Posamezna številka 1 K.
Štev. 251.
PoStnina plačana v gotovini.
v Ljuuijani, v sredo, dne 3, novembra 1920.
»SLOVENEC« velja po pošti aa na atrani Jugoslavije ln v LJubljani: sa oelo leto naprej. K 180>— aa pol leta „ >. „ 9U<_ za četrt leta „ .. „ 45'-sa en mesec „ •. „ 15-—
Za Inozemstvo celoletno K 240v
& Sobotna izdaja: Za eelo leto ..... U 30 — u InozematTf,...,.. 35 —
IV Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirans pisma se na aprejemajp. Dredn. telef. štv, 50, uprava, štv. 328.
Leto XLVDL
Inserati: m
Kaoatolpni petitvrsta (M u široka tn 8 mm vtaoka ali u)»
prostor) sa askrat ... p« K 9*-. pvstaaa Itd. .. po K K.
Pn več|em naročila popust
flBtm*j»jši oglas 59/8mm KU.
isfaaja vsak Ua (avzaaUi po-
•j«da»jak tn dan po praznika, ob S. dri zjutraj.
Političen
slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Kačun poKtn* uran. ljubljanske št. 650 sa nariičalno tn št 343 ss efliasa, svstr. ln češke 24.79?, ogr. 26.511. boan.-fcera <483.
»Demokratska" avtonomija.
Vsa slovenska javnost ie z ogorče-. njem obsodila predlog znanega demdkra-j ta« dr. Kukovca, da naj se Slovenija raz-» deli na dve upravni okrožji. Slovenija je že itak zadosti razdeljena: en del že pripada Nemški Avstriji, drugi pa v gospodarskem oziru najvažnejši, bo prišel pod laško krono, o čemer ni več nobenega dvoma. Če se juresniči načrt dr. Kukovca, pa se razdeli šc ostanek, tako da bo tudi neodvisna Slovenija'predstavljala dva drobca, eden bolj brezpomemben kakor drugi. Torej Slovenci izven meja jugoslovanske države razdeljeni med dvema državama, v mejah Jugoslavije pa na dve upravni enoti. Zdaj pa naj pridejo še Dolenjci in Gorenjci, pa lahko mesto dveh upravnih enot ustvarimo kar štiri, s čemer bo menda »demokratski« stranki najbolj ustreženo, Slovenija pa bo kakor Gospodov plašč raztrgana na same drobne kose.
»Demokrati, so se sami splašili tega genialnega načrta svojega voditelja in v Jutru že trobijo umik. Da bi lepše izgledalo, se izgovarjajo, da so imeli pred seboj le »gospodarske interese«. Vsak političen otrok pa ve, da je Slovenija, kolikor jo je še ostalo, ena sama gospodarska enota. Načrt razdeli,Ive Slovenije v dve avtonomni pokrajini bi bil nekoliko upravičen ie tedaj, ako bi nam pripadlo Primorje; danes pa smo veliko premajhni, da bi se še bolj cepili- bodisi V gospodarskem bodisi v kulturnem in političnem oziru. Še tako bomo le z velikimi težavami kos centralizmu.
Nadalje modrujejo demokrati v svojem glasilu: Če Slovenska ljudska stranka zahteva razdrobitev države v tri državice zakaj bi potem še teh državic nc razdrobili v še manjše kose! Logika! Če kozel tišči v prepad, pa naj še ovce za njim poležejo. V resnici pa S. L, S. nikoli ni zahtevala razdrobitve države v tri državico, 'ampak le pokrajinsko avtonomijo Slovenije kot ene nerazdeljive kulturnozgodo-ivinskc in gospodarske enote v okviru celokupne države s postavodajno močjo v okviru splošnih državnih zakonov. To pa ravno v interesu enotne države, da bi se vsled nasilne centralizacije ne vzbudile separatistične struje in da bi se slovenstvo tako vključilo v našo državo, da bi se ohranilo vse, kar je dobrega v njegovem dosedanjem zgodovinskem razvoju in kar ie v njem dobrega tudi za celo našo držav'".
v Demokratski- stranki pa ravno to ni.
všeč. Da se ohrani umetno na površju, išče opore v centralizmu in bi mi' ra; 'je,, žrtvovala interese slovenrtva, di.lc ostane na krmilu. Stranka, i : dsnis •Hc^errio naglasa avtonomijo, d - V; pri vcl!lv?.h.popolnoma ne pogorela — pogorela bo hvala bogu vseeno se je od 1918 naprej vedno in dosledno borila zoper avtonomijo Slovenije. Zato ji ne bo čisto nič pomagalo, ako zdaj zahteva še avtonomijo Štajerja in ako bo jutri stavila še zahtevo po avtonomiji Bele Krajine. O tem bomo še obširno govorili, za danes pribijemo <amo sledeče:
Par tednov pred ujedinjenjem Slovenije in Hrvatske s srbsko državo, je Narodno viječe v Zagrebu dalo delegatom, ki so šli v Belgrad, natančna navodila, na kakšni podlagi da naj sc izvrši ujedinjenjo. Ta navodila so se dokumeniarično fiksirala in delegacija je z njimi odšla v Belgrad. Tu pa je vodja jugoslovanske demokratske stranke, Pribičevič, na vse kriphe delal na to, da se ta navodila, ki obst-gajo zahtevo po avtonomiji, položijo ad aeta, da se srbske stranke o njih ne informirajo in da se z vlado kraljevine Srbije sklene dogovor m i m o teh navodil na strogo centralistični podlagi! To nakano je preprečila edinole Slovenska ljudska stranka po svojem zastopniku in se je sklenil sporazum s srbsko vlado, ozirona s krono, na temelju ti stili načel, ki jih je postavilo Narodno viječe v Zagrebu, na načelih avtonomije za tiste jugoslovanske dežele, ki so se pridružile srbskemu kraljestvu. Tc pravice so bile poleni slovesno zajamčene v odgovoru regenta ra adreso delegacije in sicer tako jasno in določno, da bi o njih ne smel nastali absolutno noben dvom več, dokler se ne sestane kon stiluanta.
Kljub temu je »demokratska« stranka še po tem aktu vedno in povsod proti tem načelom rovarila in uporabljala vsako priliko, cla jih s pomočjo vlasli od zgorai ruši in krši. Brezštevilni so slučaji, kako je la stranka samo v Sloveniji, preko svojega Pribičeviča skušala, da pogazi avtonomne pravice Slovenije, ki jih je slovesno za-jamčil sam regent Jugoslavije! O tem burno še podrobno govorili in doprinesli konkretne dokaze ter navedli vse dejanske slučaje, kako je demokratska« stranka v Belgradu intrigirala, da se n<>m odvzame kos za kosom avtonomnih pravic naše dežele.
Slovenska ljudska stranka je vse tc poizkuse preprečila. Demokratski« stranki se tudi v bodoče ne bo posrečilo ne odkrilo ne zahrbtno izpodkopati temeljev naše samouprave. Neobhodni pogoj za lo
-r
/pa je, da vsi rodoljubni slovenski elementi • 28, novembra s to stranko Pribičevičevih mezdnikov pomedejo!
Državni proračun in nagone azpr^msinise.
(Piše J. Vesenjak, član fir. odbora.)
Stojimo pred voli - >mi v konstituanto in človek bi mislil, da bo !alo v ospredju volivne borbe vprašanje, po kakšnem sistemu in po kakšnih načelih hočemo urediti na"o državo. Toda v nepdkritosrčnosti ' svojih ciljev prihajajo naši nasprotniki v
■	volivno borbo z zavijanji in *ieresnico o proračunu. Ako hočejo imeti v razpravi o
■	proračunu in ostalem našem delovanju glavno borbeno točko, naj jo imajo! Mi nimamo ničesar prikrivati in se nimamo ničesar sramovati. Mirno polagamo račun o
'svojem hiševanju našemu ljudstvu in prepričani smo, da se bo s spoznanjem res-' nic-e naše ljudstvo tem trdnejše, tem odločnejše oklenilo naše stranke ter odklonilo ovinkarje, frazerje in — lažnjivce.
Kakšen delež ima na proračunu in njegovih izpremembah naša stranka, odnosno Jugoslovanski 1 'vb« kot njen dosedanji repre/entant v Narodnem predstavništvu?
Proračun za leto 1920 21 jc delo finančnega ministra Koste Stojan ov i-č a*, ki je in ostane zastopnik in zarpnik demokratov — tudi naših slovenskih — dokler ga ti držijo na odgovornem mestu ali mu ne odpovedo zaupanja. To se pa do sedaj ni zgodilo. Na sestavo proračuna, posebej na globoke izpremembe finančnega zakona, ki tako c-slro reže slovenskemu ljudstvu v meso, ni naša stranka niti di-rekino, niti indirektno vplivala, saj je iz zadnjih dveh let dovolj znano, da naša državna administrativna centrala, posebej še Stojanovič, v samoljubni veri v svojo lastno učenjaško in stroke no nezmotljivost nikdar ne vpraša za nisvet, temveč dela raje skoke na desno m levo kakor kozel v zelniku. Tako ie razumljivo, da jc vpostavil finančni minister -• svoj 'inancij-ski zakon naravnost nezaslišana bremena ne le za Slovenijo, temveč tudi za velik del drugih kraje -' naše države 'n ;e posebej v Sloveniji <.en<<diito prekosil /c več kot dovolj fiskalnega svojega ljubljanskega delegata.
Finančnemu ministru kot profesorju matematike je bil cilj in vi-.ek finančne modrosti, da napravi iz izdatkov in dohodkov jednačbo: ravnovesje; ali prav
malo ga je brigalo, so li njegovi matematični diktati nar^vaogospodn sko uteme' ljcni. Črtal in brisal jc na eni strani, mehanično multipliciral na drugi strani, pa dobil oni famozni rezultat, ki nam ga jc predložil kot proračun, in še to cele tedne pozneje, nego jc bila njegova dolžnost.
Iz mehaničnega številčnega pojmovanja našega državnega proračuna je izšlo n. pr. na ministrov ukaz nočetvorjenje direktnih davkov in lOOodstotno povišanje - postotnih pristojbin. Dobro mi jc znano, da tega ljubljanski delegat kljub svoji veliki fiskalnosti ni upal predlagati. Iz inici-jative demokratičnega finančnega ministiti izvirajo tudi neznosna bremena iz trošarine, ki odgovarjajo nesocialncmu, liberalnemu načinu obdavčevanja. In oče jc bil svojega sina tako vesel, da jc ženijalno rešitev budgetnega ravnovesja v francoskem jeziku raztrobil prej po svetu, kakor so jo čitali v slovenščini ubogi davkoplačevalci, nad katerimi je delal svoje krvave eksperimente.
Stojanovičev proračun ne kaže pra> nič tistega smotrenega dela, tiste vešče roke, ki jc potrebna, da se mlada država izkoplje iz financijskih težkoč kolikor mogoče brez velikih pretresljajev in brez . c-likih bolečin. Ako primerjamo njegovo delo z delom italijanskih finančnikov v prejšnjih desetletjih, ali pa še posebej z delom grofa Witteja v bivši Rusiji, ali tudi s finančnimi operati Bitinskega ali Koritow-skega v bivši Avstriji, tedaj vidimo ogromno razliko med njimi in Stojanovičem. Tam upoštevanje narodnogospodarskih razmer in skrb za njihovo zboljšanje, pri Stojano-viču pa nebrzdan eksperiment, ki bo vedel v revščino in pogubo. Na vse pripombe, na vse ugovore pa je imel gospod demokratski minister Stojanovič samo odgovor: »Videl sem jaz vaše kraje, videl obdelano zemljo, videl zgradbe in palače; še več davkov prenese vaša zemlja, kakor sem vam jih 'namenil.«
Naši zavezniki Čehi so ludi v hudih finančnih stiskah in drugih gospodarskih neprilikah, a pri njih se dela drugače!
Kakršen je bil začetek proračuna, takšno je bilo nadaljevanje: finančni minister jc prišel z drzno ali naivno zahtevo, da linancijski odbor njegov proračun lahko presodi in odobri v par sejah. Dal nam je povrh najprej samo prvi del, to jc finan-cijski zakon in šele pozneje ne budgei, temveč lc glave budgcta. O kakšnem zaključnem računu ali pregledu iz pretekle dobe pa ni bilo niti vrstice!
Za presojevanje in primerjanje elaborata mora imeti poslancc vsaj možnost, da
LISTEK,
Honri Lavc-dan (član franc. akad.):
To je odvisno od lege.
Iz francoščine prevel P. V. B.
Paul, Guy, Robert, Pascal, v slarosli od dvajset do trideset let. Pri Pascalu, malo po polnoči.
Paul. V zvoniku bije polnoč. (Pascalu.) Dragi tovariš, zapustimo te, cla greš spat, Guy. Da, odšli bomo. Pascal. Saj sc vam nikamor nc mudi. Jaz nisem zaspan,
Paul. Toda mi smo zaspani, mi, drago delp.
Guy. Jaz sc že komaj držim pokonci. Kobert, Jaz tudi.
Pascal. Otroci si želijo postcljice? Paul, Seveda.
Pascal. Čc je tako, potem lahko noi. Paul. Kaj boš pa ti napravil, ko bomo odšli?
Pascal. Vraga, spat bom šel ravnotako. Potem pa ne bom zatisnil očesa najmanj cele tri ure, predno ta nesrečni spanec ,.. Da, to so prava zabava, moje no :i \ zadnjem času.
Guy. Ti revež li!
Pascal. Včasih pa, ko žc nc morem več 'držati, vstanem, mesto da bi sc dolgovi!, prižgem luč in čitam. Rohni. K n i ?
Pascal. Plutarha,
Guy. Ali jc iz kluba?
Paul (Guy-u). Nc. Ti nc veš. Plu.Uirh jc klasik, Grk,,.
Guy. O, oprosti!
Pascal. Od njega sc vsaj kaj naučim.
Paul. Tn te to takoj uspava?
Pascal. Nc, to mc zanima in me drži ro konci.
Paul. Kako? Plularh in vse to staro železje, lo le zanima? O, ti revna duši, ali si prismojen?
Robert. Pusti to! Ti nc spiš, ker ne veš, kako je treba lo napraviti.
Pascal. Ti imaš kako sredstvo?
Robert. Brczdvomno.
Pascal. O, povej mi ga, Plačam li ga z zlatom.
Robert. Vse je odvisno od lege.
Pascal. Od lege?
Robert. Kajpada! Kako mc pa gledaš? Kaj me ne razumeš?
Pascal. Prokleto, jaz nc gledani na lego, čc sem v svoji postelji. Ležim vodoravno slegnjen in mislim, da ni drugega načina za spanje.
Robert. Oprosti, to sc pa zelo motiš.
Pascal. In kako hočeš, da naj ležim? Obešen za noge na svetiijko in z glavo navzdol.
Robert Poslušaj me raje, kot da govoriš oslarije.
Guy. Da, poslušaj ga.
Robert. Brczdvomno si stegnjen. Toda kako? Na kak način spiš?
Pascal, Nimam nobenega načina.
Robert. Saj vendar dobro veš, kako se vležeš! Kakšna lega ti bolj ugaja?
Pascal. Nobena. Da li šc enkrat povem.
Robert. Zalo pa nc spiš, Vse jc odvisno od lege.
Pascal. In kakšno naj zavzamem po tvojem,
Guy. Ja<; ležiin na desni strani.
Robert. Tebe vendar nisem vprašal,
Paul. Jaz pa na levi.
Robert. Počakajta vendar trenutek. Sedaj se bavim z njim. Grem stavit, Pascal, da gotovo ležiš na hrbtu. Kakor kedi neumnež!
PascaL Da, po navadi, zares,
Robert. To je strašno.
Guy. Baje daje lo vesele sanje.
Pascal. Prav pogosto, zares.
Robert. In to je šc bolj strašno.
Pascal. Enkrat za vseleji prosim tc lepo, povej mi vendar, kako sc mora lcža*i.
Robert, Na tri četrt.
Pascal. Kaj razumeš pod tri četrt?
Robert. Beseda ti pove. Nc čisto na hrbtu in nc čisto na strani.
Pascal. Med obema.
Robert. Da, na tolšči strani.
Pascal. Na tolšči katere strani?
Robert. Tiste, ki ti bolj ugaja. Meni jc vse eno. To pa še ni vse. Roke so tudi lu. Kaj pa napraviš ti s svojimi rokami v postelji?
Pascal. Nič. Nc brigam se zanjo. Dc-j lajo, kar hočeio.
, Robert, To jc napačno. Treba iih ie
položitj na sledeči način: Eno s komolcem pod vzglavjem, drugo pa upognjeno pod podbradkom in z njo držiš odejo. Tako hoš spal kot malo dete,
Pascal. Dobro. S tem sem zadovoljen.
Robert. Kdaj poskusiš?
Pascal. Takoj danes zvečer.
Robert. Videl boš, kako boš zadovoljen in hvaležen mi boš.
Guy (Robertu). Dobro, a tace? Cel čas nam nisi ničesar povedal o tacah.
Pascal. Kakšne tace?
Guy. No, noge!
Rohert. O tem bi imel marsikaj pripomnili. Toda prepozno jc žc, jaz sem truden. To bo za drugič.
Paul. Toda, mi tc lepo prosimo.
Guy. Ne bodi vendar tak!
Paul. Nc zapusti nas vendar samo s polovico lege. Govori! Torej noge?
Robert. Jaz jih slegnem.
Guy. Jaz tudi.
Paul. Jaz tudi.
Robert. Stopala dam pa tja, kjer je hladno, na rob odeje.
Paul. Jaz ludi.
Guy. Jaz tudi.
Pascal. Jaz pa nc,
Robert. Seveda, ti! Ti vse drugače delaš kot celi svet.
Guy. Potem se pač nc čudimo, čc slabo spiš.
Paul. Kako pa položiš ti tvoje noge?
Pascal. Eno tesno poleg druge v sredo postelje.
Robert. To ie naravnost idiiotsko!
Stran 2.
»SLOVENEC«?, Sne S, novembra im
Stev. 251.
se stvarno orijentira. Na razpolago mu mora biti vsaj skromna strokovna literatura, ali vsaj tisti zakoni, katere finančna oblast izpreminja ali razširja, Vsega tega ni bilo. V naši državi imamo šest, odnosno pet sistemov direktnih in indirektnih davkov, v proračunu se je razširila veljavnost poedinih zakonov na vse pokrajine, toda niti zakonov, niti izvršilnih naredb, niti osnov za izpremembo nam ni predložil finančni minister! Vsak član finančnega odbora se jc zamogel opirati lc na svojo vest, na svoje znanje in na morebitne svoje privatne knjige. Niti odbor niti ministri niso dobili podrobnega vpogleda v čarovniško fiskalno kuhinjo gospoda finančnega ministra. ln vse naše tozadevne zahteve so bile zastonj: »nimamo«, »ne moremo dati«, ali pa: »čakajte, da napravimo«, to so bili stereotipni odgovori. Pod takšnimi razmerami je sklepal finančni odbor in tudi ministrski svet.
In kako je došlo do izpremembe tega proračuna? Kdo jih je izsilil? Kako so se izsilile? Katere so bistvene izpremembe?
Nasproti označenemu finančnemu zakonu, odnosno proračunu smo zavzeli jasno in glasno odklonilno stališče ter precizirali naše zahteve prvi med slovenskimi in jugoslovanskimi strankami na shodu »Jugoslov. kmetske zveze« v Mariboru Lc Idr. Puc je za svojo osebo tudi zavzema! odklonilno stališče v »Slov. Narodu«, toda prave resonance v svojem lastnem klubu ni ime! in prav drastično se je sam izrazil o razmerah v klubu, ko je v razpravljalni sabi fin ministrstvi rekel: »V našem klubu jc t.lv.-u ;scb čudna. Odločuje par oseb l.akjoi \lik,;. Povejte mi en formalen sklop, ki ga i< Uub tekom svojega obstanka v razpravah napravil!« Tudi pozneje so si bifi demokratje v laseh v finančnem odboru in najvstrajnejši protivnik naš jc bil povsod demokrat Popovič, medtem ko se je Markovič kot predsednik držal nevtralno. To vse se je godilo v javnih sejah, zato ta dejstva mirno povdarim in podčrtam.
Da dosežem po klubovem naročilu, Kolikor je mogoče, sem stopil v najožje zveze z zastopnikoma »Nar, kluba« dr, Lorkovičem in dr. Petričičem ter z radi-kalcem Mito Klicinom. Dogovorili smo se često in si delili vloge za izpreminjevalne predloge. Zastopniki parlamentarne za-ednice smo delali vzajemno in sporazumno, Mi smo tudi podali skupne izjave, kjer smo označili krivca, dr. Brezigar pa je k temu molčal kot riba; dr. Puc se nam je z izjavo naknadno pridružil in zato imel zopet rekonter s Popovičem, ki mu je grozil s posledicami v klubu. Jasno je torej, da so bili demokratje za absolutistično uve-Ijavljenje neizpremenjenega Stojanoviče-vega proračuna. Našemu naziranju o proračunu in njegovih izpremembah se je pridružil Se dr. Roščič.
Ne smemo tudi prezreti, kako je minister Stojanovič izbegaval prav sistematično vsem razpravam in mu je dajal deloma aktivno, deloma pasivno celi demokratski klub v tem protiparlamentarnem zadržanju najgršo potuho.
Med drugim je odpotoval v Bosno in Črno goro. Pred odhodom je imel znani .nastop z dr. Lorkovičem in menoj. In na moje izrecno vprašanje: imajo li direktorji in načelniki ter njegov namestnik dr, Draškovič pravico podati v razpravi obvezne izjave k izpremembam, je to jasno in odločno potrdil, potem pa svojo besedo snedel, ko se je šlo za kompromisno določeni eksistenčni minimum 7200 K. Demokratski klub mu je tudi tukaj dal potuho in je »sankcijoniral« Stojanovičeve predloge ter desavuiral dr, Brezigarja in Puca. Tukaj
bi imel priliko Brezigar pokazati svojo moč in izvajati skrajne posledice, če mu je bilo res toliko do izprememb! Tega ni storil, zato je sokrivec dr. Stcjjanoviča.
V demokratskem klubu so trije zastopniki, med njimi v prvi vrsti minister Draškovič, cenzurirali sklepe finančnega odbora in določili, kaj naj Stojanovič sprejme in kaj odkloni. Zopet so demokratje ravnali popolnoma protiparlamentarno in proti ljudskim koristim. Kaj tudi zamorete pričakovati od zagrizenih bankokratov?! V tem klubu so ovrgli bistvene izpreme-njene točke iinancijskega odbora, in to je glavna »zasluga« demokratov na proračunu. Gotovo jim ljudstvo za to ne bo hvaležno! Ako bi šli z nami in bi skupno z nami iskali novih virov in novega kritja, bi se ljudstvo obvarovalo raznih neprimernih veksacij in bremen. To so čisto vedo-ma opustili ter pustili svojemu ministru, svobodne roke. Tudi to se ne sme pozabit'!!
Proti temu od demokratov, moram' sklepati:,inklu/ive naših slovenskih, ki niso podali nobene izjave in nobenega protesta, smo pri zadnji seji nastopili in je z vso odločnostjo nastopil v smislu klubo-vega sklepa, dr. Korošec v ministrskem svetu ter tamkaj izsilil zopetno razpravljanje ter izpremembe, katere je sporočil • Slovenec« slovenski javnosti.
Še enk"at pa tukaj povdarim, da v obrambo naših davkoplačevalcev in za izpremembo proračuna v smislu ljudskih zahtev načelnik slovenske lemokratske stranke, minister dr. Kukovee. ni zinil niti ene besedice in ni niti enkrat odprl svejih ust. Vem to prav dobro iz radikalnih vrst in prav močno dvomim, da bi dr. Korošec dal dr, Kukovcu pravico do kakšnega de-mentija mojih trditev, ker bo resničnost in verodostojnost mojega vira lc zamogel potrditi, ne pa korigirati.
Ponavljam kratko: demokratski finančni minister je sestavil sedanji krivični finančni zakon in preračun. Ta minister je kratkim potom matematično početvoril direktne davke, in to proti mišljenju ljubljanskega delegata samega, ki je uvidel, da je fiskalni lok že prenapet. Demokratski minister s potuho svojega kluba se je hotel izmuzniti razpravam finančnega odbora in se je izmuznil razpravi v parlamentu. Demokratski klub je važne, bistvene izpremembe financijskega odbora zopet Črtal. Demokratski finančni minister ni storil prav ničesar za uresničenje mojega soglasno sprejetega predloga, v katerem sem zahteval posebno komisijo strokovnjakov in zaslišanje interesentov, da se direktni davki v celi državi izjednačijo. Ta minister dopusti največje neskladnosti in neenakosti pri direktnih davkih.
Mi smo storili v parlamentu, v finančnem odseku, pri ministrskem predsedniku, ■ v javnosti in z intervencijami svojo dolžnost in zasluga našega kluba in našega ministra dr. Korošca je, da smo vsaj nekatere izpremembe izsilili. Kdor tega ne verjanle, naj vzame kot podlago svojim študijam o proračunu in njegovi dosedanji zgodovini v roke: a) originalni proračun, b) originalne predloge financijskega odbora, c) originalno redakcijo Stojanovičevo, ki ima odobrenje demokratskega kluba, in č) pismene izpremembe, katere je na podlagi dr. Koroščeve akcije v ministrskem svetu moral dati Stojanovič. Kdor tega in še marsičesar druzega ne pozna, nima pravice soditi o proračunu in še manj odrekati našemu klubu in našemu vodju dr, Korošcu zaslug za izpremembe.
Obžalujem lc, da ni našel za našo dobro, pravično in pošteno stvar dr, Korošec j več zaslombe in razumevanja v ministr-'
Guy. Še ena lega je, ki je pozimi prav prijetna, kadar je mraz: to so skrčene noge.
Paul. Še ena druga je, ki jo imam prav rad: to je na trebuhu.
Robert. O, zelo nevarno, dragi prijatelj!
Paul. Zakaj?
Robert. Ne vem. Toda zelo nevarno! Radi dihanja — pljuča ... Ti še niti nc veš, kaj se lahko zgodi, Zbudiš se lahko zadušen.
Paul. Še kaj!
Pascal. Torej ni nobenega predpisa. Treba se je vleči kakor komu, ugaja, kakor se mu zdi bolje,
Robert. Ti zamenjavaš. To, kar se ti zdi bolje, nc ugaja vedno,
Pascal. Dovolj!
Robert, Ne, nel To jc jako važno, vse kar se tiče postelje. Lc veruj mi. Ničesar se nc sme prepustiti slučaju. In jaz ne govorim samo o legah. Pride šc način, kako se je treba odeti poleti in pozimi; vprašanje blazin in vzglavja, visoke ali nizke odeje, njenega roba ., vse lo je treba pre-rešetati, natanko premisliti. Kar razumeti nc morem, da še nikomur ni prišlo na misel spisi ti k»*ko knjižico o tem, Bilo b; ogromno stvari za naiteti,
Pascal. Spiši jo,
Robcrl. Nimam času. In liudjc so bedasti, mislih bi, da hočem postati slavcu pisatelj ni smejali bi se mi,
Guy. Škoda. Morda bi poslal res znamenit

Robert, Tega ne maram. Toda pozno I je, (Pascalu.) Lahko noč, dragi moj, Danes zvečer pa kar poskusi z mojo metodo,
Guy. Skušaj zaspati s skrčenimi noga mi, kakor jaz,
Paul. Ne, raje na trebuhu. Četudi se o tem marsikaj slabega govori, je vendar imenitno,
Pascal, Vse tri načine bom poskušal.
Robert (Pascalu). In če se ti slučajno sredstvo, ki sem ti ga povedal, dobro obnese in spiš bolje — potem ti bom dal pozneje drugo, da boš imel približno lako sanje, kakor boš sam hotel,
Pascal, Ne, zares?
Robert. Toda pred vsem ljubiš sanje?
Pascal. Da, če so prijetne, sicer.,,
Guy, Sicer sc imenujejo mora.
Robert, To sc razume, da ti govorim o prijetnih.
Pascal. Torej je res možnost, da si jih sam naredim?
Robert. Gotovo.
Pascal. O, to skrivnost mi pa moraš razodeti, kaj ne da?
Paul, Nam tudi?
Robert. Da, dragei, čc boste pridni :n stalo vas tudi ne bo dosti,
Guy. Prokletc legel
Robert. Danes zvečer nc, To je odvisno od lege.
Pavi. O, lega!
Guj, Proklete lege!
Robert. Važne so pri vsaki stvari, torej lahko noč!
skem svetu in da imajo nasprotniki, naj bodo demokratje in nesamostojni njihovi »samostojneži«, korajžo dvomljive vrednosti: zagovarjati neresnico.
Spoznanje prihaja.
Celovec, 2. novembra. Prvotno navdušenje v Celovcu in po plebiscitnem ozemlju se je v treh tednih temeljito poleglo. Belega kruha ni več, prednost ima že koruza. V obče se lahko reče, da spoznanje prihaja, Četudi pozno, a še vedno ne prepozno. — Ker se v bivšem plebiscitnem ozemlju bližajo vo-
litve, je treba z.naše strani že danes kaj storiti, da dobi dozdoviia manjšinu primerno zastopstvo.
Narodno predstavništvo.
LDU Belgrad, 1. nov. (ZNU) Predsednik narodne skupščine dr. Vukče-vič, ki jo bival nekaj dni v PuŽarevcu, se je vrnil danes v Belgrad. Vlada se mora takoj sporazumeti s predsednikom narodne skupščine, ker se mora sklicati seja začasnega narodnega predstavništva.
Voliuni bo! za konstitiianfo.
IV.
v 60 volivni shodov SLS se je vršilo v nedeljo po celi deželi. Vsi she^i so sijajno uspeli. Dokazali so, kako se slovensko ljudstvo z neomajno zvestobo oklepa svoje stranke, Razun enega so vsi shodi potekli mirno. Med slovenskim ljudstvom ima slejkoprej tal samo Slovenska Ljudska Stranka!
v »Jutro« agitira proti demokratski stranki. Nedeljsko »Jutro« jc prineslo članek pod naslovom »K našemu programu«. V njem povdarja misli, ki je vredno, da si jih vsakdo dobro zapomni: /Slovenci tvorimo v Jugoslaviji gospodarsko enoto, ki se bistveno razlikuje od vseh drugih gospodarskih enot ostale Jugoslavije. Gospodarski predpogoji Vojvodine se n. pr, bistveno razlikujejo od naših. Glasom žetvenih poročil bo Vojvodina izvozila v inozemstvo in v ostale pokrajine Jugoslavije približno 200,000 vagonov žita (pšenice, koruze, ječmena itd,) Vojvodina si torej želi čim bolj visoke cene žita. Ali vidi tudi Slovenija svojo rešitev v tem, da bo plačala za kruh, meso, mast itd. čim višje cene? Slcveniia (s Prekmurjem) producira v normalnih letih 19.000 vagonov žita, porabi pa 26.000 vagonov žita, torej mora kupovati izven Slovenije povprečno 7000 vagonov žita. Ako je žito povprečno po 4 K kg, plača Slovenija za svoj primanjkljaj 280 milijonov kron, ako je pa po 6 kron, plača 420 milijonov kron na leto. Ni dvoma torej, da mora Slovenija kot taka zastopati stališče, da bodo cene žita čim manjše, Mi imamo v najboljšem slučaju 10 odstotkov slovenskega prebivalstva, ki prodaja žito, ostalih 90 odstotkov pa imajo deloma sami svoj pridelek, večji del pa morajo kupovati. 40 odstotkov vsega prebivalstva pa sploh ne pridela nič žita. Pri takih razmerah ne morejo naši poslanci zastopati v Belgradu agrarnega programa, kakor ga zastopajo vojvodinski magnati. Tak program bi bil gospodarska smrt za našo deželo.« Tako »Jutro«. Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi: da so interesi Slovenije popolnoma in v vsakem oziru različni od interesov drugih dežel Jugoslavije, morajo ti posebni interesi dobiti svoj izraz v posebnem avtonomnem slovenskem pokrajinskem zboru z zakonodajno oblastjo. Iz tega sledi, da je centralizem demokratske stranke gospo-i darska smrt za našo deželo. Iz tega sledi,! da mora biti centralistična demokratska) stranka v interesu slovenskega ljudstva pri» volitvah do tal poražena. V tej točki se z »Jutrom« popolnoma strinjamo,
v »Na sigurnih mestih«. Demokrati so se vrgli na obrtnike. V »Jutru« pripovedujejo, kako se je njihova stranka vedno potegovala za obrtnike. Obetajo jim v&e mogoč® in minister dr. Kukovee jc obrtnikom obljubil celo odpravo osemurnega delavnika, česar pa po 28. novembru ne bo več imel prilike izvršiti. V Celju so demokrati sestavili nekak obrtniški program, o katerem pravijo, da je program JDS. »Da se bo ta program izvršil,« piše »Jutro«, »bo skrb obrtnikov-poslancev; v kandidatskih listah JDS so na sigurnih mestih preizkušeni zaupniki obrtnikov.« Koliko pa imajo demokrati »sigurnih mest«? Na najbolj sigurni mesti sta se postavila demokratska voditelja dr. Žerjav na Kranjskem in dr. Kukovee na. Štajerskem, ki nista imela niti toliko poguma, da bi kandidirala na prvem mestu kvalificiranih kandidatov, In še o teh pravijo demokrati sami, da ju bodo dobili lc z najsilnejšo agitacijo in če bodo imeli srečo. Kaj bo pa potem ostalo za obrtnike? Vsi pametni obrtniki se tega zavedajo in zato demokratske vabe ne bodo imele uspeha.
v Izkoriščevalci narodne nesreče med seboj. Vsej naši javnosti doni še v ušesih nečuven hrup, ki so ga dvignili demokrati radi koroške nesreče. Njih koroška bolečina ni mogla najti utehe, obup je pretresal njihove — časopise. Do smrti potrti so razbijali pred deželno vlado, s krvavečimi ranami v srcu so kričali: Dol z Brejcem!, ki se je trudil za Koroško več kakor vse njihove organizacije, vsi časopisi, voditelji in njihovi -politiki« skupaj. Mi smo izrazili misel, da je to početje umetno, h lili jeno, neresno. Ugotovili smo, da ima slovenska javnost posla z neresnimi izkoriščevalci narodnih katastrof v najnižje agitacijske namene za svojo diskrediti-rano stranko. Najočilnejši dokaz o demokratskem navdušenju za Koroško in o popolni resničnosti i.-iših trditev nam nudi »Jutro« s svojim nedeljskim poročilom o
»predavanju« o Koroški, ki se glasi: »Neverjetno, a resnično. Toliko hrupa in krika je bilo zaradi Koroške — sinoči pa je »So-kolski Savez« priredil predavanje o tem, kaj je zakrivilo naš poraz na Koroškem —. in treba je bilo čakati še četrt ure po osmih, da je bilo vsaj nekaj klopi zasedenih, vmes je bilo nekaj preprostih Korošcev, ki so zdaj v Ljubljani. To je sramota. Mislili smo, da bo dvorana polna, a ni bilo vsega niti sto ljudi.« Ta stranka kriča-čev, ki se navdušuje za Koroško le toliko, v kolikor more biti po »klerikalcih«, ki jc pa v resnici za brezmejno potrtost koroškega ljudstva popolnoma brezbrižna, naj pač ne računa na to, da bi ji slovensko Ijuvensko ljudstvo preskrbelo mandate v. Bel giadu!
v V zadevi Aidinyan prosim »Slov« Narod« prav vljudno, da blagovoli jasno in določno povedati, k a j se »govori iu šušlja« ter k d o to dela. Ugotavljam pa šo sedaj, da g. Aidinyana ne poznam — raz-veu po imenu — ker nisem imel .nikdar liikakoga stika ž njim, niti mi ni znano, da je bil ob kakem določenem času v Ljubljani. Sicer pa sem že v »Slovencu« z dne 23, julija pojasnil, da poverjeništvo za socialno skrb ni moglo v tej zadevi pripomoči g, dr. B. do njegovo pravice, k e r po obstoječih naredbah ni bilo za to kompetentno. Stvar je spadala pred sodišče, ki je v njej tudi končuo odločilo. Tudi »Poslano« Aidinyan-ovega zastopnika, ki so ga tiste dni (okrog jul, 1920) prinesli menda vsi ljubljanski dnevniki, dokazuje jasno, da se ni imel za svoj trenutni uspeh v tej zadevi niti najmanj'meni zahvaliti. Vse to — menim — bi moralo, dokler nihče ne ovržo z dokazi mojih trditev, zadoščati- tudi »Slovenskemu Narodu«, ako mu je kaj na tem, da so. vrši naš politični boj v poštenih mejah.
Dr. A. Gosar,
v Zloraba ideje o narodnem edin« stvu. Belgrajska »Republika« očita demokratom da so iz strankarskih iute-resov posili vrgli v volivni boj geslo o narodnem in državnem edinstvu, ki je bila doslej nesporna točka za vse stranke in bi morala tudi poslej ostati izven strankarsko-političnih borb. S tem so demokrati storili državi, ki jim je vedno na jeziku, slabo uslugo. »Republika : piše: »Zmedena in kratkovidna demokratska stranka bo imela pred zgodo-i vino ta neodpustni greh, da jo edinstvo istovetila s svojo politiko nazadnjaškega monarhističnega centralizma in da sedaj na ljubo svojim strankarskim interesom poizkuša napraviti iz edinstva neko vrsto svoje volivne parole. Ako jo neumnost in kratkovidnost kdaj bila zločin, jo to tukaj. — »Samo zločinsko zaslepljeni iu kratkovidni partizani morejo edinstvo zavlačevati v strankarsko in volivno borbo. Pravi prvobo-ritelji edinstva morajo tu točko postaviti visoko izven diskužijo in borbo speljati na pravilna tla - na vprašanje o ustroj stvu države. Dvanajsta ura je, da postane to vsem jasno.«
Kaj je vse »Jugoslovanska Demokrat-« ska Stranka« naredila za »Jugoslavijo?« 1, Valutno reformo 1 : 4, dr, Kukovee pa je celo zahteval 1 : 10, in ie s tem konflscl-tala dve tretjini našega premoženja. — 2 .Naložila po svojem finančnem ministru strahoviti proračun, kateri bo unl511 naše gospodarstvo. 3. Odpravila deželno avtonomijo Slovenije, tako da nam zdaj absolutno komandirajo PrlbiCevičl, Druškovičl in Stojanoviči,
v Centralizem v narodno-gospodar-ski luči. Poznavalec državnega prava nam piše: »Vredno je, z*abeležiti besede znamenitega nacionalnega ekonoma Roscherja o centralizmu: Denarna oligarhija (t. j. vladanje mulo oseb) tira enoličnost in centralizacijo države na višek; namesto ljudi veljajo samo kk-]>italisti; vse življenje naj bi bilo odvisno od države, zato da bi je njeni gospodarji, veliki denarniki, mogli popolnoma obvladati.« Pretiravanje centralizma ima tedaj socialno in narodnogospodarsko ozadje. Zato pa: več volje do samouprave, — katera je na Angleškem — vir pravic parlamenta, — do odgovornosti in do — produktivnega • delal	fc-č,
PrehmufSe.
p Volivni boj v Prekmurju se je že začel ia rffcer s srditostjo,' kakor se najbrž v. naši pokrajini še ni vršil. Vsak dan se pojavljajo na obzorju novo stranke, ter bo najbrž kar polovico samo prekmurskih strank. Vse te stran-čice so pa le priveski liberalne in »lične sorodne stranko, a njih voditelji ne upajo povedati pravega imena, zato se skrivajo pod krinko raznih prekmurskih. imen. Kot glavni cilj pa imajo nedvomno vsi v zastavi napisano: »Boj prekmurski krnetski zvezi«, ki jc edina dosedaj delala za prekmursko ljudstvo, dočiru so razne novo nastale stran čice .še spavale v raznih fiškalfckih in notarskih aktih.- Oče Žerjav so dali ukaz, da se otvori ogenj z najtežjimi topovi in to bombardiranje je bilo poverjeno »Prekmurskemu Lažiglasniku«, katerega je spremljal in ga spremlja iz Mejimurja sem »lajbžurnal« »demokratskega« narodnega zastopnika, dr. Novaka, prijatelja Žerjavovega. Ta kanonada, ki pa ja zadnji čas že tal<u grda, da se celo njih lastnim pristašem začenja gabiti, velja listu »Novinam«, zaslužnemu župniku K loki n in dolnjelendavskc-mu županu Severju, ter tudi drugim našim zaslužnim možem. Cujmo, kaj sodi o teb nepoštenih napadih v Varaž-dinu izhajajoči list. »S I obod ni Gradnja-nin«, kateri pa je gotovo vse drugo preje, kakor »klerikalno glasilo«. V štev. 58 z dne 23. oktobra 1920 piše med Uru-gim: »Najljubši predmet napadanja dr. Novaka so duhovniki. Premalo so mu oni iz Medjimurja, sedaj je nameril svojo pušica v Prekmurje. Vam jc li župnik Josip K 1 e ki poznan? Pred 20 leti zapustil je župnijo, ter se nastanil v Črensovcih v priprosti kmetski hišici. Tukaj tlela za svoj narod. Urejuje prekmurske »Novine«, koledarje, uio-litvenike in brošure. Neizmerno je njegovo delo. Lahko sc trdi, 011 je prerodi-telj, da, on je oče prekmurskih Slovencev. O11 jp vzdržtvval narodno zavest. On je pripravil prekmurske Slovence za osvobojen je izpod madžarskega jar-ma, Vprašamo dr. Novaka, kdo izmed naroda je poznal njega pred osvoboje-njem Medjimurja? Poznan je bil v pisarnah madžarskih advokatov iu nikjer drugje .Danes pa si usoja dr, Novak napadati župnika Klekla. (Sledijo silno hude obtožbe proti tir. Novaku, glede katerih naj se ta gospod zmeni .s -»Sloboclnim Gradjaninom«). Dr. Novak, pokažite nam dela slična onim župniku Klekla, dela, ne za vas, vašo žlahto in .».demokrate«, • tlelo, za narod in mi vas hočemo slaviti in sc pred vami odkrivati; drugače pa sle vi za nas ono, kar v istiiii tudi ste: mutasti narodni poslanik. Toliko v odgovor ua napad Ur. Novaka proti narodnemu župniku, vodji 'prekmurskih Slovencev Josipu Kleklu.« .Mislimo, tla k temu članku, katerega smo dobesedno prestavili, ni treba nobenega komentarja. »Jutro::, »Domovina«) »Prekmurski Glasnik« in slični fini listi si ga smejo za klobuk vtaknit i.
p Tri lepo uspele ljudske shode jo
itinil pretočeno nedeljo dolnjelendavski župan Božidar Sever v gornjem delu Prek mu rja med evangeličanskimi Prek-murci. Njegova izvajanja so povsod ■/. velikim navdušenjem poslušali.
p Agitacija iz Madžarske Je zatiraj v Prek m ur j 11, kjer. jc polje vsled strankarske razkosanoslizadnjega časa, za isto kakor nalašč, begu nevedne in omahljive ljudi. Slišimo celo, cia ?o bo po ukazu iz Madžarske od strani Madžaronov napravila posebna volilna, akfi.ia, podpirana z madžarskim denarjem. Svoje src.dište ima v Murski Soboti. Opozarjamo okrajno glavarstvo za Prekmurje. da obrne vso pozornost tej stmii. I o r tla raznim Mikolom, r.žifrakom 111 klicnim licem bolj zapira vhod v našo lepo krajino.
p V Dolnji Lendavi se je začel tiskali nov list, »Glas Pučke Sirank«- . Izdaja ga narodni .poslanik dr. Voliniir Deželic iz Varaždin.i. List je namenjen v prvi vrsti za Modjimur.io in varaždin-sko župauijo, kjei ima ta nova pučka - stranka, delo hlagopukojncgn dr. Ilo-gulje in našega dr. Korošca, zelo mnogo pristašev.
Orlovske vesSnik.
— Umrl jc nenadne smrti vsled za-Slrupljenja krvi brat Anton Moric, član jeseniškega odseka. Z njim jc legel v grob edv.'ii uajmarljivcjših in najuglednejših članov orlovske organizacije na Jesenicah. St.il jc od vsega početka v prvih vrstah Orla, kalcrcmu jc veliko pripomogel do ugleda in napredka. Brat Anion sc je udeležil tudi januarskih bojev (I. 1019) na Koroškem, kjer sc ni strašil nobenih žrle v da je s svojimi sobrali ubranil Je?enic,i prccl nemškim .vpadom. Vrlemu Orlu in iskrenemu borilelju /a domovino oh ran: orlovska <»v«»izaciju C a člen spon-m. 1 čr-
ko prizadeti rodbini in jeseniškemu Orlu iskreno sožalje. — O Z.
Demokratsko sovraštvo proti
Orlom. Pod naslovom »Orli in Sokoli« jo priobčil Cicvarieev dem. »Beogradski Dnevnik« krvav članek proti Orlom, iz katerega odseva nevednost iu slepa mržnja proti katoličanslvu. Kot' zgled svobodnjaškega fanatizma, proti kateremu moramo biti na straži, navajamo j iz člančiča konec, ki se glasi: »Orli gledajo v Rim in pričakujejo vse iz Rima, Sokoli gledajo svojo deželo, ljubijo svojo deželo, sovražijo Rim. Orli so fanatiki, vera jim je vse. Sokoli so demokrati, uasprot^ veri indiferentni. Orli so mi'ačni, praznoverju, srednjeveški. Sokoli svobodomiselni, visoki, naprednega mišljenja. Orli niso nacionalisti. Sokolom jo to prvo, oni so rodoljubi in patrioti. Orli sprejemajo v svoje vrste samo klerikalce, Sokoli vse, tudi delavce in uradnike, bogatina in reveža. Orli teže za separatizmom, Sokoli za narodnim edinstvom. Orli nirače, v k lepa j o duha, Sokoli ga vedre, krope in povzdigajo kakor tudi telo. Orli so črni, to je nekaj tujega, hladnega, odvratnega za ves naš troimoui narod, a Sokol je naroden, napreden, simbol srčnosti in svobode. I11 zato obstoja poleg drugih zmajev, ki so napadli našo mlado deželo, ki jo hočejo zrušiti iti razcepiti, tudi ta orlovski zmaj. To so očividui narodni sovražniki, ocividno ovire našemu moralnemu zedinjenju; treba jih je preganjati odkrito, brez obotavljanja; treba jim je razdirati stara gnezda in novih nc pustiti graditi. Sokol nam zadostuje, ta nam je simpatičen in potreben, a vse drugo vrane treba preganjati in daviti.« — To naj si pre-čitajo tisti, ki trdijo, da se katoličanom v Jugoslaviji ni treba ničesar bati in da nihče v Jugoslaviji nc misli na preganjanje vero. Ako živi v demokratskih krogih tolika mržnja že proti katoliškim prosvetnim mladinskim organizacijam, da. kličejo proti njim na davljenje, koliko imajo od njih pričakovati še-le cerkvene družbe in ustanove! Kdor noče kulturnega boja, ne bo volil demokratov.
Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Orliške zveze se vrši v sredo, 3. novembra 1920 ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni (III. nadslr.j — Predsednica.
Ruski yesfnik.
Francija in general Wrangei. I ran -
• cija jo za svojega zastopnika pri vladi generala Wra,ngia imenovala visokega komisarja do Martela, ki je bil lota 191819 v Omsku zastopnik Francije pri generalu KolČaku. De Martel je izjavil, da bo Francija vlado generala \Vranglu podpirala, ker ima jamstvo za to, da \V1at1gel ustanovi demokratsko viado, katera bo spoštovala narodne manjšine, izvedla agrarno roiormo in se naslanjala na narodno arinijo.
Dve slinjh .Med Rusi v inozemstvu so je vnela debata glede metod, kako strmoglaviti sovjetsko vlado. Medtem, ko Korenskv (Praga) in Černov menita, da bodo Lenina vrgle samo ruske kmet-ske mase s pomočjo socialnih revolucionarjev, odgovarjajo pristaši Burceva (Pariz), da socialni revolucionarji nimajo nobeno opore, da so ruske kmet-ske mase vsled vojne popolnoma oslabele, vsled česar more uspešno boriti so zoper sovjetsko Moskvo samo močna in organizirana armada.
Versko gibsnje. Ča.jkovskij se v pariških lisiib pritožuje, da na Krimu delujejo monarhistični duhovniki, ki vnema,jo Ijiidslvo za carja kot izbranika božjega. sovjetski Rusiji da pa •dolnje demokratska struja. po inleneijah škofa Andreja Ufimskoga, ki je za ločitev Cerkve od državo, se ogibljo zanašanja političnih vprašanj v verska in deluje zgolj na oplemenitenju grobega ljudskega ideala o sreči. — Značilno je, da Čajkovski.) mod lakozvanimi reakcionarnimi duhovniki na Krimu (območje generala \\ rangla) navaja naj-prosvotljenejšcga misleca pravoslavno cerkve in apologeta: Serj/jeja Bu Iga kova. Kar so tiče demokratsko Strujo v Rusiji, pravi Čajkovskij, da je. dosegla, da boljševiki Cerkve več 110 preganjajo in da so se mnogi rtloči gardisti celo vrnili v naročje Cerkve.
Vseh mrtvih dan v Rusiji. Znani statistik profesor Anciferov priobčit je v ruskih listih oficijalno sovjetsko sla-! tistiko. glasom katere odpade lota 1919. | na 1000 prebivalcev LJ novorojenih in 79 mrtvih, torej (>b na profil siurli. C.elo ' prebivalstvo Rusijo, so je v letu 1919. i /.manjšalo za (>U milijonov. Sibirija tu ! iii všteta. Zda j pa računajmo, tla je v 1 svetovni vojni Rusija izgubila i mili-! jonov mrtvih iu ranjenih, žrtev v držav-I Ijanske vojne pa šc nihče ni štel, pa j tudi nc v oh, ki so v zadnjih letih po-' mrli dd epidemij, gladu in - rablja. | ai,.-lj kai-or Potrogvad in Moskva so 1 kake t' j; • ■ lih Iu.
Nedostatek delavcev. Ker delavci si- ' lijo iz mest na kmelc, kjer se da bolj znosno živeti, primanjkuje tovarnam vedno bolj dclavcev. Komisarijat za promet javlja, da na železnicah, ki najbolj nujno rabijo remonta in so sploh v najžalostnejšcm stanju, primanjkuje 160.000 kvalificiranih in 8r0 0C0 nekvalificiranih delavcev. Sovnar-kom (soviet narodnih komisarjev) jefmobi-liziral vse delavec moči od 1886—88 leta. Provincialniin sovjetom se je naročilo, da podvzamejo energične korake, da se delavci vrnejo v mesta. »Krasna Gaze ta se pritožuje nad nezavednostjo delavstva.
Vzhodno vprašanje. Ofičij^lna lz-vestja« porčajo, cla je Izvršilni odbor revolucionarnih organizacij Vzhoda ustanovil pododsek, ki sc bo bavil z aktivno propagando in da ima na razpolago velika sredstva. — V Moskvo jc dospel novi predstavitelj Kitaja, general Čan-Si-Lin, ki ima vzpostavili diplomatičnc in trgovinske odnošuje z Rusijo.
Pote^t. Protiboljševiški ruski krogi v inozemstvu protestirajo proli temu,, Ja jc ententa priznala Besarabijo Rumuniji. S lem so zavezniki vnovič pogazili načelo narodnosti in samoodločevanja,
Mašcr«ik. Znani anarhistični učenjak stari'knez Kropotkin v Rusiji strada in se nahaja v strašnem položaju. On noče pri-poznati sovjetske strahovlade in noče od njo niti sprejeti podpore. Zato mu Sovjet noče dali dovoljenja^ cla sc poda v inozemstvo in ga pusti propadati od fy>''n. Sedaj so se zanj zavzeli mladi Šved: j socialisti in so sovjetsko vlado pozval:, naj starega bojevnika za novi družabni red pustijo v Švedsko. Zavzeli so se zanj tudi evropski učenjaki, dozdaj zastonj.
Amnestijo je proglasila sovjetska vlada meseca oktobra tega leta, ker je preteklo tri leta od boljševiškega prevrata.
Kemike lokomotive za Rusi,o, Iz Berlina poročajo, da so končana v oboje-jestrausko zaclovoljnost pogajanja nemških tovarn z Rusijo za dobavo lokomotiv za ruske državne železnice. Enalokomotiva bo stala 2 milijona papirnatih mark. Tovarne morajo zgradili dva tisoč lokomotiv, tisoč jih pa mora biti tekom enega leta gotovih. Zastopniki sovjetske vlade So morali doprinesti dokaz nemškim tovarnam, da razpolagajo čoz odgovarjajočo količino zlata. Momentano so vrše pogajanja /. nemškimi tovarnami in zastopniki 'sovjetske'vlade na eni in bankirji ua drugi strani o financiranju le naročbO.
ili ZfMSfiDD.
Ob zadnjih volitvah v avslro-ogrsko narodno skupščino so zmago krščanskih socialcev odločile ženske volivke. Socialni demokrati so lo dejstvo vzeli na znanje z naslednjimi"besedami, ki jih je izgovoril Olcn Bauer na shodu 19. t. ni.: .Najmanj smo pa mogli,kaj drugega pričakovati od ubogih žena, katere tlači vsa teža revščine šc mnogo huje nego može in katerih politična vzgoja jc še veliko bolj zanemarjena nego pii moških. Zato žensk ne bomo grdili, ampak jih moramo pridobivati.«
V	zmislu teh besed so socialisti žc začeli svoje delo za pridobivanje žcnslv?.. Med drugim priebčuje Arbeiler-Zeitung-.< dne 25. t. m. uvodnik, v katerem zavzema stališče nasproti ženskemu vprašanju. Tu se sklicuje na besede Laveleyeve, da se z napredkom civilizacije čimdalje.bolj rahljajo družinske vezi, da je položaj žene poslal drugačen in cla pojclc socialni razvoj v tem .pravcu dalje. Dalje navaja tudi nemškega darodliega gospodarja Roberta WH-brandta, ki pravi: Razvoj našega socialnega življenja ne gre v pravcu, da bi dovede! ženo nazaj in jo priklenil na domače ognjišče, marveč potiska ženo čimdalje bolj iz ozkega kroga domačnosti, da se v polni meri udeležuje javnega življenja svojega naroda in kulturnih nalog človeštva.-
To jc lorej stališče socialnc demokracije o bistvu ženskega vprašanja: Ne nizaj v družino, ampak čimdalje dlje iz nje. V tem smislu — naglasa Arbeiter-Ztg,. — jc socialistična slrard-a uravnavala vse svoje ravnanje in prizadevanje na političnem in socialnem poprišcu. Zahtevala ;u dala je ženskam 52 politične pravice, odprla vse službe in poklice. Skušala ii jc pota v novih razmerah kolikor mogoče ugladiti in delala na industrializacijo gospodinjstva in podr/.aviitnjc vzgoje. Po tem polu hoče iti socialna demokracija dalje in je prepričana, cla bo s tem in s sv.i-jim prosvetnim delom prej ali skj potegnila na svojo stran pretežni del ženstva,«
V	tej nadi se socialna demokracija nedvomno krulo moti. Predvsem bo žena vsikdar stala v lislem taboru, ki bo nosii n;i svoj,cui praporu zapisano \cro, pa naj bi imela žena pri leni morda tudi žrtvovati kaj svojih mulcriclnih koiisli. Zvila predobro ve, da jc v veri zasidrana vsa njena sreča in dostojanstvo, vsa njena uteha in rešile v, kadar jo svet zapusti in vrže \ stran kol nadležno stvar. Toda tudi ginol nc dobrine, ki jih r.bela ženi socialna demokracija: 1 a?."rt■mcnilcv v j?os vo:i;nj:-lvn in pri vzgoji otrek žene nc morejo rabiti,
Saj gre ta razbremenitev na račun druži-i-skega življenja, na račun domačnosti in • tem na račun ženske veljave, ženskega vpliva in njenega zadovoljstva. Cotovo jc, da je tekma z moškimi v tovarni in pisarni za žensko jako dvomljivo nadomestilo za vse tisto, kar je vživala in dajala drugi;.; kot samostojna gospodinja in mati. Prav:i sveča in zadovoljstvo cvete ženi le v družini in nikdar žena svetu v tovarni in pisarni ali kjerkoli drugod -- razen na kari-tativnem vzgojnem in socialnem poprišču
—	nc more dati tistega, kar 11111 daje kot žena in mati v negovanju družine. Največje dob rine človeške družbe: vera in notranja kultura so zasidrane v družini in izročene ženi v varstvo in nego. Ako trgamo ženo od družine in prenašamo.njene gospodinjske in materinske dolžnosti v javne dela v-nicc in zavetišča, trgamo družino samo i rt izpodmikamo tla veri in kulturi. Kako pu-slo in mrzlo bi postalo krog nas, ako bi si morali splošno vsi hraniti v javnih kuhinjah in za koliko revnejši bi bili otroci, ki bi se vzgajali v javnih skupnih vzgoj?-valnicah, od otrok, ki doraščajo v toplem družinskem krogu med brati in sestrami 'a uživajo materino ljubav in očetovo skrb! Vprašamo, ali bi bilo lako življenje šc vredno, da bi ga živeli? Vsekakor ne bi odgovarjalo naravnemu in nravnemu namenu človeka. Zato ženu ne dalje ven iz družine, ampak nazaj vanjo!
Verno, da gospodarskega razvoja ii mogoče zavreti in ta zaenkrat terja, da cc tudi žena vdeležuj eksistenčnega boja naj družine. S tem je dana ohenem nujnost, da žena sodeluj iudi v javnem političnem in kulturnem življenju. Vendar je ob vsem lem Ireba za vsako cepo zavarovali družino pred popolnim razpadom. Naša socialna zakonodaja in naše narodno gospodarstvo morata brezpogojno ustvariti pogoje, da bodo vsaj žene in matere mogle ostali nedeljeno družini. Javna študiranje za velik del ženske mladine mo-biti taka, da ženstva ne odtujuje njenemu naravnemu, poklicu, marveč ga zanj vnema in nanj vsestransko pripravlja, Vsako da-klc se mora učiti kuhati in šivati, razun
—	latinščine. Učiteljiški, gimnazijski in vseučiliški študij ne sme ili na račun gospodinjske izobrazbe. Danes je postalo študiranje za veli koel ženske mladine moda in šport na veliko škodo resnične izobrazbe in družabnih koristi ter ženske same. Za dekleta treba predvsem dobrih obveznih nadaljevalnih in strokovnih šoi poleg višjih.
Arbeiter-Zeitung naglasa v omenjenem svojem članku med ostalim tudi to, da je pridobitni poklic danes najboljša ženska dota. Tudi v tem se ne strinjamo s socialnimi demokrati, ampak pravimo, da ie najboljša deta, ki jo more ženska prinesti v zakon, slej ko prej: blago srce in pridne roke. 1'ega ne bo nikdar prcvrgel noben razvoj in noben napredek, razen listi, ki bi vse postavil na glavo. Takega pa nas varuj Bog. Boljševiških »sovjetskih restavracij • : in »vzornih šol«, ki so Potemkinove vasi najslabše vrste, si nc žele niti isti socialni demokrati.
Take Jo?sciscy v Varšavi.
LUP Praga, 2. novembra. (DKC) Rumunski zunanji minister Take • Jbo-nescu jc odpotoval v Varšavo., Pogajanja, ki so sc vršila za njegove prisotnosti v Pragi, so končala s popolnim sporazumi,jen jem glede aktualnih političnih vprašanj, posebno glede male entente. iu glede medsebojnih odnoša-jev mod prijateljskimi državami. Ko se je razpravljalo o stališču, katere za-\zomajo francoski, angleški in italijanski zunanji ministri napram Osrednji »•-vropi, se .jo ugotovilo, cla obstoja med njimi iu med malo cnlonto z ozirom na zvezo držav male entente popolno soglasje in sporazumi,jenjc in da kombinacije, ki se tičejo Madžarske, niso več aktualne. Take Jonescu jo dosegel, da se je dogovor med Češkoslovaško in Rumunijo, ki je bil svoječasno sklenjen v Bukarešti, vnovič potrdil.
LDU Varšava, 2. novembra. (Brezz.) Rumunski minister zunanjih poslov Take Jonescu je dospel semkaj. Poljski minister zunanjih poslov knez Sapicha sc jc izrazil napram romunskim novinarjem, cla so ?0-ljaki pripravljeni pristopiti k mali er.tenti.
Francosko-madsarsNa do-gocSba ss rasveSfavJ.
LDU Berlin. 2. novembra. (DKU) | '.'sli javljajo iz Pariza z dne i. t. in'.: ! tvakor javljajo iz Londona, jc izjavila j angleška vlada, da ne priznava tran-eosko-inadžarskoga la.inega dogovora, ki jo bil svoječasno sklenjen v Gotlolle. Vsh-d tega jo francoska vlada Madžarski naznanila, da se bo pogodba razveljavila.
ZVEZA NARODOV.
LDU Paiiz. 2. novembra. (OKI ) 1V>
\osieh i/. Ženevo jo včeraj tn.jnislv<> .veze narodov- pd-prlo svojo otitiolin pUariio:
Strada <£
»SLOVENEC«, 3he :3. noVemSr* 1920,
5lev. 251.
Po^ajanla z Italijo.
LDU Pariz, 2. nov. (PB) Po vesteh iz Kima je imel Giolitti dne 29. oktobra dolgo posvetovanje z ministrom vojne in mornarice ter generalom Caviglio. Menijo, da se da posvetovanje spraviti v stik z direktnimi pogajanji med Italijo *in Jugoslavijo. Po vesteh iz dobro poučenih virov je splošni vtis ta, da bo Giolitti najbrže odložil vprašanje Reke z dnevnega reda. Admiral Millo, ki je odpotoval v Zader, je napravil vtis, da ne bo z orožjem podpiral volje italijanske vlade,	'
Zmaga konstltudonals^a bloka v Rimu.
LDU Rim, J. nov. (Štefani.) Včeraj so .bile tukaj volitve v občinski in provincial-ni svet. Volitev se je udeležilo 60 odstotkov volilnih upravičencev. V provincialni svet je bilo izvoljenih 14 kandidatov. Izvoljeni so bili pristaši konstitucionalnega bloka in 2 socialista. Ljudska in republikanska stranka nista dobili nobenega man-'data. V•■ :■ ■
Osemurni delavnik pri prometlh v Švici.
LDU Bern, 31. okt. (Švicarska brz. agentura.) Na včerajšnjem glasovanju o zakonu glede vpeljave osemurnega delavnika pri železnicah, poštah, brzojavnih in telefonskih uradih je bilo po vročem boju oddanih 369.000 glasov za, 271.000 glasov pa proti predlogu, v., ;
Angleži proti francoski politiki.
LDU Pariz, 2. novembra. (Brezžično) Kakor doznava »Petit Parisien«, !je francoska vlada že odposlala odgovor na angleško noto, v kateri naznanja angleška vlada, da odstopa od svoje pravice po zaplenitvi nemškega premoženja. Francoska vlada se je v odgovoru zelo jasno izrazila zoper vsako Kršenje določb mirovne pogodbe,
LDU Amsterdam, 2, nov. (\Volff) Gor-'diner priobčuje v »Daily Nevvs« odprto pismo Poincareju, ki je po naziranju an-gleSkih politikov še najvplivnejša politična osebnost v Franciji: Pariška politika triumfira nad vvashlngtonsko. Glavni namen vaše politike je, popolno politično in gospodarsko uničenje Nemčije. Na eni strani se grozi Nemčiji z velikansko odškodnino, na drugi strani pa se ji ropajo Viri za gospodarsko moč, ki ji omogočuje-jo plačati pametno vojno odškodnino, ki jo zahteva pravičnost. Nemško ljudstvo stare Avstrije je oropano svoje zemlje. Kontinent je posean z vojaškimi komisijami. Francoska politika je bodrila Poljsko pri njenem blaznem imperializmu. Francija podpira Wrangla in onemogočuje mir z Rusijo. Madžarski so pustili vojsko 300.000 mož, dočim so dovolili Avstrjji le 30.000 in Nemčiji 100,000 mož. Gordiner nadaljuje: Vaša politika rvodi k prekinjenju prijateljskih odnošajev z Anglijo iu Italijo in v trajno sovraštvo z Germani in Slovani. Trgovina v Evropi je ogrožena, ker.se ljudje ščuvajo drug na drugega, ^
_jP_
Bollieviki protestirajo.
LDU London, 1, nov, (Dun. KU) Kra-sin je izročil angleškemu uradu za zunanje zadeve prepis note moskovske vlade, v kateri Bttsija protestira proti temu, da so dobile angleške vojne ladje povelje, naj napadajo bol.;.-'' ke. podmornice in vojne ladje v Ciii m a Baltiškem morju. Moskovska vlada se ne smatra več v vojnem stanju z Anglijo. —■ Druga nota, ki jo je tudi izročil Krasin angleškemu zunanjemu ministrstvu, protestira proti pohodom čet generalov Bololiova in Peti jure.
Obsedno stanje v Moskvi.
LDU Pariz, 2. novembra. (Brezžično,) švedski listi poročajo, da jc v Moskvi proglašeno obsedno stanje, ker se je bati pro-tirevolucije.
10.000 Armencev poklanih
LDU London, 2, nov. (Reuter) Iz Mar-slvvana je prišla brzojavka z dne 27. okt., ki javlja padec mesta Hadjija, 10,000 Armencev, ki je šest mesecev branilo mesto, je bilo poklanih. •
IZGREDI NA IRSKEM.
LDU London, 2. novembra. (Brezžično.) Prošlo soboto in nedeljo je bilo na Irskem zopet mnogo napadov na policiste. Usmrčeni so bili 1 okrožni nadzornik in 4 policisti, ranjenih pa je bilo več policistov. Policija jc takoj nastopila,
SMRTNA OBSODBA NA IRSKEM.
LDU London, novembra. (Brezžično) Danes so v Dublinu usmrtili 18 letnega medicinca Chcvina Barryja,
ki je o priliki napada na vojaški avtomobil ustrelil vojaka. Nepregledne množice ljudi so čakale pri vratih ječe in trgale razglas, v katerem se naznanja eksekucija in glasno molile za obsojenca.	t/i. .	. i
OBSODBA KOMUNISTOV NA MA-ŽARSKEM.
LDU Budimpešta, 1. nov. (DunKU) Preki sod budimpeštanskega kazenskega sodišča je razglasil v nedeljo sodbo v procesu proti obtožencem, ki so vtihotapljali komunistične letake z Dunaja v Budimpešto in jih zlasti onstran Donave razširjali v svrho agitacije. Obtoženi so bili zločina upora. Ključavničar Aleksander Ko-kai je bil obsojen na smrt, kmet Bela Ko-kai na dosmrtno ječo, Štefan Rasztolovics in Edvard Stoeger vsak na petnajst let; Anton Striberni in Deziderij Bovary vsak na deset let ječe. Trinajst obtožencev je bilo oproščenih. Prošnjo za pomilostitev Aleksandra Kokaia so predložili državnemu pravdništvu„
FRANCOSKE MLADINSKE SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE PRESTO-
PILE H KOMUNISTOM.
LDU Pariz, 2. novembra. (Brez1 žično) Kongres francoskih socialističnih organizacij je v svoji včerajšnji sklepčni soji s 5453 proti 1958 glasovom sklenil, da se imenovane organizacije priključijo komunistični internacionali.
Razna poročila.
LDU Berlin, 2. nov. (PB) Nemški vele-industrijalec Diesburg pobija trditve francoskega senatorja Berangerja v listu :>Pai ris Midi«. Beranger pravi, da so nemško industrijske oblasti dovolj preskrbljene s premogom. Diesburg pa trdi, da nemške topilnice ne delujejo. Najboljši nemški premog odhaja na Francosko, za nemško industrijo pa ostane najslabši materijal. Nemška steklarska industrija vsled pomanjkanja oglja ne more izdelati niti tretjino toliko, kakor pred vojno. Nemške cementne tvornice vsled velikih režijskih stroškov skoro ničesar ne producirajo. Trditev, da so nemške tvornice zadostno preskrbljene s premogom, ni utemeljena. ,To so posledice dogovora v Spaji.
LDU Berlin, 2. nov. (PB) Pruski državni zbor je na svoji seji v petek sprejel glavne člene nove ustave, po kateri p6-stane Prusija republika v okviru nemške države. Državna zastava bo črnobela.
LDU Moskva, 2. nov. (Brezžično.) Jcffe, predsednik ruskega odposlanstva, je poslal predsedniku poljske delegacije, Domskemu, protestno noto radi zbiranja protirevolucijonarnih čet na poljskem ozemlju, ker to nasprotuje, mirovni pogodbi v Rigi.
LDU Moskva, 2. novembra, (Brezž.) Frontno poročilo z dne 2. t. m.: Na južni fronti naše čete zmagovito prodirajo.
Radič in niegovo delo.
O Radiču in njegovem delu so razširjena med nami zelo površna in napačna mnenja, Vobčc je kadič med nami glas resnega politika popolnoma izgubil in zato tudi njegovo delo ali bolje gibanje, ki se je sprožilo in se še nadaljuje ped njegovim imenom, ne smatramo resnim, ga podcenjujemo. To je zelo napačno, tembolj ker ima bratska hrvatska ljudska stranka prav v radičevizmu svojega neposrednega nasprotnika. Da tedaj v naših vrstah razjasnimo pojme o Radiču in njegovem delu, prinašamo uvodnik .- Narodne Politike<- z dne 29. oktobra t, 1., ki sc peča s tem predmetom. »N. P.« piše:
»Na bojišču prostranih poljan Hrvatske in Slavonije-sta ostali samo dve stranki: Radičcvsko-frankovska in Pučka stranka. Kdor prelista zadnje številke »Doma«, bo opazil, da v njih ni napadov na nobeno drugo stranko, razen na Pučko stranko. RadičCvci so začutili, da jim preti od nje nevarnost in zalo proti njej najbesneje reagirajo. To ni navadna volivna borba, ampak borba globljega pomena: borba dveh političnih metod. Pučka stranka, četudi najmlajša med strankami, edina vrši resno kritiko Radičevc stranke, edina opozarja na nevarnost, ki preti od te politike, in ona edina je mogla proti njej postaviti temeljit kmetski program in živo delo za kmetske pravice,
Ako ocenjujemo politiko Radičeve stranke in postavljamo prognozo za bodočnost, moramo ločiti Radiča in njegovo stranko odnosno njegove kmetske pristaše. Radičevo gibanje se je pojavilo pred 15 leti kot reakcija proti sterilnosti politike pravaških strank in kakor opozicija proti nede^vnosti pravaških in madjaronskih voditeljev. Radiču sc mora pripisovati zasluga, da je kmeta razredno osvestil, da je v kmetu vzbudil zavest o njegovih pravicah tako, kakor ga jc pravaštvo osvestilo kol Hrvata. Toda metode, s katerimi je to dosegel, da so bile bolj negativne in razdiralne nego pozitivne in konstruktivne. Na meščana, intelvtfcnta in uradnika ju
udaril žig »škrica« in »gospoda« ln tako prispel k usodnemu nasprotju v razvoju hrvatske inteligence in hrvatskega kmet-skega ljudstva. Radič sam je bolj demagog nego organizator. On je tako dobro pogajal instinkte mas, da mase niso opažale nedoslednosti njegovih političnih del. On ni ustvaril v kmetskem ljudstvu ničesar pozitivnega, kar nam postane najbolj jasno, ako primerjamo n. pr. delo pok, dr. Kreka za slovenskega kmeta z rezultati Radiče- j ve politike. On niti ni ustvaril krepkejše ; strankarske organizacije, ker temelji nje- j gova stranka bolj na osebnih vezeh med Radičem in pristaši, nego na organizaciji. Glavno, kar mu je manjkalo, je svetovni nazor. Ker nima temelja, na katerem bi trdno stal, je po instinktu mase in po vsa-koratnem položaju menjal svoje prepričanje in mišljenje, tako da jc v hrvatski politiki prišel v svoji nedoslednosti v pregovor.« V dokaz navaja list razna Radičeva dela ter nadaljuje:
»Radič je vedno sledil nagonom mase ter se dal od njih popolnoma prevladati, V težnji za cenimi uspehi je dal plemenskemu radikalizmu hrvatskega seljaštva ne samo formo,, ampak ga je še okrepil. Tako je postal čisto državnopraven politik, ki se bori za naglo izpremembo celokupnega državnega reda. Pri Hrvatih so tradicije te politike velike, ker je bila vsa vzgoja inteligence državnopravna. Ravno naloga Radičeve stranke je bila, da izpre-meni to vzgojo, da obrača pozornost na socialna in gospodarska vprašanja, na podrobno delo in realno politiko. Namesto tega se je Radič vrgel na politiko katastrofe, kajti program, ki ga je on postavil, se ne da doseči s podrobnim delom, marveč le z izmenjavo vseh činiteljev, ki so ustvarili današnji položaj.
Radičeva stranka je danes konglomerat vseh nezadovoljnežev in tistih, ki negirajo to državo in zahtevajo »nevtralno hrvatsko republiko-, pa tudi onih, ki hočejo hrvatsko republiko v okviru federativne Jugoslavije. Vsi ti življi so danes složni v negaciji. Pozitivno hočejo doseči le to, da bi jih bilo čim več izvoljenih v konstituanto; kaj bodo delali nato, se bodo še-le potem odločili. Oni pravijo, da so te volitve samo plebiscit za samostojno hrvatsko republiko, V slučaju, da dobe pri volitvah v Hrvatski in Slavoniji večino, se bodo proglasili za hrvatsko konstituanto, ki bo odločila o usodi Hrvatske, List opozarja na breznadnost in pogubnost take politike ter zaključuje:
»Ako ostanejo voditelji Radičeve stranke dosledni svojemu programu, bodo dovedli Hrvate v gotovo katastrofo. Zato Pučka stranka na eni strani opozarja hrvatske kmete na nevarno in brezupno igro Radičeve stranke, na drugi pa si bo prizadevala, da kmetskemu ljudstvu pozitivno pomaga z dobrimi socialno-gospodarskimi reformami. Radičeva stranka stoji tudi sama pred katastrofo in razpadom. Njena največja zmaga pri volitvah bo obenem poraz njenega programa in konec vseh demagoških obetov, kajti za njimi mora slediti delo. Pred tem delom bo Radi-čevsko-frankovska stranka likvidirala, od-Igravši svojo vlogo, da odstopi mesto strankam pozitivnega <^cla in socialne reforme.
Politline novice.
-f- Koroški nemčur in Nemec sta se pobratila ali: spiavna daritev v Celovcu.
Prošlo nedeljo se je odigrala v Celovcu velika slavnost. »Koroška slavnost zmag?, zahvale in pobratimstva« jo imenujejo Freie Stinnnen«. Med drugim sc je brala pod milim nebom slovesna maša, ki jo je opravil sam celovški škof. To bi bilo sa-moobsebi popolnoma v redu, in veliko vredno bi bilo, če bi segle modre besede škofove, ki jih je govoril — žal — najbrž gluhim ušesom, — lem tudi res do srca. Besede rniru,, sprave in medsebojne ljubezni: Mir od naroda do naroda! Ampak dan-nadan množeči se napadi na naše ljudi pričajo, da so padle te besede na kamenita tla. Kar je nato sledilo slovesnemu cerkvenemu opravilu, pač ni drugega nego navadna farsa; švindelj, da ga mu ni para pod nebom. »Carinthia« (kot taka oblečena ženska) stopi z dvema deklicama, ena oblečena v nemško, druga v slovensko narodno nošo, ter pozove Nemca in Slovenca, če hočeta v miru živeti med seboj v delu in veselju. Naj torej stopita pred njo po en Nemec in Slovenec. Prizor za bogove je bil, ko je pristopil širotn naše zemlje znani renegat in najbolj zagrizeni nemčur Lu-tschounig (Lučovnik) z Zihpolja, ki naj bi predstavljal SI ov e n c al — Nadaljna ceremonija pobratimstva tega »Slovenca« z Nemcem Wieserjem nas ne zanima. Pač pa je naša dolžnost, da pred vsem svetom zabeležimo, kako jc zagrizeni nemčur m renegat, ki je hujši in slabši od pravega Nemca, zlorabljal naše prepošteno slovensko ime in se drznil zastopati naš narod v pričo ententnih gospodov ter na ta način mistificirati svetovno javnost. Za tako početje nimamo drugega izraza nego Grcu-terjev fej! — Ali ni bilo naših zavednih glasov blizu 16.000?. — Čc niste hoteli igrali
komedije, zakaj pa niste pozvali Slovenca, enega izmed teh 16,000 in še mnogo več? Nemci se niso od svetovne vojske nič naučili. Bili so zato že obsojeni Bodo se en-krat!	p. K.
+ Ministri na agitacijsklh potovanjih. G. Pašič bo v kratkem odšel na volivno agitacijo v Bosno in Dalmacijo. Posetil ho tudi Zagreb. Seja ministrskega sveta, ki se je imela vršiti 1. novembra, je bila odložena, dokler se ne vrnejo ministri, ki so odšli na agita-cijska potovanja.
Železniška zueza t mežiško dolino.
Po neugodnem izidu ljudskega glaso* vanja na Koroškem jc stopilo vprašan?«*, železniške zveze z jugom v nekoliko drugačno obliko. Rudebogata Mežiška dolina je zvezana z ostalo Jugoslavijo samo še S kratko progo južne železnice od Prev&lj preko Spod. Dravograda, Ta kos želespi-ške proge pa teče proti severovzhodu p»-| ralelno s sedanjo demarkacijsko črto, od katere je oddaljena samo 5 do 10 km. Tako bi v slučaju kakega vojaškega zapletljaja z Nemško A,vstrijo bila cela Mežiška dolina takoj odrezana od cele Jugoslavije. Kajti čez Št. Vid proti Šoštanju nas veže zelc slaba gorska cesta, po kateri se prazeit voz komaj spelje; čez Kramarco proti Mozirju pa se niti z vozom ne more. Ako bi se tudi čez ti dve sedli zgradile dobre geste, bi kljub temu ne zadostovalo. Upajmo* da ne ostane pri tej sedanji meji z Nemško: Avstrijo, a vendar moramo računiti z vse« mi slučaji.
Iz tega nujno sledi, da ne moremo iskati izhoda proli severovzhodu, tenjved nara vnost na jug. In to se da lahko po najkrajši poti doseči,
V Zgornji Savinjski dolini obstoji železniški odbor, ki sc bavi z železniškim' projektom od Rečice ob Paki preko Mozirja—.Ljubna—Gornjega grada če« Črni« lec v Kamnik. S to progo bi se prav Iaiiko zvezala proga Prevalje—Mežica—Črna pd gorski dolini Bistra s kratkim tunelom 2 km) pod Hipovcem v dolino Liubem^ kjer bi se v Radomirju pri Ljubnem združila s prej omenjeno progo. Treba pripomniti, da na nobeni strani bivše štajersko-koroške m%je ni nobene posebne strmiati in je teren za zgradbo železnice zelo ugoden. Za promet na železnici bi se porabila električna moč, ki bi jo tvorila Savinja« Ta bi se zajezila pri Strugarjevi brvi bh*o Luč, kjer bi se proizvajalo do 2000 konjskih sil, kar bi zadostovalo za pogon obeh' prog. Poleg tega pa se more zgraditi tudi še druga elektrarna ob Kamniški Bistrici, ki more dati do 5000 konjskih sil. Tako se more odvečna električna moč porabiti tudi za druge obrate in namene.
Za nujno potrebo najkrajše zveze 4 jugom govori še posebno dejstvo, da se nahaja v Črni in Mežici svinčeni rudnik, največji te vrste v celi Evropi. Topilnica hi čistilnica se nahajata v Žerjavu pri Črni komaj 6 km od bivše štajersko-koroško meje, dočim je do Prevalj 15 km.
Omeniti je tudi treba, da ima svinčen) rudnik zasebno — takozvano poljsko železnico — že nad eno leto v obratu iu sicer med Prevaljami in Žerjavom, Treba bi bilo to progo samo izpopolniti in nadaljevati mimo Črne proti jugu, Na ta način bi imela Mežiška dolina s svojimi bogatimi rudniki in industrijo naravnostno zvezo S središčem Slovenije — z Ljubljano.
Kar se tiče rentabilitete, je železniški cdbor za Mežiško dolino s sedežem v Črni ugotovil sledeče številke: izvozi se letno 500—600 vagonov svinca, 300 vagonov obratnega materijala (v normalnih razmerah pa dvakrat toliko). Nadaljni izvoz: 1000 vagonov apna, 1000 vagonov lesa (prej več kakor manj); dolina hrani bogate zaloge ilovice, katere se izvozi do 600 vagonov; nadalje 300 vagonov oglja, 500 vagonov drva; za bodočnost pride v poštev tudi cement in premog; v poštev pride tudi živina, nadalje turistika. Uvozi se v dolino do 800 vagonov. V Savinjski dolini je nad 200 žag, tam bi prišel v poštev tudi premog na Rečici in pri Novi Štifti. Iz Bistriške doline se izvozi do 1500 vagonov lesa, 300 vagonov apna, 200 vagonov tramov, 50 vagonov drva; tam sc nahaja tudi tovarna za kredo, ki proizvaja 2 vagona na teden. Nazadnje pride v poštev glede rentabilitete tudi odvisna moč električnega toka, ki bi se dal na razpolago v druge namene.
Naj se torej merodajni krogi potrudijo, da bo mogla naša država brez nevarnosti izkoriščati bogate zaklade Mežiške doline. Ako pride do zgradbe opisane projge, bo to prva električna železnica v celi Jugoslaviji,	J. D.
Dnevne novice.
— t Kaspret Anton, vpokojeni gim. profesor, je umrl une 27. oktobra v črni pri Prevaljah. Meseca junija t. 1. se jc preselil k svojim sorodnikom v Črno. kjer jo bolehal vsled ostnrolosti.
Dlje okt. smo spremili njegove po-zemeljske ostanke k večnemu počitku. Pokopal ju rajnega domači g. župnik J. Dobrove ob asistenci g. kaplana Mlinarja. Pogreba so jc udeležil občinski zastop, šolsko vodstvo in orožništvo. G. župnik jo ob grobu poudarjal zaslugo rajnega, kot vzgojitelja mladine, Lahka mu žemljica v naših planinah! Pokojni jo služboval kot profesor zgodovino ln slovenščino v Ljubljani iu Gradcu. Rojen jo bil 1870. leta v Pil-štunju.
—	Poziv vsem dobromislečiml Mestni magistrat objavlja: Na strelišču na Suhem bajarju v Ljubljani je pokopanih 23 žrtev avstrijske vojne justice. Naše javne oblasti bi se rade obrnile do sorodnikov žrtev, ne bi li dali tam pokopane svojce prenesti na pokopališče v domači kraj. Kjer bi ne bilo najti sorodstva, bi se ukrenilo potrebno, da se ustreljeni uradoma prepeljejo na ljubljanko pokopališče. Treba pa je, da se ugotovija imena. Vsled osebne tja zanimaaia slovenskega podčastnika, ki je med vojsko na strelišču, služboval, jc do-gnano, katerega dne jc bil kdo ustreljen, Hi leži v tem ali onem grobu. Imeni sta pa onemu podčastniku bili znani le dve, Naša pokrajinska vlada sc jc s temi podatki obr-njla na vojni sodni arhiv na Dunaju, ki je odgovoril, da bi bilo vse iskanje po datumih zaman, ker obsega arhiv poldrug milion aiktov in bi se morplo vedeti za opravilno številko vojaške sodnije in za ime sodnije, —- Obračamo sc torej do vsakogar, zlasti do onih, ki so med vojsko službovali pri avditorijatih in vojnih sodnijah, da nam preskrbe podatk", katere naj blagovolijo vposlati mestnemu magistratu v Ljubljani. Doslej znani podatki (datum u.strelitve) so naslednji: Grob št. 1, ustreljen 26. junija 1915 (neiki vojak). Grob št. 2, ustreljen 8, julija 1915 (vojak). Grob št. 3, ustreljen 16. julija 1915. Grob št. 4, ustreljen 19. julija 1915 (vojak). Grob št, 5, ustreljen 26, julija 1915 (vojak). Grob št. 6, ustreljen 21. avgusta 1915 (vojak). Grob št. 7, ustreljen 24. avgusta 1915 (kmet z Gorenjskega). Grob št. 8, ustreljen 4. septembra 1915, Grob št, 9, ustreljen 30. septembra 1915. Grob št. .10, ustreljen 16. oktobra 1915, Grob št. il. ustreljen 11. maja 1916. Grob st. 12, Iv an Petrič, že prenešen 17, decciu-bra 1919. Grob št. 13, ustreljen 11. decembra 1915 (neki cigan). Grob št. 14, ustre-
, ljen 4. januarja 1916 (vojak), Grob št. 15,
_ ustreljen 7, januarja 1916 (baje neki kovač
. s Dolenjskega). Grob št, 16, ustreljen 10, februarja 1916. Grob št. 17. ustreljen 25. februarja 1916 (ruski vjetnik). Grob št. 18, ustreljen 26. februarja 1916 (vojak). Grob št, 19, ustreljen 14, marca 1916. Grob št. 20, ustreljen 25. julija 1916, Grob št. 21, ustreljen 20, maja 1916. Grob št. 22 .ustreljen 10. januarja 1917 (ognjičar Schinidl). Grob št, 23, ustreljen 11. junija 1917. — Prosimo za ponatis tega poziva!
Za ordonančnega častnika Nje-
Sove Visokosti regenta jo imenovan apetari kraljevsko garde g. Branko Pogačnik.
—	Volitve v kmetijsko podružnico v šmarjeti in orožništvo v škocijanu. Dopis, ki smo ga v tej zadevi prejeli, smo izročili tajništvu S. L. S., da primerno ukrene. — Ui*edn.
—	Devetdesetletnica »Mlinarja in njegove hčere«. Letos je poteklo 90 let, odkar so je (na Dunaju) prvič vprizo-rila igra »Mlinar in njegova hči«.
—	Koroški dijaki-begunci, ki so študirali na velikovški gimnaziji ali na veli-kovškem učiteljišču, lahko nadaljujejo svoje študije na moškem učiteljišču in na gimnaziji v Mariboru. V zadevi stanovanja se naj zglasijo pri g. župniku Gabrouu na okr. glavarstvu v Mariboru, ki se trudi, da bi priskrbel dijaških stanovanj,
—	Tržič. Praznik ujedinjenja se je praznoval s slovesno mašo, kateri so prisostvovali uradi in ljudska šola z učitelj-stvom. Meščanske šole ni bilo pri maši, imela je reden pouk kot druge dni,
—	Ruda. Kako je na dan glasovanja postopala ententna komisija, kaže tudi sledeči slučaj: V glasovalni imenik sta bila vpisana tudi dvojčka Hribernig Urban in Boštjan. Prvi je prišel glasovat dopoldne, drugega, ki je zaposlen v Gorici, ni bilo. Pozno popoldne pa pride Hribernig Urban zopet glasovat na ime svojega brata Boštjana iz Gorice, Ker ni imel glasovnico, s katero bi moral legitimirati, ga slovenski član komisije ni hotel pripustiti h glasovanju, ker ga noben slovenski član komisije ni osebno poznal. Nemški člani so ga seveda vsi poznali. Nato jc potegnil iz žepa Hribernik Urban neko Reiselcgitima-lion fiir Hribernig Sebastian fvir die Rcisc
• von Gorz nach Klagenfurt« s štampiljo Karntner Heimatsdienst . Seveda sc ga od slovenske strani ni pripustilo h glasovanju. Tedaj pa pride angleški major in zahteva, da sc ga pripusti h glasovanju. Šele ko jc Hribernig Urbana razkrinkal občinski tajnik in je on sam pripoznal, da ie le Hribernik Urban in nc Boštj. češ, Ru-šer Franc od ;>K. Heimatsdiensta me jc sein poslal v drugič glasoval, jc odnehal antantni zastopnik. Ko se jc zahtevalo, da i o Hribernig Urbana radi sleparije are-
tira in kaznuje, tega major ni dopustil, češ on ni slcparil, nego je samo hotel sle-pariti!
—	Časnikarska organizacija. Dne 31. oktobra dopoldne je bilo zborovanje srbskega novinarskega udruženja, Od 76 bel-grajskih poklicnih novinarjev, članov udruženja, jih je prišlo na zborovanje 53. Na seji je bil med drugim prečitan tudi predlog o pravilih jugoslovanskega novinarskega udruženja. Izvoljen jc bil poseben odbor, ki bo proučil predlog in ga potem s svojimi izpremembami in popolnitvami predložil na kongresu v Zagrebu. Dosedanji člani uprave so bili nanovo izvoljeni.
—	Napredovanja pri železnicah. V
ministrstvu za promet v Belgradu se pripravlja nov ukaz, s katerim se imenujejo in napredujejo uradniki. Ukaz se bo podpisal takoj, ko se vrne prestolonaslednik iz Aten.
—	Vekoslav Ličan, učitelj, enoletni prostovoljec, in ostali tovariši od »Baukompanije 3 17«, se naprošajo, da naznanijo svojo udreso na Redakcijo časopisa »R u s k a j a Z e m 1 j a«, za Vladimira Dobrjanskegu, Užhorod, Masarykovo nam. i, Karpatska Rus., C. S. R.
—- Franc Pestotnik, modicinec, bivši praporščak 17. pešpolka (Judenburg), se naproša, da naznani svojo adreso na Redakcijo časopisa »Ruslcaja Zemlja« za Nestora Dobrjanskegu, U z h o -rod, MusarykoYo nam. i, Karpatska Rus.. Č. S. R.
--- Nadškofijska gimnazija v Zagrebu je dobila pravico javnosti z vsemi pravicami javne srednje šole.
—Pogajanja glede železniškega prometa z Rumnnijo, (ZNU) Ravnateljstvo rumunskih državnih železnic je pozvalo naše ministrstvo prometa na skupno konferenco za ureditev prometnih odnošajev med Jugoslavijo in Rumunijo. Naš. prometni minister jc sprejel povabilo in se bodo pogajanja v par dneh začela,
—	Ukinjenje praznikov. (ZNU) Mini' strstvo za vere v Belgradu je stavilo go-spodarsko-finančnemu odboru ministrov predlog, da se ukine večje število praznikov, da bi se s tem povečalo število delavnih dni.
• — Vojaške zadeve, (ZNU) Vojno ministrstvo SHS je izdalo naredbo, da mora biti spričevalo o odsluženi kadrski službi potrjeno po občini.
—	Draginjska doklada za uradniške otroke na univerzi. Uradniški otroci, ki se šolajo na vseučilišču, bodo dobivali dra-ginjske doklade, akotudi so nad 21 let stari.
—	Spalni vagoni. (ZNU) Ravnateljstvo državnih železnice objavlja: Radi uvedbe novega voznega reda na progah severno od Save in Donave bodo spalni vagoni, ki vozijo direktno v Ljubljano in Prago, op-šli iz Belgrada vsak dan ob 21. z vlakom št. 4, V Belgrad prihajajo iz Ljubljane z vlakom št, 5 ob 6.50. Restavracijski vagoni odhajajo iz Belgrada vsak dan z vlakom št. 6 in se vračajo z vlakom št. 5.
—	»Ajmo mi Sokoli«, sokolska pesem, pravilno pojasnjena iu razložena, jo izšla v drugi izdaji 10—^0 tisoč. Da je knjižico vredno čitati, najbolje dokazuje to, da se jo jc prodaio 10,000 izvodov brez vsake reklame. Segajte pridno po njej in skrbite, da jo bo povsod dobiti. Naroča se pri »Katoliški Ligi«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Cena izvodu 5 K o0 vin,, v večjih množinah 5K,
—	Letina na Dolenjskem. V Tržišču na Dolenjskem je pisec teh vrstic stehtal od letošnjih poljskih pridelkov en krompir, eno peso in eno repo. Krompir, gladek, je tehtal 1 kg; ena repa 4 kg 30 dkg, ena pesa 5 kg 29 dkg. Gnojilo se je le s hlevskim gnojem in gnojnico, torej brez umetnega grtojila.
—	Jugoslovanski pustolovec iz Rusije.
Jugoslovanski dobrovoljci se bodo iz Rusije dobro spominjali nekega . dr. Marti-n o v i č a«, ki se jc v Rusiji predstavljal kot doktor medicine, t O tem človeku poroča sedaj belgrajska »Epoha«: Belgrajska policija jc zaprla rafiniranca, ki jc sam sebe promovirai za doktorja celokupne medicine in kot lažizdravnik izvršil več goljufij. Staniša Martinovič, po rodu iz Gornjega Vasojeviča v čačanskem okraju, je bil v prejšnjih letih bolniški strežnik. Decembra 191'8. I. nekako jo prišel v Vladivoslok, kjer :-e mu jc posrečilo preslepiti naš generalni konzulat, da jc v resnici doktor medicine. Dobil je na la naslov polni list. Tako prisleparjeni polni list jc bil za Mar-linoviča dragocen dokument. Z njim opremljen je začel v Rusiji zdravniško prakso, ki je obstojala v nizu najordinar-jiejših sleparij. Po vrnitvi v domovino sredi avgusta na Kildonan Castleju« sc je Martinovič zopet zanesel na svojo okrutnost in nadaljeval prakso. Pred gotovim časom je pa belgrajska policija prišla na <led njegovemu šleparstvu. Po prestani Kazni je bil iz Belgrada izgnan. Zadnje dni m: jc pretkani klepar povrnil v^ Belgrad. ioda policija ga je kmalu napravila neškodljivim. Zelo je verjetno, da je Martinovih izvršil mnogo sleparij, za katere obkoli <c nc vedo. Zato naj vsok ki o njeni
kaj vc, obvesti splošni policijski oddelek mesta Boljjrada.«
—	» Slovenski odbor« v Buenos Aircs
je nakazal potom Francoske banke Rio dc la Pl alu na tukajšnjo Jadransko banko 1000 frankov za koroški plebiscit. Roju-kom, ki v daljni tujini niso pozabili svoje domovine, iskrena zahvala za velikodušni dar!
—	V lepi slogi smo živeli, dokler sc ni ludi k nam priplazil potuhnjeni sovražnik iz tujine in vrgel na slovensko zemljo jabolko prepira. 50 let je od tedaj in 50 let že traja boj, v katerem Slovenec že mori Slovenca brata«. Kdo je vendar tisti, ki jc ta boj začel in ga — kar je glavno — hoče tudi za vsako ceno nadaljevati? Ime tega zločinca Vam pove knjižica »Zločin nad domovino«, ki Vam obenem razkrije vso zgodovino domače zemlje v zadnjem pol-stoletju. Cena izvodu jc 4 K; več skupaj po 3.50 K. Dobiva sc pri Katoliški Ligi« v Ljubljani.
—	Pri podiranju dreves je padel hrast 21 letnemu strojarskemu pomočniku Francu Preku z Vrhnike na desno nogo in mu jo zlomil pod kolenom.
—	Konj je udaril 19 letno učiteljico g. Aleksandro Koštjan s Sela pri Hinjah in io poškodoval na očeh in na obrazu, Prepeljali so io v ljubljansko bolnišnico.
—	Preuredba belgrajskega presbiroja, Presbiro javlja: Dosedanji presbiro ministrstva za zunanja dela preide v kompe-tenco predsedništva ministrskega sveta. O tem izide v uradnem listu naredba, katero je v odsotnosti regenta podpisal ministrski svet, Po posebnem poslovniku se bo tudi uredil položaj osobja presbiroja.
—	Podružnica državnega urada zoper navijalce cen, verižnike itd. v Mariboru jc svoječasno izvedela, da se različni vele-trgovci z jajci, ki se bavijo z izvozno trgovino, vozijo okoli po deželi in nagovarjajo ljudi, da naj nakupujejo kolikor mogoče jajc, in da jim jih prinesejo, obetajoč jim visoke cene. Ugotovilo se je nato, da oO marsikatere žene, ki so nakupovale jajca na deželi, prišle v Maribor in odstopile svoje blago tukajšnjemu veletrgovcu Adol-fu Himmlerju, ki jim jc ponujal in plačal za to tržno veljavne presegajoče cene. Ena teh žen, Marija Petek iz ptujskega okraja, sc ni s tem zadovoljila, ampak se je podala od Himmlerja naravnost na Glavni trg, tam kupovala več sto jajc, seveda po tržni ceni, in jih takoj nesla k imenovanemu trgovcu, kateremu jih je odstopila po višji cent. Da se na ta način navija cene, odtegne jajca domačemu trgu in naravnost izigrava intencije naredb, ki so se izdale, da se preprečijo zlorabe pri prosti trgovini, je očividno. Radi tega je verižniški urad primerno postopal in je obsodil vele-trgovca Adolfa Himmlerja na 5000 kron globe iii en mescc zapora, omenjeno Marijo Petek na 500 K in pet dni zapora in druge žene, ki so na omenjen način veri-žile, na 40 K globe in 48 ur zapora. Seveda se je izrekel tudi zapad vseh jajc, ki so bila predmet teh prestopkov. Kazenski senat pri odseku ministrstva za prehrano v Ljubljani je sedaj vse te razsodbe potrdil.
—	Izvoz žrebet. Na predlog ministrstva za kmetijstvo in v ode jc dovolil ministrski finarisijski komitet izvoz 2500 žrebet iz Slovenije v inozemstvo. Od teh 2500 žrebet sme se izvoziti 500 konj, rojenih v letu 1918., 1000 rojenih v 1. 1919 in 1000 letošnjih žrebet. Izvoz je dovoljen le preko carinaren v Mariboru in Borovnici. Na teh dveh postajali pregledoval bo državni ži-vinozdravnik konje, ki se nameravajo izvoziti, na njihovo starost in zdravje. Izvoz je za enkrat dovoljen samo za žrebeta moškega spola belgijske in noriške pasme, Naslov sc naproša, da lo razglasi in da se o tem obveste konjerejci, ki imajo odvisna žrebeta j:a izvoz.
—	Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v Slovencu«.
Ljubljanske novice.
lj Na grobeh. Mrzel, neprijeten je bil praznik Vseh svetih. Kljub hudi burji, ki jc potisnila temperatura na —8stop. C, -o šla nešteta množica obiskat grobove. Pogled na grobove jc bil žalosten. Slana je pomorila zadnje cvetke na grobeh in lučke niso gorele. Združena ljubljanska pevska društva so zapela žalostinke Blagor mu.,
Vigred se povrne, in Usliši nas, Gospod!.
lj Kogojev koncert, l:i sc je imel vršili danes 3. t. m. v Unionu. sc radi zaposlenosti gdč. Zikovc v gledališču prestavi na soboto, dne 6. t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi Dotlej sc vrši razprodaja vstopnic. Pred škoiijo 1°., v trgovini J. Vidmar.
I j Zaklad, n-j rod no igro, v prizore Šentjakobski Orli v nedeljo 7. novembra ob pol osmih zvečer v Ljudskem domu. Vstopnice sc dobe v predprodaji v trgovini gospe Češnovar, Slari trg 16.
lj Predavanje v Rokodelskem domu. V čeli tek, 4. novembra, ob 8. uri zvečer bo predaval v Rokodelskem domu priljubim predavatelj v liubkmskih društvih
msgr. Viktor S t e s k a, Tvarina predavanja bo važna kulturna zadeva.
lj Seja S- K. S. Z, bo danes v sredo ob 8. uri zvečer \ navadnih prostorih. — Prosimo polnoštev ilnc udeležbe.
lj Šentpeterska Elizabetna konferenca ima sestanek v sredo 3. novembra 1920 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih.
lj Pevska zveza Ljubljana priredi vseui ljubiteljem našega petja in neprisiljene zabave, družabni večer v soboto, dne 6, t. m. ob 8. uri zvečer. Ker je vspored zelo zanimiv in ker sc obeta veselo razpoloženje, naj nikdo nc zamudi udeležiti se tega večera.
lj Zveza uradnic in trgovskih nastav«
ljenk ima danes ob 7, uri zvečer predavanje. Predaval bo g. Fran Zabret.
lj »Gosposvetski zvon« vabi vse odbornike k važni seji danes, v sredo, dne 3- t, m., ob 5, uri popoldne na magistratu. Nadalje vabi društvo vse člane in vse one, ki se zanimajo za društvo, k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši v četrtek, dne 4. novembra t. 1., ob 8. uri zvečer na magistratu. Koroški begunci, pridite tudi vi, ker gre za v as. — Odbor-
lj Za bolnišnic ov Kandiji nabira brat Gervazij milodarc po Ljubljani, Naj bi se našlo čim več usmiljenih src!
1 i Stavka dramskih igralcev. Poroča jo nam: V nedeljo so Začeli stavkati dramski igralci. Sinoči ni bila uprizorjena »llasanaginica«. Stavka nima značaja mezdnega gibanja, temveč jo naperjena v prvi vrsti [Ji-oti gledališki upravi za popolno enakopravnost z ruskimi kolegi, da se du tem kot onim potreon oštevilo vaj in da se njihovo igro opremijo tako kot one, ki jih igrajo Rusi. Gledališče jo zaprto.
lj Deželni muzej ostane radi po« manjkanja kuriva od L t. m. za splošni puset. tudi ob nedeljah Zaprt.
lj Dva prstana je izgubila neka gospa na poli iz Trnovega do pokopališča; eden je bil zlat poročni prstau, drugi zlat z briljantom; pošten najditelj naj jih odda na policiji proti nagradi.	. k
lj Stroj zlomil desno roko. Rajku Ogo-relcu, vajencu s Poljanske ceste 69 je zlo< mil stroj v delavnici desno roko.
Pogafama z Italijo se prično 7. novembra.
Belgrad, 2. novembra. (Izvirno.) Kakor sc je izvedelo, jc vlada sprejela včeraj poziv od italijanske vlade k ponovnim pogajanjem radi jadranskega vprašanja, ki naj bi se pričela 7. novembra v nekem kopališču blizu Rapalla. Nasi delegati dr. Vesnič, dr. Trumbič in dr. Slojanovič, vojaški ekspert polkovnik Kalafatovič, kakor tudi ostalo osobje so pripravljeni za odhod. Kakor se poroča, sc bodo pogajanja vršila v Camolni pri Rapallu.
NAČRT USTAVE.
LDU Zagreb, 2. novembra. (ZNU) : Narodno Djeio« poroča iz Belgrada, da sc zdi, da sc je v vprašanju ustave dosegel sporazum tudi z Narodnim klubom in ljudsko stranko, ker sodijo, da se more stališče, ki ga sedaj zavzemata ti dve stranki, vendarle spraviti v sklad s težnjami vsega kabineta, da bi se v ustavnem vprašanju predvsem poudarjala edinstvenost države.
LDU Zagreb, ii. novembra. (ZNU) »Novostk poročajo iz Belgrada, da so bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta nadaljevala razprava o načrtu ustave. Vesti nekaterih listov, da jo načrt ustave, že izgotovljen, niso točne ker še niso končane razpravo o teru v prašanju.
PRISTRANSKE VOLITVE.
Belgrad, 2. nov, (Izvirno,) .^Službene Novine prinašajo imena predsednikov volišč. Na prvi' pogled se vidi, da so posebno pri novih krajih imenovani za predsednike samo zagrizeni demokratski strankarji, Vsled tega jc malo jamstva, da sc bodo volitve vršile nepristransko. Ostale politične skupine bodo proti tem imenovanjem vložile protest.
VOLIVNO GIBANJE.
LDU Belgrad, 2. novembra. V Belgradu bo nosilec radikalne kandidatne liste predsednik radikalne stranke Nikola Pašič, ki bo razen tega kandidiral na prveui mestu za radikalno stranko tudi v Sremu in banjaluškem okrožju.
LDU Belgrad, 2. novembra. (ZNU) V Cmi gori jc razvila radikalna stranka živahno volivno agitacijo, pri čemer organizira svoje pristaše. Radikalci so pričeli izdajati v Cetinju tudi svoje glasilo pod imenom Črna gora .
ODLIKOVANJE DR. KOROsCA.
Belgrad, 2. novembra. Dr. Korošec je odlikovan od ameriške vlade z redom r.re-brnih insignij Rdečega križa,
VOLITVE V AMERIKI.
LDU London, 2. nov. (Reuter.) Kakor poroča Wf>stminstcv Gazcttc , so volitve
Stran 6,
• clcktc»rj'iv \ \mcriki izpadle večinoma v prid Harciinga.
LDU \&ashington, 2. nov. (Brezžično.) V New \ orku so bili nabiti lepaki združene komunistične stranke, kateri- pozivljejo delavstvo, naj se vzdrži predsedniških volitev in naj stopi \ stavko. Osebe, ki so te lepake nalepljale, so bile aretirane, iz-
Si-.G VENEC.?, dne 3. novembra 1920.
javile pa
so, da ne pripadajo komunistični stranki, temveč da so bile najete proii plačilu 20 dolarjev.
BOK MADŽAROM PODALJŠAN.
i .Dl Zagreb. 2. novembra. (ZNU) r Hi ječ« poroča iz Belgrada, da je vest, tla je ententa Madžarski podaljšala lok za ratifikacijo mirovne pogodbe do 15. novembra; izzvala v naših političnih krogih precej neugoden vi is. \ naši \l;u'ii se pazljivo spremlja razvoj dogodkov v Madžarski. Naša vlada ho skupno z ostalimi člani malo entente . budno pazila, da se .Madžarska ne ho odtegnila svojim obveznostim, ki jih ji nalaga mirovna pogodba. Vsekakor bo v kratkem došlo vadi tega do izmenjavo. misli med državniki male entente.
LDU Budimpešta, 2, novembra. (MKU) Zunanji odsek narodne skupščino je danes sprejel trianonsko mirovno pogodbo.v splošnem in v podrobnostih.
KOAiiFFRENGA V BRATISLAVI.
L D1 Dunaj. 2. novembra. (DKU) T radiio se javlja: Avstrijska sekcija tvpa ra e i jsk e. komisije je pred lagala.vladam, ki so zastopane v avstrijski sekciji rcparacijske komisije, naj se skliče trgovska konferenca v kakem primernem kraju, morebiti v Bratislavi. K tej konferenci bo pozvana Avstrija.in na-sledstvene države, katere so zastopane v avstrijski sekciji, dalje, tudi Madžarska. -ko odobri trianonsko mirovno pogodbo. Naloga te konference bo, tla vzpostavi gospodarske odnošaje med temi državami in da odstrani vse prometne težkoče.
LJUDSKO GLASOVANJE V VILN.I
LDU Varšava, 2. nov. (Wolff.) Polja-.i so sprejeli predlo« zveze narodov, naj se izvrši v ozemlju Vilne ljudsko glasovanje.
ARETACIJE V BERLINU,
LDU Berlin, 2. nov. (Woln.) Kakor se govori, jc Lilo v Berlinu zopet aretiranih mnogo odličnih nemških osebnosti. Nemška ljudska banka in nemško-poliski tiskovni urad sta bila zatvorjena.
PRIJETI TIHOTAPCI Z VALUTO.
LDU Dunaj, 2. nov. (DunKU) Včeraj ?iulraj so, kaker javlja . Korrespondcnz Wilhelm , pred odhodom . brzovlaka Dunaj—Trst "aretirali šest oseb, med njini kontrolorja in kuharja mednarodne družbi: spalnih vagonov, ki so poizkusili -štiri milijone nežigosanih kronskih bankovcev vtihotapiti v inozemstvo in izkušali kriminalne uradnike"podkupiti z velikimi vsotami. Odkod da imajo nežigosane bankovce, niso hoteli povedati. Dosedaj jc do-gnano. da je ia šcstorica v zadnjih treh do štirih mesecih tihotapila v inozemstvo tuje valute, in sicer Korenskega rublje in pa nežigosanc kronske bankovce.
c Nova težka izkušnja katoliške Cerkve na Češkem. Sveta slolica je bila žc začetkom letošnjega leta ukazala, naj se češka duhovniška organizacija Jednota ki je bila nastala ob viharnih dneb prevrata in iz katere je izšel razkol, razidc in sc namesto tega osnujejo škofijske zve/.v ki se morejo pod gotovimi pogoji združili v državno zvezo. Ukaz svete stolice so ponovili češkoslovaški škofje. Stvar sc je vlekla sem in tja, dokler se ni 26. m. mi sklical izredni občni zbor Jednote«, na katere-n se je mortda stvar končno rešiti. Na shod je prišlo od 2455 članov samo 600 duhovnikov. Z ozirom na preveliko važnost stvari je poslala tudi češka ljudska stranka na zbor najuglednejše duhovnike: olomuške-ga kapituiarnega vikarja Slojana, poslanca dr. Šrameka in dr. Hrubana, urednika dr. Mislyoca i. dr. Ti in nekaj drugih duhovnikov se je toplo zavzelo za cerkev. Župnik Pospišil, eden izmed ustanoviteljev Jednote«, jc zaklical v svojem govoru: Žrtvujmo raje »Jednoto« nego cerkev!« Toda zaman: Pri glasovanju je bi'o 345 glasov proti razidu »Jednote«, 60 gli-scv je bilo za škofijske zveze, ostali so ^e glasovanja vzdržali. Kakor poročajo listi, je nudil zbor skrajno žalostno sliko. Zaenkrat Jednota« ni porušila vseh mostov do cerkvene -oblasti in je zbor izrazil žj-lio, da se pogajanja s škofi nadaljujejo. Vsekakor pa preživlja katoliška cerkev na Češkem nove težke ure,
Diiašfci vestna!?.
d Izredni občni zbor podružnice SDZ za Ljubljano in okolico sc vrši v četrtek, dne 4. 1. m., ob 3. uri popoldne v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Spopolnitev odbora. 2. Slučajnosti. Prosim polnoštevilnc udeležbe. — Tajnik,
ne
ci<
&arodlno gGediš€@.
Opera:
3.	novembra, sreda Glumači. Gozd-vile,-. Red B
4.	novembra, četrtek Sen kresne no-, dramska predstava. Red H.
5.	novembra, petek »Hoimannove pri-
povedke«. Red A.
C!«.
6 novembra, sobota Ocl bajke do b.aj-Rcd D.
7.	novembra, nedelja Sen kresne no-: dramska predstava. Izven reda.
8.	novembra, ponedeljek zaprto.
5ki
Ms*
e Zveza narodov — in papež. Ameriške katoliške zveze šo na glavni skupščini (od 12.—16. sept.) pozdravile tudi misel > zveze narodov< s .pristavkom, da mora sloneli na principih pozitivnega krščanstva in vere. To je pa nemožno, nc da bi se prisodil poglavarju krščanstva, čuvarju na stolici sv. Petra v Rimu, vsaj posvetovalni, če ue odločilni glas ... V očigled sedanjim razmeram je pač žalostno in pomilovanju vrt ;io, da so papežu že izpočetka /ubranili in odrekli mesto na mirovni konferenci in d a s c od gotove strani šc sedaj ne kaže nič volje, da bi se vpoštevali-svareči glasovi njegovi, da bi 'sc vpoštev?! njegov svet in.njegova pomoč.
.ellatoiiSke; .vlickošolske tečaje so! 'r.siii. Mj'na;Dunaju. Za'predavanja so na-prosi i« prvovrstne moči. Za rektorja te in-' .<l.iluc;je, ki i na značaj ljudske univerze, 'ic- izvoli >n vladni svetnik prof. dr."\Vesse-|y; subreklorju sta dr. Hornich in dr. Gie-^e, tajnik dr. Katarin. Sčasoma nameravajo "to institucijo pretvoriti v- stahio' 'ljudsko ' visoko :*o!o. /
e Nckai statistike. Vseh kaloliških 'diihcvnikov izkazuje najnovejša statistika 1312.002. Od terlrpripada Evropi 202.324, ,drugih iC9.o78.se porazdeli za naslovacij> 'jn milijonsko delo po širnih pokrajinah ' Azije, Afrike, Amerike in Avstralije, in si-'. 11,-r pride na Afriko po i duhovnik za J 300 k,doli'.-nov in 110.000 poganov; n,i japonski) en duhovnik za 380 katoličanov ter 221.000 poganov; na Kitajsko en duhovnik za 800 katoličanov in 186J300 po-vanov; na Indijo en duhovnik za 8oO katoličane ' ;er ICO,000 poganov. — Kaj pre-'more er. svečenik med tolikimi pogani! --:;e!'.v ic v e li!t a, delavcev malo. Prosite
torej GcJpoda želve ./p',no polje' -j- i/H'; ei.rec 1700 hnltion«;
, tla . pošlje ženjcev r,a
IZ GLEDALIŠKE PISARNE.
Sprejeli smo in objavljamo: ' Ker je del dramskega osobja vs.to.pil s j. novembrom \ stavko, ostane dramsko gledališče do preklica zaprto.
Gledališka uprava se tuli dolžno, dati javnosti naslednja pojasnila:
Koncem pretekle sezone so se, čl.-.ni drame pritoževali, da je dramsko osoh.e premaleštevilno, da so vsled tega z delom preobloženi ter ne morejo svojih dolžnosti vršiti t:-ko kakor bi hoteli. Da ugodi njihovi želji, je povabila uprava razne slove i ske igralce, med njimi gospoda Nučiča n Skrbinška, naj vstopijo v osobje ljubljanskega dramskega gledališča. Oc.zvido 'se je samo nekaj tržaških igralcev, ki pa a razbremenitev starega osobja niso zadoščali. Vsled tega se je odločila uprava nastaviti del odlične ruske igralske družbe, ki jc bila pod vodstvom prvovrstnega ruskega rezišeria Muiatova d.GfCg^a velike uspehe ne le v Ljubljani, ampak tudi v Zagrebu, kjer ji je kritika posvečala dolge m navdušene članke. S tem svojim činom uprava ni hotela samo pomnožiti igralskega osobja, ampak jc tudi želela nuditi našemu naraščaju, ki ga je v- sedanjih ča-ih težko pošiljati v tujino, priliko, da sc ob le-pih vzgledih na domačem odru, naobrazi. Oni ruski čiani, ki bi sc, kakor so to storili že mnogi Čehi, našemu jeziku popolnoma priučili, bi se mogli morebiti tudi stalno prikleniti našemu gledališču. ' - Gledališki- upravi žal ni bilo mogoče' doseči umevanja-tega stremljenja pri slo,, venskih članih dramskega gledališča, med katerimi se je takoj po angažiranju ruski k' igralcev pojaviia nezadovoljnost, ki je v^'d-no rastla, dasi se je njih materijclno stanje izza podpisa pogodbe znatno z boljšalo. Draginjske ooklade so se zvišale za 100 Ca 130° odstotkov. Raznim boljšim moče/u so se povišale gaže, tako da med dramskim csobjem skoro ni bilo člana, ki bi bil slabše plačan nego urednik 8. ali celo 7. čino-, -nega razreda. So igralske rodbine, Je'oni.i brez ctrok, ki prejemajo I L350, 5900 in 5700 kron mesečno i/, gledališke blagajne. To so golovo svotc, ki se z njimi \ Ljubljani da izhajati. Toda; slovenski gledalski igralci so bili mnenja, da za take plače ne morejo več nego dvanajstkrat na mesec I nastopili, in so zahtevali ^a vsak nadaljai j nastop celodnevno gažo po vrhu. Uprava j 'tudi tej zahtevi ugodila, tako da cJobi | jo sedaj slovenski člani povprečno erfo vi i višjo plačo kakor preležna večina ruskih | članov, ki nimajo igralnih lo norarjev in,i ,
niso zadovoljili. Dne 25. oktobra so pisali upravi list, v katerem ji očitajo, da je angažirala ruske člane, cla zapostavlja slovenske igralce in slovensko dramo, ter 'z-javljajo, da se čutijo upravičene kontrolirati in nadzirati delovanje uprave«. V te.n dopisu imenujejo svoje plače škandalozno nizke« in delže upravo, da jim nc daje možnosti nastopati v zadostno pripravljenih in dostojno opremljenih igrah. Uprava, kateri je vlada poverila nadzorstvo nad gledališkim osobjem, sc seveda ni mogla podati pod nadzorstvo lega osobja in je morala lo zahtevo kakor tudi zahtevo po nadaljnem poviševanju prejemkov sporazumno z vlado odločno zavrniti. Protestirala jc pa tudi proti trditvam, ki so popolnoma neutemeljene, kajti uprava ni nikoli in nikjei' zapostavljala slovcn. igralcev in jim jc vedno dovoljevala zadostno število vaj in dostojno opremo iger. Igre Za narodov blagor.-, Anfisa««, Hasanaginica- in Sen kresne noči« so bile od 16- avgusta t k na repev-toarju dravskih vaj in so bile tudi tako dostojno opremljene, kakor je bilo to z ozirom na proračun mogoče. Pač pa jc morala uprava opetovano nastopiti proti slovenskim članom zaradi zanemarjanja vaj.
Uprava je torej mnenja, da je vse storila, da bi dvignila višino dramskih upriz >-rilev, in da je nc zadene krivda, ako pri slovenskem igralskem osobju ni našla onega umevanja za napredek naše umetnosti, ki ga je od njih pričakovala. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani: Friderik Juvančič, Oton Župančič, Pa\ el Gclia, Friderik Rukavina, Ivan Rus.
Zakaj mera slo^onsko 1-m.etsko ljudstvo biti zoper »samostojneže?«: I. Zato, ker niso samostojni, ampak odvisni od slovenske demokratske, to je liberalno stranke. II, Ker cepijo moč kmetskega ljuv.ssva, ki mori biti crt-no, da si ohrani svo;e pravice, III. Ker nikoli ne liberalne, ozizomn »demokratske stranke, pa5 pa neprenehoma »Slovensko Ljudsko Stranko«, ki se je oprvsga dne svojega obstanka borila za slovenskega kmeta in mu priborila vse, kar danes ima. IV. -Ker si »samOstojjneži« uiso upali ni»i# v svoj vcivni sJ.v'y. ~rtm. >-.c-s':avi»i resuKne •samouprave slovenske kmetske deželo j. de« želukti zberem in d«žel«io vlado, niti se ne upajo zahtevati samouprave s zakonodajno močjo, ampak megiono govorijo zgolj o pokrs insld samoupravi«, V. Ker kmetom pridigujelo, da mora Krneč voliti samo kmeta, v resnici pa von:«o »sajno-stojno stranko »kmetje« Pire, dr. Žerjav, Jamuik ia tako daijs. VI. Eer nise ves čas svo-ega obstoj za kmeta nit: drugega naredili kakor tfa so hc-ieli razbiti »kmetijsko družbo«. VII, Ker se draži? e z zastojt-liiki kapitala v »Jugoslovanski demokra* uv-ii stranki«.
iDdarsfm
L 01J .: Berlin 185-
BORZA.
2. novciiibva. Devize: 190, Italija 525—-530. London
470—0, Pariz 870—0, Praga 162--164, Dunaj 32.75—33. — Valute: dolarji 137.50— 138,50, avstrijske krone 35.50—36, carski rublji' i 10—11.5, 20 kron v zlatu 496—500, francoski franki 880—0. napoleondbf 495 —497. nemške marke 189—194, rumunski leji 215—0. italijanske lkc 520—525, turška lira v zlatu 525—530.
o Izvoz 17. Jugoslavije. V avgustu, je dosegel izvoz iz naše države vsoto 65,831.222 dinarjev.
g Seia »Narodne banke«. Dne 30. .gusta je irnel sejo upravni odbor Narodne banke v Belgradu. Seji sla prisostvovala kot zastopnika finančnega ministra .generalni direktor dr Dučič in generalni in-
prebit al:ev.
d; j
že' j. iiimi.jp -o vali. tJijr., -.nno stanarino po ItO-•lili Toda slovenski člani se tu li s tem
t
špektor Tosič. Na seji so sklepali o potovanju na Borzi v svrho zboljšanja valute.	„ .
g Trgovska pogajanja med Cesko m Rumttcsko. V pogajanjih med Cehoslova-ško in ravnateljstvom rumunskih železnic radi prevoza blaga se jc dosegel sporazum. Po tem sporazumu bo dobavljala Ce-hoslovaška po Donavi sladkor,., za kompenzacijo pa dobila žito. Rumunija mora dati za prevoz žita lia'razpolago tudi lo
lokomotiv.
g Nova iverniea za sladkor 2 mosem-skinT kapitalom. Belgrajski iu irancosld kapitalisti botlo" z glavnico 30 milijonov tliiitii-jev postavili \ Uubre.viei veliko tvor-
liipo zli sladkor.
p Tovarne za fese. Tovarne za izdeL-I vanje lesov, ki s- uab jujo 11,1 ezeinlju ,-o-kuslovašUe republik« in ki"zalrtguj« celi Halkuit iu bližnji ori.jent ■■ tem produktoui, izkazujejo tlivdentlo bU češkoslovaških
krmi. . Divjileiithi lau;4:> ^ P-ta ie znašala
:i \ >-1 i-i ivKi Iv Vini). L> Liomel inoil Jfi«j'r.Si<ovi a i>i 'frstoui,
tov. j t 11>!{|» «;U'-a '-.'S.-itit SlOlO,', mdnuliiU-
jjta i .ti-.jo (rž: -k - lr«ovrfka kftmora priua-mi Dodatku o i>iom0tu z Jugoslavijo. l'o
._Šfev. 251.
teh podatkih uvoženih jo bilo v Tršt ■1-15.485 m. centov blagu, med tc-m 't10.0(W stota lesa, a izvoženo iz Trsta 50.9(14 sto-. tov oglja, kemičnih produktov 3L093 stotov južnega sadja 2M.2(il stotov,-mauufttk-ture 21,707 stotov, sladkorja li.f>N7 stotov. Ne sinemo jia pozabiti, da je količina eks-pbrtiranega blaga v Jugoslavijo mnogo večja, ker so ne da kontrolirati množine, posebno 'marinfakture, ki se prevaža dnevno s tovornimi avtomobili za Ljubljano iu Zagreb, Reka jo udeležena pri uvozu s 27.000 stoti in pri izvozu s 40.000- stoti.
g Za bančna podjetja. Bančni oddelek jn i ministrstvu za trgovino in industrijo je na podlagi sklepa ministrskega svela zahteval, da morajo vsa bančna podjetja in denarni zavodi v roku 75 dni k svoji firmi, ako ,so podružnice, pristaviti tudi sedež centrale.
g Uvoz iz Belgije. Belgijsko poslaništvo v Belgradu javlja trgovski in obrtniški komori v Zagrebu, da je blegijska industrija sedaj v stanu izvrševati naročila iz inozemstva. Pri tem pridejo v poštev le stroke: Tekstilna ter usnjarska industrija, čevlji, tobačni proizvodi, igrače, steklarsko blago, sredstva za poliranje, kozmetični predmeti, kavčuk, anilinske ter druge barve, farmacevtski preparati; fini keramični proizvodi, železniški materijal, vsakovrstni motorji, poljedelski stroji, električni materijal, orožje in telefonske potrebščine. Od teli skupin so še razne podskupine. Da se olajša promet inozemstva z belgijskimi tovarnami, naj se reflek-tanti obrnejo na office conimercial dc 1' Elat, Bru\elles, 15 Ruc des Auguštins, z ozna'čbo vrste blaga, nakar jih čc omenjeni poklicani urad postaviti v zvezo z odgovarjajočo tovarno. Dopisuje se lahko v vseh svetovnih jezikih. Izgledi nemške industrije v bližnji bodočnosti.
Komaj se je nemška industrija po vojni začela oživljati, ji gvozi od francoske strani usodepoln udarec, ki stremi za tem« da Nemčijo razkosa in uniči: Vsa ogromna nemška industrija je odvisna od premoga iz Saarske kotline t„r iz gornje šlezij-skih rudokopov. Ta ud icc bi bila zasedba saarske kotline po Francovih. Ako se to zgodi, odvisna bo ne.ivka industrija od milosti Francije, ki bo pošiljala premog pred vsem v južne ter zapadne kraje nemške dežele z namenom, da uniči severno nemško industrijo, ter s tem doseže razkosanje Velike Germanije, katere se ona boji. To je pač glavni namen Francije, da naredi Nemčijo nezmožno rcvatiše, kar skuša doseči na gospodarskem polju. Iz tega vzroka nam bo tudi umljivo, zakaj se Francija toliko briga za življenjsko sposobnost Nemške Avstrije.
O drugem nemškem prcnogbkopnern revi; ju v Gornji Šleziji pa ima odločili plebiscit, o katerem niso Nemci gotovi, čc izteče ugodno za Nemčijo ali pa za Poljsko. Neugoden plebiscit bi imel tudi to posledico, da bi Nemčija nc mogla zadostiti zahtevani Francije po premogu, kakor je bilo sklenjeno na konferenci v Spaa in Francozi bi videli v tem povod, zasesti saarško kotlino. V slučaju, da Nemci pri plebiscitu propadejo, značilo bi to takorekoč konec gospodarske moči Nemčije, ki je bila prej ena izmed najbogatejših dežel na premogu. Ostala bi brez hrane« za svojo industrijo. Ni čuda torej, da skušajo Nemci zadostiti dolžnostim, naloženim jim1 na konferenci \ Spaa. Premogokopni sindikat je sicrčit kvoto lastnim industrijam, 1-a prejemajo sicer iz inozemstva mnogo naročil, katerih pa ne morejo izvršiti. Nekatera podjetju delajo samo nekaj dni v tednu, druga odpuščajo delavce, le tla bi ne prenehala popolnoma j
Da so na zasedbi saarske kotline,-k't bt bila tako usodcpolna Za Nemči-io in za celo srednjo Evropo, intcresiranc tudi drli-, ce eni eni ne velevlasti, predvsem Anglija. je jasno. Anglija bi se zoperstavijaka temu koraku, ker bi s letu Francija zadobila gospodarsko premoč v srednji Evropi, ki bi angleškim industrijalnim krogom gotovo ne bila všeč, Anglija jc skrbela, da se njena korikurentinja- Nemčija uniči: in bo gotovo znala brzdati francoske industrijalec, ■ki stremijo za popolnim političnim in gospodarskim uničenjem Nemčije. Angleški interes jc: mnogo držav, a nobena pre-
-močna!
Francija prodaja žc sedaj nemški premog na svetovnem trgu po znižani ceni, ter vleče iz tega mnogo milijonov, med tem ko trpi Nemčija pomanjkanje. Nemčija .se j sicer trudi, da bi ne dala Franciji nobeme-I ga povoda za zasedbo saarske kotline, a kdor vzrok išče, ga navadno tudi najde.
pgace sta&tfnf.
Odbor Zveze služkinj je "v svoji seii d.ie 27. oktobra pc; temeljitem provdarku sklenil, da pozove vse ljubljanske gospodarje o/.vioma gospodinje, da plačajo slu.ž-i iiiiam, kjer jih plačujejo ic v denarju, usj-inanj 200 K na mesec To bodi mininiahia plača za n.ani i/\e;bane sluzkinie. bolj iz-vežbanim gre • .jrazmerno njihovi porabno-sii večia plača. L-o te;?a sklepa je priiia
Stev. 251 i
v SI O VENEC*, dne '3, uossmbr«. im
Stran 7.
Zveza služkinj po sledeči kalkulaciji: Pravična plača za služkinjo hi morala hiti taka, da si služkinja z, njo lahko nabavi potrebno obleko, privošči kako razvedrilo in dene lahko nekaj na stran za starost. Samo za obleko pa bi potrebovala služkinja danes na leto: za eno boljšo obieko 1600 kron, za delavno obleko 700 K, za 2 para čevljev 1200 kron, 3 pare nogavic 75, za spodnjo obleko 500 K, 1 boljšo ruto ali šer-po 400 K, za ruto za delavnik 40 K, za 3 žepne robce 36 K, sukanec, pavola in dr. za popravo obleke 150 K; skupaj 4701 K na leto. Da bi si mogla torej služkinja kupiti potrebno obleko bi morala imeti mesečne plače vsa 392 K; za druge izdatke, za zdravnika, za prihranek za starost, za zavarovalnino bi ji ne ostalo ničesar. Na kmetih imajo služkinje okrog 100 K me-tečne plače, poleg te^a dobe pa še ono obleko, ki smo jo prej našteli. V Zagrebu imajo služkinje okrog 400 K mesečne plače. Kdor ima zrno čuta pravičnosti, ne more torej ugovarjati minimalni plači 200 K na mesec, ki je za polovico manjša, kakor bi morala biti. Pri seji sc je ugotovilo, da iihajo nekatere služkinje še danes komaj !30 do 100 kron mesečne plače. Prijavil se. je slučaj, ko prosi za javno podporo služkinja, ki je služila 25 let pri milijonarju iu je danes brez obleke in brez vsakih sredstev. Mnogo služkinj jc popolnoma pono-sllo svoje obleke in danes si ne morejo nikakor nabaviti nove. Ugotovili so se slučaji, ko so stranke odklonile služkinje, ker le niso imele zadostne obleke. Če bo šlo t&ko dalje, bo v par letih polno služkinj padlo na ramena javni dobrodelnosti in domačim občinam. Čc ima naša javnost le malo čuta za pravičnost, se ne bo upirala najskromnejšim zahtevam služkinje. Pri seji se je povdarjalo tudi, da v današnjih razmerah srednja uradniška družina zelo težko dostojno plačuje služkinjo. Služkinje poznajo težki položaj srednjega stanu, povdarjalo se je pa tudi da služkinja ni zato, da bi žrtvovala svoje zdravje in svoje moči za druge in nazadnje kje v revščini umirala. — Odbor Zveze služkinj, i .....
Sodliie In policija.
s Poneverjeno zlato,' Franc Podgoršek fa dal Francu Z. 741 in pol grama 18 karatnega zlata z naročilom, da naj mu ga proda po 40 kron gram. Z, je zlato sprejel, izročil Podgoršku potrdilo o sprejemu in odšel. Čez nekaj dni se je vrnil in izročil Pod-
Sorškii 1200 kron kot predujem in jc rekel, a še ni zlata prodal. Z, je odšel nato v zasedeno ozemlje, ko se je pa vrnil, je dvakrat Podgoršku pisal, da so mu karabinije-ri v Št. Petru zaplenili zlato, Podgoršek je vso reč naznanil orožnikom v Kamniku, kateri so stavili Z, na odgovor. Z. je dolgo Časa orožnikom ponavljal, kar je bil pisal Podgoršku, toda ko so mu orožniki rekli, naj poikaže potrdilo od karabinijerjev, da so mu res zaplenili zlato, mu je zmanjkalo sape in je povedal, da je zlato prodal oziroma zastavil neki banki v Trstu za 5000 lir, katero svoto je na to založil za več tisoč vreč, Obetal je, da bo izplačal Podgoršku 28.420 kron, toda držal ni, kar je obljubil, Ž, je imel v Trstu hišo, katero je pro-ctal za 36,000 lir. Četudi ima veliko denarja, noče Podgoršku plačati zlata,
,s Izsledeno skladišče ukradenih kples na ljubljanskem polju. Ko sta te dni okoli 5. uro zjutraj nadstražnik PoljanŠek in stražnik Vaientinčič pregledovala »hotele« na ljubljanskem polju, sta prišla tudi v kozolec gospoda Andreja Cerneta iz Dalmatinove ulice št. 15, ki stoji ob Vodovodni cesti, katerega sta si izbrala dva tatova koles svoj hotel in za skladišče ukradenih koles. Stražnika sta prebudila pre-
senečena preuočevalca in sta nato brskala po mrvi, v kateri sta našla eno moško in itno žensko kolo. Na policiji sta gosta iž g, Černetovega kozolca pu-voclulu, tla pišeta prvi Ropret Peter z Visokega pri Kranju doma, drugi jo pa bil Anton Homer iz Mokronoga. -Možakarja sla se seznanila v neki gostilni. Odšla sta proti Šiški, kjer jo ukradel Remer moško kolo, katerega sta spravila v svojem »hotelu« na ljubljanskem polju in se vrnila v mesto pit. Zjutraj okolu 1. sta šla v svoj hotel spat, med potjo sta pa videla v Bežigradu v 1. nadstropju žensko kolu, po katero je šel Homer in sta ga odpeljala v svoje skladišče in prenočišče, v katerem sta nameravala počakati dneva in sc podati ne+o v Meclvoclo ali pa v Kranj. Vestna stražnika Puljan-šek iu Vaientinčič sta pa preprečila njun načrt. Detektivi kriminalnega oddelka policijskega ravnateljstva v Ljubljani so nato ugotovili, da je bilo ukradeno moško kolo lastnina 21 letnega dijaka državno obrtne šolo v Ljubljani Arnošta Splihalja, ki je vredno 1500 kr on; ukradeno žensko kulu je pa bilo lastnina ključavničarja tobačne tvornice Franca Rozmana in je vredno 000 kron. Tatova se bosta zagu-varjula pred deželnim sodiščem, ki ju bu z ozirom na mnogobrojne tatvine koles gotovo občutno kaznovalo.
s Velika zaplemba. Detektivu Josipu Kosminu se je posrečilo, da je nekje zaplenil velikansko zalogo ukradenih reči, katere so vredne več deset tisoč kron.
s Prijeti tat. Ivanu Vraniču, delavcu iz Brinjev na Hrvatskem, sta bila ukradena dva kovčka. Vranič, ki se je vračal iz Amerike skozi Ljubljano domov, jc oškodovan za tiad 147 dolarjev in za 1192 K. Policija jc zelo hitro izvedla poizvedbe, katere so ugotovile, da so izvedli tatvino Ha-san Saftič iz Bihača, Josip Pohole in Er-nest Kobal, Nadstražnik Ivan Bandaž je aretiral Hasana Safliča, Pohole in Kobal sta pa pobegnila v zasedeno ozemlje.
s S hleva je padel 501elni konjski hlapec Matija Zalar v Kočevju št, 18 in si poškodoval levo nogo.
s Lizol je pil 22 letni sin trgovke Slav • ko Trcbar s Sv. Petra ceste št, 6 v Ljubljani. Prepeljali so ga v bolnišnico.
s Vsled opeklin umrla jc v ljubljanski bolnišnici enoletna Danijela Medved iz Št, Vida.
s Rekvirirano orodje. Vojaška straža v topniški vojašnici je aretirala Stanislava Raznožnika, ker je prodajal mizarsko orodje. Raznožnik na odgovor pozvan, je rekel, da je orodje rekviriral lani v Veli-kovcu.
s Poneverba. Inženirju dr. Kasalu v Ljubljani je bilo poneverjenih 5000 K.
s Javno nasilstvo- Janez Kramar iz Spodnje Šiške je nekega večera razgrajal po Spodnji Šiški. Ko ga jc stražnik Franc Mulivič opozoril, naj se dostojno obnaša, jc u.daril stražnika z roko po glavi, ga porinil v stran in zbežal na hrib.
s Vlom na kolodvoru Zagorje. Na kolodvoru v Zagorju jc bilo vlomljeno v železniški voz, iz katerega jc bilo odnesenih 25 do 30 kg ovsa,
s Pretep v Gornji Slivnici. Josip špa-rovic iz Sela št, 5 pri Grosuplju se je v Gornji Slivnici spri z Alojzijem Selanom iz Repeč št, 12 in ga je z bikovko tako udaril po glavi, da mu jc prebil kožo in poškodoval kost.
s Ukradena drva. Julij Grad iz Rudnika je bil že zaradi hudodelstva tatvine po ljubljanskem deželnem sodišču obsojen na 5 mesecev težke ječe, toda ta kazen ga ni poboljšala, marveč je v družbi Alojzija Dolničarja ukradel drva v vrednosti 3600
kron. Deželno sodišče v Ljubljani je za lo cbsodilo Julija Grada na 9 mesecev težke ječe, poostrene /. I postom in trdim ležiščem mesečno, Alojzija Dolničarja pa na 6 mesccev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na mesec,
s Obsojeni tat. Ker jo ukradel Ve-koslavo Mrazekovo, je obsodilo deželno sodisčc v Ljubljani Franceta Ribiča iz Ljubljane na b mesec v težko ječe, poostrene z 1 trdim ležiščem in z enim postom na mesec.
s Tatvine kave in soli na zaloškem kolodvoru. Orožniki i/, Zaluga so ugotovili, da. su Viktor Pirjavce, Mihael Černe, Frane Milievo in Ivan tlusel ukradli na kolodvoru v Zalogu večjo množjno kave in soli. Ukradenu blagu su tatovi prodali -Mariji Ambrož v Zg. Ivašlju Ij;.', kjer su ga orožniki tudi našli. Orožniki su petpuresno deteljicu aretirali in jo izročili deželnemu sodišču v Ljubljani.
s Na Koprivniku ukradene ovce. Na Koprivniku sta bili lotos ukradeni pu ena ovca Franceta Korošcu iz Vo-garja in Frančiški Stare iz Češnjiee; tatuv urožniki nisu mugli izslediti. Dne 28. m. ni. je pa bila zopet posestniku Južetu Sudja iz Češnjiee št. 'iti ukradena ena ovca s pašnika na planini Pod-rob pri Koprivniku. Orožniki iz Buli. Srednjo vasi so ugotovili, da jo je ukradel Lovrenc Žvan iz Koprivnika št. 0.
s Prepovedan povratek v Ljubljano. Detektiv Bernard Rebec je, ko je kutroliral tujce, aretiral Alojziju Lavrič, ki je bila dne 23. avgusta letošnjega leta radi brezposelnusti in vlučuga-nja izgnana iz Ljubljane. Ker je zopet prišla v Ljubljanu, se bo morala zagovarjati pred okrajnim sodiščem.
s Obsojeni Galičan. Jože Kuliszak iz Brlic v Galiciji je delal v Vnovče-valnlei na Zelenem hribu, kjer je ukradel 0 kg svinjske masti v vrednosti 312 krou. Kuliszak so je zgovorno zagovarjal, da je mast le. našel, kur mu pa ni nič pomagalo, ker je delovodja g. France Martine izpovedal, cla je bil na Kuliszaka opozorjen in da jo zatu pazil na njega in ga zasačil, ku je nameraval odnesti ti kg lepega .salu. Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo Kuliszaku G lednuv težke ječe.
.s Plašč ukraden je bil v nedelju 31. ni. m. uradnici guspudični ldl Pav-linovi v kavarni »Zvezda«.
s Na poti iz Logatca na Vrhniko jc nesel 18 letni Vinku Mihevc /, Vrhniko št. iltiG 3 ni 20 cm sukna, katero je bil kupil v Logatcu. Med potjo mu jo pa suknu ukradel Florijan Furlanič iz Kopra, ki stanuje na Vrhniki. Orožniki so Furlaniču udvzeli ukradeno sukno in ga vrnili Mihevcu, Furlaniču so pa zaprli. Furlauiča zasledujejo baje tucli Italijani zaradi nekega uboja.
s Srebrna žepna ura je bila ukradena iz zajirte sobe rudarju Antonu Kuderju iz Idrije. Vredna ie bila 100 lir. Tatvine osumljen je Jožef Šinkovec iz Idrije št. 390.
s Za jelenove rogove, Dne 22. uklu-bra jo Anton S. v guzdu Mala Mokrica nabiral z dovoljenjem graščinskega nadzorstva Turjak drva, med katerimi je našel par jelenovih rogov, ki j i 11 j«; nesel doniuv in jih ni liotel izročiti gozdnemu čuvaju kljub obljubljeni mu nagradi, marveč jih jc rajši prodal. Zagovarjati se bo mural za tu pred sodiščem.
s Tatvina na škodo idrijske mestne aprovizacije. Na škoclu mestne apro-vizacijo v Idriji je bilo ukradenih JS kilogramov musti, vreclne 19U lir. Daljo je bil ukraden erarični avtovoz.
Tatvine sta osumljena Janez Čar iu Alojzij Gnezda.
s Ker j« ukradla svojega gospodarja Ivana Grilca v Ljubljani, jo ob-sudilo ljubljansku deželno sodišče Leo-poldino Intihar, roj. Zrimšek, na li dni joče, poostrene z dvema postoma.
s Poneverbe pri »Croatiji«. Družbi Croatia ie bilo poneverjeno 10.3 kubičnih metrov desk v vrednosti 15.000 kron in 2 po 4 in dolgi železni osi vredni 200U kron.
s Kolo znamke »Diirkopi« je bilo ukr i-.
deno gospodu Borisu Sokliču. Vredno je bilo 2500 kron in jc popolnoma novo.
Zemljevid kraljevine SHS v velikosti 45 50 cm v merilu 1 : 250.000 v več barvah je izdalo Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani iu jc izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena mu jc S K 40 vin.
Zemljevid slovenskih dežela in Istre je izšel istotako v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena je ista 8 K 40 vin. za izvod. Tudi izvršitev in oblika j«: ista, kakor pri zemljevidu Kraljevine SHS. Merilo 1 : 750.000.
Oba zemljevida je zelo skrbno in natančno narisal inženir V. Novak, društvo slovenskih profesorjev pa jc poleg geogra-fičnih ozirov skrbelo tudi za pristno narodno nomenklaturo.
Oba zemljevida sta torej prvo domače delo na tem polju in si jih bo omislil vsak, ki je spoznal njihovo originalnost.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-Huid! Bodete sc čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K, Državna trošari. na posebej.
Ali trpite na počasni prebavi? Na sla bem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura l stcklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje, L u g e n V. Feller, Stubica donja, Elsa trg št. 134, Hrvatska.	A,
Meteorologično poročilo.
LjuLvjau.i 300 m u. m. viš.
Ctts Uacu- ; Torroo- '1'eibrum M . ...
op»so- metur I mutur d.tonmca „N?b°-H	... vetrov -
v O
v C
29./10. 21 li
30./10. 7 li
743-3
1-5
744'0
05 1 1
•3 I
30.,10. I 744.3 ! lg
jasno sv.
jasno
j v,
jasno
s
J0-'10' 745 1 ! _ 1 i _ 21 b , '401 1
jttsao 8.
31./10
7 li
743-8
i obl.
31./10. 14 b
742-7 0':
1-5
obl. :
v.
31/10.
23 b
741-2
0'2
jasno
1./11.
l./ll.
730 0 1-5
15 b '
38-8 0-5 15
obl.
obl,
j v.
l./ll. 23 b
7401
I
C-5 _
obl.
737-2 0 1 1-5 m0ela '"	jv.
i'5h"	05 13 JU!jU0
v Ljubljani sredi mesta, trinadstrop-_ na, vogalna s trgovskimi lokali, sc proda. Naslov v upravi pod štev. 4348
BnlKa vrtnim službe kot gospo-Dflljifl lUlllO dinja ali hišna. Vajena je kuhanja, šivanja ln vsega domaČega dela. Ntfslov pove uprava lista pod St. 4473.
Rorespofleni t trgovskem podjetju. Pogoji po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo listu.
Krepak in nadarien deček,
v 15. letu starosti,
želi vstopiti v pouk h ključavničarskem mojstru v mčstu ali nu deželi. Naslov pove uprava lista pod Stev. 4474.
Krnimo več vagonov
/.a takojšnjo dobavo. — Ponudbe z navedbo ceno na poštni predal 101, Lju< bljana.
Naprodaj so gjgfl ^ ^
in 0 trdo
skoro nove mh knjig s tekstom za citre. Poizve se v trgovini Drenik, Ljubljana, Kongresni trg.
Lovskega psa, traka biSgiH
prodam. Naslov: Hektor, št. 48, pošta VlSnJagora.
inženir-arhitekt
kot postransko opravilo, Ponudbe na upravo pod stev. 4478
Cnili >30 I transportnih, ti skladiščnih od tJUlIl 25-50 hI, več malih od 27-50 1 ter vetja množina dog v najboljšem stan|u za takojšnjo vporabo se ceno proda. — Stadler, Ljubljana, Sodna ul. 11. 4439
_______ji storin pozor!
žena tridelna omara (Tabernakel), t jepo vložena omara z dvojtiiuil vrati, 1 lepo vložena miza, 1 lep pas za narodno nošo, vse stvari so v dourem stanu. Dunajska cestu št. 47.	4413
Trnnuinn na prometnem kraju vzamem 11UUVlilU v najem event. kupim. Ponudbe pod »November 1920 poštno ležeče Šoštanj.	43ti5
MeDlovano ali nemsDl. stanovanje
s kuhinjo se išče za distingvlraiia zakonca proti visoki najemnini. Ponudbe jc uusloviti pod Šifro „5000" na upravništvo tegu listu. _4265
Ifariillno svetilke, namizne, visečo in IVOlulUllb zu kolesarje, karbid m go-rivce priporoča_ lgn, V o k, Ljubljana
Sodna ulica št. 7.
nova dvokolesa,
Po zelo znižani ceni • h Vs l vr t zračnice, SlVfllfll SlTOJI dolT,\arMdnc
svet. gorilci itd. Sprejemajo se v po-pravo kolesa in šivalni stroji pri Ba Ijelu, Ljubljana, Stari Irg št. 28.
Novi Mm ■ vozbC odda ,,0,ludbu
vo .SLOVENCA".
pod „RR" na uprn-4571
I nvckn mira ln 5 PslCkov Ie naprodaj tU »MU JJJllU V župnišču LOM pošta TRŽIČ ua Gorenjskem.	4467
Kfllti ulcraden fuks jc bil 158 cm visok, iVOlIJ kmečki samec, čisto nov kmečki komat, 4 plahte in ruski plušč. Kdor tja izsledi, dobi 1000 K nagrade pri lastniku konju Alojz Gerden, Čatež, Velika Loka, Dolenjsko.	4457
Krasna graščina
na -Spod. Štajerskem (SHS) 10 minut od kolodvora, 14 oralov najboljše zemlje iu park, gradič s stolpi iu vežo, 14 sob, ku-lilujj, kopalnica, soba za služubništvo, gospodarska poslopja, se produ radi preselitve za 1,100.000 K n. avstr. potom Wlener & Comp. Graz, Juugierncjassc 1. vogal tierrengasse. (1093 G.)
Lepo posestvo
pri Kočevju, okolu 20 oralov večinoma dobrih travnikov iu njiv, uekuj mladega gozdu, liišu s 3 sobami, kuhinjo iu hlevi, vse dobro ohranjeno, s poljed. orodjem vred takoj naprodaj za 270.000 K tiemSko-avstr. pri Wiener & Comp. Graz, Jutni-terngassc I. vogel llerreiigussc (1115 G.)
Bukovo oglje
ima na pruduj iu jiunudbe provziinio oskrbn<š*vo graščine Stalna p. Šmartno prt bitlit.
Zenilna ponudna.
premoženja, iščem starejšega gospodu brez otrok, Iudi vdover z f uli dvema otrokoma ui izključen. Le resne ponudbe s sliko naj sc pošlje na upravo Slovenca pod šifro ,,1YI rni doin".
I Ipraiil 1 del- m začetnike, il IGLUJI 1 3-krut na teden po 1 '/< ure. — II. del, višja stopnja, po dogovoru. — Pristop iit dogovor petek, 5. novembru, ob pol Šestih za 1. del, ob Šestih II. Kraj: Moško učiteljišče, 1. nadstr. soba 25, Resi jeva cestu. Iv. Mulaček,
Katoliško delavsko društvo na Jesenicah obvošf-a v silni bolesti v^e jirijuteljo nušega gibpnja, da j« po strašnem trpljenju odbitni po brezmejno [tlačilo k Vzoru nuiin vdorov vzorni čluu iu liepozubut brut
Hnton ITIorič
v cvetju svojih niludib moči in ves vdan v voljo Nujmodrej-šegH, dne 30. oktobra ob pol U. zvečer. Predrugogu raujkcgu sprumimu na kraj vstajenju. I. novembra ob 4. uri popoldne. .Smrt je stiia zemeljske vezi, no stre jia na^o ljubezni. X smislu miših načel: Na večno svidenje!
Z* Kat. dol. druatvo; Jožo Morkož,
t. č. jircchodnik.
Za orlovski odapk: Petor Arnež,
l. č. predsednik.
Zu druiu. od!<ck: Juuez Černe,
I. i*, jtrodscduik.
Ia ilvakiaijio otoiavo v tednu se
računa X kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbais A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6,
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljubij. javno sklad,, Dunajska c. 33. (Tel. 366 ) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8 Remžgar & Smetkol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE
Ju>ioslov. knjigarna, Pred škofijo.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št, 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
Olup Josip, Pod lrančo. Sax Ivan, Stari trg 8,
LEKARNE >Pri Mariji Pomagaj«, Reslj c, L
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul, 7.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta ?t 6,
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta
PARIUMERIJE IN KOSMET1K A
»Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM ■ Uranus«, Mestni trg 11,
RESTAVRACIJE
-Peiles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33 fleJ. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wollova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg šl 20.
(Za dvakratni) oiravo iuiUu1 sc računa 8 kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOI Nt N Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽELE? NIN O IN CEMENTOM.
Erjavec & Turk pri »?lal{ lopali
Valvazorjev lig ^t 7. Sušnik Alojzij. Zaloška cesta 21 Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter, cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv, Petra cesla f'?.
1 _______
is 1 fl d J&S I
po visokih cenab. — F, Kamor, Kotel Urjlson soba 12. Ljubljana, Sv. Petra c.
l iri Sn Cipiin cisti o ier mazilo za cev?!e (Selo) io lišciio
St. 12,16. 20 nudi po najnižjih cenah tvrdka Osvald Dobeic I.jirt>ljana, Sv. Jakoba trg št. 9.
MIL 5A & VELMA
I vagon na Dunaju, trausito skladišče, se proda. E. AULEHLA, Graz, Kijrosi-slrasse 8, to!. 67.
Čevlji
na debelo in na d rotno, v»e vrste moški, ženski, otroški, delavski, kakor tudi najfinejši vseli vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblnt, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 28 — Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.	403<
ar zaslužek!
Več kolporterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani vt\x dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo.
M. KuStrln,
Ljubljana — Maribor
Dunajska cesta 20 • Podr. Jurčičeva ul. S
ptiporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materija! po najnižjih cenah TeSeron št. 470.
imna
izdeluje vsakovrstno perilo po najnižjih cenah,
SpeeBa^teSa: Opreme za ženine, neveste
« in ncvos-očes-sči&ie. —^Reformno perilo. -
W ISce se
učiteljica v zavod
Nastopi takoj; vse prosto; plaCa po dogovoru. Kje, |>ove upravništvo .Slovenca" pod št. 4384.
naprodaj v
avtogaraši
G. CRDEZ
trgovina klobukov, pe- dejalo rila, čepic in drugo	uvwv,lw
LJUBLJANA, Mestni trg.
v Celovcu
prodaia
i osAlh avtomobilov in
!>jub!$ana, Vegova ul. 8.

Zlatorog, Srna, Gazela, brivsko in toaletno milo
priporoča tvrdka
Osvald Dobeic
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9.
Konjak
stari vinski je pri slabosti vsled starosti, pri težkočah v želodcu in pešanja moči pravo življenje vzbujaioče sredstvu. Dva litra pošilja 1 r ;i n k o /.a v naprej posla-' uiii K PJti.SC) 1 liter za K 108. Bene<Hcrtl, veleposestn k, grad Go-lič pri t-onjicntt, Sioveni/a.
SIV H.. L M1 S T K 011 1 Zalepke za srečolov
dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseli opremah, b?ago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter posamezni de\i, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev, 7.
in šaljivo pošto
priporoča v najnovejši oblik?
M. TICAil, LJUBLJANA.
fuhe gobe, fižol, laneno same
kupuj« tvrdka z deželnimi in ifuzdiiitni pridelki
iti sicer:
2 liiuuzeni tipa Talbot-Darracq, V. 20. 16 HP., modro
pobarvani, šest sedežni, samopogon in električne svetilke C. A. V. — Nikljasta oprema, prevlečena pnevmatika. — Popolni z ognjegasno pripravo, orodjem, nadomestnim kolesom, pnevmatiko, cevmi itd, — V popolnem stanju za vožnjo. — Kakor novi.
2	odprta izletna (touring) vozova tipa Taibat-Darracq, V. 20. — 16 HP., 5 sedežev. — Samopogon, električne svetilke C. A V. — Nikljasta oprema, modro barvana. — Popolna z ognjegasno pripravo, nadomestnim kolesom, orodjem, pnevmatiko, cevmi itd.
—	V popolnem stanju.
8	motornih koles znamke Triumph, 33/4 HP. — Popolne z orodjem, nadomestno pnevmatiko, zaklopkami itd. — V dobrem stanju.
Nadomestna pnevmatika, cevke itd. za tip Talbot-Darracq V. 20. — Iti II. P. in nadomestna pnevmatika, cevi itd. za vozove znamke Fiat, Model 2, 15 do 20 HP. in za tovorne vozove znamko Fiat,
9	15 Ter., 25 IIP. skupaj z nadomestnimi deli itd. za vse tri oglašene tipe.
3	odprti izletni (touring) vozovi znamke Fiat, model 2, 15—20 HP., barvani 1 zeleno. 1 sivo in 1 belo.
—	V popolnem stanju za vožnjo,'kompletni s Fiat-ovo električno razsvetljavo, nadomestnim kolesom, pnevmatiko, cevmi, ognjegasno pripravo, orodjem, obrano proti vetru, streho itd.
2 tovorna vozova znamke Fiat, model 15 Ter,. 35 HP.
—	Popolna s streho, nadomestnim kolesom, ognjegasno pripravo, generatorjem, svetilkami, orodjem itd. — V popolnem stanju.
Avtomobili in motorna kolesa so vsakomur na vpogled dne 4., 5. in 6. novembra. Sprejemanje oferlov se zaključi dne 8. novembra. Ponudbe morajo biti napravljene samo v šterlingili ali francoskih frankih.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in strkneno blago za dame in gospode, dalje perilne parhente, flanele, cetirje, šifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetuike i. t. d. — Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo
se priporoča	R & £ sj^,^
veletrgovina z niamifakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 1.
tnaino dnmmf) cenah.
teg
Jjdelhi ,jawmčeno /j samega naiboijšega usnja,
,;,iu Ijonzoicii .Slovene;
Odgovorni urednik AJiiitiH \|tis|.fi< v Liublinni
b.inoslovnnska tiskamo \ l.iubliaiii.