237. številka. Ljubljana, v torek 16. oktobra. XXVII. leto. IK94. SLOVENSKI MRI lafet)* vsak dan aveSer, isimfii nedelje in praznike, tnr velja po poiiti preje man za avstr o-ogereke dežele ca vse teto 15 gld., k« pot leta B gld., za četrt leta 4 «ld., za jedea mwc l gld, 40 kr. — Za Ljubljani) bres pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. Bo kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom rafuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. -.a četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plscuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po :> kr., će se dvakrat, in po 4 kr., fe se trikrat ali veckntt tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je ns Kongresnem trgu at. VA. Upravniitvu naj se blsgovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuanila, t. j vse administrativne »tvari. K otvoritvi državnega zbora. „Was jedoch die Stellnngnahme der slovenischen coalirten A b g e -ordneten Bpeziell anbelangt, so liegt wohl fur sie, wenigstens hente, kein Grand vor, aas dem bisberigen Club-vei bande auszuscheiden; Bie kounen ja dort ganz gnt die Entwicklung der Dinge abwarten trotz dor Ausfulle der radi c al slovenischen Presse". S temi besedami je pozdravila „Sudsteiensche Posttf — kmalu smo zapisali »SUdoesterreichiscbe Post"! — novo sesijo državnega zbora. Pred oči aam postavlja, kako je oče Hohet w*rt objemal zopet danes del slovenskih poslancev na pragu svojega kluba, kako jib je mati koalicija milostno vzprejela in odkazala jim prejšnja mesta in kako so tudi sami mi nisterski sinovi biteli opravljat „bonoeurs* onim istim slovenskim poslancem I Vse to nam je že soboto prorokovala Štajerska botra, pa povedala nam je S" več. Slovenski koaliranci bodo imeli še za naprej lahko isto mirno vest in tirali bodo isto dobrodejno politiko, kakor doslej! Vse to še bolj gotovo, kakor je 1J g v nebesib, namreč, — kakor gotovo bodo fie nadalje sedeli v Hobenvvartovem koalicijskem klubu! In lakaj tako? Zato, ker „ja tam prav lahko Čakajo"! In zakaj to? Tega nam stara S,bila ni povedala, povejmo pa mi! Slovenski koaliranci nimajo prav nikakega razloga izstopiti iz dosedanje parlamentarne zveze. Vanjo so bili vstopili pred letom dnij z izrecnim pogojem, ds zopet izstopijo, ako se jim do razprave v budgetnem odseku ne ds poroštvu za ugodno rešitev njihovih teženj. In glej ! Ko je prišla ta razprava, in to je bilo letošnjo pomlad, tedaj je že bilo dodelano poroštveno pismo, takšno, ds ga vsi luristi vsega sveta ovreči ne morejo. V tem pisma so bile popisane vse osše narodne težnje, „pred vsem one, katere so bile od državotgt zbora že odobrene i resolueijskimi sklepi", in temu popisu je sledila brezpogojna in prejasna zaveza, da se vsem tem težnjam prav gotovo ugodi, in čeprav ni bil določen nikak paricijski rok, vender je morala brez ugovora držati ta zaveza, kajti podpirali so jo pod- LISTEK. Jezičarski drobiž. 2.) Zabavišča ali otroški vrti? (Kunce) No, sedaj mik lim, smo .zabavišče" tako na vse strani podprli, da mu niti si. uredništvo .Učiteljskega Tovariša" ne hode moglo ničesar prigovarjati. Toda, stojmo! Nekaj bi bili skoro pozabili! Kaj pa stara slovenščina pravi? Ali je bila našim pradedom ali prastrijcem „zabava" isto, kar nam? Pogledal sem v M klošičev starosl. slovar in popraskal sem se za ušesi. Kar svojim očem nisem verjel; szabavau namreč našim starim ni pomenilo to, kar nam in Hrvatom, ampak toliko kot »ovira, zapreka"; to pa je približno oni pomen, ki so ga obranili temu deblu menda izmej vseh Slovencev jedini — Ljubljančanje, in stari Slovenci so „zabavljali komu", prav kakor se še dandanes kličejo poljanski in krakovski paglavci drug druzega na korajžo z znano izzvko: „Al' zabavljaš".*) Oj ti •j O tem bojnem klicu ve povedati znan Goriški narodnjak, vrl možak, dasi ga ni Bog obdaril z orjaškim stasom, tembolj pa s dovtipom. Ta mož jo za časa tistih hudih naših borb z nemSkutarji prišel v Ljubljano kot Član neke deputacije, in hodeč po mestnih ulicah, seveda s cilindrom pisi kavslirjev, prvih avstrijskih kavalirjev. In glej naprei 1 Komaj so ministri poslali koalicijo na par lamentirne počitnice, že je začela padati mana na naše narodno polje, da je bila izpolnjena vsaka beseda poroštva, danega našim poslancem. Obmolknile so skoraj Btoletne tožbe Slovencev, kajti od začetka junija pa do začetka tega meseca se |e domovina slovensku spremenila v politični raj: vitez Rinald;u>, barona Sehmidt-Zabien w in Hein — ti žive še samo v spominu oajstarš'h mej nami; o nemškem ali italijanskem uradovanji za Slovence nihče več ne govori ; koroški, Tržaški in Goriški Slovenci imajo svoje uzorno-narodne Sole; slovenske paralelke na spodnje-štajerskih gimnazijah so v najlepšem cvetji; slovenskim županom in uradnikom se ni bati nikakega pritiska več itd. itd. Dalo se je bilo slovenskim koslirancem poroštvo in ta beseda postala je meso do zadnje pičice! Sedaj poslanci Globočnik, PfVifjr, PovŠe, Klun, Šuklje, Ribič in Vošnjak pač lahko čakajo; oni iz kotička v Hohenwartovem klubu lahko opazujejo razvoj koalicijskih stvari j, kajti zgodi se kar hočf š, naj grmi in se bliska, — slovenska atvar je s e d a j pod streho, kar se je zahtevalo, vse se je doseglo, in zahtevalo se je vse! Oni lahko dobrovoljno čakajo in čakajo „vzlic napadom radikalno-sloveoskega časopisja." Saj je to časopisje Bog s slepoto udaril, ker ono ne vidi, kar sicer vsakdor videti mora: važne premembe v korist slovenskega naroda vzlic koaliciji. Da, še več: to rad kalno -slovensko čisopiaje gleda vse narobe in dokaz tega je pred vsem njegova Bodba o Linhartovem imenovanji. Kdo bi dvomil, da je ta novi Ijudsko-šolski nadzornik za Štajerako jedna izmej ugodnih rešitev slovenskih teženj? Ali ni gospod Linhart najboljše poroštvo iz poroštva, da bode v deželnem šolskem svetu štajerskem vel popolnem nov dub, v katerem bodo slovenske ljudske šole v Spodniem Štajerji khle kakor trobentice v zgodnji pomladi? In glejte sedaj radikalno časopisje, katero trdi ravno narobe! Ali ni to obžalovanja vredna — bolezen? Nesrečnež je oni, ki jej zapade, in s poBebno tugo se mora napolniti koalirano slovensko Brce, Če vidimo, da spada v bolnico narobe - gledcev tudi prezirana liubljaoska govorica, koliko krivico smo ti vedno delali, zamčuioč te, češ, da si tako spake-drana, in vender si ohranila ti jedina tak dragocen biserček pristne starosloveoske frazeologije. — Proti temu ugovoru pa dajem to-le na pomislek: Poudarjalo se je Že večkrat po pravic', in zadnjič zopet v letošnjem „Lj. Zvonu" v „Jezikoslovnih črticah" (str. 372 ), da nikdar še ni uoben piBatelj zapisal vseh besed svoje dobe. Ali ni morda tudi tukaj samo slučajno tako, da so nam staroslovenoki pisci „zabavo" in „zabavljanje" obranili h a m o v nekem posebnem pomenu, dasi so je poznali i v drugem značeniu. — Smelo trdimo, da v tem slučaju stara slovenščina nima ni z ljubijan ščino vred toliko vel j?, ve, da bi se njej na ljubo izbac-nila „zabava" v dandanes navadnem pomenu s svojimi Široko razra8thmi izpeljankami: »zabaven, zabavnik" itd. na glavi, kateremu so bili tačas napovedali narodnjaki boj, ustavi se pred Kolmanovo prodajalnico. Tamkaj se pa vstopi predenj čevljarski učenec ter ga suho vpraša: ,,Ali zabavljaš?" Naš Gorican, no znajoč, kaj si hoče to vprašanje, odgovori kar tja v en dan: ,,Da, da!" Na to ga pa Čevljarček sune tako krepko v rebra, da mu cilinder tpkoj odleti, in potom izgine, fie predno se je mož zavedel, kako ali kaj. O pomena ljubljanskega zabavljanja" pa se mu jc jolo svetlikati po tem dogodku, katerega ni &e pozabil do današnjega dno. kolega dr. Gregorec, ki hoče zahtevati razdelitev deželnega šolskega sveta tako, da bi v slovenski polovici niti sedeti ne smel Blovensko-šta-jerski odrešenik Linhart? I seveda se je ta zahteva razplodila tudi mej voli c«. A Bože naš, katera bolezen pa dandanes ni epidemična ? In če ti volilci silijo svoje poslauce, naj izstopijo iz koalicije, ni-li to simptom vsake vročinske bolezni, ki ljudi sili, da bi najrajši pri okni skakali iz tretjega nadstropja na tla V Vse je bolezen, sama bolezen, ki je nekaterim vzela zdrav pogled, drugim dala narobe-pogled, tretje pa goni iz gorke postelje na gotovo prebujenje. Kaj se je za to br gati slovenskemu koaliranemu poslancu? On je ostsl mož-beseda, on se je zdrav povrnil v koalicijsko domovje, tam sedaj lahko čaka, saj nima mkskega razloga — ob, prav nobenega! — da bi izstopil iz dosedanje parlamentarne zveze. Ali pa je imel kak razlog, da je bil stopil vanjo? Po tem ne povprašujte! Da se narod sam veseli sreče in zsdovoljnosti svojih koaliranih poslancev, to je pa tudi gotovo, oh, prav gotovo! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani. 16. oktobra. Drzavnozborska volitev na Štajerskem. Včeraj se je vršila v skupini mest in trgov Bruck-Ljuboo volitev državnega poslanca namestu umrlega dra. Hailsberga. Volilni boj je bil srdit. Nemški nsciionaici so zastavili vse svoje Bile, da preženejo levičarje iz tega jedinega ekraja, kateri še imajo na Štajerskem Najboljše agitacijsko sredstvo jim je bilo Celjsko vprašanje. Iz začetka je imel levičarski kandidat Lorber malo upanja do zmage, a s pomočjo vladnega aparata si je vender pridobil zaupanje volilcev. Zmagal je z 707 glasovi, njegov protikandidat Walz je dobil G87 glasov. Nemci na Češkem. V nedeljo se je v Pragi vršil shod zaupnih mož nemške stranke na Češkem. Zbralo se je blizu 400 mož, a izmej nacijonalcev so prišli samo neka« teri poslanci, noben zaupni mož. Razprave niso bile tako zanimive, kakor je bilo pričakovati. Iz začetka so se levičarji in nacijonalci nekoliko sporekali, a stvar se je z nekaterimi lepimi frazami hitro po- Povedali smo, da novo skovane besede obveljajo le tedaj, ako imajo za korenine take izvedenke, katere se rade .primejo". Ali ima kai tacih .zabavišče"? Ako naj pošiljamo svojo deco v „zabavišca", to bi potem radi vedeli, kako imenujmo gospico, kateri je ona ondi v odgojo izročena. Ko bi jo imenovali „zabaviščarico", to bi, mislim, i naši priporočenki („zabavišču") slabo ustregli; po njej bi bilo; kajti ne vem, katera gospica bi se pustila klicati ali zmerjati „goBpica zabaviščarica"; ,brrr" bi dejala vsaka, asaj to opominja na „ku-ščarico* ali pa „slaščičaricoV" Toda ni nas še konec! Uismarck, pravijo, je bil zato tako izvrsten diplomat in je zato dosegel toliko uspehov, ker je imel vedno dve železi v ognji; mi pa jih imamo brez „zabaviščarice" tudi še dvoje. Od „zabave" ne da izvesti dvoje samostalnikov, „nomina agentis" ; oba sta taka, da se gospice „vrtoarice" ž njima prav lahko spoprijaznijo. Nasproti, srce bab boli, ko ne vemo, kateri bi dali prednost, ali naj bi svojo deco poverjali „za ba v i 1 j a m" ali „z ab a v i te 1 j i c a m". — Da „zabavilja" rabi i Hrvatom, tega si ne upam ni navesti v nje podporo; kajti v današnjih časih narodnega separatizma mrze nekatero ki vsak napo-minek o jugoslovanski vzajemnosti, in že slučajna jezikovna vzajemnost jim je odveč. Vender se drznem omeniti, kaj je odpisal znani skladatelj in god- ravnala. Na to je poslanec dr. Kisu poročal o politični sitimciii. Pogunial se je za koal eijo in naposled pripori čil nekoliko resoluou: jedinost vseh nemških frakcij je prvi pogoi narodueuju obstanku in obžalovati ie, da se skuša ptovzročiti raz por; Nemci ostanejo svobodomiselua in napredna stranka ki mej državljani ue potna razločka ; strauka pntrja, da se izvede primerna volilna n firma, ki bo razširila volilno praven in pomnožiU število postaucev, a le če se meščanskemu in kn etskemu srednjemu Manu obrani sedanja politična posest; narodni interesi vsfh Nemcev v Avstriji so skupui in Nemci pričakujejo od vlade in od poslancev, da bodo varovali nemško posest in s plodnuosoirai reformami skrbeli za občo blaginjo. — Poal. Stracbe, ki je najprej hotel predlagati, naj se oa predlog, osnovati v Celju slovensko malo gimnazijo odgovori z izstopom iz koalicije, a vsled prigovarjanja dr. Russa je to ouuBtil, pač pa je to zahteval dr. Bareuther, a poslušalci bo se mu le smejali. Tudi dr. lluus ga je zavrnil dokazujoč, da bi v t« m slučaji imeli Ne mri nastopiti trnjevu pot opozicije, da pa je v interesu Nemcev podpirati koalicijo. Resolucije ko sh na to vzprejele, shod pa se |e zaključil. Kot odgovor na ta shod prirede nacjooaici v kratkim ubod svojih zaupnih mož v Lbercnh. lAietjerjeva petdesetietnlca. V uedeljo so vse prohsemitske frakcije na l)uuaju kaj slovesno praznovtli petdSaetletmcu vod;e krščauako - socialne strauke dra. Karla Luegerja 1'rirejene tdavm sti so bile tako velikanske, da takih Be m bilo oa I)uuaji. Pokazalo ae je, da je Lueger tiajpojiularnejši mož na Duaaii. Tudi Sovam sunino vrlemu možu čestitati k temu dnevu, ker je vnem narodom pravičen politik, ki sb je pri razo h prilikah potegnil za uaša prava. Na mnogaia ljeta I Demonstracija v J\.rakovu. V uedeljo se je vršil v Krakovu ljudski ■ lio.l, na kateri se je zbralo nad 3000 delaicev, ki so po daljši burui razpravi, v kateri ho se kaj ostre besede slišale zoper koalicijo, vzpreieli Soglasno resolucijo, s katero tirjajo splošue volilne piavice. Po shodu so delavci hoteli uprizoriti demouatraMveu obbod po mestu, po vzgkdu svojih Duoa skih tova-nAev, a to je preprečilo 200 redarjev, bataljun pe-.■;ik'jv >\\ dve eskadroni kounkov. razburjeni delavci ti> se z fa Fabinija. U;rok protivljenju je, ker bi Madjari t-vange i k.i cerkev radi porabili za madjurizucijsko faredstvo. Ogersh'a krixrav radi „vtabavieča" iu „zabaviteljice". toiej predlsga: Mestnemu magistratu ae naroča, da ukaže mestnemu stuvbiuskemu uradu, naj izdela tekom treh mesecev načrt io proračun z* jedoo tržno topo, v katero bi se v prvi vrsti nameščali oni mesarji, ki sedaj na prostem prodajajo mesnino v šolskem drevoredu, ter prodajalci nb in sadja. Tržno lopo je zgraditi ali na Pogačarjevem trgu, ali v šolskem drevoredu (ako tam prostor ni preozek) ali pa pod gradom na cesarja Josipa trgu. Konečno omenil je poročevalec, da je mestni magistrat glede tijakarskih stajališč odredil, da morajo izvoščeki sami skrbeti za odpravo nesnage in spiranie stajališč, kakor se to godi v drug h mestih. A pokazale so se v tem obziru zapreke. M-.gutrat je pripoznal, da izvoščeki v resnici niso v stanu, Hpolutevati te ukaze ter sklenil, da imajo tudi v prihodnje mestni delavci Huažiti in spirati fijakars^a stajališča. Poročevalec predlaga, naj se ta ukrep mestnega magistrata vzame na znanje. V splošni debati o skupnih predlogih izjavil se je obč. svet H ras k y za jednotni sistem in sicer za odplavljenie, ker bi se le na ta način moglo korenito odpomoći obatoiečim nedostatkom; vsa drugo bila bi le paiiativua sredstva. Sistem odplavljenja dal bi se pri nas tem Isglje izvesti, ker naš vodovod izvrstno funkcionira; seveda bi morala tudi vlada storiti svojo dolžnost, ter skrb. ti za to, da se čim ,>tej izvrši projekt za osušenie barja; šule potem se da sistem odplavlieuja v Ljubljani izvesti. Za tako ogromuo d.-lu pa je treba oaiprej generalnega projekta. Govoitfk torej predlaga, naj se razpiše nagrada za najbolji generalni projekt za izsnšeuie iu kanalizacijo mesta. Šele potem mogel se bo občinski svet s podrobnostmi 1'aviti. Obč. svet dr. Tavčar izjavi, da se ne strinja z mneujem obč. svet. Hraskega. Razmere so ti-k\ da se ne bode dal izvesti jednoten sistem; postopati se bode moralo korakoma, drugače bi morali podreti večji del starega mesta. Ako bi se razpisala nagrada, bi se stvar na ta način zavlekla in to tem bolj, ker bi se moralo izvesti prej tudi osušenje Liubijanskega biria. Rizmere pa so take, da ne moremo Čakati in se mora črn prej kaj storiti. Naj se torej takoj prestopi v podrobno razpravo o pred-logih policijskega odseka. Jedne opazke — pravi govornik — pa pri tej priliki ne morem opustiti. Narodni naši nasprotutki slikajo po svoj h časopisih iihšo zdravstvene razmere zgolj iz straokarstva kot skrajno neugodne ter pretiravajo na vse mogoče načine; k tem pretiralcem pridružila se je tudi vladna strankH. Dolgo let vladali so Nemci v mestni dvorani, a za odpravo iianitarnib nedostatkov niso storili ničesar, tudi takrat ne, ko je sedauji zdravstveni rtfereut deželne vtade sedel v mestni zbornici. Ta« čas vlada ni tako energično postopala proti mestni občini, čeravno bi bila imela povoda dovolj. Govornik konstatuje, d.t se je za zboljšanje zdravstven'h razmer šele tacaš zabelo skrbeti, ko je narodna stranka pr>šla na krmilo, ki tudi brez vladnih opominov ve, kaj jej je storiti, Dipiaa deželna vlade pisana sta v jako čudn-m tonu nasproti nieatn^-mu znatnim v katerem vendar ne Bed s diuruisti deželne vlade. (Dobroklic) Ooč. svet. Hribar omenja, da vlada nima sreče s Bvojimi dopisi. U:ia piitiaka na mestni zastop v zadevah, o katerih smo se mi že sami posvetovali. To je vendar jako čudno. Vlada opozarja nas na ref »rat dr Keesbacberja, ki pa je brez praktičnih nasvetov; sedaj se v mestnem zastopu ne pišejo dolgi refarati, ampak s' dela f.iktičuo in izvaja dolga vrsta kanalov; dokler bo Neme« eedeti v m« stil m z a h ' o; u j EM pa ni storilo ničesar. Gospod baron Uem naj bi rajši en» rgtbnu jioHpeŠeval osuševanje močvirja! zdravstveno stanje v L'ubtjnni bi h tem mi >go pridobilo ; naj bi euergičuo deloval na to, da se vendar jedenkrat o I pravi vojaška bolnica iz sredine mesta in da se konečno veadar ž • jedenkrat reši vprašanje glede šeste lekarne v Ljubljani. Govornik želi, da bi se izvel jednotni sistem, a za sedaj mi se nedo-statki vsaj deloma odpravijo; slabi kanali naj sa vsekako odpravijo in naj se skrbi za to, da dobi vsaka hiša dobro urejeno grebenično jamo. Konečno izjavi se govornik za obč. svet. llaskega predlog, naj Be razpiše nagrada za najbolji generalni projekt. Poročevalec dr. vit«"z B I e i w e i s izjavi se proti predlogu obč. svet. Hraskega, kateri je bil pri glasovanji odklomen. Potem prešlo se je v podrobno debato o predlogih policijskega odseka ter je bilo vseh pet predlogov, tičočih se uredbe stranišč in odprave fekalij po dolgi dehati vzprejetih brez pre-membe. Po nasvetu obč. svet. Hribarja zaključila uQ je potem ob 9 uri zvečer seja. Domače stvari. — (Iz občioskega sveta.) Sinoči ni bilo napovedane seje občinskega sveta Ljubljanskega, ker ni prišlo zadostno število občinskih svetniknv k seji. Prihodnja seja bode v torek dne 23. oktobra; nadaljevala se bode razprava o tržnih lopah ter rešilo vprašanje o utstanovitvi višje dekliške Šole ? L ubijam. Razveu tega bodo na dnevnem redu nekatere šolske zadevo. — Pri tej priliki popravljamo tiskarsko pomoto, ki se je vrinila v včerajšnje poročilo iz občinskega sveta. V zadnjem stavku drugega odstavka naj se pravilno čita : da je treba torej uvaževati tudi že obstoječo dobro kanalizacijo itd. — (Osobne vesti.) Začasnim zdravniškim vladnim koncipistom na Kranjskem je imenovan g. dr. Anton Pregel. — Stotnik 17. pešpolka J. B 1 a b o 1 i 1 dobil je povodom trajnega njegovega umirovljenja ad booores naslov majorja. — Gospodična Pavla C i d r i h , podučite!jica v Grižab, premeščena je kot stalna učiteljica k bv. Duhu v Loče, gospodična Ivanka Kralj pa kot namestna učiteljica od av. Jurija na Šiavnic; v Ljutomer. Poduči-teljica gospodična Mmka Lapa j no v Lutomeru odpovedala se je službi. — Nameatn ški koncipist ▼ Trstu dr. Jožei Breitenberg pl. Zenoburg je imenovan začasnim okrajnim komisarjem. — (Izredni občni zbor druStva„Edi-noat) bode v Trstu v nedeljo dne 21. t. m Razpravljalo se bode o važnih resolucijah gospodarskega značaja. — (Prvi jour-fixe") Ljubljanskega „Sokola" bode — kakor smo že naznanili — jutri, V s redu, dne" 17. t. m. v salonu F:*rlinčeve gostilne „Pri zvezdi". Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo .Slavec". — (Koncert Br o nislave Volske) Znaua kuucertna pevku gdčna. Bronidava Volska, ki ;e pred nekaterimi leti b tolikim umetniftk m uspehom koneertovala v dvorani Ljubljanske čitalnice, priredi v uedeljo dne 21. t. m. koncert v redutni dvorani. Gdčna. Volska Be jo posvi-tila popolnoma študiju slovanske pesmi in je priredila letošnjo spomlad ua Dunaji koncert alovauskili pe-suij (slavi-schen Liederabend), o katerem se je. stroga Dunajska kritika izjavila jako laskavo, imenujoč Voisko „aposteljico slovanske pesni-. Koncert houe imel v avojem vzporedu torke iz vseh slovanskih jezikov. — (Krška slavo ost) Z ozimni ua našo notico o Hotscbevarjevi siavnosti v Krškem se nam piše: Slavnost je bila popolnoma lokalmga pomena, bila je prirejena v zahvalo obitelji H itschevarjevi za obile, Krškemu mestu izkazane Sasinge. Narodnega značaja ni imela, a nemškutaioka tudi ni bila. Slavoloki in udri so bdi okrašeni h slovenskimi in cesar-; k i mi zastavami, pevci so peli same slovenske pesmi, govorilo pa se je ali samooemško, nemško in slovensko aii samoBluveusko. Vidno je torej, da je udeležba Slovencev prouzročila, da siavaost ni bila nemška, ampuk je dobila nekako „ nevtralen" značaj. — (Prvi sneg) Pač ga nismo pričakovali tako zgodaj in tako nenadoma — prvega snega. Ko je včeraj ves daa mej groženjem in bliskanjem lilo, začelo je proti večeru prav pošteno mesti, kakor da smo o Božiču. Kmalu je pokrila bela odeja mestne strehe in celo na mo Urili Meh se je začel prijemati sneg. Po ulicah je sicer izginil danes zjutraj, strehe pa so bile ž - bele m tudi ob drevji in po vrtovdi je bilo videti še dovolj snega. Temperatura se je izdatno znižala vsled te hipne vremenske spremembe. Kmalu pa je prodrlo sobice in je bil lep, sicer hladen jesenski dan. Sledovi snega so tekom dneva izginili skoro popolnoma, kakor da ga ni bilo. — (Pevsko društvo „Lira" v Kam« n i k u) je imelo dne 13 t. m. svoj redni občni zbor, pri katerem so bili voljeni v odbor: Predsednikom: dosedanji večletui predseduik g. Alojzij Vremšak, podpredsednikom: g. Anton Pintar, tajnikom: gosp. Pavel Gorup, blagajnikom: g. Janko Pohlin, pevo-Vodiem : g. Franjo Štele, njega namestnikom : gosp. Janko Grašak, arhivarjem: g. Avgust Albrecbt, zasta-vouoscem: g. Jožef Adamič. Občni zbor izrazil je posebno priznanie za dosedanje neumorno delovanje gospodu predsedniku, pevovodji in bivšemu tajniku g. Slavoju Kronabethvogelu, ter obžalovaje na znanje vzel izjavo zadnjega, da za bodoče društveno leto ne more prevzeti nikakeršnega poBla v odboru. — (Roparski napad) Včeraj ponoči je v Borovnici vstopil v mešani vlak neki Karol Topo-lovec ter skušal mej vožnjo okrasti neko spečo ženo. Ta je začela klicati na pomoč, a še predno ju prišel sprevodnik, jo je Topolovec z nožem sunil v desno roko. Topolovca so v Rakeku izročili orožnikom. — (Za tamburaške zbore.) Marljivi skladatelj g. J. Bar ti, učitelj v Št. Martinu pri Litiji je zopet priredil nekaj novih skladb za tamburaški zbor in sicer: „Narodno koračnico" (izvirno), „Sta čutiš Srbine", „Jadransko morje" in „Šablenka brušena". Pob g teh novih skladb se dobivajo pri skladatelju Se vedno litogiafovane partiture prejšnjih skladb nsmreč: ,Bodi zdrava domovina", „Pridi Gorenje", „Venec vojaških n a r o d n i h *n a- \ pevov", „Danici", „Mrak" in „Ljubičin sen". Stareje Bartlove skladbe zi tamburaški zbor so posebno prikladne začetnim zborom, ker so postavljene v lahkem stilu, ugajajo pa tudi bolj izurjenim zborom v prijetno spremembo repertoirja. O novejih skladbah spregovorimo prilično kaj več. Vse skladbe se dobivajo pri skladatelju. — (Posebna kmetijska družba za spodnji Staje r.) Ker štajerska kmetijska družba zanemarja slovenski del dežele iu se vse premalo briga za spodnje Štajersko, se vedno bolj Siri misel, da ae ustanovi posebua kinetijBka družna za štajerske Slovence. V tem oziru so dali Tržaški Slovenci že dober izgled, ko so si ustanovili iz istih vzrokov svojo kmetijsko družbo. Štajerskim Slovencem pač ne bode težavno, da jih posnemajo. — (Pozni cvet in sad.) Iz G irič poslal nam je g. Jernej Kovačič vejico s cvetom jablani, ki jo je te dni odtrgat. — V svojem vinogradu pri Celji pa je naš^l tamošnji odvetnik dr. L Filipič zrele jagode. — Tudi v Gradci jo videti cvetoča jablau, ki ie še nedavno bila polna Badii. — (Preklicana prepoved) Deželna vlada koroška je razveljavila prepoved, da ne uvažajo Žve govedi, ovce, koz? in prasci vl Hrvatske iu Slavonijo ua Koroško. — (Zemljevidi b hrvatskim besedilom) Občinski zastop Tržaški je po predlogu obč. svetnika Sjiadooija res zaukuzil magJBtratu, da se morajo odstraniti zemljevidi s hrvatskim besedilom iz nekaterih slovenskih šol v okol ci in nadomestiti z italijanskimi. — („Tržaški Sokol") odpre v kratkem v novih drUštvemh prostorih dramatično šolo. Odbor je storil vie, kar je v njegovi moči, da se tudi dramatika povzdigne v „Sokolu" ša na višjo stopnjo. Dal ie postaviti uov vel-k oder, ua katerem bode moči uprizarjati tudi večje igrokass. — (Zdravstveno stanje) Vratica in škrlatica hudo razsajata v Trstu. Od G. do 13. t. m. je bilo Gl novih slutaiev vraiice m 30 novih slučajev škrlatiee. Umrlo je 1T> otrok. Oiprla se je bolnic* za kužne bolezni pri Sv. M. Magdaleni Zgornji, kateri je voditelj g. dr. Plitek. — (Stnrčevićevdom v Zagrebu) Gradba doma dr. Starr-eviča prav povoljno napreduje in je že dospela do dr u sega nadstropja. Ako bode ostalo vreme ugo Ino, utegne do konca bodočega tedna priti pod Btreho. — (Razpisana služba.) Pri deželnem sodišči v Gradci mesto svetniškega tajnika v VIII. čio. razredu. Prošnje do dne 27. t. m. pri pred- sedništvu dež. sodišča v Gradci. 1 1 r ^ Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! 1 Darila.; Družbi sv. Cirila iu Metoda so jioslale .Litijske Slovenke" zopet 200 kron, Ker postanejo tako zopet pokroviteljice, zastopala jih bo gospa Helena Bevk. Za dijaško kuhinjo v Kranji doposlal je odboru g. Peter Majdič iz Celja svoto 100 kron, za kar mu hodi v imenu ubožoih dijakov izrečena prisrčna hvala. Kazne vesti. * (Smetanova opera „Prodana nevesta" ) se ju te dni pela v švedskem gledulišču v Stockholmu. Predstava je bila v vsakem oziru izborna in je uspela sjajno. Občinstvo je že ouver-turo vzprejelo z burnim ploskaujem in navdušeno tudi vso opero. Po tem Bi,aiuem uspehu je operi zagotovljeno stalno mesto v tamošnjem repertoirju * (Koncert Dvorakov.) Minulo soboto ie bil v češkem narodnem gledališči v Pragi velik koncert, v katerem so Be izvajale izključuo samo skladbe slavnega češkega skladatelja Da faka. Mej drugimi točkami je vzbujata posebno pozornost muzikalnih veščakov nova smifoui;a „ 11 novega sveta", ki se je prvikrat igrala na tem koucertu. * (Kolera ua Gališkem) se je začela zo pet bolj intenzivno razširjati. Kmetje so nasproti zdravnikom v množin kraj h jako razburjeni in so morali že večkrat posredovati orožniki. Več kmetov so odvedli v zapor. * (Sneg in zimu v Italiji.) Milanski in Veroneški listi prinašajo dolga poročila o obilnem snegu, ki je zapadel po gornji Italiji vse pokrajine ob prcdalpj.h. V Camarati je bil sutg 30 conti- metrov visok in je prouzročil veliko Škodo na sadnem drevji. 01 pamtiieka ni bilo v Italiji ob tem času toliko snega in mraza. * (Korneviliski zvonovi.) Prebivalci mesta Koiueville na Francoskem so podarili okla-datelju Placquetteu, ki ie ovekovečil njih zvonove v znani open ti „Korneviijski zvonovi", v znak hvaležnosti iz srebra izd-lsn stroj zvončkov, ki igra vsako uro znani motiv iz omenjene ojiere. Ta stroj, ki je bil postavljen na strehi skladateljeve vili« v Merville-eur-meru j>a jo postal pravo danajsko darilo. Strela je udarila vauj in požar je uničil vso villo Književnost. — Slovanska knjižnica. Snopič 27. prinaša jirav mično povest „Preskušnja in rešitev ali Doma najbolje", Češki spisal X Cekal, poslovenil Simon Gregorčič ml. IVmu pet tiskan h pol obsežnemu BBOpiČU sta dodani tudi znani rodoljubni pesmi odličnega hrvatakegu pennika in romauoji sca A v g. Šenoe „Zngrebn" in „Hrvatska pjesma". S tem snopičem je „Slovanska koji,' n ca" nastopila drugi letnik. Da Be rasproda zaloga prvega letnika, znižal je izdajatelj ceuo za celo tretjino; ako kdo vzame 100 snopičev skupaj, plačati mu je zanje le 8 gld. s poštnino vre.i. Naročnike prosi izdajatelj, naj mu v naprej pošljejo naročnino* — „Slova nek i Svet" ima v št. 19. naslednjo vsebino: Miadočehi v delegacijah ;—Ironija zgodovinske vloge Poljakov; — O principu utra-kvizma Avstro-Ogeraki; — Iz delegacij; — Nos; — Narodne pjesme; — Čudna želja; —Dobar Čovjek; M'.riji; — I kak slućilos stranno . . .; — iz Gregorčičevih poezij ; — Prime-y cs»*ni; — Dir Kougs-Bohn Mirko; — Ruske drobtinice; — O^'®! P° slovanskem svetu; — Književoot-t — „Vienae" ima v št. 41. naslednjo vsebino: K Sol ve i gs: Crveno ruho ; — A Jira^ek: Rij svijeta; — Tolatoj u Maupassantui; — S. S. K r a n j če v i č: Izgubljeni dam; — Oi Zagreba do mora; —- Gj Šurmin: o rukopisu Gundulić^va „Ostnana* ; — Gj. T uri (i: Pojiularan slog; — Listat; — Lustraciji: Kula Bovo u' Antona uZidru; Gradnja Bvratiata n« Plitvičkim jezerima Trst 10. oktobra. Pri volitvi deželnega poslanca v mestu Piranu je bil namesto tira. Fragiacoma, ki se je bil mandatu odpovedal, voljen strastni irtdentovski agitator Nikolaj Venier. Dunaj IG. oktobra. V današnji prvi seji državnega zbora je finančni minister pred ložil proračun za 1. 1895. Vlada zahteva, naj se dispozicijski zaklad od 60.000 gld. poviša na 100.000 gld Za regulacijo Save na Kranjskem je vlada postavila v proračun 50.000 gl., za zgradbo novega vladnega poslopja v Ljubljani prvi obrok 10.000 gld., za zgradbo li-ccalucga poslopja 9000 gld., za zgradbo novega gimnazijskega poslopja v Ljubljani prvi obrok 5000 gld., za botanični vrt v Ljubljani 5000 gld., za napeljavo vodovoda v gitnua-zijsko poslopje 900 gld., za zgradbo telovadnice v Ljubljani 1300 gld. Minister B»cquehem je predložil nacrt novemu domovinskemu zakonu, ki določa, da zadubi davkoplačevalec domovinsko pravico tam, kjer prebiva deset let, ne-davkoplaČevalec pa če prebiva petnajst let v kaki občini. Zakon nima vzvratne veljave. V proračun je postavljena četrtletna tangenta za Celjsko slovensko gimnazijo. Dunaj IG. oktobra. Klub združene nemške levice je imel sinoči sejo. Posl.dr. Russ je poročal o Celjskem vprašanja, povdarjajoč, da je levica storila vse, kar je bilo mogoče, da bi se v proračun ne postavila za to gimnazijo potrebna svota, da pa ves napor ni imel uspeha. Klub je sklenil glasovati zoper gimnazijo. Dunaj 16. oktobra. Včeraj so bile v raznih mestih večje delavske demonstracije za splošno volilno pravico. Dunaj 16. oktobra. Vlada je znižala carino na francoska vina na 8 gld. Peterburg 16. oktobra. Profesor Ley-den je konstatoval, da.se car raznierno dobro počuti. Bruselj 16. oktobra. Zmaga socijalistov je vlado iu kralja silno osupnila, zlasti ker so izvoljeni socijalistišlri poslanci vsi odločni republikanci. Vlada bo imela večino 15 glasov. Bratje Sokoli I Tiatri -rr eredLo 17. t- aaa, bode v vrtnem salonu gostilne g. Ferlinca „Pri zvezdi" prvi „joiix»-fixe" letošnje zimBke sezone. Na vzporeda Je razgovor o maakaradi ln drugih zimskih zabavah. Zii uri zvorer. K obilni udeležbi vabi odbor. Za prebivaloo mest, uradnike Itd. Proti tež-kotmn preuavljunja in vsem nasledkom iuno#ega sedenja in napornega duševnega dela je oprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Moll-ov Sfiillitz-prasek", ker upliva na prebavi jenje traino in nravnovalno ter ima olajševalen in topil.'ii učinek. Škatljica velja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vnak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, ua DUNAJ 1, Tuchlauben 9. V lekarnah ua doseli je izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, zaznamovan z vftrnoBtno znamko in podpisom. 3 (ltt—11) 60.000 gld. znašn glavni dobitek Lvovskih razstavnih srečk, ki se izplača po odbitku iamo 10°/0 v gotovini. Opozarjamo nate cenjene čitatelje, da se bode žrebanje vršilo nepreklicno dne 16. oktobra. Darila za „Mrodni Dom". I .X III. i/Kn/ „KrujcarciUe đrnjlbe"i Preneaek . . . 1815» gld. 19 kr. Cisti donesek akademije, katero je priredilo telovaduo društvo „Sokol" dne 22. septembra t. I. ntt korist »Narodnemu domu* v dezelueui gledališči 104 £4 » Darilo g. dr. I. Kopfive v Ljubljani . 5 „ — „ Gosp. I>. Perko nabral pri igri Croquet na Visokem......... 1 „ To , Doneski za mesec september; plaćali t>o čč. p. n. dame in gospodje: F. Uorirnik, I. Hribar, Ferd Souvan, dr. I. Tavčar iu I. Vonoms, a 5 gld., skupaj........... 25 , — „ Dr. A Ferjančio, I. Gogola, Fr. Koll-mann, J. Lo*ar, I. Al um i k, M. Ple-teršnik in U. pl. Trnkoczy, a 3 gld., skupaj........... 21 „ — , Dr. vit. k. P»leiweis, J. Lenče, Fr. Mally, dr. Fr Munda, Fr. Podgoršek, V. Rohr- mann, S. Kutar, Fr. Soss in dr. J. Vošnjak, a 2 gld., skupaj .... 18 . — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, 0.* Detela, M. 1 »mi, lcc j, P. Drahsler, J L/uffe, Fr. Gtrpid, A. Gogola, I. Grićar, dr. J. Jainšek, J Jenko, M. Klein, I. Knez, K. Kratoclnvill, M. Kump, dr. J. Ku- sar, E. Lah, M. Lavrenćie, A. Marovt, J. Martinak, 1. MeJAĆ, A. Novak, M. Paviin, M. Perdan, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. I'leiweiss> K. Ple&ko, M. F lesko, T. Po vse, A. Proaenec, I Re- bek, J. Rodev A Skaberue, A. Štor, 11. Suyer, I. Sesek, dr Fr. Tekavčič, J. Velkovrh, K. Weber. Fr. Wies- tbaler, A. ZajVc, dr. Fr. Zupane, M. Zupane mi K. Žagar, a 1 gld., skupaj 46 . — „ Fr. Ban, A. Bartel, I. Honać, V. Borit-ner, J. Dolenc, A. Foerster, L Frisch, M. (ioestl, A. Kaj zel, J. Maček, A. Miilluer, M. Petrič, Fr. Uouuan, I. Seu-nig, M. S Ć, P. V. A. Suyer ml., dr. I. Svetin.'t, 1. fiubic, A. Tavčar, J. Tomec, J. Trillor, A. Trstenjak iu I. Žargi, a 50 kr., skupaj . . . ,_11 n 50 , Skupaj . . . [SS83 gld. 33 kr. Opomba: Vsem rodoljubnim in požrtvovalnim .ii«-m koloilvuni: Dolsar iz Trsta. — Vilici iz Maribora. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperaturi. Vetrovi Nebo Mokri na v mm. ** J4 7. zjutraj 725-7 mm. 9 6° C si. vzh. dež. 54 00a* O 2. popol. 726 8 >■ B-i« C si. szb. dež. dežja, irf 9. zvečer 731 9 um. 14« C si. svz. snež. snega. Srednja temperatura 5-4*, za 62* pod normalom. ZDuL23.a.j6lESL borza dne 16 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 99 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 99 „ A/atrijska zlata renta ....... 123 t Avstrijska kronska renta 4°/...... 98 „ Ogerska zlata renta 4°/,...... 121*, Ogerska kronska renta 4°/t..... 96 1 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1038 „ Kreditne delnice......... 371 , London v ista........... 124 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 , 20 mark............ 12 . 20 frankov........... 9 , Italijanski bankovci ........ 45 . C. kr. cekini .. ........ 5 . Dne 15. oktobra t I. 4°/0 državne srećke iz I. 1854 po 2B0 gld. 148 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 , Dunava reg. srečke 5°/, po 100 gld. . . 127 , Zemlj. obč. avstr. 4V,4/o zlati zast. listi . 123 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 1«6 , Ljubljanske srečke........ 24 , Rti dol love srečke po 10 gld...... 23 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 169 , TramwaydrnSt. vel j. 170 gld. a. v. . . . 366 „ Papirnati rubelj......... I „ 15 10 65 05 10 70 25 15 95 18 88' *5 89 50 50 75 20 BO 75 50 H3 kr. kr. Komi m prodajalka se vzprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (1175—1) Hišo št. 275 v Idriji trinadstropoo, z 8 sobami, sredi meda, na Klavni cesti, ki dooasa nad 200 gld. letnega dohodka, proda za kupnino 3000 gld. la-unik TULllj Petrič. (1178—1) ♦ Usojam si moje cenjene kupovalce naj- # uljudneje opozoriti, da sem začel s pečenjem ♦ istrskega tropinskega žganja j (Uomovice) ter sem v položaju, da od 15. oktobra X naprej lahko poslužim x i/.vrstu 3 m, uu- * m\ ii i m. novim tropliiNklm žgan|eiu. ♦ Posestnik žganj arnice £ Jače Waia;en j (preje A. VTortmaac) (1147—4) ♦ Žganjarnioa in trgovina z vinom na debelo, X izvoz pristnega francoskega konjaka, Guba- ♦ in Jamaica-ruma in vseh vrst čaja. J Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina. I C. lr glavao ravnateljstvo avstr. đrž. železnic Izvod iz voznega reda vel'aTmega odL 1. oktobra 139^. Nastopno omanjonl prlh»j»l i| In ođh^Jalni eml osnačAol io -»r*xtrtjt>fvi optknm reuru. SredojaeTropski iu ]• krkjnnrou Auu t r.Jub lj»nl 3 minuti naprej. Odhod is Ljubljane (juž. kol.). Ob IV. *tri S min. po nori oiehnl vlak ▼ Trbii, Pontabol, Beljak, c8. lovoo, Franaflnifeato, Ljubno, c»i Selsthal ▼ Aimco, Iaclil, Omun-d»n, Bobraind, Ij«niJ-Qa»toln, Zali na Jaieru, 8teyr, I.lno, nuJejerioa, IMucnj, Marijine vara, Rfrar, Karlova varo, Franaove »urn, Prago, Ijipiijo, Dunaj via Amatatten. Ot> tt. Mri 7 min. tfiitntf meianl vlak ▼ Novo meito, Knčavjo. Ob 7. uri JO min. *)utr*\) oaabai vlak v Trbii, Funtabel, Holjak, Oa-lovec, Kraiicauafeate, Ljubno, Dunaj, 6aa 8elathal v Soinofrrad, Dunaj via Amatptten. <>f> 11. uri 41 min. tlojtoluiln* maiani vlak v Novo ma«to, Kočarje. Ob 11. uri SO min. ,1„,,<>turtnr> oaebni vlak v Triu*, FonUhel, Heljak, Oeloveu, Frananuifeata, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob d. uri 14 tnin. popaludrtm oaebni vlak v Trbii, Beljak, Oeloveo, Ljubno, i'c« Selithal v Solaograd, tiend-Oaitain, Zeli na joiern, lun mmi, Hreuuio, Ourih, Oenevo, Paria, Steyr, I.lnc, Gmuuden, Iiolil, Builejevioe, PUeuj, Marijine vare, Rger, Franoove vira, Karlovo vare, Prairo, Liptko, Dunaj via Amatelten. <>'< H. uri 80 min. mvrrrr meianl vlak v Novo mostu, Kočevje. Prihod ▼ LJubljano (juž. kol.). "ft S. uri A.7 min. »futntl oiebnl vlak a Dunaja via Amatatten, Up-■ije, Prage, Krauonvih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih verov, Plcuja, Butlejfvio, Soluograda, Liiuoa, Sterra, Omuudena, laobla, Au»-•eea, Zeli* ua Jearrti, Ijend-Oasteina, njubnega, Oslovaa, UnIJaka, Kr.iiumiifim. Trbiia Oh H. uri H min. mhitntj meianl vlak li Kočevja, Novega mp«t». «» II uri '47 min. ttujMttuiimm oeebal vlak a Dunaja via Amatatten, Ltlpilje, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih nuov, Pliuja, Itudejevie, Solnograda, Liinoa, 8teyra, Pariaa, Oeneve» i'nriha, Hreirnioe, Inomoeta, Zella na Jaaeru, I.end-Oatteina, IJnbnega, OKlovca, Lieuea, Pontahla, Trblia Oh tlf. uri 46 min. popoludn* meianl vlak la Kočevje, Novega mnata t>(, 4. uri 4H min. pofoluiinc eeebni vlak a Dunaja, Lijnbaiega,, Snlmtliala, Beljkka, Oalovca, Franaenefeato, Pontabla, Trblia. Ob 8. uri 34 min. mvremr melani vlak ia Kočevja, Novoga Meeta. Oh U. uri VI min. »v*c*r oeebni vlak a Dunaja preko Ametattana In LJiibaega, boljaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Odhod Is LJubijan« (dr*, kol.; Ob 7. uri »3 min. ajutrnj v Kamnik. • »• » 05 . popoiudn« n n IO falednjl vtak le oktobra meseca ob nedeljah ln praanikih.) Prihod T LJubljano idr£. kol.). Ob O. Mri SH min. *)utr<%) la Kamnika. > 11. . 13 „ dopoludr** m ,, ,. «. „ no ,. (4—234) (elednji vlak le oktobra meseca ob nedelj ali In prur.nlklh.) Trgovski pomočnik ■e liče ca irKotlDo m apecerljalcliu IiIhkoiii In moko. Stur siue biti 20—25 let, plafia dobra. Več pove npravniotvo „SlovenskeKU NHroda". (1179—1) V HkiMlHii*4'liii pri Mnterlji v Istri je ■■» prodttf večja množina lepega brimovega zrnja od katerega se takoj odda 100 meterskih stoto v. Oglasiti se je pri Joalpu Polem-ii v Mka-daiiaćlul h. it. 4. (1168—fi) Pliiss - Stauf er- lepilo je niti boljše seu, 1 © f> 1J o n J o xloml Joni ti |»i-«*d-metov, kskor steklu, porcelsn, posudje, les itd. itd. Pristno le v kupicah po 20 in 30 kr. pri Franu KolliiiHiiu-ii v L|ul>l|Mni. (705-9) I )oma6ega (1176—1) istrskega črnega vtea najboljše kakovosti po 17 gld., druge vrste po 13 in 14 gld., belega po 16 gld. hektoliter ims na prodaj •Josip liO^ar, Dinjan, Istra. Posestvo na prodaj. Proda se jednonadstropoa biga v nekem IrKii uu Mpoi-la, clii«* 1*4. oKtobm 180*4. leta IfcSrT IliiflllAA TSdJ ^ svojo pivnico na Bregu štev. 1 v lajubljanl kjer se bodo točila pruv po coni pristna lanska ln letoinja vipavska In ištraka vina. HklndiSce tej^a vina jo v Šlakl, kjer se liode oddsjalo na debelo. NaroČila za vsako množino Bprejema gostilničar obeh zadrug, gosp. Peter KrebelJ, kateri tudi posreduje vsem kupovalcern direktno ra/.poSiljnnjo vina po vzorcih. Zadrugi izvršujeta pa tudi naročila neposredno ter razpošiljata na zahtevanje vzorce. Uljudno bo vabijo Ljubljansko občinstvo in drugi kupovalci, posebno krčmarji, na obilen obisk in nakup tega izborni-ga vina. (1107-'j) jhfiaiHtslj \u odgovorni urednik: Jon p ISolli. Lustiiiiia in tisk „Narodne Tinkar ne".