Ameriška Domovina r^p /HM E Rie/I HI— IIOMF INSPIRIT SLOVENIAN LANGUAGE ONLY HORNING NEWSPAPER CLEVELAND S, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1948 LETO L. - VOL. i; LAUSCHE JE GUVERNER! VE STI^Ult Za predsednika se še ne ve Obe zbornici kongresa bosta skoro gotovo demokratski; preroki slabo napovedali IZ SLO VEIlilJE JANKO KRAMARIČ, TRŽA- kakih uradnih stanovanj, nemogoče pa je sedaj dobiti kako drugo stanovanje, bo za enkrat gospod kanonik ostal v Barkov-ljah. Slovenska duhovščina je želela, ko sta bili razpisani dve mesti kanonikov, naj že škof vendar imenuje enega Slovenca. Duhovniki so namignili, da bi ŠKI KANONIK. — Za stolnega kanonika pri škofijski cerkvi sv. Justa v Trstu je bil imenovan gospod Janko Kramarič. Rojen je bil na Radoviči pri Metliki iz daleč na okrog poznane družine nekdanjega župana Kramariča. Iz družine sta izšla dva duhovni- jejejj 11 uruime ala lzsld uva uuno™>- želeli g. Omersa župnika pri ka. Eden je bil kaplan v Sta-|svetem Jakobu. Toda skof ni rem trgu pri Ložu, ko so začeli j hote! ustreži tej želji Ker 8e komunisti noreti po Slovenskem, j ni mogel izognitr imenovanju Tam so ga ponoči partizani ubili si0Venca, je naročil g. Kramari-v njegovi sobi. Drugi, starejši ču naj on prosi za to mesto. Slo- venska duhovščina seveda nima ničesar proti imenovanju Kra- duhovnik iz družine, je naš ka nonik. Mnogo let je bil župnik v Št. Petru na Krasu. Radi nje- marj£a govega dela za dušni blagor j ZnačiIno za tržaške razmere ljudstva je bil zelo priljubljen,je> da in proti vsem prerokovanjem, so bile predsedniške volitve tako enake, da danes zjutraj še ni bilo gotovo, kdo je bil izvoljen za predsednika Zed. držav: ali Truman, ali Dewey. Po glasovih je bil Tru- --- ■■ 'v - -T- ■ t - .. = i Ohio in Illinois bosta odločilni Kakor so stali glasovi za predsednika danes zjutraj, je ležeče na državah Ohio in Illinois, kdo bo prihodnji predsednik. Tisti, ki bo dobil obe državi, bo izvoljen za predsednika. Ako dobi vsak eno, ne bo noben izvoljen in ga bo volila nižja zbornica kongresa. , Država Ohio ima 25 elekto-ralnih glasov, Illinois pa 28. ' Dozdaj imata oba kandidata, ( Truman in Dewey že toliko glasov, da teh 53 glasov izvoli tiste- ] ga, ki bo dobil obe državi. Ob času, ko je šel naš list v 1 tisk, je bil predsednik Truman 1 naprej za nekaj tisoč glasov v ' obeh teh državah. Razne najnovejše svetovne vesti TEL AVIV. — Judovske čete se nočejo vrniti in' zapustiti ozemlje države Libanon, ki so ga zasedle med boji z Arabci v severni Galileji v času premirja. Tozadevna odredba posredovalca Zveze narodov in libanonskih oblasti, je doslej ostala neupoštevana. • • • SEOUL, KOREJA. — Vlada južne Koreje objavlja, da so komunisti iz severne Koreje zopet organizirali nove upore. Vlada trdi, da je komunistični režim severne Koreje upor podpiral, upornike opremil z orožjem in da je vodstvo upora v severni Koreji. Severno korejska vlada je na mejo poslala 20 tisoč mož, ki naj bi takoj zasedli južno Korejo, kako« hitro bo dala Moskva ukaz na to. man nekaj naprej, toda ni imel še dovolj veliko število elek-toralnih glasov. Dobiti jih mora najmanj 266, ako hoče biti izvoljen. Lahko se pripeti, da ne bo dobil noben zahtevane večine. V tem slučaju bo izvolila predsednika poslanska zbornica. Ako bi ne bil kandidiral je pokazal predsednik Truman tako moč. Ljudje so pokazali hrbet republikancem Toda, da bodo republikanci izgubili obe zbornici kongresa kaže, da ljudje pač dobro vedo, kaj kongres dela. Delavcem so se zamerili radi Taft-Hartleyeve postave, gospodinjam radi draginje, radi katere ni hotel kongres nič napraviti, veteranom so se zamerili, ker niso hoteli ničesar storiti radi gradnje stanovanjskih hiš. PARIZ. — Dva vlaka, ki sta peljala francoske premo-garjev, sta skočila iz tirov. Uradne ugotovitve trdijo, da so proge poškodovali komunisti. Vlada nadaljuje borbo proti komunistom, poslaia je nove čete v rudniške distrikte Sn naro-čila/Sida morajo uporabiti vsa sredstva, ki bodo potrebna za red in mir. in za varnost tistih rudarjev, ki bodo hoteli delati. Ponekod so morali nastopiti vojaški tanki, da so se množice umaknie. Stavkajoči rudarji so z bencinom polivali! nekatere edinice, ko so se približevale, vendar ni bilo smrtnih nesreč. Tudi ranjencev je bilo samo 15. NOVI GROBOVI Anthony Terchek Včeraj zjutraj ob 8 je umrl me3tni bolnišnici kjer je hiral kakih 10 let, Anthony Terchek v starosti 27 let. Bil je samec. Tukaj zapušča očeta John Terchek, 1075 E. 64. St. brata, Williama in 3 sestre: Jean Pad-Glavich in v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na Kalvarija pokopališče. Emil Keserich Po kratki in mučni bolezni je preminul v Osteopath bolnišnici Emil Keserich, 6 mesecev star sinček Emil in Helen, roj. White, stanujoč na 1 6507 St. Clair Ave. Dalje zapušča stare-3ta in matere, Emil in Pa., in veliko sorodnikov. in sinovi John Delinarich Po kratki in mučni bolezni je reminul John Delinarich, star 62 let, stanujoč na 1387 E. 30. St. Tukaj nima bližnjih sorodnikov. Rojen je bil v 3elu Selci, občina Kalje. Pogreb se vrši v petek iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. <5as še ni določen. Dorothy Cunningham V pondeljek je umrla v Huron Road bolnišnici Dorothy Ann Cunningham. Bila je v avtni nezgodi v nedeljo v Lynd-hurst, O. Tukaj zapušča starše na 1380 E. 49. St., brata in tri sestre. Pogreb se bo vršli v petek iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9:30 in potem na Kalvarija pokopališče. NANKING, Kitajska. — Predsednik kitajske vlade Wong Wen Hao je objavi v parlamentu, da je predložil predsed-nnku republike svojo emisijo. Enako je odstopil tudi finančni minister. Oba utemeljujeta svoj odstop s tem, da nista uspela popraviti kitajskega denarnega trga in da sta imela Idov, da se bodo prenehali voj-hude neuspehe v sedanji civilni vojni. | skovati. Novi boji za Palestino Tel Aviv. — Judje so premagali arabsko vojsko v severnem delu Palestine. Arabci trdijo, da so bili na napad nepripravljeni, ker je Zveza Narodov prepovedala bojevanje in vsako vojaško pripravljanje. Judje so pa šele potem, ko so Arabce premagali in razgnali, ter ves ta del Pale-* stine zasedli, javili Zvezi Naro- AMERIŠKA DOMOVINA. NOVEMBER 3, 1948 gB Ameriška Domovi ima ^ '?,m ■m.?.'i,'=a iLUri 11^ nBSg umil (JAMES DBBBVEC, Editor) 1117 St CUlr Ato. Hblonoo M2g Cltrolnd S. Oklo PubUolnd dolly except Saturday«, Sondaye tad Holidtya NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. ms November ms SUBSCRIPTION RATES f • T * I f S 1 2 J 4 5 6 7 B 9 10 II 12 13 M IS 16 17 18 19 20 21 22 23 24 23 26 27 28 29 30 United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for S months. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $6 for 8 month*, $8.60 for 3 months. Entered m second-cltee matter January Oth, 1006, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 216 Wed., Nov. 3, 1948 V novi domovini Evropski obnovitveni načrt Iz evropskih dežel prihajajo poročila o prvih uspehih široko zasnovanega načrta ameriške gospodarske pomoči Evropi, ki ga poznamo pod imenom Marshallov načrt ali kot se uradno imenuje: Evropski obnovitveni načrt. Potrebno je, da poudarimo, da je poudarek na besedi “obnovitveni." Ker si marsikdo gotovo ni še i\a jasnem, kaj je, v svojem bistvu ta načrt in kako ga izvajajo* naj omenimo nekaj podrobnosti. Evropski obnovitveni načrt nima samo namena pomagati pomoči potrebnim Evropejcem s hrano, z obleko, z zdravili, itd., temveč ima za cilj predvsem poživljenje evropskega gospodarstva. Američani so se odolčili pomagati Evropi, da se gospodarstvo vzpostavi najkasneje dc sredine leta 1952. Ako bo evropsko gospodarstvo spet v polni meri vršilo svojo nalogo, Evropi ne bo več potrebno sprejemati pomoči v obliki darov. Evropski obnovitveni načrt je morda doslej največji gospodarski podvig na svetu in zato je naravno, da je za zagotovitev uspešnega in točnega izvajanja tega načrta potrebna obširna in razčlenjena mednarodna organizacija, Pogldjmo si nekoliko, kako ta organizacija posluje. Ko je v juniju 1947. ameriški zunanji minister Marshall prvi omenil ameriško pripravljenost pomagati Evropi, so evropski narodi in vlade radostno sprejeli ponujeno rokp. Že julija 1947. so sklicili konferenco zastopnikov vseh zainteresiranih narodov v Pariz in iz te konference ie j^šla prva evropska organizacija Marshallovega načrta, tako imenovana O. E. E. C., k ar pomenit “Organizacija evropskega gospodarskega sodelovanja.” Kot je znano so bili na to konferenco o evropskem gospodarskem sodelovanju povabili tudi Sovjetsko zvezo in njene satelite. Sovjetska zveza je ponudbo odklonila in prisilila tudi vse svoje satelite, da se, odrečejo ameriški pomoči. Nekatere vzhodno evropske države so, kot se vsi še dobro spominjamo, le težko in proti svoji volji povabilo odklonile in se .odločile za usodni korak nesodelovanja pri evropski obnovi, ki jih izključuje od koristi Evropskega obnovitvenega načrta. Ameriški kongres je po daljšem preudarku in debatah, sprejel “zakon o gospodarskem sodelovanju 1948.” Na podlagi tega zakona je bil ustanovljen poseben gospodarski oddelek pri ameriški vladi pod imenom E. C. A. (Uprava gospodarskega sodelovanja). Ta oddelek se izključno bavi z vsemi vprašanji Evropskega obnovitvenega načrta in ni podrejen nobenemu ministrstvu, temveč direktno predsedniku Združenih ameriških držav. Čim je ameriški kongres sprejel gornji zakon, je ameriška vlada začela dovoljevati kredite za Evropski obnovitveni načrt. Vse države, ki so članice O. E. E. C. (organizacije evropskega gospodarskega sodelovanja), so sklenile ali sklepajo z Združenimi državami dvostranske gospodarske pogodbe, kot jih predvideva zakon o gospodarskem sodelovanju. Vse te pogodbe vsebujejo osnovno načelo Evropskega obnovitvenega načrta o samopomoči in o vzajemni pomoči vseh članic. Na ponovnem sestanku držav članic Evropskega obnovitvenega načrta v Parizu so se predstavniki teh držav sporazumeli, kako, naj razdelijo svote, ki jih je ameriška vlada določila za prvo poslovno lete Evropskega obnovitvenega načrta. Ta sporazum, ki so ga dosegle evropske države v začetku septembra 1948. so Američani toplo pozdravili. Znano je namreč, da je ameriška vlada izrazila željo, naj Evropejci sami določijo, koliko naj prejmejo po-samene države in organizacija evropskega gospodarskega sodelovanja je jzdelala sledečo razpredelnico, ki določa razdelitev direktnih dolarskih nakazil: Velika Britanija $1,263,000,000. Francija $989,000,000. Italija $601,000,000. Nizozemska (z N. Indijo) $496,000,000. Angl. ameriška področja Nemčije $414,000,000. Belgiia-Luksemburg (carin, un.) $250,000,000. Avstrija $217,000,000. Grčija $146.000,000. Danska $110,000,000. Franc, področje v hjemčiji $100,000,000. Norveška $34,000,000. Irska $79,000,000. Turčija $50,000,000. Švedska $47,000,000. Svobodno trž. oz. $18,000,000. Islandija $11,000,000. Skupno $4,875,000,000. Great Central, B.C., Canada. — Po sedem-dnevni vožnji po oceanu sem stopil 5. avgusta skupaj z ostalimi 78 Slovenci na kanadska tla. Z mešanimi občutki sem gledal novemu življenju nasproti. Vesel sem bil, da sem se rešil bednega življenja v begunskem taborišču. Iskreno želim vsem slovenskim beguncem v'Avstriji, da bi jim (bile čimprej dane možnosti, da se izselijo v prekomorske dežele, kjer bi lahko nadaljevali novo in boljše življenje. V Halifaxu so nas Slovence razdelili v dve skupini. Ena je odpotovala v London, južni del province Ontario, ostali pa smo odšli v Montreal — St. Paul L’ermi’t. Po enem tednu bivanja v St. Paulu, smo se razšli na vse strani. Petorica nas je došla po 60 urni vožnji na vlaku v Edmonton, glavno mesto province Alberta. Kanada je dežela ogromnih razdalij. Mi Evropejci takih razdalij nismo vajeni. Vozili smo se skozi velike gozdove mimo neštetih lepih jezer in po velikih rodovitnih ravninah posejanimi s pšenico. V Edmontonu smo se seznali s Slovencem g. Louis Novakom, ki živi že 20 fet v Kanadi. V imenu vseh se moram' zahvaliti g. Novaku za vso njegovo ljubeznji-(vdst in pomoč, ki nam jo je nudil ob našem prihodu v Edmonton. Od tukaj pa smo odšli delat na farme. G. Novak me je kasneje seznanil z g. Johnom Blatnikom, ki se je takrat nahajal na počitnicah v Edmontonu. Prišel je bil,z avtomobilom in a tremi svojim) tovariši Iz Great Central, Bristih Columbia. Nazaj so se vračali skozi Zed. države in so tako prevozili nad 3,500 milj. Po končani žetvi in mlatvi sem z velikim veseljem zapustil farmo in krave, s katerimi sem imel veliko posla ter se podal v British Colubio. V Vancouver-ju mi je prihitel nasproti g. John Blatnik, ki me je seznanil mnogimi Slovenci, ki žive tukaj že mnogo let. Nepozaben mi ostane v spominu večer, ki sem ga preživel v krogu teh Slovencev v Vancouver ju. Zbrani smo bili pri družini Žitko na 91 West 14 Ave. Ob prepevanju slovenskih pesmi in igranju slovenskih plošč je prenaglo minil večer. Miza se je kar šibila pod obilico dobrot, katere je pridno napila na mizo g. Žitko in njena hčerka gdč. I,va. Pozno smo se razšli z obljubo, da se še večkrat snidemo. V veliko moje veselje sem srečal v Vancouverju gdč. Marjeto Lovšin in njenega brata Rudita, ki sta prišla iz Avstrije 3 mesece prej kot jaz. Sedaj sta zaposlena v krojaški delavnici. Razumljivo je, da smo si imeli veliko drug druge-, mu povedati. Po dveh dneh bivanja v Vancouverju sem se poslovil ter se podal z g. Blatnikom na novo (jelovno mesto v Great Central. Tu bi lahko dobilo mnogo Slovencev delo in Slovenke pa v papirnici v Pbrt Alberni. Delovni pogoji so ugodni, hrana in stanovanje odlična. Pokrajina je nadvse lepa. Visoke gore, nekatere celo pokrite s snegom, temnomodra kot biser čista pezera ter] mnoJine slapov, dajejo pokrajini poseben čar. Vsa pokrajina je preprežena z najmodernejšimi modernimi cestami. Komaj 20 milj od tukaj pa že butajo ob obalo valovi Tihega oceana. Sedaj končujem s željo, da bi se tudi še drugi Slovenci in Slovenke kaj oglasili v tem nam tako priljubljenem! časopisu. / Pošiljam vsem slovenskim ter vsem prijateljem Ameriške Domovine v Zed. državah in drugod po svetu moje najpri-srčnejše pozdrave. ' Cukjati Rudi. ------o------- Za naš Trst Alma, N. S. — V prvi vrsti pozdraljam po vsem svetu razkropljeno slovensko živelj. Ker sem dobil zopet plačo m imam zdaj že kar "precej” denarja, pošiljam tudi naročnino za A-meniško Domovino. V prvi vrsti pa, kar me je pripravilo danes k pisanju je namreč to: Ena zadnjih številk Ameriške Domovine je prinesla nekatere vesti, ki so se tikale našega Trsta. To je torej vprašanje za nas — naše vprašanje. Gre se za nas Slovence in za na* šo zemljo. Torej upravičeno polagam nanj painjo. Mislim, da to ne gre mimo nobenega naših ljudi brez paž-nje. Tamkaj sem bral o naših šolah in dvojezičnih legitimacijah. Povsod se gode krivice našim ljudem, kot je videti. Oni si ne morejo pomagati. Mi pa smo prosti. Imamo priliko, možnost ipomagati. Pomagati je dolžnost slehernega katoličana in to ne glede na osebo. Torej na delo! Na njihov istrani stojimo lahko in bijemo težki boj s tem, da dogodljaje priobčamo v različnih listih (angleških itd), da dajemo komentarje, s katerimi pojasnimo krivice, ki- jih “veliki demokrati” delajo našim ljudem in našemu ljudstvu sploh. Tega dela bi se moral lotiti vsakdo naših -ljudi, ki se čuti količkaj sposobnega. Prepričani srn« lahko, da če bi se tako delo volno ponavljalo, da bi se naši “illiki demokrati” tudi malo zagenili. Prav zelo sem radoveden tukaj, kdo neki se bo potegoval— branil slovenska nacionalna in teritorijalna vprašanja, če ne zaničevani, ,preganjani in kviz-linški begunec. Seveda tudi stari emigranti ne držite križem rok in jih tudi ne smete. Toda begunci že z begustvom — z begunskim imenom marsikaj povedo, podčrtajo. Torej kaj še? Drugega se ne more reči kot: “Na delo za lepšo bodočnost našega mučbnega slovenskega naroda!” ’ Torej z Gregorčičem: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bo ti le delaven dan! Od zore do mraka rosan in potan ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje! Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča, dejanje ti ljudi, a boj se pokoja! Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, -to mož je storiti dolžan! Na delo tedaj, ker nesnobni so dnovi, delo in trud ti nebo blago-l slovi. • Pozdravljeni vsi Slovenci širom Zed. držav in Kanade. Slavko. rej smo farani jako pomešani in mnogi farani se ne brigajo dosti za svojo faro. Drugače pa je tukaj kot po vseh ostalih državah. Jako veliko je pomanjkanje zaposlitve na farmah in tudi stanovanje je jako težko dpbiti. Med vojsko in še po vojski so nekateri jako obogateli in sedaj hočejo pa vse prekupit. Reveži in pa mladi fantje, ki so za nas kri prelivali na bojnih poljanah, pa nimajo sedaj kam glave položit. Res ne vem, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Iz starega kraja sem prejela pismo, v katerem mi pišejo, da še vedno potrebujejo naše pomoči. Bog se jih usmili, nedolžni ljudje, pa morajo toliko pretrpet. Same žalostne vesti prihajajo od tam in je res nekaj strašnega, kar se sedaj godi po svetu. Zato pa upam, da bodo dobri državljani pri volitvah storili svojo dolžnoset in izvoli li može, ki jim je človeški blagor pri srcu. Vreme tukaj je kar nekam spomladansko in upamo, da bo ostalo tako vsaj do božiča, da bo zima krajša. Bodite mi pozdravljeni vsi zvesti naročniki tega lista in Bog vas živi! Mrs. Mary Košir. fr VEH-1***!* AL' PA NE Kakor duša, ki\ roma proti sešije. Kakor Susmanovemu Jo- i Iz North Dakote Tower City, N. D. — Naj vam zopet malo povem, kako kaj živimo tu pri nas. — Pred kratkim smo imeli pri naši farmi mal bazar in kot sem nekaj slišala, bo ostalo od tega kakih $500, kajti naša fara je jako majhna. Tudi ni ta fara samo slovenska, lAjveč je Nemcev in Francozov, dalje po ena poljska, fantom in dekletom v Kanadi ruska in ena češka družina. To- Pismo s Koroške Draga Ameriška domovina! Večkrat in z velikim veseljem te prebiram, zato sem se tudi odločil, da ti sporočim nekaj zamim-ivoisti z naše Koroške in naših po lepi koroški zemlji raztresenih taborišč in privatnih begunskih stanovanj. INajveč slovenskih beguncev je še vedno v Spittalu, čeprav jih je od tam že največ odšlo v tujino. Drugo večje taborišče je Trofaiach na Štajerskem, kjer je tudi precej Slovencev, potem pa še Bistrica ob, Dravi na Koroškem in Trailing. V Gradcu imamo Čelo univerzitetno kolonijo, kjer naši akademiki prav pridno študirajo. Mnogo beguncev je raztresenih ipo različnih vaseh Koroške, kjer pomagajo pri kmetih in se tako preživljajo. Tudi v Celovcu in njegovi okolici jih je veliko. TT so zadnje čase prav živahni. Ustanovili so si svoje podporno društvo “Karitas,” ki pomaga potrebnim in jih druži v skupnost, da ne tavajo vsak sebi. Ustanovili so tudi svojo igralsko družino, ki je imela doslej že štiri prireditve, čeprav obstoja šele en mesec, zdaj pa pripravlja Slomškovo akademijo in igro deseti brat. Duša vsega kulturnega dela je prečastiti gospod župnik Sterle, ki ima v Celovcu tudi vsako nedeljo slovensko službo božjo in poleg njega v®ji finančni nadavetnik g. Egon Bayer ter g. Fiber. V CeloVcu je zelo veliko Slovencev, saj jih je bilo na dveh slovenskih prireditvah, ki so bile v taborišču v bližini Celovca nad osem sto ljudi. Zdaj se gospodje trudijo, da bi ustanovili knjižnico, da bi imeli ljudje v zimskih dneh kaj brati. Kako bo šlo, še ne vemo, a ulpajmo, da bo s časoma tudi to uspelo. Tudi pouk slovenščine in verouka nameravajo uvesti za .tiste otroke, ki obiskujejo le nemško šolo, da ne bodo pozabili materinega jezika. Življenje na Koroškem je drugače še kar znosno. Sicer nam OF včasih malo nagaja, a zdaj so se že nekoliko vnesli, ker imajo sami s seboj dovolj dela. Na novice iz inozemstva težko čakamo, zato bomo nad vse veseli, če boste na naslov naše “Karitas” Celovec Voelkermairic-ter str. 5 pošiljali po en izvod Ameriške domovine.” Slovenci Vam bomo nadvse hvaležni. Bodite lepo pozdravljeni od Koroških Slovencev. vicam, tako nekako sva se zmaši-la s krova v prvo nadstropje pod krovom. To štejejo ravno obratno kot pri hišah. Pri hišah štejejo nadstropja od tal v višino, na ladjah pa od zgorej nizdol. Naša bodoča pomorska palača je imela torej tri nadstropja, kakor so nam povedali, čeprav nisem jaz nikoli prišel dlje kot do prvega. Nisem hotel iti na raziskovanje spodnjih prostorov, ko sem si enkrat ogledal “prvo" nadstropje. Sem si lahko kar predstavljal kaj mora biti v nižjih sferah, če sem že tukaj pojemal in lovil zrak.' Ko sva srečno preromala ozke stopnice, sem se moral oprijeti stene, da me ni vrglo nazaj gor na krov. Kakšen zrak je bil, ne morem opisati. Nekaj pojma boste morda dobili, če si predstavljate obsežen prostor z dokaj nizkim stropom in če bi v takem prostoru lupili česen in čebulo in to polivali z gnojnico iz svinjakov. Ko bi se parilo nekaj tednov na toplem, bi se lahko dodalo par sto parov vojaških obveznic ali “šufecov,” neopranih seveda in če si lahko predstavljate, kaj bi k vsemu temu rekel vaš nos, potem boste približno vedeli, kakšne so bile najine jerperge, ki so nama bile določene za prihodjnih nekaj tednov. žetu se mi godi, ki je bil nekoliko omoten od konference pri Bonaču, pa je moral ponoči ven. V zmoti je pa odprl vrata v orna. ro, kjer so stale latvice kislega mleka, namesto, da bi odprl vrata v veži. Ko je prišel nazaj in ga je njegova Johana vprašala, kakšno je kaj vreme zunaj, je rekel, da je temno kot sam hud-nik, pa po siru diši, kot bi bil ves svet ena sama Iatvica kislega mleka.” Meni verjemi, da bo naju konec v tem peklu.” “Eh, bova že prestala,” mi prigovarja Vrhničan. “Saj bova ves dan lahko zunaj na krovu, prespala bova pa že na kakšno vižo. Postelje si izberiva, pred-no jih vzamejo drugi.” “Vsaka šola nekaj košta,” sem se vdal nazadnje, “in če se bom še kdaj vozil po morju, si bom tisti škaf poprej dobro ogledal, predno se mu bom zaupal.” Ripila sva med posteljami in gledala za prazne. Na vsaki je že kdo sedel ali ležal in šele tam v kotu sva našla dve, ki sta se še ponujali. Postelje so bile vse v dva nadstropja, to se pravi, nad vsako je bila še ena, da so tako spravili več ljudi v en prostor. '• “Moja bo vrhna,” sem ukazal, “ti si bolj neroden, pa bi si ne znal pomagati v višino.’” Fant je bil zadovoljen in je menda Saj ne rečem, da je bil moj celo mislil, da sem ga s tem po~ — Večina Amerikancev, ki so bili ubiti v avtomobilskih nesrečah leta 1947, je umrlo po-nočL nos gosposke sorte, ki bi vihal na vse strani za vsako stvarco. Na kmetih in pri vojakih ima nos vsemu “hudemu,” toda ko sem stopil v ladjo, je pa odločno rekel zapik, do tukaj, pa ne dalje! Sem dolgo upal in se bal tam pri vhodu ter 3kušal vsem svojim šesterim čutom dopovedati, da jih ne bo vrag jahal, če he-kaj dni prebijejo v teh okoliščinah. Najraje bi bil planil nazaj na krov, šel globoko v pljuča po sapo, se zagnal v morje in si pomagal nazaj na pomol. “Ne bova vzdržala,” sem dal spoznati tovarišu svoje razpoloženje. “V meni se godijo velike stvari. Nekako tako, kakor se godi škornju z botami, katere čevljar obrne na ven, da jih lepo Ni bil siguren Mladi Dobernik se je napotil v župnišče, da naznani prirastek v družini, namreč, da je dobil dvojčke. Grede pa se je pomudil “Pri birtu,” da primerno zalije in proslavi nenavaden dogo-dek. “Dober dan, gospoda,” je po-zdravil, ko je stopil v župnijsko pisarno. “Zakaj pa pravite gospoda, saj sem vendar sam tu.” ga je opozoril gospod župnik. “Res, da ste sami?” se je čur dil Dobernik, se prijel za glavo, pri čemer ga je zaneslo nekoliko naprej, “ali je res, da ste sami? Potem pa malo potrpite, da stopim domov ter se prepričam, če sta res dvojčka, morda je pa le en sam.” « M ne častil. Povedal mu pa nisem, da so gornje postelje bolj varne smetin in pri vpja.Kin ima pred raznimi živalicaipi, ki dovolj šole, da se privadi morejo po giadkih palicah, katerih je bila gornja postelja pritrjena. Da pa brez “njih” ne bo, sem bil prepričan, ko sem gledal okrog sebe narode in njih oblačila. Pa tudi iz raznih sumljivih kretenj sem uvidel, da brez domače živine ne bodo. Nekako tako so se obnašali, kot črednik, ki je pripovedoval po-ganjičem: “Včeraj smo pasli tam, jutri bomo pognali pa v ono smer.” Smer je kazal z eno roko, z drugo se je pa gredoč močno popraskal pod pazduho in tam okrog. Opravil je dvoje delo z eno gesto, pa očitno ni bilo, da ima še drug važen opravek obenem, ko kaže direkejon. Moje spoznanje me ni varalo, kot bomo slišali pozneje, kako sem jih čistil tam v Kanadi in jih metal z odra na hlevu doli med konje, da so se vsi prestrašeni spenjali in hrzali, kot bi metal mednje same divje mačke. Pa o tem enkrat pozneje, kot pride vrsta nanje. Postelje so bile navadne velike vreče, natlačene s slamo ali koruznim ličkanjem, za odejo so pa služile stare vojaške plahte. Vse kar se da domače, da se bodo ljudje počutili kakor doma. Posteljo sem takoj pregledal z veščim očesom in jo kritiziral. Ne radi njene udobnosti ali neudobnosti, ampak ker ni imela nobene prave forme. Take vrste postelje smo imeli pri vojakih in vsaka je morala biti zjutraj zložena lepo na vogale, kot bi jo človek izrezljal. Prvi naš pouk v vojaški vedi je bil v tem, da smo si znali napraviti postelje. V sredi ni smelo biti nobene kotanje, ampak je morala biti lepo napeta in ravna. Zato se je pa dostikrat primerilo, da se je kdo, ki je imel v spanju kak nesporazum z šarži, znašel na tleh, ker je hotel v preveliki ihti izpolniti ukaze in povelja. Z veščo roko sem spravil-posteljo v nekak red in potem sva se podala s prijateljem ven na zrak^da se ga naviijeve za dolgo noč tukaj spodaj. To bo pa lahko Pri telefonu: “Ali je tam frizer Langus?” — “Da, prosim.” — “Tukaj gospa Ferč-nikova. Prosim pribite me nocoj ob šestih frizirat. Moji lasje so itak že pri vas.” Pogrešanje dobička Davkarija v nekem mestu ni bila zadovoljna z davčno napovedjo nekega bankirja, zato mu je poslala dopis: “Pogrešamo dobiček od lanskih špekulacijskih poslov.” Bankir je odgovoril: “Jaz tudi.” JANUŠ GOLEČ: IlMmiWi,. KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tokolyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojake, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niao bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali “tabore,” kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po moč- ISUUIZ>ailUV mnu univv) i 0“---- ' —-------- je imenoval sultan Emerika' varah. število krucevskih ta-Tokoly s posebno diplomo za bornikov je znašalo kvečjemu kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen “hospodar,” ki je plačeval sultanu na leto 40,-000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami Kraljevska čast, vojaške moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepju svoje žene Helene. Saj je bila prav za prav ona glava prvega kraljestva Krucev. Cisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu,- Davke in sploh sredstva, v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom Kaj je bilo bolj zapeljivo, ne- piti ih za vse zločine žeti me- krvniŠke sekire ali vrv kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo pp pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četvero-kotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki jo prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti za-padu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugimi tudi mnogoženstvo. Malone vsak Kruc je imel lasteni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost in brezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki m bile seve združene s pijančevanjem in so končavale : nečistovanjem najgrše vrste. Kruoevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninje-valo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživost ‘ je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edino dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! VE5TI IZ SLOVEHIUE fHftdiUetonlt • 1. ukreni.' kasneje ravnatelj velikega semenišča v Gorici. V Kopru so ga komunisti svoječasno napad li in zaprli. On je Italijan. ŽUPNIK IVAN MIKLAVČIČ UMRL. — V Zavratcu pri Idriji je 29. septembra odšel po svoje veliko plačilo župnik Ivan Miklavčič v starosti 65 let. Župnijo Zavratec je vodil 34 let Ta je prvotno spadala k ljubljanski-škofiji in je po prvi svetovni vojni prišla pod Italijo. Miklavčič je ostal na svojem mestu. Lansko leto je začel bolehati in je iskal zdravja v Gorici. Ko je Gorica prišla zopet pod Italijo, je odšel domov, kjer je do zadnjega opravljal svojo 3lužbo. Zadnjikrat je z veliko težavo maševal 20. septembra. Zakramente za umirajoče mu je podelil župnik iz sosednjih Rovt Stanko Jeglič, ki se je vrnli iz enoletnega komunističnega zapora. Na pogreb je prišlo 20 duhovnikov, kar je gotovo veliko za ta hribovski kraj in za seda: nje razmere pod titovstvom. Pogrebni govor je imel v cerkvi idrijski dekan Janko žagar. NA DOBROVEM V BRDIH je v visoki starosti 83 let zapustila to dolino solza gospa Terezija Sfiligoj iz znane narodne družine. Odšla je v večnost 24. septembra na praznik Marije rešiteljici jetnikov. Iz te družine je dr. Avgust Sfiligoj, ki je eden voditeljev protikomunističnih Slovencev na Goriškem, štirje poročeni sinovi ranjke so se morali umakniti z družinami pred titovsko “svobodo.” OB DRUGI'OBLETNICI IVANA ZAVADLAVA. — Opozorili smo že čitatelje, da je (J°i> toko otožno lilo 15. septembra minilo dve leti, swlce jo na nas svoj svit, kakor dragoceno vino se raztekla je, razlila v pusto, skalnato dolino. Cm ptič ti je obkrožal dni, noči telo ubogo, spil ti mrtvih soj oči in ogrožal še kosti. Sedem problemov loži Sovjete in Zapad In kosti, ki so ostale, pokopale so prijateljske roke, ko so vdano prepeljale te v vrtojbensko polje. Ali bo ameriški poizkus za ustvaritev miru, ki je bil tako diskretno sestavljen v Moskvi, zares doprinesel k miru, ali pa bo ravno nasprotno prinesel še več ognja na smodnik? To vprašanje si sedaj vsakdo zastavlja s skrbjo, kajti neskončna nada je prešinila ves svet, a nato je prišlo še hujše razoga ranje. Skoraj vsi so se mogli jejo red >n normalno življenje v odkar so partizani zverinsko umorili župnika iz Gorenjega polja pri Gorici Ivana Zavadlav va. Pokopan je bil v Vrtojbi. “Slovenski Primorec” prinaša v 3pomin na ta žalostni, dogodek, ko so Slovenci zahrbtno umorili Slovenca brata, ker je svaril ljudstvo pred komunizmom, daljšo pesem, iz katere bi hoteli priobčiti le en odlomek. Pesem priča, da ta bojevnik proti komunizmu ni pozabljen. Kakor so nekdaj rekli, da je kri kri- ke je zadnjič poljubilo tvojo krsto — in ob zid grobja pesem je ihtela, ki je iz srca privrela in je duše nam prevzela, pesem, ki jo pel je zbor: Z Bogom, z Bogom, Izidor, z Bogom, brat, prijatelj moj...) Zdaj si zrno položeno v zemljo črno. V TOLMINU je odšel v več- stjanov seme novih kristjanov, nost v starosti 65 let Vinko Fili, dolgoletni pevovodja in predsednik Rokodelskega društva. V dobi fašističnega nasilja je požrtvovalno vodil in branil slovensko pesem. Radi tega je moral tudi sedeti v italijanskih zaporih. tako bo tudi kri tega mučenca seme noyih boriteljev proti brezboštvu komunizma. VI. Tvoja kri je napojila tla gorenjepoljska, j* MHH| NOVA MAŠA IN RDEČI FAŠISTI. — Pod tem naslovom prinaša “Demokracija” 8. oktobra, kako so v Biljani v Brdih komunisti, ki jim ljudje pravijo kar rdeči fašisti, skušali nagajati pri pripravah za novo mašo. Ker ne upajo kar zatreti verskega življenja, ga skušajo vsaj ovirati. Dopis se glasi: V nedeljo 3. t. m* so v Biljani v Brdih imeli velik prazniks tamošnji rojak g. Marjan Kož-lin je pel prvo sv. mašo, Ljudstvo vseh Brd se je že dolgo DAUNT VZHOD Amerikanci: “Zakaj ne priznate volitev, ki so se izvedle v naši zasedbeni zoni v Koreji? Ali morda zato, ker so bile protikomunistične? Toda bile so popolnoma svobodne. Vi ste zahtevali, da se UNO komisija poda tja in da nadzoruje slične volitve v vašem zasedbenem pasu. Dežela je itak razdeljena dva tabora. Na Kitajskem vi dobavljate komunistom orožje, sedaj držijo Mandžurijo in peti del Kitajske ter prepreču- prepričati, da so Rusi odgovorili pritrdilno na vprašanje, ka-taro jim sploh ni bilo zastavljeno. Z druge strani se poroča, da so Amerikanci najprej deja-Vda,” a nato “ne." Celotno vprašanje je tako mračno in, kakor je poročal “Times,." cela epizoda je nezaslišana. Dobro bi ibilo sestati se in razgovarjati, če je sploh kaj, kar je vredno razgovora. Kaj bi si mogla reči v tem času Zapad in Vzhod drug drugemu? Kakšne bi bile možnosti za sporazum? Naj navedemo ono, kar bi si mogla reči: KOMINFORM Zapad: “Ce hočete, da postanemo prijatelji, se predvsem ne smete več vmešavati v naše zadeve. Uničiti morate Komin-forrh.” Vzhod: “Mi se ne vmešavamo v vaše stvari. Toda mi ne moremo uničiti Kominforme tako dolgo, dokler ne bomo popolnoma sigurni, da 3e nam v ničemer ni treba bati vas. Toda mi se bojimo mnogih stvari: obkolitve, osnovanja vojnih oporišč, a-tomske bombe itd.” PODONAVJE IN BALKAN Rusi: “Priznati morate ono, kar se je dogodilo v osrednj pripravljalo na to izredno slav- Evropi. Priznati morate reži-nost. Zlasti fantje in dekleta me, ki so si jih narodi ob Dona-so kar tekmovali, kako bi lepše vi svobodno postavili. i svojega! Zapad: ' ' deželi.” Rusi: Toda mi smo vam vedno ponujali, da bi istočasno tudi mi zasedli Korejo. Kar se Kitajske tiče, ki vam je tako draga, ona predstavlja prevelik, grižljaj, da bi ga mogli naenkrat pogoltniti. Kitajski problem ne obstoja sam, temveč se ga drži še mnogo drugih problemov.” BAZE IN BOMBE Rusi: “Vi pravite, da hočete mir. Pravtako tudi mi. Zakaj pa ne bi vi takoj pričeli z uničevanjem vaših skladišč atomskih bomb? Zakaj se ne bi vi takoj odrekli vaših morskih in zračnih vojnih oporišč, katera sedaj ustvarjate po vsem svetu, a predvsem v naši bližini?”’ Amerikanci: "To bo — z vašim ljubeznivim pristankom — poslednji ukrep. Ko bomo sigurni, da obstoja mir, tedaj se bomo razorožili. Toda kdo izmed nas je sedaj bolj oborožen? Kdo ima sedaj največjo armado? Kdo se protivi vsakemu nadzorstvu? Kdo je dvignil v organizaciji Združenih narodov svoj veto že 28 krat?” Običajen čitalec bi dejal: Aktualne probleme med Zed. državami in Sovjetsko zvezo je prav tako težko rešiti kakor prodreti skozi železni zastor. (“Samedi-Soir”V -o——- v soboto fantje postavili preidi li Listino združenih narodov cerkvijo lep slavolok, 30 zado-1 Toda mi bomo ob tem zatisni voljni odšli nekateri k blagoslo- eno oko, če nam daste obljubo, da ne boste nadaljevali z eks- Vas muli glavobol! Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Mandel Drug 15702 Waterloo Road Cleveland 10, Ohio SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St KE tSM Sami vitamin your iiw word I« •"* ** * MMa 3S5S3S22 ass* »JKSSSSfc« Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestanim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je Uil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovale! javne i^sode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, po-koljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v suž nost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarejni-mi Slovenci v Prekmurju Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muro-poljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. (Dalje prihodnjič) --------o------ vu, drugi k pevskim vajam. Tedaj, — bilo je že temno —, se pojavijo pred s’avolokom čudne, mračne sence, ki so eno stran podžagale,.da se je slavolok polomil. Nato se je začelo divje streljanje z mitrami, ki je trajalo vso noč. Duhovniki, domačini in tudi drugo občinstvo, ki je bilo v cerkvi, vse je bilo blokirano, nihče si ni upal čez prag. Druhal pa je po vasi go-bezdala in prepevala po laško. Res, dober sad rodi vaša setev, gospodje tovariši Bevki, Budali itd, Mleko za Anglijo. — Slika Mm kože razkladanje mlečnega tovora na zrakopdlvnem polju v Blackpool, Anglija. To je del vladnega prizadevanja, da se obdrži odmer-t ke mleka na gotovi višini. 50 tisoč galonov mleka pripe-Ijajo z letali iz Irske v Anglijo vsak dan kot dodatek k angleški produkciji mleka. Kljub temu se je k novi maši zbrala ogromna množica ljud-, stva vseh Brd, da počasti novo-mašnika in da. na lastne, oči vidi. delo rdečih fašistov: Fantje so pustili slavolok v podrtem položaju ljudstvu v opomin, fašistom, v sramoto. panzijami, posebno v Avstriji, Grčiji in Skandinaviji." NEMČIJA Zapad: "Namesto, da vse delate na tem, da bi nas izrinili iz Berlina, nam rajši dajte vaše pritrditev, da napravimo Nemčijo edino." Rusi: “Dobro, toda pod pogojem, da ho ta združena Nemčija res stvarna, brez federacije in da bomo tudi mi dobili nekaj od Porurja ” Zapad: “Za nas bi bilo nemogoče, da bi se ustvarila nekakšna nova hitlerijanska Nemčija. Kar pa se Porurja tiče,' ali se ne bi rajši malo razgovarjali tudi o šleziji?” Delo dobi- Izvežban moški za avtno ogrodje in fenderje. Vprašajte v A & B Garage, 15556 Lake Shore Blvd. Zglasite se osebno. (218) ženske za čiščenje Delo od 3:30 zj. do opoldne 46 ur na teden. Dobra plača od ure. Halle Bros. Co. Ml lAMMIOMfc ** ZAPADNA ZVEZA Rusi: "Zapadna zveza je bila .ustvarjena proti Rusiji in ne .proti Nemčiji. Zaustavite to, pa se bomo mogli dalje razgo-vajati.” Zapad: “Kako pa vi? Ali bi ne bile boljše, če bi tudi vi dali svobodo vašim “patelitom?” šele potem bi mogli ustvariti Evropo edino, v kateri bi si države medsebojno pomagale, a vsem skupaj bi pomagala Amerika." (217) MALI OGLASI Hiše naprodaj Nov zidan bungalow naprodaj, 4 3obe, kopalnica in toilet spodaj, 2 sobi in toilet zgorej. Furnez na plin. Blizu bulevar-da na 356 E. 200. St. Zidan bungalow, 4 sobe, kopalnica, toilet, furnez na plin, na 20980 Westport Ave. v Eu-elidu blizu 200. St. Za ogled pokličite LI 7632. -(218) DALJNI IN BLIŽNJI VZHOD Zapad: “Ustaviti morate vaše grožnje Turčiji in Iranu.” Rusi: “Toda mi imamo pra vico, da svobodno lahko potujemo v in iz našega črnega morja. Pravtako imamo pravico, da dobimo petrolejske koncesije v Soba v najem V najem se odda nanovo opremljeno sobo s kuhinjo; ima svoj vhod. Pripravno za novo-poročenca. Vprašajte na 6018 Glass Ave. -(217) — Ena sekunda jo 86,000 del povprečnega sončnega dneva. Povprečni sončni dan pa je čas, ki mine od enega poldneva do j drugega. Gatov zrakoplovno polje v britskem sektorju Berlina se z vsakim dnem povečuje, da more zadostiti potrebam britskih in ameriških letal, ki dovažajo razne potrebščine v Berlin odkar so Sovjeti'zaprli železniški promet. Med tem, ko okrog 40 letal dnevno do-okrog 3,000 ton živeža in premoga, pa še delo na zrakoplomem polju nadaljuje pri čemer domačini prav pridno pomagajo. ranu, ki je naš sosed in bližje nam nego vam. Vi se sedaj bojite za vaš petrolej. Toda Truman, ki je tako naglo priznal novo državo Izrael* da bi si pridobil glasove Židov pri bodočih volitvah, je s tem naščuval A-rabee, proti sebi. Sedaj gledamo mi pazljivo na situacijo.” Zapad: “Mi to zete dobro vemo.” Peč naprodaj Naprodaj je Tappon kuhinjska peč na plin; zmerna cena. Vprašajte Mrs. Fabian, 6116 Glass Ave. tel. HE 3282. (217) Trgovina naprodaj Naprodaj je delikatesna in grozerijska trgovina v sloven- ski naselbini, ima tudi C-2 licenco. Stanovanje zraven 3 ali 5 sob. Za nadaljna pojasnila pokličite EX 8628. (218); AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 3, 1948 t t Izgubljeni svet BOKAN (:iiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiit3ii:miiiiuauuiiuiiii pograbil za noge, a čutil sem, a sedanje zaključno poročilo,' da se tudi on povzpenja nad zemljo. Trenutek sem videl čudno sliko: četvorico pustolovcev, ki letijo kakor niz hrenovk nad1 raziskovano deželo. Na sestavljam že v starem ta-( borišču, kjer je tako dolgo na, nas čakal Zambo; vse nevar-| nosti in težave so ostale kakor | težka sanja zadaj, na vrhu one- nov* looioivviuiiv ---peciva sanja /.auaj, n« uhu srečo je bila iprožnost konopca ga divjega rdečkastega skalo- vendar omejena, ne tako kakor nosilna moč peklenskega zrakoplova. Nenadno nas je hudo pretreslo in obležali smo vsi na vja, ki se dviga nad nami. Spustili smo se srečno, dasi na povsem nepričakovan način, in vse je prinas v redu. V šestih Challenger pa je odhajal Challenger. “Zadnje dneve sem posvetil vse Svoj e duševne zmožnosti rešitvi vprašanja, ka ko bi' se lahko spustili s planote. Ugotovili smo, da nismo »aa v stanu splezati pa skalovju in vornost za neko velikansko da ni nikjer nobenega predora, podjetje. Nekega dne, kakor Tudi nismo v stanu, da bi zgra-’' • dili kak most do stožičaste ska- navadno vsako jutro nekam popolnoma sam in ko se je povrnil, nas je tako svečano pa oblastno gledal kakor človek, na katerem počiva vsa odgo- kupu na tleh, zaviti v kolobar-j tednih ali dveh mesecih bomo je utrganega konopca. Ko smo že v Londonu, pa morebiti vedno s palmo v roki in spremstvu tolpe oboževalk, nas je peljal v svojo skrivnostno delavnico ter nam razodel svoje načrte. Prišli smo na poljano sredi palmovega gaja. Tam se je nahajal eden izmed onih vročih, kipečih blatnih vrelcev, ki sem jih že omenjal. Okoli izvora je ležalo več iz-iguando-nove kože narezanih jermenov in nekak večji ohlapni mehur, ki se je potem izkazal za iztrebljeni in posušeni želodec neke velike jezerske ga-ščerice. Ta velika vreča je bila nd enem kraju zašita, na drugem pa je ostala samo ozka odprtina. Iz te luknje je štrlelo več bambusovih trstik, in njih prosti konci so tičali v lijakom sličnih jamicah sredi ilovice, kjer se je zbiral plin, katerega debeli mehurji so privreli na dan skozi blato. Posušeni želodec se je pričel polagoma napihovati in se tako dvigal v zrak, da je le, odkoder smo se povzpeli na planoto. Kaj bi naj 'torej izumil, da pridemo odtod? Imel sem še pred kratkim časom priliko opozoriti našega mladega prijatelja, da vsebuje (plin tega vrelca nevezan vodik. Temu dejstvu je naravno sledila misel zrakoplovu. Priznati moram, da mi je bilo od kraja težko dobiti prevleko, katero bi lahko napolnil s plinom, a pri ogledovanju orjaiškega drolba* vja teh plazivcev sem prišel do rešitve. Sad tega dela je pred vami!’’ Vataknil je eno roko za rob svoje strgane suknje, drugo pa je ponosno iztegnil. Zrakoplov se je med tem dokaj napihnil, postal jako okrogel in hudo napenjal svoje ve zi. “Zmešalo se m.u je od vročine!” je zarenčal Summerlee. A lorda Johna je načrt kar navdušil. “O, ti, prebrisani stari modrijan, kaj?” mi je za se vsi zopet dvignili na noge, smo zagledali visoko zgoraj sredi brezmejnega plavega neba temno točko: naša bazaltna kepa je drevela po svoji poti naprej. “Izvrstno!” je zakričal neumorni Challenger, ki si je drgnil poškodovano roko. “Jako prepričevalen in zadovoljiv poizkus! Nisem niti računal na sličen uspeh. Tekom tedna, gentlemani, vam obljubujem sploh ne pride to pismo prej nego mi. sami. Seveda vsi koprnimo po domu, naše misli letijo tja proti velikpmu, rojstnemu mestu, kjer je doma vse, kar nam je drago. Preobrat v naši usodi je nastopil istega dne, ko smo imeli tako nevaren doživljaj s Chal-lengerjevo zrakoplovno. robo. Pravil sem že, da je bil po nas rešeni glavar edina oseba, ki je kazala sočutje z našimi načr- pripraviti drug zrakoplov, ipa ti za beg. Samo on nas ni mase lahko zanesete na to, da ral proti naši volji zadržati v udobno in varno prestanete pr- tej čudni deželi. Ponovno se je vi de] našega potovanja proti že pogovarjal z nami s pomo-domu.” Ičjo izrazitih kretenj. ’ (Dalje prihodnjič) Popisoval sem dogodke do zdaj v časovnem redu, po vrsti. Se L čl ivu uvi&ai v v.«, j- . y , i moral Challenger kmalu kraj- šepetal m potem vprašal gla- šati jermene, s katerimi je bil privezan mehur na okolj stoječa drevesa. Tekom pol ure je dobil obliko dokaj velikega zrakoplova, ki bi nedvomno Irnlrnr »n no Challenged a* “Kako (pa bo s košaro.” “Za košare že poskrbim potem. Ugibal sem že podrobno, iz česa jo naredim in kako pri- kazali napeti in pokajoči jermeni. Challenger srečen, kar kor oče ob zibelki svojega prvenca, se je smehljal, si gladil brado in s tihim zadovoljstvom molče opazoval plod svoje iznajdljivosti. Summerlee je prvi prekinil molk. “Ne mislite menda vendar, da se s to rečjo lahko dvignemo v zrak, Challenger?” jf rezko vprašal. “Hočem vam, dragi Sujm-merlee, pokazati, koliko premore ta zrakoplov, in prepričan sem, da mu po tej preizkušnji brez oklevanja zaupate svoje življenje.” “Tega vam pač ni treba misliti,” je rekel Summerlee odločno, “za noben denar ne bom pristal na slično prismo-darijo, Lord John, upam da tudi vi ne boste podpirali takega brezumja?” “Vražje duhovito, moram povedati," je dejal naš peer. “Ral bi videl, kako gre to.” “Boste videli,” je odgovoril V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NIKDAR POZABLJENEGA SINA, BRATA IN MOŽA Victor Šuštaršič ld je umrl 3. novembra 1933, Petnajst let je že minilo, kar tvoje truplo v grobu spi, a duša pa plačilo vživa pri Bogu v večnosti. A mi te nismo pozabili, v naših mislih si vsak čas, in tudi tl nas ne pozabi, prosi tudi ti m nas. Žalujoči ostali: MATI in SESTRI V ta namen bo darovana sv. maia pri sv. Vidu. Cleveland, O. 3. nov. 1948. stanu dvigniti težo pol jubnega izmed naš. “Vseh nas, hočete menda povedati?” “Ne, po mojem načrtu se spusti lahko Vsak od nas po vrsti kakor s padalom, zrakoplov pa se potegne vedno zopet navzgor na način, ki ga mi ne bo menda pretežko izpolniti. Če dvigne torej zrakoplov težo posameznega človeka in se z njo polagoma spusti, potem stori vse, kar od njega lahko zahtevamo. Pokažem vam zdaj, koliko premore v tem oziru.” Privlekel je,bazaltno, dokaj veliko kepo, 'ki je bila čez sredino nekoliko ožja, tako da je lahko okoli ne obvezal konopec. To je bila vrv, s pomočo katere smo se pozpeli na stožičasto skalo in jo potem s seboj prinesli na planoto. Bila je nad sto čevljev dloga in jako močna, dasi ne posebno debela. Challenger je tudi ,napravil iz jermenov neko mrežo, katere prosti konci so viseli navzdol. S to mrežo je ogrnil svoj mehur in tako zvezal spodaj viseče jermene, da bi se razdelil pritisk katerekoli teže po vsej veliki površini. Pritrdil je potem jermeni namesto tovora svojo bazaltno kepo in si trikrat ovil okoli roke konopec, s katerim je bil kamen pretpasan. “Zdaj pa,” je rekel Challenger in se ponovno nasmehnil pričakovanemu uspehu, “vam pokažem, koliko lahko dvigne zrakoplov.” S temi besedami je nožem prerezal vse jermene, s katerimi je bil pritrjen zrakoplov na drevesa. Še nikoli ni bila naša družba v večji nevarnosti, da bi polnoštevilno izginila z lica zemlje. Napihnjeni mehur je kakor krogla sfrčal visoko v zrak. Challengerjeve noge so v trenutku bile odtrgane od tal in profesorja je dvignilo v višino. Komaj sem se vtegnil, med tem ko je letel, a rokami oviti se mu okoli pasu, in ie sem sam brez-pomočno obvisel v zraku. Lord John me je kakor past trdno CrtameTeSpaqhif '°* QUICK, Af«T,I,NG P,CN,C OR HOt *>'SHtS Za nagle, okusne pikniške solate ali vroča jedila ŠE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E. 61. St. JOHN OBLAK HE 2730 -AND THH WORST IS M TO C0Q »-til najpbnjše šele pride •mt*. IM*™ 1887 1948 JV oznanilo in Zah'Oala Žalostni in v dno duše potrti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula draga »proga in ljubljena mati Mary Ko$tajn$ek ROJENA KISOVEC kije po kratki bolezni ter previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 3. oktobra 1948. Pokojna je bila rojena dne 29. marca 1887 v vasi Hotovlje, župnija Poljane pri Škofji Loki, odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Pogreb se je vršil 7. oktobra iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sveti maši za-dušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na tem mestu se v prvi vrsti zahvalimo č. g. Rev. Wolfu, ki je pokojnico previdel z svetimi zakramenti. Naj mu dobri Bog za to obilno poplača. Dalje se iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za pogrebno sveto mašo zadušnico ter druge pogrebne molitve in pa za spremstvo iz Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ter od tam na pokopališče vse do njenega groba. Dalje se zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu za udeležbo pri pogrebni sv. maši. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter ozaljšali pokojno, ko je počivala na mrtvaškem odru. Imena teh, ki so ji na ta način izkazali zadnjo čast in jo okrasili z venci so: Ko-stiinšek Family, Painesville, Ohio, Mr. in Mrs. John Kostanšek, Joe in Mary Gabron, John .Pestotnik Family, Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Pete in Emil Winter, Josephine in George Meterc, Mrs. Zibert and Daughter Ann and Mrs. Alice Novak, Mr. in Mrs. Frank Kromar, Joseph Golich, Jennie and Jean Žele, Mr. in Mrs. Frank Keck and Daughter, John and Anna Kostanšek, Drenberg Family, Margaret and Dorothy Ash, Miss Ann Pirnat, John in Tončka Jevnik, Joe Sadar, Mr. in Mrs. Paul Szaaz and Family, Perpar and Kulas Families, Pietraroli Family The May Co., Frank Lupšina and Family, Frank R. Schmid and Family, Spanish Room in May Co., Monmouth Products Co. and Employees, V & Martin Style Shoppe, Mr. in Mrs. Martin Antončič, Frederick Bingham, Employees of Addressograph-Multigraph Corporation, Standard Drug Store, E. 9th and Euclid Ave., Departments 101 and 121 of the Addressograph-Multigraph Corp., Goldie D., Joe Jakob, Mrs. Rose Toth, Frank and Ann Gyurioza, društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, društvo Oak Grove No. 76 WOW, društvo Svobodomiselne enke št 2 SDZ, podružnica št. 25 SŽZJjpHH^^ Enako naša iskrena zahvala vsem, -ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo naše drage pokojnice. Naša iskrena zahvala vsem, ki so: dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno ter tako omogočili, da je pokojno spremilo na zadnji poti res dosti ljudi. Dalje naša zahvala vsem, ki so pokojnico kropili ter molili za mir in pokoj njene duše. Prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogrebne svete maše ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti do njenega groba. Naša iskrena zahvala društvom: Srca Marije, sv. Katarine št. 29 ZSZ, Oak Grove No. 76 WOW, Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, ter podružnice št. 28 SŽZ za vso pomoč, kakor tudi članicam teh društev, ki so nosile krsto pokojne. Dalje naša zahvala članicam Marijine družbe društvu Srca Marije in društvu sv. Katarine št. 29 ZSZ, ki so molile ob krsti pokojne, ko je počivala na mrtvaškem odru. Zahvala šolarjem sv. Vida za petje pri sv. maši. Zahvala vsem dragim sosedom in sosedam za tako lep venec in pa za svete maše. Prav tako tudi Mrs. Valenčič in Mrs. Tekauc, ki sta nabirali za venec sosedov. Se prav posebno zahvalo pa dolgujemo Mr. in Mrs. Joseph Vidic za velikodušno pomoč. Dalje se enako zahvalimo Mrs. Mary Arch, Mrs. Josephine Kromar, Mrs. Mary Gabron, Mrs. Josephine Slapnik, Mr. in Mrs. John Kostajnšek, Mr. in Mrs. George Meterc, Mr. in Mrs. Frank Primožnik, Miss Mary Bodnar, Mrs. Keck ter Mrs. Markovič. Naša iskrena zahvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali. Tako se zahvalimo za izraze sožalja ter tolažbo in pa bodrilne besede. Morda smo pri tem kako im« izpustili; morda, dasi smo poskušali objaviti kar prav vse. Pa nedostatek je kljub temu prav možen. Zato prosimo vse, ki so morebitno prizadeti, da nam to oproste. A Ti, predraga in preljubljena, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te svobodne domovine. Se veliko več kot to pa Ti želimo: Večni mir in večno veselje v družbi izvoljenih. Naj bo dobri Bog Tvoj velik plačnik za vsa Tvoja dobra dela in trud, ki si ga storila za nas. Bridko je ločiti se od blage žene, težko pozabiti skrbne matere. sToda vera nas tolaži, da se enkrat vsi snidemo, kjer ni joka ni bolesti, kjer je sreča in mir doma. Tvoji žalujoči: MARTIN KOSTAJNSEK, soprog MARY in ALBINA, hčeri MARTIN, JR., sin Pokojna zapušča v stari domovini brata JOHNa KISOVEC in več drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 3. novembra 1948.