289. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. decembra 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vetja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t a j'a deSele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. □Telefon št. 34. Nekaj iz prejšnjih časov. (Dopis.) Na slovenskem Štajerskem je toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. Štajerska zemlja je poleg Koroške najrodovitnejša, kar je Slovenci imamo. Kmetije v teh sloven skih krajih spadajo mej boljše, meščan pa stoji gospodarsko precej dobro. To se že vidi v njegovih domovanjih. Tudi večje število veleposestnikov je tam, in meliorira se precej. Ljudstvo po slovenskem Štajerskem je po večjem še dobro rejeno in oblečeno, je telesno krepko, ohranjuje še lep tip Slovenca iz prejšnjih časov. V vinorodnih krajih sicer telesno peša in pada v proletarijat, a drugod, zlasti v hribovju, na hrvatski meji se še drži. Slovenski Štajer ima precej industrije, ki, dasi v tujih rokah, daje dosti zaslužka. Ljudska šola na slovenskem Štajerskem odpravila je analfabete že precej. Boljši kmet d&, če le količkaj more, svoje otroke tudi v meščansko šolo, pa celo dekleta pošilja v Maribor ali v Gradec, da se bolje izobrazijo. Meščani so po večjem dobro šolani trgovci, obrtniki in rokodelci. Kmet na slovenskem Štajerskem se po večini zaveda svoje narodnosti. Mej njimi je dosti mož, ki se lahko kosajo z vsakim meščanom glede intelekta in izobrazbe. Meščan je zlasti ob južni železnici po večjem nemškega mišljenja, in to danes tako, da bi slovenskega kmeta najrajše pri vratih ven vrgel, če bi od njega ne živel. Mesta in trgi v Savinski dolini ter ona na levem bregu Drave se še držijo slovenske narodnosti; ali druga glavna, merodajna mesta ne; a v njih je organizacija agitacije proti slovenskemu življu osredotočena. Znano je, da je bil poklican na mesto predsednika celjskega okrožnega sodišča, rnož, ki ni bil nikdar prijazen slovenski narodnosti. Ptujčan, ki se ima sorojaku Waserju zahvaliti za hitro kariero. „Wiener Zeitung" poroča vsake kvatre o takih in podobnih imenovanjih za slovenski Štajer, tudi seveda za politično kariero, v katero ne LISTEK. Šampanjec. (Iz zbirke „Propalice". Ruski spisal A. Čehov.) Onega leta, ko se začenja moja povest, sem služil kot postajni načelnik na jedni naših jugozahodnih železniških prog. Ali so mi dnevi veselo ali žalostno minevali, mo rate posnemati iz tega, da dvajset vrst naokoli ni bilo nobenega človeškega stanovanja, nobene ženske, niti kake krčme; poleg tega sem bil mlad, krepak, divji, razbrzdan in precej glup. Edina zabava so mi mogla biti okna pasažirskih vozov in nečisto žganje, v katero je prokleti žid namešal vsega zlodeja. Včasih se je pojavila na oknu vagona kaka lepa ženska glava, a jaz sem stal kakor kip, zadrževal sapo in gledal za njo, dokler ni voz izginjal bolj in bolj in se je jedva videl, kako se kakor kaka točka prem'ka po prostoru ; ali pa sem se napil žganja — vse naokoli se je zameglilo in čuti! nisem kako hite dolge ure in dan. Name, sina hladnega severa, je napravila prostrana stepa vtisk kakor kako pozabljeno tatarsko groblje: poleti ona svečana tišina, ono monotonno cvrčanje kobilic, ona prozorna mesečna svetloba, pred katero se človek ne more skriti — vse to sili kmetski sin, ker bi moral v njej biti vprežna živina. Slovenci imamo žalostno zgodovino za sabo. Pred vsem dobo naturalnoga gospodarstva z nemškim uradnikom, višjim nemškim duhovnikom in grajščakom. Iz te pa-trimonialne dobe sem prevzelo je slovenstvo tudi nemško uradujočega uradnika. Duhovenstvo se dolgo ni zavedalo svoje narodnosti, in dokler je šlo, bilo je dober prijatelj temu uradniku; gospodarski oziri so ju vezali tudi dolgo po letu 1848. — Gospodarstvo, premenjeno po železnicah in mašinab, vplivalo je na Slovenskem, posebno na južnem Štajerskem na razvoj mest in trgov; postala so večja; tudi industrija je vplivala nanje in tudi precejšnje število toplic. Kakor nekdaj, so tudi zdaj uradniki v vsaki naselbini merodajni v družbinskem življenju. Sodnim in političnim so se pridružili železniški, tovarniški in rudniški uradniki. Ti tvorijo neko meščansko aristokracijo, in ž njimi se druži rad boljši meščan in seveda se naleze vsega, kar vlada v uradniškem krogu. Tako so dobili trgi in mesta na slovenskem Štajerskem v tem stoletju nemški značaj. Razvoj druzega slovenstva na kmetih pa je bil v tem stoletju, kakor povsod d~u-god v Avstriji, v gospodarskem oziru bolj počasen. Naše šole so bile malo obiskane in cerkev, jedina dobro organizirana moč mej prostim ljudstvom, skrbela je le za svoj naraščaj. Vzela je najboljše glave v svojo službo, za drugo se ni menila. Kmetski si n na slovenskem Štajerskem je do zdajšnje dobe po večjem postal duhovnik, in slovenski kmet je tudi graško škofijo preskrbljeval z duhovniki. Izmej meščanskih fantov jih je malo hodilo v srednje šole, po večjem uradniški sinovi. Ti so že doma nemški govorili. In pouk slovenščine pred 20 in 30 leti v teh šolah! V službah kreniti so morali na že izhojena nemška pota. Pa tudi tujina jih je dosti spravila pri nas do dobrega kruha. To je tako avstrijski vladni tir. Slovanski kraji so dobri za jasli nemškim ljudem. Do sem še ni tako hudo; poje vlivalo vame neko nepopisno žalost; po zimi ona ogromna s snegom pokrita ravnina, oni hudi mraz, dolge noči, in tu-lenje gladnih volkov, vse to je stiskalo in davilo mojo dušo kakor kako težko breme. V hiši je prebivalo še nekoliko ljudi. Razun mene in žene moje so spadali v naš krog gluhi, škrofulozni telegrafist in dva, trije pazniki; moj pomočnik, sušičast mladenič, se je vozil večkrat zdravit v mesto, kjer je ostajal po več mesecev, prepuščajoč meni svojo dolžnost s pravico, da se smem okoristiti z njegovo plačo. Otrok nisem imel. Gostov bi ne mogel privabiti z nikakimi kolači v tisto puščavo. A tudi sam sem malokam zahajal, samo včasih sem se odpeljal k nekemu tovarišu, ki je služil na isti progi, a še to samo po jedenkrat na mesec. Skratka: silno dolgočasno življenje. Spominjam se, bilo je pozimi, pričakovali smo novo leto. Sedela sva jaz in moja žena za mizo, leno zevala in poslušala, kako je v sosednji sobi gluhi telegrafist monotonno udarjal na svoj aparat. Jaz sem bil že izpil pet, šest čašic žganja in naslo-nivši ob pest svojo težko glavo, premišljal sem o svojem nepremagljivem, neminljivem dolgočasenju, a poleg mene je sedela nepremično moja žena, in ni premaknila svojih oči z mojega lica . .. Gledala me je časi bi se iz tega razmerja izcimilo nekaj slovenskemu meščanstvu podobnega. Z novim kapitalističnim gospodarstvom je bil spojen tudi liberalizem, t. j. gospodarski in socialni boj proti fevdalizmu, in kar je ž njim v zvezi bilo. To je prav naravna stvar. Ko se je to godilo, še ni bilo nasprotstvo mej Nemcem in Slovencem v naših štajerskih krajih akutno. Govorilo se je seveda rado nemški, — slovenskih šol ni bilo — in kje so bili Jurčič in drugi, ki so kaj dobrega znali spisati, in niso samo molitvenih bukvic prestavljali! 0 kakem zatajevanju rojaštva meščanstva nasproti kmetu v tej dobi ni bilo ne sledu. V Celju so meščani obiskovali čitalnico, ki je bila pod predsedstvom S. Kočevarja, kazine tedaj še bilo ni. A zdaj je nastopil naš meščan, siljen po gospodarskih in socialnih močeh — in te so najmočnejše, — kot liberalec napram klerikalcu - duhovniku. — V tem važnem času ni bilo mej slovenskimi rojaki merodajnih mož večje omike, ki bi bili mej meščanstvo postavili, isto gospodarsko in socialno vodiliter s tem odločili meščanstvo od ura d-ništva in organizirali sami liberalno slovensko stranko v naših trgih in mestih. Pri neki volitvi v Celju — 25 let je že tega — je dr. Zamik to misel propagiral. Skoro bi bilo prišlo do razpora, a zaspalo je in Miha Hermann je s Vogelsangom in Rudolfom Mayerjem v roki, s krščanskim socializmom hotel meščanstvo ukrotiti. Od tistihmal naprej se je loči! nemški uradnik z meščanom od duhovnika in kmeta. Kmet se je duhovnika kolikor toliko oklenil. V deželnem zboru v Gradcu pa je odmevalo, kar se je doma dogajalo. Nekaj posvetnega izobraženstva je potem naraslo. Bilo je vpraševanja po uradnikih, advokatih, notarjih, in te karijere so več zaslužka obetale, kakor duhovniška. To je tudi posledica druzega gospodarstva. Nekaj tega izobraženstva se je lotilo narodnega dela, ali našlo je že pot nakazano, izhojeno, postali so tudi ti prijatelji klerikalcem. Ker so leti jemali svojo nalogo tako, kakor more gledati samo žena, ki nima na svetu ničesar druzega kakor lepega moža. Brezumno, suženjsko je ljubila ona mene, in ne samo moje lepote ali duše, nego tudi moje grehe, zlobo in nevoljo; samo milo me je gledala, kadar sem se pijan vrnil domov. Ne oziraje se na dolgčas, ki me je po dnevi grizel in jedel, pripravljali smo se, da z nenavadno svečanostjo pričakamo novo leto, in z veliko nestrpnostjo smo čakali polnoč. Pred nami na mizi sta stali dve buteljki šampanjca, pravi šampanjec z etiketo vdovice Kliko. (Buteljki sem priigral pri načelniku distancije, ko sem bil pri njem na krstu.) . . . Večkrat je ob matematični uri, ko se mi je zdelo, da je zrak zmrznjen od samega dolzega časa, priletel v razred kak metulj; nakrat smo dvignili otroci svoje glave in radovedno zasledovali z očmi metulja, kakor da ne gledamo metulja nego nekaj povsem novega, čudnega! — Takisto je naju zanimal slučajno dobljeni šampanjec kakor listek, ki je priletel v naši pozabljeni dom. Tako sva strmela predse in pogledala zdaj na uro, zdaj na buteljki. Ko je kazal kazalec na uri pet minut pred dvanajsto, sem začel polagoma odpirati buteljko. Ne vem, ali so mi bili prsti cd žganja oslabeli, ali je bila buteljka mo- resno, nastopali so energičnejše. Imeli so nekaj uspehov. To je nasprotstvo še poostro-valo, in ker se je to nasprotstvo po vseh naših vladah podpihovalo, ker je smer teh vlad vedno bila, da se ta mali nevšečni Sloven spravi iz sveta, zanetilo se je hudo strastno nasprotje mej ljudmi, ki prav za prav jedne krvi in pripadajo k istemu narodu. Slovenski meščan je bil mrtev, ker ni mogel v gospodarskem oziru some« ščanu-ponemčencu kljubovati, ker kljuboval bi svojim lastnim koristim. Meščan, domoljub ali Nemec, sta iste gospodarske, socialne rase; preveč bi se zahtevalo od domoljuba, da bi se zadiral v gospodarskega s o d r u g a. To se je na vsem Slovenskem prezrlo in zaradi tega tužna nam tudi sedanjost! Danes goni na slovenskem Štajerskem orne njena strast, ki se je tekom deset let tudi v tem poostrila, da je slovensko rojaštvo popolnoma od sebe pahnila, visoke valove. Na Dunaju se radujejo nad njim in drugje tudi. Maso slovenskega kmeta so tako izolirali, da se ne more z meščanstvom in z drugimi novodobnimi posvetnimi gospodarskimi in socialnimi strankami zjediniti — in nazadnje — tudi danes ga ni nič treba tega, po dolgi progi Hrvatom sosednega Slovenca ! — Iz te perspektive se pač razume imenovanje raznih Wurmserjev za merodajna mesta birokracije na slovenskem Štajerskem! Koliko je že slovenskih poslancev na Dunaju? Prijatelj Pfeifer, seštej jih in j;m povej, da vsi vkupaj \Vurmserja niso mogli odvrniti na poti iz Gradca v Celje, ter da je samo celjsko nemško meščanstvo močnejši, kakor še toliko Žičkarjev. — _ S—c. V ILj ubijani., 18 decembra Clary in SzeM. Clary se mora boriti na dve strani: proti parlamentu in proti Ogrom. V soboto večer je dospel Szell, ogrski ministrski predsednik, na Dunaj z vestjo, da ogrski ministrski svet ne more izpolniti Clarvjeve želje, kra, spominjam se samo, da ko je zamašek s pokom odletel v strop, se mi je buteljka izmuznila iz rok in padla na tla. Izlilo se je za jedno čašo. Hitro sem vzdignil steklenico in zatisnil s prstom njeno kipečo grlo. — Ej novo leto, nova sreča! — sem dejal in nalil dve čaši. — Pij! Žena vzame čašo, gledajoč me s preplašenimi očmi. Lice ji je pobledelo — in izražalo strah. — Ti si spustil buteljko ? — je rekla ona. — D&, spustil sem . . . no, pa kaj je potem ? — To ni dobro znamenje, — je rekla ona, pustila svojo čašo in še bolj poble-dela. — To leto se nam pripeti nekaj slabega. — — Kaj vender govoriš! . . . Pametna ženska si, pa blebetaš kakor kaka baba. Pij ! — Bog daj, da samo blebetam . . . ali ... nekaj se gotovi zgodi. Boš ža videl! Ona se z ustnicami niti dotaknila ni svoje čaše, nego odšla v stran ter se zamislila. Jaz pa sem dejal nekaj starih fraz proti predsodkom, izpil pol buteljke, hodil iz enega kota sobe v druzega in odšel ven.. (Dalje prih.) _ da bi se mu rok za oživotvorjenje zakona glede razdelitve užitnin podaljšal preko 1. januvarja vsaj za nekaj dni. Ogrska vlada pa vztraja na stališču, da mora stopiti v veljavo s 1. januvarjem 1900 ves kompleks na godbenih predlog. Ker je vzpričo češke ob-strukcije nemogoče, da bi dognala avstrijski nagodbeni in proračunski odsek svojo nalogo do praznikov, in da bi mogel parlament v kratkih dneh po praznikih opraviti vse zakone, ne bo preostajalo Clarvju nič druzega, kakor da se uda Szellu ter do-žene najnujnejše »državne potrebe" s § 14. ali pa — gre. To je danes, po seji Szella s Clarvjem, gotovo že dognana stvar. Tudi kvotno vprašanje je danes že dognano. Cesar je sprejel oba ministrska predsednika v dolgotrajni avdienci. Očitno je, da bodo Čehi in še nekateri desničarji preprečili kvotni zakon, ter da bo moral določiti cesar sam kvoti. Obe vladi se morata torej zedi-niti za predlog, ki se stavi cesarju Dunajski listi javljajo, da bodeta predlagali razmerje 656 : 34-4. Kvota pa se to pot ne določi za vse leto, nego le za pol leta. Cesar določi kvoti šele po praznikih. Ogrski škofje madjarizatorji Slovakov. Nikjer se ne vidi tako razločno, da so škofje uradniki vlade kakor na Ogrskem. Pred jednim mesecem je izdal škof v Zipsu, Pavel Szmreczanvi pastirsko pismo, v katerem pravi: Slišal sem, da nabirajo slovanska društva po Zgornji Ogrski med narodom podpise za spomenico na kralja in parlament, da se jezik nemadjar-skih narodnostij na Ogrskem pri sodiščih in administracijah ne spoštuje. Poživljam duhovnike svoje škofije, da nastopijo proti temu gibanju in mi o tem kmalu sporoče. „Corr. BI." za katoliško duhovščino avstrijsko piše na to: „Mislimo, da imajo celo hudodelci, še bolj pa narod, pravico prositi. Ako bi kaj takega storila kaka pol. oblast, višji župan ali kak sodnik, bi mi to razumeli; ali katoliškega prelata, do katerega ima ubogi, trpinčeni slovaški narod neomejeno zaupanje, od katerega pričakuje v svojem obupnem položaju tolažbo in pomoč, od katoliškega prelata pa bi kaj takega ne pričakovali". Toda še „čudnejše" je nastopil škof v Rosenau-u, Ivankovics. Tudi ta je izdal pastirski list, v katerem trdi: Slovaki se izseljajo zato, ker ne znajo madjarski govoriti. Zato se naj ustanove v vsaki župniji pevska društva, kjer se uči madjarsko peti in govoriti. Poleg posvetnih pesmij se naj uče Slovaki tudi cerkvenih pesmij, da jih poj6 v cerkvi! — Lep škof to, ki ne ve, da sili ta beda in strašno pomanjkanje Slovake v Ameriko, ki ne ve, da je prav med Madjari ogrske puste mnogo socialnih demokratov! Škof hoče vzeti Slovakom še materinski jezik ter zavesti madjar-ščino celo v cerkev. Seveda hira zategadelj vera med Slovaki in narašča nasprotje med duhovščino in narodom! In vsega so krivi škofje. Generalissimus Buller premagan. Angleže je zadela katastrofa: pri Colensu ob reki Tugeli so pobili in razgnali Buri največjo angleško vojsko v Južni Afriki, porazili docela vrhovnega poveljnika Bulierja ter mu vzeli 16 topov. Porazi, katere so doživeli Angleži doslej, zmage in uspehi Burov nad Whitejem, Gatacrejem in Methuenom so bili veliki in slavni, toda zmaga pri Colensu nad Bullerjem je velikanska. Nada in ponos Angležev, edini general, na katerega je zrlo vse s popolnim zaupanjem, tudi ta je premagan in pobit, kakor še ni bil nikdar nihče v Južni Afriki. Izgube Angležev v tej bitki so ogromne. Cele brigade so Buri decimirali, in število mrtvih ter ranjenih pa tudi ujetih mora biti izredno veliko. Iz brzojavke, katero je odposlal Buller 15. t. m. vojnemu ministrstvu, zveni naravnost obup, — obup pa se je lotil tudi Angležev, ki se boje danes že za svoje svetovno stališče, ki se tresejo, da se dvignejo ustaje na vzhodu in zahodu. Politične posledice tega poraza so še nepregledne, a to je že danes gotovo, da sta ugled angleškega orožja in avtoriteta angleških generalov za nekaj časa mrknila popolnoma Vsi angleški generali in vse njihove vojske v Južni Afriki so bile doslej tepene in poražene, žuljave pesti bur-skih kmetov in pastirjev so ugnale bahave Angleže, kakor jih že davno nihče ni. In značilno je, da ne miluje noben narod Angležev, nego da se veseli vse zmage Burov in velikih porazov angleških širokoustne-žev! Chamberlain je danes povsod v po- smeh, gotovo pa je, da bode sliSal v angleškem parlamenta taka očitanja, da ga mine za vselej njegova brezprimerna ošab-nost in predrznost. General Buller je še nedavno v javnih listih očital angleškim častnikom, da so prav slabi taktiki, in da derejo brez glave v boj. Sedaj pa je tudi on dokazal, da je sam prav tako brez glave, in da je i njegova taktika nič vredna. Buri so zgrabili angleško topničarstvo s tako silo, da so bili v hipu postreljeni vsi angleški konji in večina topničarjev, da so morali pustiti 16 topov na bojišču ter bežati, kolikor so jih nesle noge. Buri so brigadi Hart in Lvttleton malone postre-ljali, in ako bi brigada Barton ne zgrabila Burov pravočasno od strani ter jih zavrnila, bi bila usoda Bulierja danes enaka usodi Whiteja. Buller pa vsaj mesec dnij ne more misliti na nov naskok Burov. Da, vse genialnosti mu bo treba, da se vzdrži na sedanjih pozicijah. V tem pa mora pasti Ladvsmith in morda pade tudi Kimberlev. Do srede januvarja šele mislijo poslati Angleži še 15.000 mož v Južno Afriko, toda dotlej jih bode vsaj toliko vsled bitk, napora in bolezni postalo za boj nezmožnih, in tako se angleška bojna moč ne opomore tudi z novimi 15.000 možmi prav nič. Angleški listi zahtevajo, da se odstavi Me thuen, in da mora odstopiti Buller, na njega mesto pa naj stopi lord Kitschener, slavni premagalec Dervišev v Sudanu. Dopisi. Iz Dol.Logatca, 7.decembra. (Poštne razmere po deželi in „Slo v. Narod".) Srečno med srečnimi zamore se dandanes šteti ona vas v naši lepi kronovini, katera uživa od države to udobnost, da ima v svoji sredi od dežele vzdržane ljudske šole, tudi c. kr. pošto v zvezi z brzojavno postajo, ali že tudi brez slednje. Kdo pa se dandanes ne poslužuje pošte? Vsak, bodi si analfabet, ali ne — vsak dopisuje si dandanes, kar prinaša poštni upravi ogromnih svot. Velike pošte po mestih so v resnici vzorno vravnane. Res je, da pri tacih poštah kar mrgoli poštnih in brzojavnih uradnikov, kateri so, mimogrede rečeno, dokaj dobro plačani ter tudi vestno in natančno opravljajo izročeno jim službo. Zato je pa na taki pošti tudi vse v največjem redu — vse pod nadzorstvom in dan za dnevom gre vse tako natančno kakor po „žnori". A vse drugače je to po deželi. Tu poznajo ponekod le oni red, kdaj se poštni urad odpre in kdaj zopet zapre. Tudi za pičico se ne zmotijo v tem. Kaj pa druga uprava? O Bog jim grehe odpusti, mi jih jim tako ne bomo, si mislim včasih, ko dobim v roke s pošte dostavljeno kako pismo ali časopis — katera stvar bi bila, ako bi imela nogi, 24 ur gotovo prej na cilju nego tako. In kdo je tega kriv? Dotični poštni odpravitelj ali pa odpraviteljica. Gola istina je, da je to osobje jako slabo plačano, a zato se ne gre tu, za zboljšanje svojega gmotnega stanja poskrbeli bodo že sami, če bodo hoteli, pač pa za natančno in vestno izpolnjevanje izročene jim službe. Nekatere poštne postaje po deželi so v resnici majhne, imajo malo prometa, zato tudi malo dohodkov. Tako opravlja navadno poštar sam, ali pa ima „ekspeditorico", katera si navadno s tem dolg čas trati, da prebira zaljubljene romane ali pa „hekla". Večje pošte po deželi pa se ponašajo že s poštnim odpraviteljem, kateri ima poleg sebe še odpraviteljico in eden ali dva para „praktikantinj". Seveda je na taki pošti potem največji nered in tega ni kriv sam c. kr. poštar, ampak njegovo osobje, kateremu je v svoji zanesljivosti na nje prepustil upraviteljstvo svoje pošte. Žalibog, da na tak način trpi v prvi vrsti prebivalstvo in potem ugled c. kr. poštne uprave. Kdo ne pričakuje časih nestrpno obljubljenih poročil od svojcev ali znancev — v trgovinskih razmerah — ali pa vsak dan izhajajočega časopisja? Bodi si trgovec, uradnik, zasebnik, da, celo kmet; ta prišel bo uro daleč na pošto vprašat, ali je dobil kako pismo. — In kolikokrat potujejo in romajo taka pisma iz kraja v kraj, dokler po dolgem romanju vendar ne pridejo adresatu v roko — a kolikokrat pa prepozno. In kdo je temu kriv? Dotični poštni odpravitelj ali ekspeditor. V zadnjem časa ima „SIov. Narod" pri raznih poŠtah po deželi svojo posebno smolo. Dan na dan skoraj čujejo se pritožbe, da .Slov. Narod" ne prihaja redno in slavno upravništvo ima s tacimi reklamacijami pač premnogo nepotrebnega posla in pri vsem tem pa še trpi, lehko bi rekel, na svojem ugledu. Evo vam, čestiti čitatelji „Slov. Naroda", dokazov : V Dol. Logatci na Notranjskem je precej velika pošta z jako uglednim in obče spoštovanim c. kr. poštarjem. Nastavljen pa je na tej poŠti ekspeditor — tam od Sv. Lenarta pri Mariboru doma — prav slovenskega imena — sorodnik nekega pokojnega znamenitega slovenskega pisatelja — a pri vsem tem nemškega mišljenja, kar posebno rad pokaže pri občevanji s strankami. Ta samooblastnež opira se na necega ljubljanskega visokega finančnega uradnika, s katerim je baje v devetnajstem kolenu v sorodstvu. — Pa naj mu že ta finančni dostojanstvenik, kadar bode on prišel pri c. kr. poštni direkciji v Trstu v zadrego, pomaga ali ne — to nas kaj malo briga, pribili pa bomo tu nekaj dejstev: »Slovenski Narod" ima pač časih to smolo, da stegne g. c. kr. državni pravdnik svojo železno roko po njem. To pa se zdi temu ekspeditorčku kaj ugodna prilika. — Zjutranji poštni vlak, kateri nam prinaša celo pošto z Dunaja, prihaja semkaj ob 6. uri. Ž njim pride „Slovenski Narod". A premnogokrat se je že pripetilo, da je „bleda luna" vodila poštnega ekspeditorja po neizmernih višavah, iz katerih se mu ni bilo možno vrniti ob času, ko prihaja poštni vlak. Zastonj klical ga je dotični ambulančni uradnik — bilo ga ni — in hajd s pošto naprej na Rakek. Tam so bili tako prijazni, da so jo z brzovlakom ob 11. uri vrnili. Ako smo to slučajno zvedeli, tolažili smo se, da bodemo „Slov. Narod" vendarle ob 12 uri brali. Pa kaj še to, to je malenkost, kaj tacega se vsakemu živemu lahko pripeti. Koliko slučajev bi pa lahko navel, da se je cela pošta, osobito „Slovenski Narod", namenjena za Dolenji Logatec, odposlala naprej ali v Rovte, Hotederšico, Godovič ali pa še celo v Idrijo, od koder se je drug dan vsa pre-mrazena in skesana vrnila na svoj cilj. V torek, dne 5. t. m. pričakovali smo „Slov. Narod" od ponedelka, a ni ga bilo. Od naročnika do naročnika smo letali in povpraševali drug drugega po njem, a vsak je jezno odgovoril: „Je že spet konfisciran ali pa zapeljan". Kopa ostrih pušic vsula se je na gospoda državnega pravdnika, a ta je bil nedolžen kakor „lahov koš". — Zajec je tičal v drugem grmu. „Slovenski Narod", namenjen v Dolenji Logatec, premislil si je naenkrat vsled incijative tukaj šnega poštnega odpravitelja svojo touro in jo mahnil dalje v Godovič pri Idriji. (V spričbo priloženi ovitek s poštnimi pečati.) Ko si je Godovič dobro ogledal, vrnil se je danes, dne 7. t. m. nazaj v Dolenji Logatec. Pripetilo se je pa tudi nedavno, da so ga vsi naročniki razun enega dobili. Pošlje tedaj še enkrat na pošto ponj, a glej čuda: „Ich ber holt meinen geben, der eurige is nicht kummen!" se je ošabno odrezal, a mož niti ni naročnik „Sloven-kega Naroda". To pa je seveda že kaj starega, da mora poštni ekspeditor prvi vtakniti svoj nos v časopise, radi tega manjka jim pa tudi prepogostokrat ovitkov, a pri belestričnih listih pa dobi naročnik že vse lepo razrezane tako da mu ni treba še posla s tem imeti. No, tacega gradiva na stote, a za danes dovolj. Za-molčati pa vendar ne morem še necega slučaja, kateri bi bil znal imeti jako hudih posledic. C. kr. sodnija v Logatcu imela bi bila imeti neko sodnijsko prodajo. O pravem času pa pride iz Ljubljane brzojavno sporočilo, naj se prodaja takoj ustavi. Slučaj je hotel, da je bila brzojavna zveza mej Gorenjim in Dolenjim Logatcem (20 minut hoda) ravno isti dan pretrgana in kaj je storil ekspeditor? Poslal je brzojavko po vozni pošti v Idrijo, od koder se je vrnila c. kr. sodišču logaškemu šele tretji dan. Sreča je bila za ubozega kmeta, da ni bilo nikacega kupca, kajti posestvo bilo bi šlo radi malomarnosti poštnega odpravitelja na boben. Gotovo bi bil dolžnik poštnega ekspeditorja velikemu psu „Ty-rasu", kateri liki „živi lakoti" po vasi leta kupil klobaso, ako bi mu bil navezal na vrat brzojavko, katero bi bil „Tvras" gotovo o pravem časa izročil na merodajnem mesto. To so gola fakta, proti katerim ni nikacega ugovora. Napisali smo te vrstice v prvi vrsti, da se častiti čitatelji »Slovenskega Na-roda" uverijo, da pri nerednem dohajanji lista ni krivo upravništvo, nego dotični poštni odpravitelj, drugič pa, da bode vendar enkrat g. c. kr. poštar s svojo železno roko posegel vmes in odpravil te vedno se ponavljajoče nedostatke, da n<± bodemo prisiljeni obrniti se do c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu ter ondi prositi odpomoči. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18 decembra. — Osebne vesti. Poštnimi asistenti so imenovani: Poštni vežbenik g. Josip Zentrich v Ljubljani za Št. Peter na Kra:i i in manipulacijski dnevničarji g. Konrad Hilscher v Gorici za Mali Lošinj, g. Anton Piccinini za Trst in g. Adolf Lunaček v Ljubljani za Opatijo. — Zajedno je premeščen poštni asistent g. Fran Globočnik iz Št. Petra na Krasu v Trst. — Gospod dr. Matija Hočevar je imenovan sekunda -rijem v deželni bolnici, gospod dr. \V e i bi pa asistentom na šoli za babice. — Občinski svet ima jutri ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sej \ Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila v izbrisu neke služnosti, vknji-žene za mestno občino ljubljansko na posestvu rakovniške grajščine; o potrditvi izredne obrestne mere za posojilo 800.00*i goldinarjov, katero mestna hranilnica ljub ljanska došteje mestni občini ljubljanski o oddaji 12 razpisanih služeb magistratni!. uradnih slug in troje služeb mestnih šolskih slug; o oddaji začasne službe uradnika, ki bode imel voditi mestno posredovalnico za delo in službe; o skontraciji mestne blagajnice dne 27. novembra t. 1 . o prošnji knezoškofa dr. Antona Bonaver: ture Jegliča, da se opuste 14 m široke ulicr ki so čez škofijsko posestvo prejektovan. med bodočimi nasadi pred pehotno vojašnico in med Martinovo cesto; o prošnr Ivana Bizilja, posestnika na Privozu, za zgradbo poslopja na dvorišču; o odkuj drvarnice ob hiši Antona Kocmurja na Poljanski cesti štev. 13. v namen barvarsk steze; o ponudbi „Katoliškega tiskovnega društva" za odkup sveta, kar ga je ostalo od bivšega mestnega posestva h. št. 4 na Poljanskem nasipu; o magistratovem pred logu, da bi se po telefonu zvezalo stano vanje policijskega zdravnika z mestno po licijsko stražnico v magistratnem poslopju o porabi dotacij na raznih mestnih šolah o učnih uspehih višje dekliške šole v Sol skem letu 1898 99; o neki prošnji za za gotovilo sprejema v občinsko zvezo; o podelitvi meščanskih podpor; o popolnitvi službeelektrarniškega monterja; o popolnitvi službe druzega strojnika pri mestni elektrarni ; o prošnji mestnega policijskega straž nika Mihe Torellija za drugo lajšo službi ali pa za upokojenje; o županovem dopisi: glede priznanja zapisnikarskih nagrad; i proračunu troškov užitninskega zakupa za leto 1900 in končno o štirih disciplinarnih zadevah. — Gostovanja g. Pacala. Jutri, v torek nastopi odlični gost slovenskega gledališča, g. Fr. Pacal, člen c kr. dvornega gledališča na Dunaji, drugič in sicer v prelepi naslovni vlogi klasičnega Gounodo vega „Fausta". Zanimanje za to opero je že danes veliko in se vstopnice dobru prodajajo. Gosp. Pacal je nastopil v tej ulogi že na raznih odrih sprav velikim vspehom, zato se sme nadejati naše ob činstvo" jutri posebnega vžitka. Uloga Fausta ponuja g. gostu priliko, da pokažf vso krasoto svojega velikega lirskega tenora. — Slovensko gledališče. V soboto je nastopil na slovenskem odru dvorni operni pevec g. Fran Pacal z Dunaja. Pel je ulogo Janka v „Prodani nevesti". Z mirno vestjo konstalujemo, da nismo še čuli takega pevca na slovenskem odru. Pacal je prvič pokazal slovenskemu gledališkemu občinstvu, ki se je prav mnogobrojno zbralo v gledališču, kako poj tenorist, ki razpolaga s tako dragocenim materialom kakor on. To je res krasen glas, krasna vokalizacija. V nižjih legah zveni glasno iz polnozvočja godal in pihal, a se dvigne v čistem vzletu kot raketa v višino, kjer se šele razvije njega prava moč in lepota (na pr. v duetu „Mati mila — to je sreča . . .") Ljubezni poln in mehak je v momentih, ko ima besedo srce (na pr. v duetu „Ljubav srčno . . .a) ali v pesmi „Zveš li, komu si kupil nevesto . . .", ali končno v tercetu „Uteši se, dekle ljubo..." In tako dalje! Zunanjščina g. Pacala je simpatična, ustvarjena za velik oder. Kretanje mu je fino, igra lepa, gladka, prijetna. V vsem smo spoznali odličnega pevca in igralca, ki ne pokaže takoj v prvem prizoru vsega, kar more in zna, ki se po lastni volji razvija od prizora do prizora ter tako razvnema občinstvo in si med njim pridobiva več in več priznanja, ki se končno izlije v hrupno ploskanje. In tega je gospod Pacal čul mnogo. Precej pri prvem nastopu je dobil v dar velik lo vorov venec s trakovi. — Drugo sodelujoče osobje se je vrlo potrudilo, da je bila pred stava tako celotna in popolna. Posebno nam je ugajal g. Pestkowski, ki je bil izborno razpoložen ter je pel in igral, da je bilo veselje ga gledati. V soboto nam je jako ugajal. Izvrstna družica mojstra-pevca Janka je bila zopet gdč. Noe mi. Za pesem v tretjem dejanju je dobila posebno pohvalo. Kot vedno je bil tudi v soboto nedosežen Vašek, g. P a v š e k, izvrstni so bili v vskem oziru gospa Inemannova, gospa Pol ako v a, gdč. Bitenčeva (ki je bila premlada) ter gg. No 11 i, Š tam car, Inemann in Veble. Zbor je pel jako lepo in fino, le h koncu drugega dejanja so bile pevke nekoliko navzkriž z g. kapelnikom. Pa to je malenkost! —a— — Za mestne uboge. Gospa Marija Perdan v Ljubljani darovala je povodom smrti svojega soproga, gospoda Ivana Per-dana, predsednika trgovske in obrtniške zbornice, za mestne uboge znesek 100 gold. — Božićnica revnim šolarjem in šo-laricam. Gorje siromaštva se nikdar tako ne čuti kakor v zimskem času. Kadar pritisne mraz, tedaj se šele vidi, kaj je beda, in posebno se to vidi na obrazih otrok. Slabo so oblečeni, slabo so hranjeni, in topla soba je zanje pojem, katerega Čestokrat niti ne poznajo. Posebnega usmiljenja so vredni šolo obiskujoči otroci. Dvojnega usmiljenja zdaj, ko se bližajo božični prazniki. Na srečo pasov Ljubljani še ljudje plemenitega srca, ki se ob tem času spomnijo siromašnih otrok ter jim prirede že nekaj let sem posebno božičnico. Tudi letošnja božičnica se je vršila v primerno okrašeni telovadnici mestne šole v Komenske ga ulicah. Priredil jo je pod vodstvom gosp. ces. svet. Murnika damski odbor, v katerem so se okrog gospe dr. Tavčarjeve zbrale gospa Ivana Premk in gospodične Mihaela Javornik, Marija Klein, Jelica Lozar in Julija Premk. Delavnosti in požrtvovalnosti tega odbora se je zahvaliti, da je imelo včeraj 285 otrok vesel dan. Obdarovani so bdi šolarji in šolarice iz vseh mestnih šol z obleko, pecivom in slaščicami. Bilo je v resnici ganljivo videti toliko srečnih otroških obrazov. Božičnice so se razen odbora udeležili tudi gospod knezoškof dr. Jeglič, okrajni šolski nadzornik prof. Leveč, mestni tajnik g. Lah, mrogo gospej in dra-žestnih gospodičin ter vse učiteljstvo. Naj-orej je učitelj gosp. Gangl ogovoril šolsko mladino, ter jo spominjajo se nepozabne gospe Murnikove, ki je zasnovala božičnico za revne šolarje in šolarice, vzpodbujal k hvaležnosti svojim dobrotnikom. G. knezoškof je slavil ljubezen do bližnjika in dal mladini mnogo lepih naukov. Sledila je potem razdelitev daril, na kar sta se učenec Ivan Luknič in učenka Ana Hirschman v imenu obdarovanih otrok zahvalila, potem pa so se otroci veselega srca razšli. Odbor, ki je to lepo božičnico priredil, je ponesel s seboj sladko zavest, da je storil plemenito delo. — ,,Glasbene Matice" večer, ki ga je priredil pevski odbor v svrho, da se členi zbora po napornem in požrtvovalnem delovanju pri skušnjah tudi enkrat v neprisiljeni zabavi bolje spoznajo med seboj, je bil prav živahen in jako dobro obiskan. Navzlic temu, da ni bilo nikakoršnega ofi-cialnega programa, kakor je povdarjal v svojem uvodnem govoru podpredsednik „ Glasbene Mati ne" gosp. svetnik Svetek, se je izvajala prav lepa vrsta zanimivih točk, in so podali v prvi vrsti učitelji »Glasb. Matice" gg. Prohaska, Vedral in June k nekaj glasbenih biserov iz svojega bogatega repertoarja, za kar jim je občinstvo z burnim ploskanjem izražalo svojo hvaležnost. Mešani in moški zbor sta zapela več številk pod spretnim vodstvom g- Hubada, kateremu se je navdušeno 1 nazdravljalo, na kar je on odzdravil, po-vdarjajoč složno delovanje obeh zborov in posebno nazdravil damam. Zapel se je tudi kvintet .Luna sije" (solo g. Nolli) na splošno zadovoljnost. Zabavo je povekšal končno g. Žužek, ki je prav dobro izvajal prizor „Razni karakterji" in vzbujal mnogo smeha, ter dodal še eno humoristično točko. Bil je prav prijeten in zabaven večer, ki je vse navzoče zadovoljil vseskozi in je opravičena želja, da bi se tudi' prijateljski sestanki ponavljali. — „Slavčev" družinski zabavni večer izvršil se je včeraj na splošno zadovoljnost mnogobrojno došlih členov, podpornikov in gostov, mej katerimi je bil sosebno nežni spol mnogoštevilno zastopan, ki so napolnili društvene prostore v „Narodnem domu" do zadnjega kotička. Občinstvo se je živahno zabavalo, v kar je pripomogel bogat šaljivi vspored, sosebno pa šaljiva loterija, ki je vzbudila mnogo smeha in šale. .Vaški kupletar", „Olikani hlapec" in „Zavber France" so s svojimi komičnimi nastopi izzvali v občinstvu homeričen krohot, krepki „ Slavce vi" pevci pa so fino in precizno zapeli nekaj zborov in čveterospevov s splošno pohvalo. Dvorana in stranski prostori so bili jako ukusno in bogato dekorirani, kar so oskrbeli reditelji in dekorater člen g. Puc. Ko se je društveni predsednik, g. Dražil, zahvalil vsem za mnogo-brojen poset, razšlo se je občinstvo ob polnoči z zavestjo, da je preživelo lep večer. — Božičnica I. mestnega otroškega vrtca se bo vršila v četrtek, 21. t. m. v hiši rokodelskih pomočnikov, Komenskega ulica št. 12. Prijatelji otrok so uljudno vab Ijeni, da se te božičnice udeleže! — Proti konsumnim društvom na Štajerskem. V Celju se je te dni sešlo mnogo slovenskih in nemških trgovcev iz raznih krajev na Štajerskem, da se dogovore glede skupne akcije proti konsumnim društvom Sklenilo se je osnovati stanovsko organizacijo po vzgledu „Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko", in bojkotirati vse tiste trgovce, ki zalagajo kon-sumna društva. — Morilec Blaž Ravnik. V sobotnem listu prinesli smo z vso rezervo vest, da je Blaž Ravnik baje preiskovalnemu sodniku, deželnoscdnemu svetniku dr. Trav-nerju priznal, da je umoril in oropal tudi agenta Vaclava Stedrvja. Ta vest je neosnovana. Resnici in pravici na ljubav je treba konstatovati, da je Ravnik glede umor Stedrvja popolnoma nedolžen. Preiskovalni sodnik gospod deželnosodni svetnik dr. Travner nas je pooblastil, da to konstatujemo. Stedrv je bil umorjen dne 5 januvarja 1892. 1. Ravnik je bil takrat še na Gorenjskem in je šele dne 1. febru-varja 1892. 1. prišel k vojakom v Ljubljano. To so dognale uradne poizvedbe in je torej povsem izključeno, da bi bil Ravnik v kakošni koli zvezi z umorom Stedrvja. Isto tako nas je g. svetnik dr. Travner informoval, da je glede smrti Medičarja izključeno vsako hudodelstvo. To je izkazala preiskava. Tudi smrti župnika Fajdige ni kriv Ravnik, kajti Fajdiga je bil umorjen — če ni ponesrečil — dne 12 julija 1. 1894, a Ravnik je bil tedaj pri vojakih v Celovcu. Sploh so vse govorice, kar se jih glede Ravnikovih domne-vanih hudodelstev razširja, neosnovane in ni prav nikacih indicij, iz katerih bi se dalo sklepati, da je bil udeležen pri katerem izmej njih. — V soboto popoludne je dal preiskovalni sodnik dr. Travner Blaža Ravnika prepeljati v varstvu dveh policijskih stražnikov na njegov dom v Kolodvorske ulice št. 23, da bi pokazal, kam je skril denar, katerega je vzel Boštjanu Žvanu. Navzoč je bil tudi Ravnikov zagovornik dr. Furlan. Ravnik je dejal, da je skril denar — 4 stotake — v drvarnici za neko dilo. Ravnik sam je najprej segel za dilo, toda denarja ni bilo. Vsi navzoči so iskali, a zastonj. Ravniku se je čudno zdelo, kam je izginil denar, ker ni nihče diug vedel za njega kakor on. Denar je bil skril v drvarnici isti večer, ko je bil aretovan, in sicer takrat, ko sta bila odšla orožnik in policaj. Ker s i denarja ni dobilo, sta odpeljala policijska stražnika Ravnika spet na Žab jek, preiskovalni sodnik pa je šel še jedenkrat iskat denar in ga je res tudi našel ravno tam, kamor ga je bil Ravnik skril. Denar je bil zavit v rudečo cunjo in je bil takrat, ko so dilo odstranili, zdrknil v neko razpoko. Blaž Ravnik je bil doma popolnoma miren in ni kazal nobene razburjenosti. Prosil je, da hi se mu dalo četrt litra vina. Natakarica mu je prinesla na to res vina, kateri pa ni bil za njega, in je potem sam povedal, iz katerega soda mu ga naj prinese. Ko mu jena to natakarica prinesla boljšega, spil ga je v jednem dušku in na to prosil, da se mu ga še da četrt litra. Tudi to se mu je dovolilo. Slednjič pa bi bil še rad pil šampanjca. Rekel je natakarici, naj mu prinese iz kleti jedno steklenico šampanjca, katerega je Borštnikov ka imela v njegovi kleti. Tega pa seveda preiskovalni sodnik ni dovolil. Ravnik je izrazil trdno upanje, da bode pomiloščen, ker je priznal, in da bode le nekaj let zaprt. Povedal je tudi, da je Boštjana Žvana le umoril, ker se mu je vsled 14dnevne pijanosti mešalo. O Ravniku se nam še po roča, da je imel pri vojakih vedno dovelj denarja, dasi od doma ni ničesar dobil, in da je nosil na rokah zapestnice. Bil je bo-gaboječ in pobožen, in je hodil rad v cerkev in k spovedi, to pa le tedaj, ko je nekaj časa stanoval pri Zor manu v Šiški, katerega zaupanje si je s svojim vedenjem popolnoma zadobil. Seveda je to vse le hli-nil, da se je prikupil. Pri vojakih si je znal pridobiti zaupanje svojih predstojnikov tako, da so ga hvalili, da sploh ni takega sanitetnega vojaka v celi armadi, kakor je on. Res ga ni bilo. — Porotne obravnave. V soboto bila je pri tukajšnjem deželvem sodišču zadnja porotna obravnava v tej sesiji. Obtožen je bil 20 let stari posestnikov sin Franc Šu-bic iz Debenega v Škofjeloškem sodnem okraju hudodelstva uboja. V nedeljo dne 19. novembra t. 1 bilo je več Zastovskih fantov v krčmi Janeza Eržena. Bili so veseli, a ne pijani. Med njimi bila sta tudi obdolženec in fant Jakob Primožič, ki sta se nekoliko prepirala, Pozneje bili so fanti v hiši Urše Podobnik, odkoder so odšli okolo devetih zvečer. Za njimi šel je tudi Andrej Seljak, ki je vzel iz Skladovnice poleno ter z istim porinil obdolženca. „Ali misliš za res" ? vprašal ga je obdolženec, a ko je leta odgovoril „za res!" potegnil je Šubic nož, ter sunil žnjim Seljaka v prsa. Seljak je vsled izkrvavenja v kratkem umrl. Zvedenca dr. bchuster in Finz označila sta rano kot absolutno smrtno. Ker v silobranu po izpovedbi prič ni moči govorili, potrdili so porotniki vprašanje hudodelstva uboja. — Sodišče je obsodilo Franca Šubica na štiri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 19. novembra vsakega kazenskega leta. — Izgred v Trnovem. Danes ponoči so v Trnovem ponočnjaki na Šarcevi hiši v Korunovih ulicah sneli žaluzije, jih razbili in razmetali po cesti. Policija je ponočnjake zasledila in jih dala pod ključ. — Zgorel je 341etni Henrik Zupane iz Podblice v svojem skladišču za oglje. — Za kidanje in izvažanje snega izplačala je mestna blagajnica za čas od 9. do 16 decembra letos 1099 gld. 93 kr — Pretep. Na Tržaški cesti št 12 je sinoči nastal mej hišnim gospodarjem in nekim stanovnikom dotične hiše pretep, pri katerem je bil napadeni stanovalec močno ranjen. — Konji splašili. V soboto popoludne so se splašili konji na dvorišču „Pri slonu" in so s praznim tovornim vozom pridirjali skoz uvoz na Dunajsko cesto, kjer jih je k sreči prijel in ustavil fijakarski hlapec Mi hael Petrove Bila je velika nevarnost, da se pripeti kaka nesreča, ker je bil osebni promet na Dunajski cesti v tem času jako živahen. — Na Emonski cesti se je istega dne splašil konj Avgusta Stresna, posestnika pri Brvi štev. 4, in je dirjal proti Val-vazorjevem trgu. Neki voznik ga je hotel ustaviti s tem, da je zasukal sani povprek čez cesto, konj pa je skočil na sani in mu jih poškodoval. V tem je Avgust Stresen konja prijel in odpeljal. * V plavž je padel v Mor. Ostrovici neki delavec. Pripeljal je rudo do ustja plavža ter padel vanj, v plamena. Našli niso v žrjavici niti sledu več. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 18. dec. Clarvjevo ministrstvo je padlo Prouzročil je to S zeli. Ta je prišel v soboto sem, in se posvetoval najprej s Clarv-jem in Kniažioluckim, potem je bil v avdijenci pri cesarju, pozneje pa je govoril z Goluchovvskim, Kallavem in zopet s Claryjem. Szell je kategorično izjavil, da termina za parlamentarno rešitev zakona o obračunu glede vžitnin na noben način ne podaljša. Zakon mora biti do 1. januvarja uveljavljen, ali parlamentarno ali s § 14. to je Szellu vse jedno, če se odloči Clary za porabo § 14., je to Szellu prav, če ne, naj se za to dobi drugo ministrstrstvo. Ker je parlamentarna rešitev rečenega zakona do novega leta popolnoma nemogoča, je kriza akutna. Odstop ministrstva je zagotovljena stvar. Tudi novo ministrstvo bo provizorično. Sestavljeno bo iz samih uradnikov in imelo napol levičarski značaj. Nekateri ministri bodo imeli več port-feljev. Kot načelniki nove vlade se imenujejo domobranski minister \Vel-sersheimb, tržaški namestnik grof Goess in moravski namestnik baron Spens-Booden. To novo mini-stertsvom se parlamentu nepredstavi. Parlament bo imel v sredo ali v četrtek zadnjo sejo. Će bi ne bilo zakona o služabniških plačah, bi sploh ne bilo seje. Počitnice pa bodo precej dolgo trajale. Mej počitnicami se poskusi v Pragi nova spravna akcija. Kadar se parlament zopet snide, najde na mestu provizoričnega uradniškega ministrstva novo definitivno ministrstvo. Dunaj 18. decembra. Cesarje opustil nameravano potovanje v Line in je šel v \Vallsee. Iz tega se sklepa, da bo novo ministrstvo še ta teden imenovano. Dunaj 18. decembra. Poljski klub je imel včeraj od 11. ure dopoldne do pozno ponoči sejo, v kateri se je posvetoval o političnem položaju. Izrekel se je proti češki obstrukciji, priznavajoč, da jo je provzročila vlada, in za ustanovitev koalicije, v kateri bi poleg desničarskih strank bile tudi zmerne stranke levice. Dunaj 18. decembra. Bilinski, Di-pauli in J?drzejowicz so bili včeraj pri cesarju v avdijenci. Cesar je rekel Bi-linskemu da mu provzroča položaj v parlamentu in položaj vlade jako velike skrbi. Dunaj 18. decembra. V današnji seji načelnikov levičarskih klubov se je naznanilo, da je Clarvjevo ministrstvo padlo. Dunaj 18. decembra Ministrski svet ima jutri sejo, kateri bo predsdo-val cesar. Dunaj 18. decembra. Deželni zbori se snidejo 28. t. m. Dunaj 18. decembra. V nagodbe-nem odseku se nadaljuje obstrukcij a, a le bolj pro forma. Kulb je govoril danes do 1. ure in bo popoludne govoril še 5 ur. Foft je prinesel seboj ročni kovčeg. Na vprašanje, kaj da ima v njem, je dejal, da 25 kg rokopisa, ki ga bo čital mej svojim govorom. Dunaj 18. decembra. Umirovljeni sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu Anton vitez Rinaldini je umrl. Budimpešta 18. decembra. Če se zakon o zaračunanju užitnin za Cis-litvansko do novega leta ne uveljavi, izvajala bo vlada iz tega vse posledice. Szell je na Dunaju se dogovoril, da se izposluje skupen budgetni provizorij za 4 mesece. V to svrho bodeta imeli delegaciji 29. t. m. sejo. Kvoto določi cesar. London 18. decembra. Maršal Robert je imenovan vrhovnim zapoved -nikom v Južni Afriki, lord Kitchener pa šefom generalnega štaba. London 18. decembra. Vlada pošlje 2000 angleških vojakov iz Egipta v Južno Afriko in poleg njih večji kontingent Egipčanov. Darila. U redniStvu našega listaso poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Rodbina Ivan Počivalnik, namesto venca teti gospe Ivani Skaletovi 6 K. — Živela rodoljubna rodbina! Za Prešernov spomenik: Povodom praznovanja neke 25 letnice v gostilni pri „ Štefanu" na Bregu zbrani nabrali (5 K. — Živeli darovalci! Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 38. Dr. pr. 976. V torek, dne 19. decembra 1899. C kr. dvorni operni pevee Fr. Pacal z IIii iiaja kot goit. FAUST. Velika opera v 4 dejanjih. Spisala J. Barbier in S. M. Carre\ Uglasbil Ch. Gounod. Kapelnik g. Hil. BeniSek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica it odpre ob 7. uri. — Začetek ob '/48. ari. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli. polka Leopold II. ti 27. Prihodnja predstava v petek, dne- 22. decembra: „Krivoprisežnik". Umrli so v Ljubljani: Dne 15. decembra: Ferdo Fišer, umirovljeni davkar, 61 let, Franca Jožefa cesta St. 9, krvavenje pljuč. Dne 16. decembra: Edvard Svetek, poštnega uradnika sin, 8 mesecev, Kongresni trg 6, pljučni edem. •->-; Meteorologično poročilo. VUina nad morjem m. Sre-inji mirni tlak 736 0 mm. 16. 17. čas opazovanja 9. zvečer 7. zjatraj 2. popol. Stanje barometra v nun. S.* a g Vetrovi Nebo 729 8 0 2 brezvetr. 7308 — 0 4 si. vzhod 731 7 I 1*2 BL svzhod oblačno oblačno oblačno „ 9. zvečer 18. 7. zjutraj „ 2. popol. 7346 7385 7400 06 05 10 si. svzhod oblačno S s si. svzhod oblačno 0 si. svzhod oblačno o I i Srednja včerajšnja temperatura 00° in 0 6°, nor sale: —1*7* in —180. D"U.2^.^3slsca borza dny 18. decembra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 98 gld 80 kr. Skupni državni dolg v srebru . 98 ■ 40 ■ Avstrijska zlata renta . . , • 115 85 a Avstrijska Kronska renta 4 . . , 98 80 o Ogerska zlata renta 4*/„. . . . 115 B 85 m Ogerp.ka kronska renta 4°/0 . . 94 ■ 80 1 Avstr >ogerske bančne demice . 904 • — , Kreditne delnice....... 372 85 s 121 a 20 ■ Efemaki drž. bankovci za 100 mark 59 S 05 11 80 20 frankov ......... 9 > 61 „ Italijanski bankovci ..... 44 B 80 B 5 70 B ffjjT Vse vrednostne papirj« preskrbu je BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selen burgo ve ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5- -10 gld. Tužnega srca javljamo podpisani žalostno vest, da je vsemogočnemu Bogu dopadlo, našega preljubega sinčka, oziroma bratca Ferdinanda Edmunda dne 16. decembra v nežni starosti, med svoje angeljce poklicati. Pokojnega priporočamo v blag spomin. Ferdinand Svetek, c. kr. poštni orlcial, Funi Svetek, s t ariš i. — ZniasoHlava, sestrica. — Pro-hIohImv, brat. (2575) Išče 4-6 gospodičinj poštenega obnašanja za postrežbo gostov v salonu ob nedeljah in praznikih od 2. ure popoludne do 12. ure po noči. Plača 60 kr. in večerja. (2236—3) Ognjevit Kozjek hišni posestnik in gostilničar pri Kankertu v Spodnji Šiški št. 20. KI \f dobro in ceno kupiti obleke f flll Uf)flf) ««»po«le, dreke in l I H II r otrwl*e> kakor tudi naj-1 -'t I K 111 I »ovejAo modo naj-llUl liUUU HnejH« damske konfekeije, lehko dobi do 24. decembra 1899 najlepše blago po čudovito nizki tovarniški ceni in še za lO do SO eeneje. Največja izber v angleškem skladišču oblek Ljubljana, Resljeva cesta št. 3. Tudi perilo za gospode in kravate zadnje novosti se dobivajo čudovito ceno. Velespoštovanjem (2267-2) Oroslav Beruatović. Friderik Hoffmann urar na Dunajski cesti priporoča za (2272-1) Božična in novoletna darila ure v največji izberi. -=§3 Novosti v salonskih garniturah, v broncu, lesu in porcelanu. -*»§-• Z^Ol božič -K£- priporoča Rudolf Kirbisch svojo bogato izber nakitov za božična drevesca v raznovrstni izvršitvi, dalje manđolato, medenjake, poprnjake. Najfinejše čajno pecivo, vinske biškote, čokolade, čaj, rum, konjak, kakao, suhor itd Najfinejša desertna vina, pristne likerje, pince, šarklje. Namizna vina iz c. kr. dvorne kleti na Dunaju. Vse jestviue se izdelujejo doma. (2222-4) Vnanja naročilo se izvršujejo točno. Oenil^i na zalitevanje brezplačno. ■ Cd 1.50 in v pofu»»je ***** vezan g* ya* ***** 10 <>cc- Bavčarjeve povesti 9*>-s'°- r° f""'' " '.. fe. 1-50, v Jlšherc, nvve poezt/e, - Izurjena modistinja vsprejme se za vse leto. Vpraša naj se na Mestnem trgu št. 3 v prodajalnici od 10.—12. ure (2257—2) Trgovski pomočnik in učenec se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi. (2259—2) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.", Vabilo. Občni zbor delniškega društva I. Narodni dom v Rudolfovem vršil se bode 4. januarja 1900. ob v« 8 uri zvečer v čitalnični sobi s sledečim vsporedom: 1. Letno sporočilo o naložbi glavnice. 2. Račun in bilanca za 1. 1899. 3. Izprememba §§ 3, 4, 12, 14, 24, 25, 26 pravil. 4. Prošnja čitalniškega društva glede obrestij. 5. Določba dividende. 6. Volitev 7. članov v upravni odbor. 7. Volitev 3. članov v pregledovalni odsek. (2269) C» «11» o k-. Velika prodaj od torka 18. XII. do 24. XII. 1899. leta slssl&cLišd-u, oblels ogel Sv. Petra in Resljeve ceste 3. Čudovito nizke cene, skoro za vsako ceno, obleke za £uK*ic*e« nma.nnol.Sne, ;ai*i