni Iz-premenilo v električno centralo V Trstu, dne 9. januarja 1927. 2 namenom, da Ajdovitino industrializira. s pomočjo elektrft-Cne energije. To bo med drugim tudi vzrok, da so Gujrerjeve vodne naprave že kakih trideset let mrtve, do čim so se ohranile industrije ob dolenjem toku Hublja vštevši tudi ža«*> bivšega župarik Ignaca Kovača, kljub temu, da je tu manjši padec. Dandanes bi vse industrije uspevale, ko bi imele gotovost, da se lahko razvijajo mirno in nemoteno. Ker je sedaj postal Hubelj aktualen kakor še nikdar poprej, naj postane aktualno še njegovo ime. Kaj pomeni? Pojdite z menoj k njegovemu slapov ju, proti izviru, napravite najlepši izprehod zlasti ob Času, ko Hubelj «deluje», ko izvira tudi v svojem gorenjem izvirku. Kadar ga gledam, se spomnim starega Timava, o katerem je pel Virgil, kako da izvira kot velikanska reka iz devetih žrel. Kraška reka pač in Hubelj in Vipava in Lijak izvirajo izpod svojih kraških planot na podoben način iz svojih lijastih ali polulijastih žrel (lijakov) precej .nizko in bodo izvirali vedno nižje v dolini. Za jezikoslovno izpeljalo treba poznati izpremi-njanje u-jevskih debel v slovanskih jezikih, to je stopnjevanje, daljia.nje, mehčanje in izpadanje debelskega vokala u. Primeri: suh, sahniti, presihati - presyhati^ buditi, bdeti, bad-' nja. noč = sveti večer, bister = byd-ter. Iz ruske besede nablju-danje v pomenu nazor je razvidno, da je temeljni pomen vsega tega besednega sorodstva: zreti, gledati, zato je bistra voda pravzaprav prozorna, jasna vo- da, studenčnica, bistro oko, bistra slava predvsem jasno zaznavajoča organa in šele v drugi vrsti se druži pomen hitrosti. Čudno, da se Hubelj ne imenuje Bistrica ali vsaj Bistrik, kakor potok v bližini Sarajeva v Bosni, saj je najbistrejša voda na Vipavskem, zakaj mu niso dali tega epi t »tona vseh naših večjih potokov? Zakaj ni v o-zemlju nekdanjega Primorskega sploh nobene vode z imenom Bistrica? Iz nekega korena hub-, ki pa še ni baš naš iskani koren, so izvedene sledeče besede: hiba = hyba, pohabiti in ruska ošibka — napaka, pogrefcek, v Pleterš-niku se čita: habeti = schwach werden, torej gotovo tudi spada sem šibek = schwach. K tej besedni skupini Hubelj ne pripada. V istem Pleteršniku pa čitate posneto iz Cafovega, gradiva: haben, habna, habno = eilig, schnell in v poljskem jeziku šibki = schnell, reissend, torej hiter, deroč. Na3 pridevnik hiter, ki ima samo v slovenščini ta pomen, je jezikoslovno nastal iz hub-ter, ker se v staro-slovenščini glas b pred t izgublja, zapuščajoč nadomestno dolžino vokala, torej hyter, in isto-tako glagola hiteti in hvatit iz hyb-teti in hvab-titi. Ta pomen hitrega, deročega potoka pa se lepo prilega našemu Hublju in sedaj lahko sami uganete, zakaj nimamo na Vipavskem nobenega Bistrika in nobene Bistrice. Dodal bi le še, da. po čeških jezikovnih pravilih utegne biti tudi češka reka Cheb (Eger) = Hubelj. DNEVNE VESTI Essi zakon s trtosinl Poročali smo že, da morajo vsi trgovci — stari in novi — ime-lir in odlomka od 100 v dohodku, posebno trgovinsko dovoljenje. Tudi vsi stari trgovci in vse trgovine sploh morajo napraviti prošnjo za tako trgovinsko dovoljenje, in sicer na občinsko upravo (poteštata) in na kolkov-ni poli za pe* lir. Čl. 6. novega zakona določa" glede starih trgovcev, da se Mnaira njihovo trgovinsko dovoljenje začasno za obnovljeno do končne rešitve prošnje, toda proti temu, da vložijo prošnjo za končnoveljavno dovoljenje. Radi tega je potrebno, da vloži vsak trgovec takoj tozadevno prošnjo in potrdilo o vplačani kavciji, katera znaša za stare trgpvce od 500 do 5000 lir ter se odmeri v sorazmerju z davkom na premično premoženje, ki ga trgovec plačuje. V «Gazzetta Uf-ficiale» od 31. decembra 1926. je bil objavljen tudi ministrski odlok, s katerim se določa način vplačevanja in odmerjanja kavcije. Kavcija bo znašala 500 lir, Če ne znašajo letni dohodki od premičnega premoženja nad 5000 lir. Če znašajo ti dohodki' nad 5000 do 10.000 lir, se bo kavcija zvišala za 15 lir od vsakih 100 lir odlomka od 100 v dohodku. Če znaša letni dohodek nad 10 tisoč lir do 20.000, se zviša kavcija za 20 lir na vsakih 100 lir ali odlomek od 100 lir v dohodku. Pri letnih dohodkih nad 20 tisoč lir bo znašala kavcija 5000 lir. Kavcije se lahko vplačajo v gotovini ali v vrednotnicah lik-torskega. posojila. Priporočljivo je seveda za vsakogar, da podpiše za vojno posojilo in da položi kavcijo v pobotnicah o podpisanih svotah. Kavcije se polagajo pri finančnih intendan-cah ali, kjer teh ni, pri najbližjem poštnem uradu. Ti uradi izdajo seveda prizadetim potrdilo o položenem znesku, katero je treba priložitti prošnji kot dokaz, da je prosilec kavcijo položil. Kavcije se morajo položiti na opisani način najkasneje do 31. januarja 1927. Da povzamemo: Vsak trgovec naj takoj vloži prošnjo na poteštata za trgovinsko dovoljenje. Če je že položil kavcijo, naj priloži prošnji tozadevno potrdilo. Če pa še ni položil, naj navede v prošnji, da priloži pred 31. januarja 1927. tudi potrdilo, da je vplačal kavcijo. Ko je to napravil, se smatra, da ima začasno dovoljenje, dokler ne dobi kon-čnoveljavnega odgovora od poteštata. Če pa ne napravi takoj prošnje, mu lahko poteštat zapre trgovino. Torej pozor in previdnost! Sirite „Edinost" Par idifitfccj iz življenja oaim Slovstva v Tržiču Ze delj časa se niso omenjale v «Edinosti» razmere iz tako važne ladjedelnice kakor je naša. Znano je, da je zaposlenih pri tej ladjedelnici nad sedem tisoč delavcev, katerih veČina je iz goriške in furlanske pokrajine. Odkar je prišlo naše zadnje poročilo v «Edino»ti» t. j. od začetka novembra, se je mnogo izpreme-nilo tako glede plače kakor glede števila zaposlenih. Plača je zelo nizka, poleg tega se je v začetku zime ukinil tako zvani kontrakt, ki so ga imeli delavci poleg oeemurnega dela in ki je bil za delavstvo zelo ugoden, kajti od plače na uro se ni moglo mnogo prihraniti na koncu tedna. Navadni delavci imajo tako-le plačo na dan: 8 ur X L 1.35 na uro = L 10.80 posebna doklada = L 0.40 draginjska doklada = L 3.05 Skupno torej na dan L 14.25 Zraven tega, da se je UKinil jim kontrakt, se je znižala tudi draginjska doklada za celih L 0.95 t. j. od 3.05 na L 2.30. kar se delavcu na koncu tedna precej pozna pri skupni plači. V zadnjih treh tednih je odslovilo ladjedelniško ravnateljstvo nad 1500 delavcev, tudi po več let v ladjedelnici zaposlenih. Mnogo od teh je Kraševcev, ki jih je ta odslovitev precej hudo zadela ba5 sedaj na zimo, ko ni mogoče priti tako lahko zopet do kakega dela in zaslužka ne v mestu, še manj pa na deželi. Večina od teh odpuščenih delavcev so bili tesarji. Vsak delavec je podpisal za lik-tortko posojilo L 87.50, čez leto dni mu država vrne za omenjeni znesek liktorsko obveznico za L 100. Ker ni mogoče, da bi plačal delavec ves znesek hkratu ali v dveh obroki h J je ravnateljstvo odredilo, da plačujejo po L 4.—dokler se ne vplača ves znesek. Delavci zapadnega Krasa iz Kostanjevice. Vojščice, Opatjega sela in Svetega so se pogajali z nekim avtomobilskim podjetjem, da bi se vsak večer z avtomobilom vračali domov iz Tržiča skozi Doberdob, Opatje selo, Kostanjevico do Vojščice in da bi se zjutraj vozili isto tako pa na delo. Toda ta pogaranja so se razbila, ker avtomobilsko podjetje ni moglo sprejeti delavske ponudbe. O priliki pa še kaj. MsMMne v pri* Mvliirsktma zmtfa Fašistovski sindikat julijskih novinarjev nam sporoča: •Državni zavod za socialno skrb v prid novinarjeca opozarja s posebno okrožnico, da bo poverjeno nadzorovanje uporabe znamke, ki je bila ustanovljena s kr. odlokom-zakonom Št. 1196 od 2. julija 1926 v prid imenovanemu zavodu, enemu Članu posameznih sindikatov. Za to nadzorovanje je bil določen od sindikata julijskih novinarjev cav. uff. Francesco Vairo, ki bo te dni obšel razna novinarska središča, da se prepriča o uporabi imenovane znamke. Opozarja se, da je predpisana pristojbina v znesku 20 stotink od vsakega oglasa, tudi £e gre za oglase v naročbi. Ako se oglas objavi več nego trikrat, se dolguje pristojbina za vsake tri objave ali odlomek. Za to pristojbino obstojajo po- sebni kolki fcolkl se dobijo pri poštnih uradih, na katere naj se uprave listov obrnejo. Uprave listov morajo staviti vedno tozadevne akte na razpolago nadzoroval-nim oblastim. Pravico do nadzor-rovanja radi prestopkov imajo finančni uradniki ter uradniki in agenti finančne straže, uradniki in agenti javne varnosti, častniki, podčastniki in prostaki kr. kara-binerjev, kateri vsi imajo pravico priti v uprave listov in pregledati kolkova^nje. „CosDOdankl vestem** Ni dovolj v današnjih dneh, da svoje gospodarstvo v potu svojega obraza vodiš in se -z njim mučiš. Tvoja dolžnost je tudi, slovenski gospodar, da skušaš za isto delo porabiti kolikor mogoče malo časa in izdati čim manj denarja, a kljub temu doseči čim največji uspeh. Vsega tega pa ti ni mogoče napraviti, ako ne čitaš danes gospodarskih knjig in ako se ne zanimaš za uspehe, ki so jih drugod že drugi na podlag? večletnih skušenj dosegli. Kupovati v tej draginji drage gospodarstvene knjige ni vsakemu mogoče. Eno pa je vsakemu mogoče, eno pa je vsak naš gospodar dolžan storiti, eno dolžnost mora izpolniti, ako hoče veljati za umnega človeka: naročiti si mora «Gospodarski vestnik», ki izhaja mesečno in prinaša v vsaki številki bogato vsebino z vseh pol5 našega gospodarskega udejstvo-vanja. Naši dolgoletni izkušeni zadru-garji poročajo o raznih perečih vprašanjih, ki se tičejo naše zadružne organizacije; o predmetih, ki se nanašajo na živinorejo, ži-vinozdravništvo in mlekarstvo; razpravljajo v lepi, lahko umljivi besedi in izčrpni obliki naši najboljši strokovnjaki, ki so izšli iz naše srede in ki delujejo med našim ljudstvom že leta in leta. List posveča posebno * pažnjo tudi čebelarstvu, ki obeta postati važen vir dohodkov za naše ljudstvo; razumljivo je, da se vprašanja, Ift se nanašajo na umno vinogradništvo, kletarstvo in sadjarstvo obravnavajo v listu kar najobširne-je; razen tc-ga priobča »Gospodarski vestnik» po potrebi članke, ki se nanašajo na aktualna splošna ospodarska vprašanja, na poljedelstvo, kmetijski in obrtni pouk, itd. Važni so tudi nasveti in navodila, ki jih daje «Gocpodarski vestnik» o davčnih in pristojbin-skih zadevah. Koliko zamude časa in koliko škode bi si nekateri prihranili, ako bi si naročili naš list samo radi tega. Gospodarski ko-edar, ki ga list priobča za vsak mesec posebej, je izborno in praktično navodilo za naše gospodarje. V tržnih cenah pa dobijo naročniki vsak mesec splošen pregled o cenah pridelkov, umetnih gnojil, orodja, živine itd.; v gospodarskem drobižu pa priobča kratke gompo-darske novice, ki morajo zanimati naže ljudi. Posebne važnosti je pa poglavje «vpra£anja in odgovc-ri». Vsak naročnik in vsak naS človek se lahko obrne na uredništvo lista s katerimkoli resnim vprašanjem in dobi odgovor pod tem poglavjem. Za važnejša vprašanja priredi uredništvo tudi posebne članke, v katerih se v izčrpnem načinu razmotrila stavljeno vprašanje. Letos to list začel pod posebnimi poglavjem prinašat! kratke, praktične gospodarske drobtinice, ki bodo le v dobro naročnikom. Iz navedenega lahko vsakdo razsodi, da je vsebina »Gospodarskega veetnika» bogata "in vsestan-ska. Če pa še pomisliš, da stane list le bornih 10 lir letno, moraš reči, da si grešil, ako nisi naročen nanj. Gospodarski vestnik lahko na-fočiš ali pri upravi v Gorici Via S. Giovanni 6/1, pri Tržaifci kmetijski družbi v Trstu Via Torre Bian-ca 19, ali p«, pri Zadružni zvezi v Trstu, Via S. Francesco d'As?isi IG/I. Vsak naš umen gospodar se mora na Gospodarski vestnik naročiti. *** Radi raznih težkoč izide prva številka letošnjega «Gospodarske-ga vestnikaj> nekoliko pozneje. Za to pa ima še vsakdo priliko in čas, da se nanj naroči, in mu tudi pridobi med prijatelji naročnikov. IZ URADA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDINOST» V TUSTU. L Lavrendič - Fsdraga: Zadnji rok za vlaganje prošenj za vojno Rpkojnino je potekel 1. oktobra 1926. Marija vd. Lemariič - II. Bistrica: Med tolikimi desettisoči aktov je brezuspešno iskati prav Vašega. Pojdite na županstvo in poizvedite za policijsko številko. Javite nam kakšno podlago in nekaj znamk. V. H. • Trne-vo: Pismo prejeli; bomo ukrenili kar treba. Glede državljanstva ponovite vprašanje, ker nam ni nič znano. Mirko Peric - slivno: Ce ste u-krenil vse potrebno, boste dobili hranilno knjižico italijanske poštne hranilnice in po pottku šertih mesecev po prejemu, boste lahko dvignili znesek. Ima Iiliis - Harfa: Prejeli; hvala! Josip ftvlifloi - Bate: Vade vprašanje je preveč lakonično. Morate vendar bolj natančno razložiti stvar. Marija HegaHn - Vele Lote: Pokojnina pritiče s prvim prihodnjega meseca, ko vdova vloži prošnjo. Ako ni tako, pa ima pravico, da napravi rekurr, mora pa doprinesti dokaze, n. pr.: poštno potrdilo ali če je poslano potom županstva, njega Izjavo z natančnimi podatki Rekurz se mora vložiti na «Sezio-ne Unite della Corte dei Con ti in materia di pensioni di guerra —-Roma —» v roku 90 dni po prejemu knjižice. Ako .je že zamudila rok, ni nobene pomoči več. Fran Križaj - Oreliek: 1) Sestanek soseske je sloboden radi skle-panja ali dogovorov soseskih potrebščin; ni treba tozadevnega obvestila oblastvu. 2) Občina ima dolžnost, da skrbi za javni mir in red. To se vrši na ta način, da občina o teni sklepa in sklepi se potem od županstva izvršujejo. To velja seveda tudi glede nočne straže. M&rtla Golja - Grahovo: Ni izjeme. Vsak mora vložiti prošnjo nf kolkov«nem papirju 5 lir naslovljeno na svoje županstvo in vplačati do 31. januarja 1927. kavcijo v znesku od 500 do 5000 lir. Kav-erja se določi sorazmerno po odmerjeni osebni dohodarini. O. K. - Koper: Hvala za poslano! Aaton Milavec - Postojna: Vam svetujemo, da se vsi prizadeti organizirate. Naš list Vam bo šel pri tem rade volje na roko; njega stolpci so Vam na razpolago. K. O. - R.i Glasom pravilnika uaritninskega davka (Kr. odi. 25. 2. 1924, št. 510) je v smislu 219. člena pogodba veljavna samo zn dobo določeno v pogodbi sami. Olajšava za plačevanje zastalih pristojbin: Ker nas pogosto povprašujejo gledč popustov na davkih in taksah opozarjamo, da se popusti nanašajo lo na takse, kolke in pri-stojbiae zastane izpod bivše vladavine in sicer glasom ki-, odloka-zako-na od 10. septembra 192(i, št. 1G37.. Za zneske do 200 lir jo dovoljen 50?5 popust, za zneske preko 200 Lir pa le 25?£. Izuzete so blagodati deželne doklade, katere pa pridejo v poštev le pri zapuščinah, ker te je treba plačati v polni meri. Te olajšave pa so dovoljene \e vlo 30. .junija 1927. Kdor torej zamudi ta rok, bo moral plačati vse v polnem znesku, poleg zamudnih obresti in drugih sodnijskih troškov za prisilne terjatve. Fraac Sila - Lokev: Priporočeno pismo za Vas na in je bilo vrnjeno z opombo, da se Vas ne najd® brez hišne številke. Javite nam ali pa pridite dvigniti pismo v na§ urad. Tajništvo. Poprave? V naše goriško poduredništvo •je prišel gospod Franc Oberdank stanujoč v Gorici ulica Campo-santo, prvi 'bratranec tržaškega mučenika Viljema Oberdana, z izjavo, da Viljem Oberdan ni imet nobenega brata ter da, potemtakem vest o smrti nekega Oberda-novega brata ne more odgovarjati resnici. Iz tržaškega življenja Nezgoda na glavnem kolodvora Dva delavca hudo poškodovane Včeraj popoldne se je radi neprevidnosti pri premikanju železniških vozov dogodila na glavnem kolodvoru huda nezgoda. Na IV. tiru poleg železniških skladišč je okoli 18. ure stal železniški tovorni voz, v katerem sta bila zaposlena dva težiika tvrdke z južnim sadjem Leone Klugmann, ki ima svoja skla-dišča v ulici Valdirivo št. 26: 51-le t ni Evgen Švagelj, stanujoč v ulici Monte št. 21, in 60-letni Josip Tam, stanujoč v ulici Tommaso Luciani &t. 10; razkladala sta zaboje pomaranč, s katerimi je bil naložen voz. Medtem ko sta. moža opravljala svoje delo, so železničarji s pomočjo lokomotive razmikali vozove na, Jjližnfl'ih '4mli. Tekom razmikanja je bilo več vor.ov pomotoma napeljanih na IV. tir; lokomotiva jili je pahnila s precejšnjo silo proti vozu, v katerem sta delala Šva|?elj in Tam. Sunek je bil tako močan, da se je cel sklad zabojev prevrnil in pokopal nesrečna težaka. Nezgodi je slučajno prisostvovali skladiščnik firme Kliigmaiin, ki je tedaj stal pred vozom in nadzoroval delo. Mož je naglo obvestil o dotrodk'i -p-"-lezničarje, nato je skočil v bližnji urad in od U*ni teiefoiiir i za pomoč rešilni postaji. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da sta oba težaka zadobila hude poškodbe: Švagelj je imel zlomljenih več reber na levi strani prs, njegov tovariš pa je imel zlomljeno desno nogo v gležnju. Po prvi pomoči sta bila ponesrečenca prepeljana v mestno bolnišnico, kjer sta bila sprejeta v ki-rurgični oddelek. Švagelj bo okreval, ako ne nastopijo kako komplikacije, v 3 tednih, dočim se bo moral Tam zdraviti približno mesec dni. Majhen požar v stane van j a Iz neznanih vzrokov je včeraj popoldne začel goreti pod v nekem stanovanju v ulici Ribo»*-go št. 35, nad kinematografom «Argus». Na lice mesta so bili teleloničnim potom poklicani mestni gasilci, ki so po pol urnem delu ogenj udušili. Škoda se ceni na približno 1000 lir. v Trstu, dne 0. Januarja 1S27. •EDINOST* m. Dve nezgodi pri dela Ko je inženir Franco Ferrari, nameščen v ladjedelnici Štabi-limento Tecnico Triestino, včeraj zjutraj pregledoval neki stroj, je prišel z desnico med zo-basta kolesa, ki so mu hudo razmesarila dva prsta. Dobil je pivo pomoč na rešilni postaji, kamor se je zatekel. — Na parniku «Diana», zasidranem pred skladiščem št. 17 v prosti Inki V. E. III-, se je včeraj popoldne ponesrečil 31-letni težak Fran Novak, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi št. 5. Ko je delal v skladišču parnika, se je nenadoma utrgala veriga pri žrjavu in ga tako hudo ošvrknila po glavi, da je zadobil veliko krvavo bunko na levem sencu in precej hudo rano na nosu. Nesrečni težak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Posledica padca po stopnicah Včeraj opoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 59-letna vdova Frančiška Leban, stanujoča v Sesljanu št. 32; imela je zlomljeno levo ključnico in jazne druge poškodbe, ki jih je zadobila pri padcu po stopni-rah, ko je doma hotela iz sobe v spodaj ležečo kuhinjo. Nesrečna ženska je bila sprejeta v ki-rurgični oddelek. Zdraviti se bo morala kake 3 tedne. Skszi ckao se prišli V odsoinosti g. Vladimira Gju-rich in njegovih domačih, so se neznani zlikovci predvčerajšnjim popoldne vtihotapili v njegovo stanovanje v ulici G. Vašari št. 14. To pot pa v ta namen niso rabili ponarejenih ključev, temveč so prišli v stanovanje, ki se nahaja v pritličju, skozi okno. Tekom natančne pieiskave, ki so jo izvršili v spalni sobi, so zlikovci iztaknili in seveda tudi vzeli znesek 1500 lir; drugih predmetov se pa ni-% so dotaknili. Tatvina, ki jo je g. Gjurich pozneje odkril, je bila javljena na bližnjem policijskem komisarja tu. Zagoneten dogodek v Škedenj-skik plavžih Pr d preteklo noč se je odigral v plavžih v Skednju skrivnosten dogodek. Okoli 3. ure je čuvaj Lorenzo Di Capaldo, ki je nadziral jedilnico uradnikov, nenadoma, začul sumljiv ropot; zazdelo se mu je, da nekdo hodi zunaj na hodniku. Mož je pazljivo prisluhnil, in ko se je prepričal, da ga uho ne vara, je urno planil s postelje, pograbil debelo palico in hitel gledat, kaj se godi. Ko je stopil na hodnik je naletel na mladega, vi-sokorastlega moškega, ki je držal v desnici koničast, bodalu podoben predmet. Na vpraša-r;*e, ka'j išče, je »neznanec nastavil čuvaju bodalo na trebuh in za vpil: «Kje je ravnatelj, kje je cav. Minervini?» Di Cataldo, da si iznenađen, je urno odškočil, zamahnil s palico neznanca po roki in mu izbil orožje. Ko se je mladenič pripognil-, da bi pobral bodalo, ga je čuvaj vnovič udaril s palico, to pot po glavi. Neznanec je za hip omahnil, bolestno kriknil. ter se nato spustil v beg. Čuvaj ga je videl bežati proti hišici, ki se nahaja naproti jedilnice; tam so čakali-neznanca štirje drugi moški, ki so se, ko so uzrli čuvaja, naglo razkropUi na vse strani. Di Capaldo se ni upal sam zasledovati neznancev, zato je hitel iskat pomoči. Toda ko se je vrnil v družbi nekaterih delavcev, so bili možakarji že izginili. Pri vodnjaku poleg hišice so nav- J zočni našli lužo krvi; očividno si je mladenič, na katerega je bil naletel čuvaj, tam iz-pral rano, ki jo je zadobil na glavi. O dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so takoj pričeli tozadevne poizvedbe. Zdi se, da gre za tatinski poizkus; lopovi so najbrž nameravali vdreti v jedilnico, da bi pobrali srebrni-no. Domneva, da so možakarji hoteli napasti ravnatelja plav-žev ali cav. Minervinija, je prav malo verjetno, ker bi napadalci pač morali vedeti, da ob tisti uri ne najdejo tam ne enega niti drugega od omenjenih dveh gospodov. TELESNA VZGOJA SPORT Ncf»met. Banač»ji športni nastopi Igrišče Adiia ob 12.30 Sv. Ivan-Jadrari, ob 14.30 Adria-Concordia, Igrijč« Obzor ob 12.3C Rocol-Val II., ob 14.30 Obzor-Sparta. Igrišče Trstenik ob 14.30 Tom-maseo-Prosveta, Igrfioe Kaso vica ob 14.30 Bazo-vica-Opčine. 13. D. Presveta - Trst. Ob priliki tekme Tommaseo-Prosveta se zberemo danes ob 13.45 pri cerkvi Sv. Jakoba odkoder odidemo na Trstenik. — Nogometaši se zberejo istotam ob 13. uri. Odbor. Igrišče «Ofezor». Danes točno ob 14.30 uri se odigra prvenstvena nogometna tekma. gori omenjenih čet. «Prvenstvo»! Privlačna stVar, kateri naši otleti nudijo vse svoje moči. «Obzoraši» se dokro zavedajo, da so današnji nasprotniki tiste vrste, ki vsako četudi majhno, pomanjkljivost izrabijo v &voj prid. Videli amo zadnje čase, kako si znajo pomagati. Kako bo danes? Rešitev uganke na igrišču. D. K. N. '^cmsaasee - Trst Danes točno ob 14. uri naj pridejo vsi noffometaći na trsteniško igrišče; oziroma ob 13.15 v društvene prustore. — Vodstvo. TESTEN! ŽKO Danes ob 14.30 uri se srečati o-menjeni četi na trsteniškem igrišču v prvenstveni tekmi za prvo divizijo. Imeni jamčita za zanimiv boj med dijaško in tehnično popolno četo Prosvete. K. D. Procvala - Trst. Sp. odsek: Sledeči nogometaši naj se brezpogojno zberejo pri cerkvi sv. Jakoba ob 1. uri pop.: Kosovel I., Ilijaš. Zafred, Opara, Grželj, Kuferšin I, Dekleva, Kova-čič, Pjanecky, Maček, iBlažina, Furlan, Kosovel II., Velušček, što-kaus, Gregorčič. T. V. Poslano") Podpisani Štefan Grgič iz Pa-drič št. 15 obžalujem razžalitve, ki sem jih izrekel na dan novega leta v gostilni Josipa Grgiča na Padričah o Luki Grgiču iz Padrič št. 28 in se temu zahvaljujem, da mi odpušča. (153) *tcfam Grgič. *) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. BERLITZ-SCHML vu FaWo F,,2i vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-1 GOSPODIČNA vešča slovenščine, deloma italijanščine in nekodiko nemščine, želi mesta v kaki pisarni ali kakor blagajni-čarka. Dovršila meščansko šolo in 2 trgovski. Naslov pri tržaškem upravništvu. 54 KROJAČ Riko Jerič, via Valdirivo 15 se priporoča ceni. občinstvu. Plačevanje tudi na obroi-e. 49 PRIDNA kuharica, s spričevali, se išče zn družino br« nrtrok. Stolno mesto. Plača in ravnanje dobro. Naslov px. ircasKcui u;mštvu. 44 PEKOVSKI učenec se sprejme. C olja J. Senožeče 7/1. 43 ŽENSKA za molžnjo krav in prenašanje mleka se išče. Via CommerciaJe 80 48 tidiotelesrafijo»» tečaji. Vpisuje se vsaki dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejemanje s zaklopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, sličen onemu v Speziji, ki služi za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoriziran od naučne ga ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo namešČenja na kopnem ali na morju. Zavod za doacgo mest za naše diplomirane bodisi na kopnem ali na morju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotclegrafične-ga zavoda « Aleksandro Volta» Via S. Francesco 31 ali pri združenih zavodih «Battisti-Galilei» Via Battisti 10. 3 HIŠNA za vsa hišna dela, dobi službo v G. Rossini 26 III vrata 9_40 MLEKO, sveže, dvakrat dnevno, nad 30 litrov, oddaja po L 1.25 mlekarna Via Udine 15 __38 POROČNA soba iz parjenega, bukovega losa 1700, topokj-va 2000.— Tiirk, San Lazzaro 10. Obiščite naše skladišče brez obveze za nakup. _23 GOSPODIČNO ali učenko sprejmem na stanovanje. Via Madonnina 31, vraia 19. 50 PISALNI stroj Remin^ton 10. skoraj nov, se po ceni proda radi odpotovanja. Via Rossetti 2, zavod za razkuževanje. 46 ŠIYALNI in krojaški stroj «Singer» prodam. V:a Giuiiani 6, prixl*čj«. 47 HIŠICA pri Sv. Jakobu, na vogalu, « šestimi prostori, v dobrem stanju, «e proda za 28.000.— Via Madonniaa 4/H od 17-19_ 51 HIŠA v vodnjakom, hlevom, vrtom, •b državni cesti, pripravna za vsako obrt, se proda. Cena po dogovoru. Lastnik Ivan Frol, Jelšane 90 52 NOVA HiŠKTA v mestu se proda po ceni. Pojasnila daje goriška upravaištvo. MLflV na 4 tečaje, z malim posestvom ob cesti, na zelo prometnem kraju, se proda. Naslov pri tržaškem upravništvu. __53 SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolora se ozdravi glavobol, šibkost, uiuvkrvnost. cbjiemofiosl. Izdelek lekarne CastelJitnovicJi, Irst, Via dei Giu-liam 42_4 GARNITURA (miza, stoli, zofa) in pisalna miza, primerna za pisarne, na prodaj. Naslov pri goriški upravi._56 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. T«l«f»n 33-19._» BABICA, avtorizirtina, diplomirana, sprejema nossče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneio 10 (podaljšana Gimia-stica), lastna vila, tel. 20-64_ 7 BABICA, izkušena, spre >e m a noseče. Via C hi as za 50 42 VDOVEC, 49 leten, Jeii znanja v svrho ženitve s pridno gospodično od 35-40 letno. Samo rasne ponudbe pod »Pomlad* na tržaško upravništvo. 45 SLABO JE DRAGO ker ni dosti vredno, to je stara resnica! Tako je tudi pri testeninah. Le one so po ceni, ki so redilne kakor PEKATETE, zanesljivo prave v V2 kg originalnih zavojih. Dr. IVAN M&KA zdravnik kotel H in zeknlfa fctiMiil itfl mostovi In koeftik Trst, Corso V. III« SI. S«. I- n ^ BSfflSS 3 S BEBI 11CTBSB 8 2 Karsa^u Ijui ¥sš denar! Preden kupite plačće ali obleke za ženske ia □□□□□□□□□□□□□ I Naznanilo Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI & FIG LIO V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Največje jamstvo, poštene cene. Velika izbera ur, zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko. Pazite na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO V ITT. EM. lil N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). □□□□□□□□□□□□G ZilnzdrivDKki im&uiitirij Trat, Via Settef•ntano 6 od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Dtžotai dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. Ljudske cene. F.lli Malvesfiii Mil Ii Ha* $9 sli (»it. VN 6Mova 10 - Trst 117 Podpisana naznanja, da je z dnem 5. januarja t. 1. določena cena za nepesneto mleko na L 1.60 liter na drobno. Za preprodajalce posebni popusti. Odlikovana mlekarna V. Cominotti 152 Trst (5) Via I Rossetti it. 8 MEDICE POMAGA PREBAVI PRISTEN ALUKAVI « UGAtA ŽEJO / JE KKiULNECEN IN AMNATIČENvVODI IN SOBAViCI mmQ SLOYE?«i3KO podjetje v Gorici išče samostojno koreispoiuJen-tlco, ve£čo -peiV felrtnc slovenščine in :tali|an5čine ter knjigovodstva. Samo prima reference naj sc vpoftije]o na upravništvo po<2 «Saino- 29 KARMONIJ se pro^ia. Izbera med tremi. Naslov pri goriškem u^ravniltvu. 57 COKLE lesene za delo na njivah in doma dobite pri Rebcu, Trst, Carducci 1729 MOTOCIKLIST.?! V nofc-eodprti .prodajalni Cremascoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gileraj, Har-ley-Davidson in Harlette (motor Puch). 17 IZVRSTNE GOSLI — imitacija Stradi- varitLs — se prodajo po ugodni ceni. Naslov pri goriSki upravi. 55 ELiZiR C KINA. Jako okusen. Vzbuja tcenost in je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—. D*biv% se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuiiani 42. 5 Dr. Fran Gaberšček odvetnik v Gorici MSfftMjS« da se je preselil iz hiJe št 28 Corso Verdi v hifr C^trihM HSflllikt žttv. 32 v i ti ulici LIKVIDIRAMO Manufakturno blago vključno priznano dobre OBLEKE po L 45.- komad, iz debele volne in v izbranih barvah, tudi črne. Blago izhaja iz velikega falimenta in se likvidira po cenah, ki ji določijo sodni izvedenci. Izkoristiti to priliko pomoril prihraniti 50% „FOHDACO DI CONVENlENZi via Gonova 21 M (tik pralnico Carniol) Govori se slovenski. (154> Govori s« siovenski. PODLISTEK V. I. KRIŽANOVSKA: NENEZA ROMAN — Kaj pa bo z našim čolnom, poglejte — je vzkliknila ter pokazala na čoln, ki ga je tok odnesel. Obrnil se je narobe in plaval po valovili kakor orehova lupina ter izginil v megli. — Ne bodo naju pozabili na neobljudenem otoku in pridejo po naju, kakor hitro se nevihta... Močan blisk je razsvetlil nebo in tresk groma, od katerega se je stresel otok, je zaglušil zadnje bankirjeve besede; istočasno so začele padati debele kaplje dežja. — Pojdiva, tu blizu je mesto, kjer se boste mo*di skriti pred dežjem, — je rekel Samuel ter podal roko Valeriji, ki se je vsa tresoča pritisnila k njemu. Kmalu sta prispela k grobi ji sivega skalovja; ena izmed teh skal je visela naprej in tvorila nekakšno odprto jamo, v kateri je stala lesena klop. Komaj se je Valerija utegnila sesti, t-e je usula velika ploha. — Čemu ste tam ostali? Zmočili se boste, — je vzkliknila Valerija ter pritegnila mladeniča k stbi iia klop. — Ne bo varft udobno, tu je malo prostora. Oglušljivo treskanje je pokrilo Samuelov glas; bliski so švigali po nebu, potoki dežja so šumeče udarjali po skalovju, valovi pa so bobneli ob bregove. Vse to se je zlilo v veličasten in strašen kaos. Samuel je nehote objel svojo sopotnico okrog pasu; ni se upirala in položila je glavo na njegovo rame... Nevihta se je polegla, grmenje se je oddaljevalo in končno docela utihnilo, oblaki so se razkropili in srebrna svetloba meseca je obsijala pomirjeno jezero. — Moj Bog, že mesec! Koliko je ura? In kje sta Rudolf in Antuaneta? — je vzkliknila Valerija in vstala. Samuel je pogledal na uro. — Deseta, — je rekel. — Takoj pridejo po naju. Ne bojte se zanje; držala sta se brega in se nista podala v nevarnost; toda bledi ste, Valerija. Zelo ste bili v strahu. Valerija je odkimala z glavo. — Ničesar se nisem bala pod vašim pokroviteljstvom, — je rekla in uprla vanj svoj vlažni in lesketajoči se pogled; — prepričala sem se pri tej preizkušnji, da imate dovolj poguma in moči, da morete zaščititi pred življensko nevihto ono, ki nam je zaupala svojo usodo. In zdaj vam morem odgovoriti na vprašanaje, Samuel, ki ste mi ga stavili v ladjici: seveda želim, da bi prejeli sveti krst, ki nam mora prisesti nov« življenje. | Toda že zdaj vas ljubim; polagoma ste si osvojili moje srce, premagali odvratnost in predsodke... Drhteč od sreče, jo je Samuel stisnil na prsa in prvič se je njegov strastni poljub dotaicnil njenih ustnic. — Ta trenotek je poplaftal vse moje trplje-nJe» — je zašepetal; — danes je šele najina resnična zaroka, in upam, Valerija, da mi ne zavrnete neke prošnje. — Seveda! Če je to odvisno od mene. j— Ze davno nosim s seboj najina zaročna prstana, ki jima pripisujem čudežno moč. Po mojem krstu ju bo oče pl. Rote blagoslovil, toda jaz bom miren, ko boste nosili moj prstan. Jutri odpotujete za tri tedne, to je cela večnost; zla slutnja me muči in bojim se vašega odhoda. — Evo vam moja roka, Samuel, dam vam jo neprisiljena, po svobodnem izboru svojega srca; veselo bom nosila vaš prstan v vidni znak dane besede. Mladenič je naglo potegnil iz žepa listnico, vzel iz nje prstana, poljubil manjšega in ga nataknil na Valerij in prst. — Ta prstan, simbol večnosti, te veže z menoj za vse življenje, — je rekel s tihim glasom in njegove oči so se zabliskale v mračnem ognju; -— to delaš prostovoljno, gorje ti, če bi me kedaj prevalila in prelomift svojo prisego! — Samuel, kako me morete žaliti s takim nezaupanjem? Tudi jaz zahtevam od vas isto prisego. — Glede moje zvestobe, — je odgovoril z usmevom, — bodite mirni, Valerija, moja ljubezen ne umre, dokler bom živ. Toda že dva dni me preganja neka skrb, nemir, mučijo me otožne predslutnje, in vse to zaradi sanj, ki nimajo sicer nobenega zdravega zmisla, katere pa so napravile name nenavaden vtis. — Povejte mi jih, Samuel. — To je bilo v sredo zvečer, — je začel. Vrnil sem se od vas v najlepšem nastroju duha, legel v postelj in zaspal ter se naslajal z vašo sliko in s srečno bodočnostjo. V sanjah sem se znašel z vami na prekrasnem travniku, ki je bil posejan S cvetlicami; bila sva mirna in srečna ter sva se napotila proti cerkvi, ki je bila nekje v bližini. Ko sva prišla, h cerkvi, katere vrata so bila na stežaj odprta, sem izpustil vašo roko in dejal: «na svidenje, Valerija, grem h krstnemu kamnu sredi cerkve, da me krstijo; počakajte me pri vratih.» Vi ste pritrdili temu in jaz sem stopil v cerkev; ko sem pa prišel h krstnemu kamnu, sem strahoma zapazil, da ni v njem vode, a namesto svečenika je stal tam mlad častnik izredne lepote, ravno takšnih plavih lasi, kakor so vaše, in njegove črne oči so se uprle vame s hladnim prezirom. Malomarno je sipal v krstni kamen cel dež zlatnikov in kažoč nanje mi je dejal: — Krsti se v tem. IV._ M. D. RocoL Danes ločno ob 12.15 se morajo ni ti na igrišču Obzora sledeči •igralci: Gustinčič; RaŽam, Rojac; Skamperle, Lah, Slamič St.; Preprost. Vatovec, K&ligaris, Sila, Babi^: reservB Slamič A. Lapelj Hen-Vsi in v popolni opremi. Proti '-ornim se ho najostreje postopalo. Pred srečanjem ADRIA-CONCORDIA Danes na igriiču S. D. Adria, vla iJalvola, Tramvajska proga št. 9. Danes točno ob 2 in pol popoldne bo igrišče nudilo občinstvu zopet nekaj posebnega. Kdor se izmed gledalcev še spominja jubilejnega srečanja teli dveh čet, je danes prepričan, da bo kdiko prisostvoval lepi tekmi, ki bo, razen drugega. zamogla staviti izidu celo (nekoliko drzen seveda!) vprašaj.... Obe četi, prežeti skrajnega kava-lirstva, se hosta prijateljsko borili za dve dragoceni točki, in ako je le mogoče, ho tekma prešla bre$ tistfh «strašnih» incidentov, katere tako obsojajo nasprotniki nago-meta. Naj nihče ne zamudi prilike! Nasproti! Movdcvemn stolpa! S. D. Adria. Danes točno oh 2. naj bodo na igrišču. P-:pena, i. in II., Steblaj, Kocjančič i. in II., Vrbec, Košuta, Golobič. s i (la, Blaž, Tavčar Stolfa. Počkaj, Vrtovec TI. Vodja. Dar^i oi• 10. uri običajen mati-nee \ dvorani v ulici Ginnastica 18 L Vabljeni vsi prijatelji društva. — 3. D. Frimorjts! D. Zora jen 11 j. nn znanje, da ste sprejel? tekmo. Športni vodja. D. Zora - Trst. Igralci prve čete naj se zberejo to*- o ob •.->. uri na določenem kraju Skupen odhod obvezen. I-<* v slučaju slabega vremena tekma izostane. Športni vodja. 25. D. P. ^Opčine* - M. D. Z. «Ba-uvica*. Danes popoldne oh 14.30 se vrši na bazoviškem itfrišču nogometna tekn med imenovanima četama. Sledeči ierr&lri naj se zberejo ob 12.30 pred gostilno Fabčič: Sosič J., Sosič M., Sosič B., Soeič F,. Daneu B., škerlavaj K., Sosič Ev., SimoniČ A., Sosič E.. Simonič H., Daneu C. — Izpred gostilne se odide na igrišče z vozom točno ob 13. uri. — Igra obeta biti zanimiva, ker nastopi «Prosveta» v novi zboljšani formaciii. - Načelnik. Vesti z ^Goriškega Goriške mestne vesti Odprte lekarne Danes dne 9. januarja bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: veh dan 7 nočno službo vc-s pri-hodnji teden lekarna Cristofo-lotli na Travniku št. 14; do ene uro popoldne pa lekarni Contin, Corso Verdi št. 17 in Liberi, Cor-so Kmanuele št. 39. Izgubljeno — najdeno Našla se je na štanjelski cesti blizu postaje listnica. V njej je bila- ^rednja vsota denarja in nekaj listin. Kdor je listnico izgubil, naj se zglasi pri štanjel-skem županstvu. ŠTANJEL. Pevsko bralno društvo «Štanjel» v Štanjelu priredi dne lt». t. m. veselico. — Začetek ob 3. uri popoldne. Vzpored: 1. Nastopi peski zbor i/ .Štanjela, 2. Poje nicA^.n pevski zlK>r iz Kobdilja 3. Čarod&jna brivnica, burka v enem dejanju, 4. Kmet Herod — veseloigra v dveh dejanjih, 5. Zamorec — šaljiv pri-eor, 6. I'red sodnikom, burka. Med odmori isra godba. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi vabi — Odbor. VRTOJBA Misij on in industrijska šola Vse dni od nov. leta sem se je vršil pri nas misijon, katerega so vodili gg. misijonarji iz Mirna. Ljudi je vedno prav obilo prisostvovalo pridigam in drugim ]K>božnostim. Posebno so se .judem dopadle pridige g. Zdrav-liča. Tudi iz drugih bližnjih vasi je prihajalo mnog^ ljudi k našemu misijonu, tako da je bila naša nova prostorna cerkev prav popolnoma natlačena, kar se pri nas ne zgodi navadno. Dogodivščine nekega učitelja so pripeljale naši vasi preiskavo, ki je rodila zopet preiskave in razburjala celo vas več tednov. Soriaj je cela zadeva zaspala. I^osimo radi tega oblasti, da ne dopuste, da bi ustanova industrijske šole ostala neizrabljena. MIREN Tatvina Tomšiču Andreju so ponoči ukradli tatovi dvanajst kokoši in tri purane. Kakor hitro je opazil gospodar drugo jutro tatvino, je zadevo naznanil ka-rabinirjem, ki se jim je kmalu posrečilo, dognati tatove. La-vrenčiča Leopolda so zaprli, drugi tat VVeinberger Ivan jim je pa odnesel pete. VOJ&6ICA NA KRASU Premestitev orožniške postaje Kakor se je že delj časa govorilo o premestitvi orožniške po- staje v Opat je selo, je tudi do ter ga pri« o. Z desetim januarja obstoja orofcnttka postaja v Opat-jem gelu. Tetko bo odslej za vse bližnje vasi kot n. pr. Kostanjevico, Temnico in Lipo. V slučaju kakega o-pravila z orožniško postajo, bodd morali hoditi precej daleč do o-roftniSke postaje v Opatjem selu, medtem ko so imeli doslej kvečjemu pol ure do nje na Vojščici. Za Vojščico tudi ni nič kaj u-godnega, kajti sedaj bomo morali kakor pred vojno v Komen, sedaj smo pa imeli orožnike lepo doma. Da se je orožniška postaja premestila iz VojšČice v Opatje selo, so povzročile v prvi vrsti težkoče za stanovanja. Imeli so barako, v kateri je bilo bivanje skrajno neprijetno, po zimi je vladal hud mraz, po leti pa neznosna vročina. Ker je VojšČica središče bližnjih vasi, so se oblasti trudile in skušale dobiti pri tukajSnjih posestnikih primerno stanovanje, a se jim nI posrečilo. S tem pa, da nimamo več v svoji sredi orožniške postaje, je pa tudi pokopana naša nada, da dobimo v svojo sredo še poštno brzojavni urad. In po tem uradu nam je v resnici žal. kajti naše vasi so tako oddaljen® od Komna, da. rabi pošta štiri do pet dni iz Gorice in dva do tri dneve iz Trsta. Gospodarstvo SEH&MSKI KROMPIR. Kar imamo na razpolag I« še Atkodko va(«eev sem«aU«ga krompirja iz Ju&o&Iavije, vabijo o jne zač-mg©, katere do danes še niso Eoro^Žic, d* jarijevijo nama-potrs^o. TRŽAŽXA KMW. DftUŽ. V ^RSTU ni. TcrrefeiA&e« 1», TaL 4£~3& SEMENA I* PGTRES- šomiL TRŽAŠKA KM3ST. DRU t. V TRSTU al. Tarre^ia&ca 19. Roifiiierla 7 ima y zalogi: Semena: grb), 2l 05 fb). Žepni koledar H H se dobi v Tiskarni Edinost In v Knjigarni-Papirniti Stoka j; U usnje vezan stase L 6-—. j| i/ platno vezan stane L4*-. V Tfftv. dm* e. um Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne In flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobno. Na debelo. Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Vlale XX Settembre 33 - Trii Tel. 793 129 Zobozd.RTnik a crdlnlra v TRSTU Iii M. R. iiskTiHiit.16.tll. (prejViiS.GUHMi) fod 9-12 In od 3-7 no na ms. Najlepše, najboljše in najceneje obuvalo dobite pri REBCU, Via Carducci 36. 8sj?išje cene pinčulsm za Tržslki posojilnic m rejjistr. zadrag« z .»mej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre b inca 19,1, n. Sprejema navadne hr tnMr.e vloge na knjižice, vloge na tekočI ra?un in vlr.ge za čekovni pomet, ter jih obrestuje po 4% -m večje In »talne \l»ge po aogovotu Sprejema „Dinarje" na tek račun in jih ob estuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- na razpftas limite cilkg (m) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 13. Ob nedeljah je urad zaprt. štev. telet. 2S-V7. 113 dunajske tovarne PIATNIK najboljše in najtrpežnejše se prodajajo v vseh boljših papirnicah in tobakarnah 144 ZALOGA: Leipziga r Succ. Brunner 4 - Trst kua, zlatic, lisic, dihurjev, vioor, j«*be-< eev, mačk, veveric, 0 krtov, dirtih i« do- Sprejemajo *e RM&ifc zajecv Itd. i>d. poaiJjchre po pošli. 0. ffilfiispneii - Trst V!« C»«re Jjtttrti 10, H. (»i, vrati 15 S Ne pozabite, J da ima U rdka ElllM TBUmsiU 25 (aijprt ztitartjiaiG) izcotsv. 05!tli ta- ia mi fclags Ustea kitj3ia?a I. t. Podruž. v IririjJ V U CasfeHo «8 (hiša Lapajne) &„wfi se ihvčrii Rajitarejii sliv. tim iM JAKOB BEVC urama In zlatarna Trst, Campo Sa Gfscomo 5 Zlata kupuje v vsaki množini po n^j- viSjih cenah. Krona plačuje višje kot vsi drugi. raznovrstnih ur in zlatenine. ZDRAVNIK D! IV. HDIBEIM SPREJEMA 112 V VIA VALDIRIVO ŠT. 33 (NASPROTI KAVARNE ROMA OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE MIZARSKA DELftVHICA Z ZALOGO navadnega in finega 115 POHIŠTVA D. Cavalieri & E. Luis Trst, Via Parini št. 5, tel. 11-03 NajboljSe blago. Najnižje cena Plačevanje na obroke. Okrepčevaino sredstva, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in /a OKkEVANJE Hrt TOSK« TI - TRST - VI© MazsinI ajrg^fl I ■■! i 'i III1 li i i !«■ 1 l iM tf* ^^ srrojl za šivanje, vezerje fplete Je, za Jicmin vsako obrtnijo. Potrebšč ae TfićS^'f Vžs ^usla 3 Napeijave / motor, pogo- 127 num. Poi ravila. —-— xc »ia^i»traton •— -■■ ■ Iii*cz.placeit pouk v vfrenju ^ Predno nakupite kakršnosibodi 119 g i POHIŠTVO \ p obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke i ALESSANDRO LEVI MINZI s i TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-1 TRGOVSKO OBRTNA ZADRDGA V TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Vla Milano 20, pritliči- (vogal XXX ottebre) - Tel. 16-04 -"u □ □ cr Obrestuje hranilne vloge po 5°/o V«eje viog«, vciane na odpovad, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. TR&0VCEM IN OBRTNIKOM 0.VARJA TEKOČE ČEKOVNE RAČUNF. Sprejema tudi vloge na tekači račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1272 dop. In od 272-4 pop. ro LJUBLJANSKA KREDITNA BA^CSS PODRUŽNICA U TRSTU centrala v ljubljani Glavnica in rezerve Oinamv £0.000.000.- Telefon 5—18, 22—98 OlavDka Id Dinarjev E0.0S9.CEa.- Telefon 5-18, 22 98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po A%, na tekočih računih po 4%%, vezane vloge po dogovoru- - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. 122 I Podružnice: I GORICA, Brežice, Celje, I Ćernomelj, Kranj, Logatec. zveza z Blagajna je odprta od 97*-127* In od 147si-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split. ■ ! d