232. številka. Ljubljana, v torek 9. oktobra XXI. leto, 1888. Uhaja vsak dan zveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vati- o-ogerske dežele za vbo leto 16 gld.. za pol leta 3 gld., M četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Z:i tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za i) z n a n i 1 a plačuje se od četirisropne p< tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravnifitvojev Gospodskih ulicah št. 19. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Pismo Strossmayerjevo. „Kblnische Zeitung", ki je prvu priobčila po-narejeno Strosmaverjevo pismo na papeža, objavlja sedaj v opravičenje svoje naslednje spremljevalno pismo: „Esseg 29 September 1888. Euer Hochvvohlgeboren! Beiliegend beehre icb mich, Euer Hochvvohlgeboren die Uebersetzung (les Sehreibens zu sendeu, vvelehes Seine Excellenz der hochwurdige Herr Bischof Georg Stro8smayer von Diakovar ddto. 21. d. M. an Seine Heiligkeit den Papst ge-sendet hat. Soliten Euer Hochvvohlgeboren aus po litisehen Motiven von einer derzeitigen Veroffentli-chung dieses Sehriftsluekes in Ihrem hochgeschatz-ten Blatte „Kolnisehe Zeitung" absehen zu milssen glauben, so bitte icb, mir dieselbe gefalligst retour-niren zu vvollen, iind zwar bis 8. Oktober nach Esseg, und von diesem Zeitpunkte ab unter meiner Adresse an das bischofliche Ordinariat in Diakovar. Mit ausgezeichneter Hoehachtung verbleibe icb Euer Hochwohlgeboren ergebenster Dr. Fr. d. P. Vuche-tics, Dechant und Secretar Sr. Exeellenz des Bischof Strossmaver". Kakor je pismo pokvarjeno, tako tudi nova ta objava. Tajnik Strossinaverjev je sedaj monsignor M. Čepel ;e, v vsej bosensko-djakovskej in sremskej vladiko vini pa ni niti dekana, uiti v obče duhovnika, ki bi s e V u če ti ć pisal. Vidno je, da je nekdo „Kolnische Zeitung" grdo „nalimal", ž njo pa vse one liste, ki so na podlagi tega falsifikata krpali gromovite članke. Da je bila „Kolnische Zeitung" le malce previdna, brzojavila bi bila in vprašala v Djakovo, kaj je resnica, in v jedni uri imela bi bila odgovor. Tako pa se je usedla na limanice. Strossmaver je res poslal v Kini opravičevalno pismo svoje, a to ni bilo pisano na sv. Mateja dan. ampak takoj po povratku s Slatine, že meseca avgusta. Prepis izvirnega opravičevalnega pisma vidi se pri Strossmaverjevem zaupnem mož i v Zagrebu in s primerjanjem pogodi se takoj, da je izvirnik, pisan še pred dogodkom Belovarskim, vsaj za polovico obširneji, nego falsifikat v „Koln. Zeitung8 in da v njem ni niti napada na ogersko vlado, niti besedice o pokristijanenji Rusije. Iz vsega sledi, da pa vsebina tega pisma Se ni nikjer objavljena, poučeni krogi pa zagotavljajo, da se v Rimu popolnem strinjajo |z nazori in ideali Strossmayerjevimi glede zbližanja katoliške in pravoslavne cerkve. Dolenjskim občinam še nekaj besed o dolenjski železnici. Zakaj ni denarja na Dolenjskem V — Zakaj hranilnice ne dajo posojila Dolenjcem? Zakaj se množi razkosavanje in eksekutivna prodaja zemljišč? — Zakaj ni mogoče spečati dolenjskih vin? — Zakaj nema živina na Dolenjskem više cene? Zakaj ni nobenih zaslužkov? — Dan na Jan je slišati takih vprašanj, in vsi tožijo, da gre vse nazaj. Iz vseh vasij se izsehijejo dolenjski kmetovalci, ter se podajajo v daljni svet čez silno morje v Ameriko, da bi tam ža revno gladno deco kruh služili. Zakaj se pa tam najde zaslužka V Mej uveti zaslužka zavzima živahnost prometa prvo mesto. Ona pa je zavisna od prometnih sredstev. Slabe ceste zavirajo prevažanje blaga (promet), dobre eeste, Železnice, parne ladije ono povspešujejo. V Ameriki se je od leta 1882 do 1886, to-raj v 4 1 tih, raztegnila železna cesta za 53040 kilometrov in dolžina vseh' ameriških železnic je znašala koncem leta 1886 celih 265.601 kilometrov. V Ameriki „ Belgiji na Saksonskem „ „ 15l/io » » n » „ Angleškem „ „ 9»10 9 „ „ Pruskem „ . 66/10 » n n Francoskem „ „ 6»/ia » n » « v Avstriji „ „ 3& ,n „ „ „ „ na Dolenjskem „ „ o „ „ 150.000 „ Kjer je železnica, tam se zbira denar in blagostanje. To tudi opazujemo, če se ozremo v bližnje nam bolj pristopne kraje. Okolu Vrbskega jezera blizu Celovca je bilo pred zgradbo koroške železnice kakih 5 revnih vasij in nekoliko bajt. Zdaj venca cela vrsta krasnih vil in palač bregove tega divnega jezera. Kakor sporoča „Miru, je letos prišlo nad 3000 tujcev na obrežje tega jezera. Sleherni tujec pusti tam nekaj denarja, in če se ra- se šteje 40—60 Km na 10.000 Ijudij, n n l^4/to n n n n čuna v p rek le 50 gld. na osobo, ostane v teh krajih 150.000 gld. na leto, v 20 letih 3,000.000 gl. Poglejmo Lesce in Bled na Gorenjskem. Pred 20 leti je moral popotnik čakati in čakati na pohlevni voziček, Če se je hotel prepeljati iz Lesec na Bled ali nazaj. Zdaj čaka na kolovoru v Lescah veliko kočij na popotnike. Prej je jeden voznik zaslužil l gld. na dan, zrla j jih zasluži o poletnem času do 20 voznikov vsak po 2 do 5 gld. na dan. Na Dolenjskem se prodaja cel koš okusnih voščenk za 70 kraicarjev. Na Dunaji, v Pragi se iste prodajajo po 6 —10 krajcarjev. Če kmet nima dohodkov, katerih se pač le s prodajanjem pridelanega blaga more pridobiti, a navzlic temu vsako leto rtavke plačuje, mora v dolgove zabresti. Po neravnih in strmih dolenjskih cestah se pač ne da misliti na prevažanje domačih pridelkov v večja mesta. Že do Ljubljane, do Zagreba, do Karlovca je 50 do 70 kilometrov, s prevažanjem izgubi kmet najmanj tri dni. Tja prihaja ceno blago po železnici iz druzih krajev, ki so bliže železnice. Če tam blaga ne proda, mora se z blagom vrniti in izgubi zopet 10 do 20 gld. Prevažanje lesa stane več nego les sam, in Če se kdo loti voziti težjo tvarino do kolodvora ,je v nevarnosti, da še doplača, ker priprege silno veliko stanejo. Vsak razumen človek izprevidi, da nas more jedino le rešiti dolenjska železnica. Res je, da bi morala vlada v prvi vrsti za to skrbeti, da se kmalu zgradi ta železnica. Vlada se izgovarja, da jej finančne razmere ne dopuščajo to železnico na državne stroške graditi. Tudi razmere v državnem zboru se neugodne z ozirotn na malo število kranjskih državnih poslancev in z ozirom na to, da pri dovoljenji dotičnega kredita ne odločuje narodna vez, ampak interes drugih krono vin, katerim se Kranjska primerjati ne more Bomo li čakali vedno na tujo pomoč? Pomagaj si sam in Bog Ti bo po-mogel, pravi stara prisloviea in ta velja tudi glede zgradbe dolenjske železnice. (Konec prih.) Govor g. poslanca Gregorja Einspielerja v dež. zboru koroškem dne 2 1. s e p t. Ce sem si izprosil besedo danes, ko se je predložil visokej zbornici deželuo-šolskega zaklada LISTEK. Ukrajinske dume. (Češki napisal E. Jeli nek; poslovenil P od v i d o v s k i.) Atanuiiiov poslednji pozdrav zelene stepe. Ataman Sičski doživel je sto let! Devet in devetdeset spomladi pozdravljal je na stepi topli solčni povratek. Stoprv poslednji hladi in snegovi spravili so atamaua v posteljo, na katerej je ležal potrt že tretji mesec. Slab je bil, a iz koče ni mogel iziti. Le še tako dvigal je dih junaško prsi. Bratstvo kazaško zdihovalo je tožno, da jim batka ne okreva več. Ali ko so v stotej spomladi mogile znova oze-lenele, fcbilo je Kazakom hudo pozdraviti razcvelo stepo brez — atamana. Šestdesetkrat vedel je Sičski atamau slavno svojo deco na pozdrav spomladi na stepo, do šestdeset let bil jim je ataman! Dolgo so se posvetovali Kazaki, premišljali in obotavljali, ali naposled šli so vender k batki in tam pri postelji nagovorili ga takole: „Atamaue naš! Stepa je ozelenela, nećemo pozdraviti spomladne toplote brez tebe!" In poklonila se je atanianova deca. Atamanu je zatrepetala v očesu tiha solza. Da! Šestdeset let je vodil svoje verno udano brat stvo na stepo pozdravljat spomlad in tolč neverce; vedno so stali pri njem, ž njim peli, izza mladih let razsajali in uekrščansko kri prelivali. In danes? Samemu je bilo na postelji ostati, bratstvo svoje zapustiti ? Ataman se zamisli. Zdaj mu je bilo, kakor bi mu nova plala topla kri po žilah in kakor bi mu žila močneje bila Pogledal je z okna — stepa je v resnici zelenka, po zraku so goreli tisočeri žarki — ah, kakor za mladih let atamanovih. V očesu mu je zaiskrilo. Tiho stoje Kazaki okolu. Tu se dvigne ataman na ležišči in pogleda svojo deco. Za nekaj časa mahne s pomlajeno roko, dvigne glavo.in vzdihne : „Povedena vas, gospodje bratje, povedem vas. Osedlajto konja in pripeljita mi ga!" In ataman spusti svojo staro glavo še na kratek počitek na oporo. Bratstvo je zaplesalo. Mej tem pripravijo se vsi. Privedejo krotkega konja, osedlajo ga s pripravnim sedlom, da bi bil starec v njem, kakor v zibelki, a jermena pripnejo arabska. Uzdo je imel atamanov konj zlato. Za nekaj časa izide ataman iz koče. Do konja dovede ga najmlajši sin Taras. Starec vleče jedva nogi za seboj ter s težka drži sivo glavo kvišku. Še z večjo težavo položi nogo v jermena in se vrže na konja. V tem trenotku vrže se tri sto molojcev ka-zaških na sedla — ti vsi so bili deca atamanova. Kak ataman to, ponosen in junašk. I po sto letih v bolezni veren svojej družini ! Kakor sneg bela brada usip la se mu je resno do samega pasa; na glavi je imel dragocen kalpak, a na strani ob zlatem ročaji težko sabljo, dar poljskega kralja za zdatno prijateljstvo. Po ledjih padale so mu aksamitove gube z najdragocenejšo podlogo. To mu je podaril knez Moskovski . . . Tako so izšli. Ataman vedno kakih trideset korakov naprej, njemu sledi množica bratska, vse na iskrih konjih. Stepa je bila takoj za kočami. A ko so dospeli na travo in se je pred njim razprostrla ravnina kakor morje, mahnil je ataman na stran k torbancem. proračun v poterjenje, storil nesem tega , da bi stavil predloge, temveč jedino le, da izrazim želje slovenskih in katoliških volileev svojih. Navedel bom le nekaj stvarij v pojašnjenje obstoječih faktičnih razmer glede šole ter pripomogel po skromnih močeh svojih nekoliko k vzajemnemu sporazumijeuju v prepornem vprašanji, katero že več let vznemirja deželo našo Prva želja, katero so izrazili volilci moji in ki je sigurno tudi želja vseh Slovencev in katolikov na Koroškem, je, tla se postavi šola na podlago versko. Namen šole je nravno-\erska, ali bolje rečeno, verskouravna vzgoja. V d smo jedini v tem, naj se kolikor je moč, razširi omika mej narod. Vir vsakej omiki pa je vera, brez vere ni omike. Zaradi tega pa tudi zahtevamo, da se na versko podlago postavi šola, ki naj širi omiko mej narodom. Morda se mi bode oporekalo, da se poučuje v šoli krščanski nauk, da gre katehet po dvakrat na teden poučevat krščanski nauk v vsak razred, da se moli pred naukom in po njem, - ali so tudi šole, v katerih ne opravlja učitelj pred začetkom pouka in po njega sklepu nikakeršnih molitev z učenci svojimi. Reklo se me bode morebiti, da se otroci vodijo k svetim zakramentom in se v šoli dovolj ozira na vero našo; toda temu moram ugovarjati. S tem nesmo zadovoljni, da je dovoljeno katehetu, poučevati po dve uri na teden v vsakem razredu krščanski nauk, da sme po krščanskem nauku opravljati molitve z učenci in da se mu ne brani voditi otrok trikrat k spovedi in svetemu obhajilu ; verski duh mora naudajati vso šolo in ves pouk, v šolo priti mora cerkveno življenje, kajti ne le katehet, temveč tudi učitelj je dolžen pospeševati versko-nravno odgojo. Naravnoverska vzgoja je vender namen vsega šolskega pouka. Z;itegadel zahtevamo katoliške šole, katoliške učitelje in katoliške učne knjige. Nikakor ne zahtevamo gospodstva duhovnikov v šoli, a le samo to, da dobi prostor svoj v šoli zopet cerkveni, katoliški duh. Tu je glavna želja katoliškega in slovenskega prebivalstva na Koroškem, želja po katoliški ali verski šoli. Zaradi tega je tudi mnogo brojno podpiralo prošnje za Liechtensteiuov predlog, podpisalo je in poslalo na Dunaj. Število teh prošenj mi, žal, ni znano, kajti dobil nesem dotičnoga izkaza. Verskonravsko vzgojo pa ovirajo sedaj obstoječe jezikovne naredbe. Te so dandanes take, da se otroci, kakor so se že večkrat pritožili gospodje katehetje, niti dosta ne nauče čitati v materinščini, da se jim zategadel ne more dati katekizem v roke. Pouk mora biti zaradi tega le usteu. Po mojem mnenji moral bode potrditi to tudi gospod deželni šolski nadzornik, ki je vsled prej imenovanih pritožb nadzoroval šole in k temu nadzorovanju povabil tudi gospode katehete. Našel je, kakor sem čul od mnogih duhovnikov, da znajo otroci res premalo citati, da bi se mogli učiti krščanskega nauka iz knjig; zaradi tega je ukazal, da morajo učitelji po jedno uro vsak teden vaditi učence v čitauji katekizma. S to učno naredbo pa Slovenci ne mor.mo Samo znamenje je zadostovalo; prične se pozdravljanje „zelene stepe" : Po tihem vzduhu zadoni koračnica. Poje jo tristo ust kazaškiu. Iz pušek počijo gromoviti streli in se zasvetijo kakor blisk v dimu. K temu za-bobne bobni in zazvone strune lir. V čisti zrak zletele so kazaške čapke, družina je zavriskala in zopet pronikata v daljavo strel in godba. Zamahnili so tudi s turškim bunčukom. Lesk sulic in sabel lomi se v žaru solnčnih žarkov. Deklice, molodice in žene gledale so od koč. Vse vre, vriska in kipi — le stari ataman gre tiho naprej. Niti jedenkrat se ne obrne k svojim otrokom, niti jedenkrat jim ne prikima, niti jedenkrat jih ne vspodbudi k veselosti. In zdelo se je, kakor da bi niti konja ne vladal. To je bila modra žival, sama je šla in pot kazala po travi. Tu ga dohiti še preje, nego se je atamanov konj vodnik obrnil, kazaška družina. Razprhne se tudi dim iz pušek in karabiucev. Stepa cvetela je ta hip v poluej svojej veleb-nosti. Cvetni sokovi opojali so vzduh z omainljivo vonjo i u topel vetrec, prihajoč od kurganov, poljubljal je jezdecem vroča lica. Poslednji pari vzdignili biti zadovoljni. Slovenci imamo dobro pravico zahtevati slovenske šole ter se opiramo na člen XIX. državnih osnovnih postav, ki zagotavlja vsem nanulom države gojitev njihove narodnosti in jezika. V baš tem členu je od države zagotovljena ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov, ne samo y uradu in javnem življenji, marveč tudi v šoli. V baš tem členu je jzrečeno, da se ima v večjezičnih deželah javni pouk tako urediti, da se vsak narod lahko izobrazi v jeziku svojem, ne da bi se silil k učenju druzega deželnega jezika. Da se Slovenci morejo sklicevati na ta člen državnih osnovnih zakonov, je tudi javno izrekel minister bogočastja iu J,nauka v odloku glede šole v v Šmariji na Štajerskem. V tej šoli so bile jednake jezikovne razmere, kakor so v šob'h na Koroškem. Občini se je zdelo potrebno, da poprosi, da se uvede slovenski učni jezik v šolo, toda se njenej želji ni ustreglo. Vsled tega pritožila se je pri c kr. učnem ministerstvu, in minister za bogočastje in uk je odločil, da mora biti v vseh razredih v Soli v Šmariji slovenščina učni jezik, da se nikdo ne sme siliti, da bi se učil v drugem deželuem jeziku iu da se nemščina še le četrtega šolskega leta sme vsprejeti v učni načrt. Ravno to zahtevajo Slovenci koroški za svoje šole. Nikakor nečejo pouka v nemščini izriniti iz šole. Nikdo ne misli trditi, da ne treba nemščine. Slovenci vedo, da je jim nemščina koristna in se ;e ne branijo učiti. Prosijo pa, da bi se nemščina tako poučevala, da bode jim mogoče tudi v slovenščini doseči predpisani smoter. To željo izrazili so Slovenci v mnogih prošnjah za uvedenje slovenskih šol. Sklicujem ne na 93 peticij iz leta 1886, sklicujem se na več drugih peticij, ki so se uložile v najnovejšem času n. pr. na peticijo v Št. Jakobu v lložni dolini in na peticijo faranov in posestnikov pri svetem Lenartu pri Sedmih Studencih, ki sta se odposlali na c. kr. deželni šolski svet za uvedenje slovenskega učnega jezika na tamošnjih šolah; sklicujem se še na tri druge podobne peticije, ki so se pa že odposlale c. kr. učnemu miuistersvu, ker c. kr. deželni šolski Bovet ni ustregel željam prosilcev. Mislim, da imajo Slovenci pravico zahtevati, da se jim za žrtve, ki jih doprinašajo za šolo tudi da priložnost, ne le naučiti se nemščine, marveč tudi v materinščini pridobiti sr ono izobraženost in spretnost, da bodo mogli slovenski gladko čitati, razumeti, kar bodo čitali, in se ustno in pismeno pravilno izraziti. Zaradi tega zahtevajo Slovenci na Koroškem, da naj se jim dado šole, v katerih bode slovenščina učni jezik v vseh razredih. Nemščina naj se pa uči od četrtega šolskega leta kot neobligaten predmet Tudi v nemščini bomo se bolj približali predpisanemu učnemu smotru, kakor se je sedaj zgodilo, če se bode pouk vršil na podlagi slovenskega materinega jezika. Prosim, gospoda, pravic« proti Slovencem, kakor se pravično postopa proti Nemcem. Če se kje prosi za nemško šolo, se prosilcem takoj ustreže. V tacih slučajih neslišimo onikacih daljših poizvedbah, prošnji se kar ustreže brez vsega obotavljanja. Vse drugače je pa dozdaj bilo pri onih občinah, ki so prosile za slovensko šole. Tu so bile mnoge poizvedbe so se že v višek, le v čašičah trepetali so še dija-j poanti rane rose. Izplašene ptice vznesle so se k ukrajinskemu nebu, ter zapele himno v slovo in hvalo razcvele spomladi na stepi. Tu mahne ataman nehote z roko in potegne uzdo. Zgoddo se je tako. V okoliši vračala se je družinu nazaj. Čim bolj se bližajo kočam, tem bolj in hlučneje streljajo, pojo, vriskajo in igrajo na strune. Jedini ataman se De zmeni v svoj ej mirnosti. Tiho sedi v svojem sedlu, a konj vodnik vede ga nazaj h kočam, kakor ga je preje nesel na stepo. In trideset korakov za atamanom vali se družina kakor bojni oblak. Vrnitev vlekla se je neobičajno počasi. Naposled ustavi se atamanov konj pred ata-manovo kočo. Niti pogiba! Mej tem sešle so se poslednje vrste kazaške ter se tesno postavile v vrsto pri samem atamanu. Jeden izmej njih dal je znak.' S hrupnim krikom na slavo kazaško zletele so čapke v višek. Dali so mu tako atamausko čast. Toda ni se zahvalil gospodom bratom, tem vernim svojim otrokom stari, stoletni ataman. in navadno se prosilcem celo ni ali pa se je le nepopolno ustreglo. Sklicujem se na osodo peticije za uvedenje slovenščine v šoli pri sv. Jakobu v Rožni dolini. Nam se večkrat očita, da občine same prosijo za nemške šole. Če se občina vpraša: „Če hočete, da se otroci nemški uče? seveda se bode odgovorilo : „Da, hočemo." Če bi se pa vprašalo, ali hočete, da bi se tudi slovenski učilo v šo'i?" bi se gotovo temu vprašanju piitrdilo. Prosim v tem ozira za malo mu m pristransko sodbo. Če vsi brez strasti sodimo, ter vsacemu damo svoje ter ustrežemo željam slovenskih občin, potem se bode nehal vsak prepir za ljudsko šolo in mir se bode povrnil v deželo. (Klici: Saj je mir!) Iz deželnih zborov. Dežolni zbor Icrstnjslsi. (IX. seja dne G. oktobra 1888.) Slovensko dramatično društvo in „Narodna šola" izročila sta prošnji za podporo, prvo izročil je poslanec Murni k, drugo S teg nar. Deželni predsednik baron Winkler naznauja, da ga je niinisterski predsednik, grof Taafle, obvestil brzojavnim potom, da se presvetli cesar zahvaljuje za čestitko deželnega zbora kranjskega povodom imen-dne. kar zbor z veseljem vzame na znanje. Poročilo deželnega odbora zaradi gradnje novega gledišča izroči se finančnemu odseku. (Nasvete smo priobčili v poslednji številki), poročilo deželnega odbora, da bi se cesta v Ključih v Idrijskem okraji zopet uvrstila mej okrajne ceste, upravnemu odseku. Poslanec K 1 u n nasvetuje v imenu finančnega odseka: a) V prisilili delavnici namešča se domaČi duhovnik in deželni odbor se pooblašča, da v po-razumljenji s sosednimi škofijskimi ordinarijati razpiše to službo s stalnimi užitki po 800 gld. na leto, s prostim stanovanjem in kurjavo, in odda službo s pridržkom obojestranske poluletne odpovedbe, ako se mu ne posreči v tej zadevi s kakim duhovnim redom skleniti trajne pogodbe, b) Delavniški prostori v postranskem poslopji se precej prenarede* v stanovanje za duhovnika, c) Za pomočno opravljanje druge sv. maše ob nedeljah in praznikih po zimi se dovoli 100 gld." Predlogi se odobre. Poslanec Murni k poroča o prošnji obrtno-nadaljevalne šole v Kočevji na podporo in nasvetuje, da se ista izroči deželnemu odboru v rešitev, glede prošnie Katarine Kurent, da si jej kot vdovi glavnega odgonskega sprevodnika dovoli podpora letnih 100 gld. do smrti, se dovoli, ako to prevzame tudi štajerski deželni zbor, ki je ob jednem prizadet. Zbor pritrdi. Poslanec Detel a poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah okrajno-cestnega odbora Krškega glede podpore za napravo držajev ob Mirnski okrajni cesti, okrajno-cestnega odbora Krškega glede1 podpore za preložitev klanca na Selah, okrajno-cestnega odbora Metliškega glede preložitve okrajne ceste Verčice-Semič Črnomelj in uvrštenja mej do-želne ceste, katere se izroče deželnemu odboru v rešitev. Podobčini Visoko okraja Kranjskega dovoli $SJ6f Dalje v prilogi. Vsi se začudijo — inače jih je za to vsikdar hvalil. Gospodine! Kaj se je zgodilo? Ko pristopi starosta Kazakov s čašo medu k atamanu, odmakne se plah. Preplašeno razstopi se vse bratstvo . . . O prebolestno gorje! Svojega atamana uzrli se na živem konji — mrtvega. Junak izdihnil je dušo svojo v spomladnem pozdravu na stepi, preživevši atamanski pri svojej družini do poslednjega diha. A duša atanianova poletela je kakor golobica za prvimi Kazaki stare, slavne Kazačine--—r. Takoj popoludne prevleklo se je nebo. Izginili so svetli solučni žarki, ostala je le ognjena, krvava kroglja. Tu završi na stepi. Vihar besni z že davno neznano besnostjo. Trave legajo, drevesa so lomijo, a v kočah zviza vihar. In preje nego je solnce v tretje izhodilo iz bagrene zarje rane zore in razmetalo po rosah svoje žarke, zbogatela je stepa za novo mogilo. Na-sipale so jo roke kazaške, vlažile oči ukrajinskih dev in žen. Molela je nad vse ostale mogile in brzo ozelenela. To je bila mogila Sičakega junaka -• atamana ! Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 232 9. oktobra 1888. se za most čez Kokro 150 gld. podporo, prošnja županstva v Želimljah, da bi se izbrisalo posojilo za zgradbo ceste iz Studenca na Golo, pa se izroči deželnemu odboru v posvet in pregled in konečni nasvet. Poročevalec opomni, da je dežela dala za to cesto podpore 1000 gld , posojila 1000 gld., grof Lev Auersperg pa 000 gold. podpore. Dolžna je občina Želimlje še dokaj novcev prisilni delavnici, katere prisiljenci so cesto lepo zgradili , sedaj pa je zopet tako zapuščena, da se po njej niti vozariti ne more. Bil je prepir mej občinami, kdo bode bode vzdržaval cesto, a na mesto poslani dež. tajnik g. Pfeifer je vse določil, a cesta je isto tako slaba. Županstvu na Vojskem okraja Logaškega dovoli se za popravo ceste 300 gld. Dr. Papež potem poroča o prošnji občine Vinica, da se prekliče prepoved namakanja konopelj v kolpi ter nasvetuje, da se ista izroči c. kr. de želni vladi, naj se blagovoli ozirati na vse v prošnji navedene uzroke obćine Vinice za preklic ali vsaj omejitev prc-j ovedi proti namakanju konopelj v Kolpi. Poslanec Pfeifer: Slavni zbor! Oglašam se o stvari, ki sicer ne zadeva cele naše dežele, niti celega mojega volilnega okraja; za jeden del mojih volileev pa je prav pomenljiva. Občina Vinica namreč pondarja v svoji prošnji prepoved namakanja konopelj v Kolpi, vsled katere prepovedi oni sta-novniki mojega volilnega okraja, ki stanujejo ob reki Kolpi, ne smejo namakati konopelj v tej reki — ker uekateri gospodje pri zeleni mizi mislijo, da se s tem namakanjem ostrupe. ribe in raki v tej vodi. Vemo pa dobro, da si ravno omenjeni posestniki pripravljajo vso svojo obleko doma in da konoplje jako potrebujejo za to lepo svojo narodno nošnjo. Ni samo lepa beseda, ako Vam zagotavljam, gospOda moja, da je obstanek tega narodnega dela važen no samo z gospodarskega, marveč tudi s sta lišča narodnega duhovnega življenja. V teh krajih je zaslužek težek in redek, za to morajo ljudje, kolikor je le mogoče paziti, da si z lastno produkcijo dobe in natura svoje potrebe. Domače sukno, domače platno ima še svojo veliko veljavo ravno zavoljo svoje dobrote in tajnosti. Vsak ve, da hode domač pridelek nosil naj-menj še jedenkrat tako dolgo, ko kupljeno tvorni-ško robo, čo je tudi po svoji zunanjosti domaČi jako podobna ; ker tudi, to je treba omeniti, da Zagrebški židje n. pr. Feig.dstock in Wasserthal in tir. na debelo (veliko) posnemajo narodno blago za obleko in obleke prodajo mnogo, če tudi ni tako dobra, ko domača, draga pa je dosti. Gospodarske jo torej važnosti, da mi podpiramo ta narodni obrt, da ni narod prisiljen kupovati slabe stvari drago, stvari, ki je draga, ko bi se tudi ceno prodajala, ravno zato, ker je slaba. V duhovnem pomenu pa je važno, da ohranimo krepkemu nepokvarjenemu narodu Bele krajine domače platno, narodno nošnjo kot sredstvo zoper potujčevanje zoper preuzetnost v obleki, da branimo in podpiramo to narodno delo, ker le predobro vemo, da naše ljudstvo, čim več si kupuje cenega, pa ravno za to Blabega blaga, tem bolj si pogoršava svoje že tako žalostno stanje tudi v tem pogledu, da Be odučava od onega koristnega dela, da se oduči varovati in tako rekoč spoštovati robo, katere si ni samo izgotovilo in o kateri ve, da ni kaj prida. Vse to pa na duševno stanje ne more dobro uplivati in draži ljudij, ko morajo nositi kupcu za slabo robo težko prisluženi denar, za robo, katero bi si radi in lehko doma izdelovali — ko bi ne bilo te nesrečne prepovedi namakanja konopelj. To razdraženje je tem veče, ko ljudje vidijo, da na hrvatski strani v isti reki Kolpi se more in sme namakati to, kar se na naši ne sme. Ljudje tega ne morejo razumeti in mislim, da se stvar res ne umeje tako lehko, kakor bi človek mislil. Pravijo sicer, da v tako ostrupljeni vodi raki ne Žive in da se s tem podkopa drug važen oddelek narodnega zaslužka. Ali zagotoviti smem vis. deželi zbor, da so ti naši raki v borbi za obstanek tako krepki postali, da se te vode ne boje, da se v tej vodi dobro počutijo in da jih je ravno v Kolpi več ko drugje, kjer konopelj ne namakajo. To morem in moram trditi prav odločno iz lastne skušnje. Ko sem več let zaporedoma obiskoval svoje volilce ob Kolpi in pri tej priliki slastno zaužival rake iz Kolpe, ki so se mi prav dobro prilegli in tudi prerano umrlemu dež. glavarju grofu Thurnu, ki je 30. avgusta 1887 obiskal Vinico in si pri tej priliki privoščil v moji navzočnosti par rakov iz Kolpe. Zatorej mislim, da se prepoved namakanja konopelj do srede Kolpe lahko prekliče tem bolj, ker naši ljudje se tej prepovedi izogibati znajo ter gredo na hrvatsko stran in od tam namakajo konoplje. Obstanek te domače obrtnije je gotovo večje vrednosti, ko vsi raki in ribe v Kolpi, ki ne zaslužijo več ozira nego prebivalci ob reki Kolpi; tedaj priporočamo vrle Belokranjce varstvu slavne vlade. (Dobro! Dobro!) Deželni predsednik baron Wiukler opomni, da je naznaujujoč, da je presvetli cesar potrdil ribarski zakon, tudi izjavil, da bode treba izdati v sporazumljenji s strokovnjaki zvrševalna policijska ribarska določila. To se bode zgodilo v kratkem in deželna vlada bode gledala na to, da se interesi ribarstva bodo ujemali s koristmi hišne obrtnije. Potem se nasvet vsprejme in seja sklene. (X. seja, dne 9. oktobra 1 88 8.) Deželni glavar, dr. Poki u k ar naznani deželne vlade dopis, da je presvetli cesar razknz obravnav deželnega zbora v zadnjem zasedanji blagovolil vzeti na znanje. Zdravstveni odbor na Bledu prosi brezobrestnega posojila, da sezida na Bledu „Cursalon". Prošnja izroči se finančnemu odseku. 1'oročilo deželnega odbora o zakupu deželne naklade na žgane opojne tekočine za 1. 1888 in poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste čez Bogenšperk se izroči finančnemu odseku. Poslanec vitez Gutmannsthal poroča v imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora. Pri Velikolaškem okraji vpraša poslanec P a k i ž, zakaj se še ni bilo ogledalo zaradi preložitve ceste čez Lužanje in da naj se to, ako ni letos več mogoče, gotovo drugo leto vrši in so dovoli potrebni denar. Poslanec Detel a pravi, da je deželni stavbeni urad z delom preobložen, da se bode pa ogled kakor hitro mogoče vršil. — Pri glasovanji vsprejme se nasvet, poslanca P a ki ž-a. Zaradi ltavniške ceste v Krškem okraji, o katere slabem stanji je došlo več pritožb, se na roča deželnemu odboru, da ima dati preiskati stanje te ceste. — Grofu Ervinu Auerspergu, ki je dovolil, da se brezplačno na njega posestvu lahko dobiva gramos, izreče se zahvala. — Zaradi ceste v Ključih v Idrijskem okraji sklene se, da se naroči deželnemu odboru, naj posebno pazi na umetna dela (Kunstbauten) na tej cesti. Glede lladeškega mostu nasvetuje poslanec Hren, da se deželnemu odboru naroči, naj nemudoma izvrši lani sklenjene poizvedbe. Zbor pritrdi. — Pri cestnem okraji Novomeškem nasvetuje odBek, da se izreče cestnemu odboru Novomeškemu zavoljo njegovega nepravilnega postopanja nezadovoljnost in se naroča deželnemu odboru, da ravna zoper Novomeški cestni odbor, kakor sploh proti vsem reni-tentnim cestnim odborom z vso postavno dopuščeno strogostjo. — Zastran Keške ceste v Senozeškem okraji nasvetuje odsek, naj deželni odbor zastran poprave te ceste predloži v prihodnjem zasedanji tehnični načrt in proračun stroškov. Poslanec De v nasvetuje pri Črnomaljskih ce stah, naj se deželnemu odboru naroči, da stori potrebne korake, da se pričneta zidati, kakor hitro mogoče cesti v Brezovco in Podgrad. Zastran brezobrest nega deželnega posojila v znesku 1000 gld. za popravo mostu občini Škofjeloški predlaga odsek, da se posojilo odobri, deželnemu odboru pa naroča, da določi obroke, v katerih se bode posojilo vrnilo. Izkaz vseh prejemkov okrajnih cestuih zakladov za 1. 1887 kaže prejemnikov 164.5G1 gld. 95 kr., tro-škov pa 140 796 gl. 1 kr., torej prebitka 24.744 gl. 14 kr. Tudi izkaz in vse poročilo o cestah potem zbor odobri. Poslanec Mu mik poroča v imenu finančnega odseka o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske za podporo. Poročevalec prečita obširno prošnjo, v kateri družbin odbor razvija načrt svojega prihodnjega delovanja, posebno razširjenje sadjarstva itd. in nasvetuje 3000 gld. podpore v prospeh kmetijstvu, iz katere svote naj deželni odbor deli podpore po nasvetu kmetijske družbe osrednjega odbora. Predlog se jednoglasno vsprejine, Poslanec De v poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah Marka Uršica iu Andreja Itazpoda z Vrhpolja, ki zahtevata po 300 gld. odškodnine za uravnavo Vipavskih voda. Ker je vsa zadeva tudi pravnega zadržija, nasvetuje poročeva'ec, da se izroči deželnemu odboru v rešitev. Poslanec Lavrenčič pravi, da je prošnja teh dveh mlinarjev popolnoma upravičena in želi, da bi se vsa stvar po odposlanca deželnega odbora na lici mesta ogledala. Potem se odobri predlog finančnega odsekn. Kazijo, da se ne bode več na la način rušil zakon. Za vsako prostovoljno dražbo nepremakljin treba dovoljenja sodišča. Kjer bi se brez dovoljenja dražba vršila, naj se vsi udeležitelji strogo kaznujejo. — Ta naredba se je pa še poostrila z ukazom ti nančnega ministra, da mora vsakdo, ki kupuje posestva v ta namen, da je na drobno proda, plačati dohodarino I. razreda, kajti pri tem se iščejo navadno veliki dobički. V g.bliškciu deželnem zboru je bila precej burna debata o predlogi zakona, urejajočega prava učiteljev. Rusinski poslanec Kom nšeuk je ugovarjal predlogi, ker daje okrajnim šolskim svetom pravico, imenovati učitelje. Dosedaj so to pravico imeli krajni šoiski sveti. V okrajnih šolskih svetih imajo povsod večino Poljaki in bodo že gledali, da bodo imenovani le njim povoljni učitelji. Poljska deželno-zborska večina se pa ni ozirala na vse njegove ugovore in je vsprejela zakon nespremenjen, kakor ga je nasvetoval šolski odsek. Pri- debati o deželnem proračunu je v «lo-U>n si rijsUviii deželnem zboru poslanec Knab priporočal, da bi se pouk v deželnih srednjih šolah uredil na verskej podlagi, kar zahteva Liechten-steinov predlog glede ljudske šole. Da Knabovi nasveti v zbornici neso našli dosta poslušnih ušes, je izvestno, kajti baš v tem deželnem zboru imajo liberalci veliko večino. OgerMki državni zbor snide se v kratkem. Vlada mu bode predložila poleg budgeta več jako važnih predlog. Posebno pozornost baje hoče obračati zboljšanju pravosodja. Zaradi tega bode predložila zbornici nov kazenski red in disciplinarne propise za sodce. Kes hvalovredno je, da vlada gleda na zboljšanje pravosodja, a nam se dozdeva, da po potu, kateri je nastopila, no bode dosti dosegla. Pravi uzrok, da je ogersko pravosodje slabo, ne tiči v slabih zakonih. Nekateri zakoni ogerski so celo vzgledni. Pravnega čuta manka v narodu, in da tega vzbudi, treba da vlada sama začne pravično postopati proti drugim narodnostim. Dokler bode pa vladi glavna naloga madjarizaeija, ne bodo se /.boljšalo razmere na Ogerskom, naj se sklepajo še tako izvrstni zakoni. — Državni proračun, kateri hode vlada predložila zbornici, kaže le malo primanjkljaja. A kaj pomaga, če je proračun še tako ugoden, čo so pa na Ogerskem proračuni in računski sklepi tako strašno razlikujejo in poslednji kažejo vedno ogromen primankljaj. V u a nje države. Tudi po Berolinskih listih se mnogo prereše-tava, kako je to, da m-uiški cesar ni podelil grofu Tiuilleu nikacega reda, dočim je bil odlikovan celo dolenjea\'8trijski namestnik. To je tem bolj čudno, ker ima grof Tai.tte še satno jeden pruski red, pa še tisti je bolj mž;e vrste. Berolinski listi naglašajo, da so bili odlikovani vsi politiki, ki imajo kako zaslugo za nemško avstrijsko zvezo, po ti m takem Taaffe za to zvezo nema nobenih zaslug. Marsikoga je gotovo presenetilo, da je ogerski ministerski predsednik, ki jo največji nasprotnik Rusije, dobil najvišji red. To dokazuje, da od-nošaji mej Barilinom in Peterburgom nikakor neso preveč intimni. — Nemški juristi saini prav ne vedo, po katerem paragrafu bi tožili Gellckena, ker je objavil dnevnik cesarja Friderika. Noben paragraf ni prav primeren. Zaradi tega se pa že govori, da ga morda izpuste iz zapora, kar pa ni prav vero-jetno. Bismarck ni vajen v tacih slučajih prizanašati, temveč on hoče uničiti nasprotnika. Sodišče se pa tudi ne bode upalo nasprotovati mogočnemu kancelarju. Kako da zna kancelar mojstrovati sodišča, pokazalo se je v procesih proti Arnimu in Kraszevvskemu. V ltolgariji so vedno bolj prikazuje sovraštvo proti Avstriji in sicer ne le v opozicijskih, temveč tudi v vladnih krogih. Avstrija nekda preveč pospešuje srbsko in katoliško propagando v Makedoniji. Tak preobrat v mišljenji v Sofiji pa ne bode v korist Koburžanu, ki se zmatra avstrijskim kandidatom. Ko bi so Rusija hotela približati sedanji vladni stranki, bi se Stamtulov iu tovariši uit ne pomišljali, temveč bi kar zapodili Koburžana. Vse uspehe, katere je Avstrija dosedaj dosegla v Sofiji, bode zaigala s pospeševanjem srbstva v Makedoniji. — V Belem gradu so pa zvedeli, da je bolgarska vlada odposlala v Makedonijo prottovolj-eev. da naj spuntajo narod. Nani se dozdeva, da je vse to le izmišljeno. Seveda v Bolemgradu se boje, da bi Makedonije ne dobili Bolgari in širijo take vesti, da bi velevlasti in Turčijo opozorili, da bi zatrle bolgarsko gibanje v Makedoniji. Srbi še vedno sanjajo o bodočej velikej Srbiji in prisvojenji Makedonije in zaradi tega sovražijo Bolgare. Občni zbor Omogorskc pai obredne družbe je sklenil, da se družba razpusti, ker se je pod pisalo premalo delnic. Črnogorci bo računali, da se bode v inozemstvu dobilo dosti delničarjev, pa so se varali. Škoda, da se podjetje ni posrečilo, kajti mnogo bi bilo koristilo razvoju Črne gore. Iz It UNij«* odšla je duhovna misija petnajstih osob v Abesinijo. Namen tej misiji je utrditi prijateljstvo mej Rusijo in Abesinijo. V poslednjej deželi se je že naselilo več Rusov. iMjih naselbina zove se „Moskva" in, kakor se govori, mislijo ondu v kratkem začeti graditi rusko pravoslavno cerkev. Več svetih podob se je že odposlalo v Abesinijo. Če je verjeti poročilom nemških listov iz Carigrada, ruski veleposlanik Nelidov močno nagovarja Turke, da naj Bolgarom v Makedoniji ne dovolijo nikacih koncesij. Na drugi strani pii ruski agenti v Makedoniji šuntajo narod, v Bolgariji pa hujskajo prebivalstvo, da naj prežene Koburžana in njegovo vlado, ki ui toliko močna, da bi pridobila Makedonijo. Na ta način mislijo ruski diplomati napraviti nemire na Balkanu, katerih bi se Rusija okoristila. Nam se dozdeva, da je vse to iz trte zvito, kajti Rusija je baš poslednja leta večkrat dokazala, da ne mara rušiti miru, niti se zanimati za Bolgarsko. Najboljši zaveznik Rusije je čas. Italijanska policija dobila je iz Novega Jorka-telegram, da naj strogo pazi na vse količkaj šumne osobe za bivanja nemškega cesarja v Rimu, kajti mejnarodni anarhisti v Novem Jorku razvijajo neko sumno eneržijo. Iz tega telegrama se da posneti, da se napravlja kak napad in da so sc morda napadovalci že odposlali iz Amerike v Evropo. Dekret, ki se je izdal proti tujcem, še vedno pobijajo lranroNki oportunistični listi. Iznašli so celo, da nasprotuje dogovorom, katere je država sklenila z drugimi vlaatmi. Ta ukaz je pa bil pred vsem potreben, kajti baš na Francoskem je toliko tujcev, kakor v nobeni državi, in vedno še prihu jajo. Da ne delajo tuji elementi za blagor dežele, je tudi jasno. Posebno Nemci se klatijo po Francoskem iz raznih večkrat podlih namenov. Videli smo, kacih elementov se je posluževala Nemčija, da bi spravila Švico ob dobro ime. Leta 1881 je bilo na Francoskem le 380.831 tujcev, leta 1886 pa 1 milijon 126.531, torej že tri odstotke, mej njimi 482.261 Belgijcev, 264.568 Italijanov, 100.000 Nemcev, 96.184 Angležev, 70.550 Španjcev itd. Dopisi. li PoMtoJIisakega okraja 12. septembra. Vsestransko popolnoma opravičeno je žalovanje po blagem, nam nepozabnem gospodu vladnem svetniku A. Globočniku, kateri je v našem glavarstvu svoj posel kot okrajni glavar kaj uzoriio zviševal. Ko je bil ta goBpod vsled velikih svojih zaslug imenovan vladnim svetnikom, bili smo \si iz si ca veseli; ker se je možu zasluženo častno mesto podeiilo. Od vseh stranij dohajala so mu ondaj odkritosrčne, neprisiljene ali licemerske čaetitke, katere so bde jasen dokaz, kako priljubljen in spoštovan da je bil in je še vedno ta mož, ne samo v našem okraji, marveč i daleč na okrog. Mož ima v resnici vse lepe lastnosti, kakeršne mora imeti okrajni glavar. Njemu ne manjka prepotrebne mnogoletne skušnje, bil je miren, mil, a, kjer trebalo, tudi strog, s kratka bil je mož na mestu. Zato pa ga je vse spoštovalo in ga še spoštuje, tako bogatin kakor siromak, zato ga primerjajoč njegovo dobo s sedanjo prebridko pogrešamo. Skoro da tudi nam velja prislovica, ki pravi: „Bog je visoko, a car daleko"' Prošnje in pritožbe se odpošiljajo ali izročujejo, a njih usoda ni ugodna. Srpi pogledi, žuganje, krik in tolčenje z nogami, so naše blaginje. Častiti čitatelji so se pač lahko iz drugih to zadevnih dopisov in „Nedelj-skih pisem", prepričali, kaj se pri nas vse godi ali prav za prav goditi more. Celi odbor, kateri ima nadzorovati dohodke in stroške naše jame, o vsem prometu nič jasnega ne ve, ker seje v to svrho že več let ni bilo. Pomisliti pa treba, da je ta odbor sestavljen iz prvih uradnikov in obč. odbornikov, torej, ako je tukaj taka nemarnost, kaj mora biti še le drugod. Ako se mnogo skušenemu možu, kakor je hoteljo Progler s takimi listi žuga, ter na tak način račune izplačati misli, kakor smo videli iz nekega „Nedeljskega pisma", no potmi si morete misliti, kaj se godi z ubogim, neveščim občanom. Zatorej hotlemo pri priliki o tem še kaj govorili, ako nam odkod potrebna pomoč ne dojde. Da smo do sedaj o vsem tako mimo molčali, to bodi dokaz, da ne te imo nikomur, da bi radi nas kake neprijetnosti občutil. Naposled pa, ko vidimo, da ni inače in ko smo v to tako rekoč primorani, moramo se ganiti. I/ liit ijt.krga okra a 6. oktobra. (Učiteljska konferenca) vršila se je za naš okraj dne 2. oktobra v Litijskem šolskem poslopji, kamelje došlo vse učiteljstvo (34). V pozdravljajočem nagovoru izrazil je nadzornik g. baron Taufferer posebno veselje nad polno udeležitvijo učiteljstva, česar se mu v teku 12 let ni nikoli prigodilo in imenoval nato namestnikom g. Plhaka. Zapisnikarjem so volili g. Škrbinca in gospo dično Dolinar. O opazkah g. nadzornika naj le omenim, d3 se je v slovenščini premalo napredovalo. Posebno je grajal v tej zadevi jerluorazrednice. (Ne vem, se je li g. nadzornik premotil, ali kaj, kajti dozdeva se mi, da i vse večrazrednice neso v tem popolno svoje dolžnosti storile. Op. p.) Pri računstvu je priporočal temelj.tejo razpravo kroga 1 —100, pri zgodovini in zemljepisji pa naj se bolj goji patri-jotizem. Tem nepredolgim opazkam sledil je izvrstni slavnostni govor g. Črnologarja, katerega bi govoril učitelj svojim učencem o priliki praznovanje 40let-nice vladanja našega presvetlega cesarja. To je minulo brez razprave. Živahneja bila je pa naslednja točka. Govoril je namreč g. Zajec o šolskem obiskavauji, o zamudah in kako bi se v tej zadevi jednakomerno postopalo. Gosp. referent razpravljal je to strogo po predstoječih postavah in zahteval v to svrho, da se vestno po njih ravna. Akoravno je trditev g. referenta v tem zmislu popolnoma prava, vender sta gg. Adlešič in Toman priporočala, naj se v tej zadevi bolj z dobroto postopa iu sta skušala dokazovati, da se i s tem potom veliko doseže. V tej dalje razvijoči se razpravi opomnil je g. Zajec naša zastopnika v okr. šolskem svetu, naj kolikor možno upiivata na to, da se še po drugih brezšolnih krajih šole ustanovijo. G. Cepuder mu je odgovoril, da sta pač veduo na to delovala, a nesta mogla pri sedanjih okolščinah več doseči. Zadnji referat imela je gdč. Kronabethvogel, katera je razpravljala: Kako more učitelj v šoli in izven šole na ibnažauje učencev uplivati? Njen referat je bil vsprejet s splošno pohvalo, ker izpre-videli so vsi, da ga je les korenito spozuala. Prosim le, da smem vprašati: Zakaj Be izogibajo godč. učiteljice slovenščine? — Gosp. Zajec jo poročal o knjižuičnem stanji in nam povedal, da je imela knjižnica 15346 gld. dohodka, od katerega je ostalo 80*15 gld. prebitka. Izvoljeni pa so bili v knjižnični odbor gg. Adlešič, Cepuder (predsednik), Jau6vsky, Škrbiuec, Tomau (knjižničar) in Zajec. V stulem .odboru postali prejšnji gospodje Cepuder, Gros, Jandvskv Škrbiuec in ;Zajec; zastopnikom voljena sta pa g. Cepuder s 30 glasovami in g. Kovač v tožjej volitvi proti gosp. Škrbincu a 17 g i asov (2 lista sta bila prazna). Ker se je g. Gros radi jedinosti zastopništvu odpovedal (ker je Zatiški okraj svojega zastopnika želel, je g. Tomau v imenu vsega učiteljstva izrekel omenjenemu gospodu najlepšo zaupnico in presrčno zahvalo za njegov dosedanji 6 letni trud, čemur je vse učiteljstvo radostno-živahno pritrjevalo. S tem bila je seja končana in g. predsednik jo je sklenil s trikratnimi živijo na presv. cesarja, na kar smo se šli nekoliko pokrepčat. V gostilni preživeli smo še nekaj veselih ur v prijateljskem pogovoru in mej raznimi uapituicami. Prva napitnico napil je gosp. Cepuder presvetlemu cesarju, kateri je odmeval gromovit živio in slava! Veličastna himna peta iz več ko 30 glasov nas je naudušila. Mej napitnicami in petjem radovali smo se do večera, kajti, ker je komu primanjkovalo do dobre volje, to mu je pač dodala izborna postrežba gostilne g. Oblaka. Slednjič zakličem novorojenej vzajemnosti učiteljstva Litijskega okraja: Živela! Lisca n. Domače stvari. — (Konfiskacija). Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo jo državno pravdništvo zaradi uvodnega članka: „Nemščiua v narodnih šola h in kranjski deželni zbor. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v sredo 10. dan oktobra 1888. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — I. Naznanila prvosedstva. II. Pravnega in personalnega odseka: a) o velislavnega deželnega odbota rešitvi Martin Terpotity-čeve pritožbe proti odloku občinskega sveta t 28. dne marca letos; b) o J. V. \Vithalm-ivi ponudbi glede odkupa služnosti uknjižene na kolizeji za mestno občino; c) ob obdaji ustanove za dekliško balo; č) ob oddaji jedne ustanove za kranj. invalide. III. Financ, odseka poročilo a) o mestnih računskih zaključkih za 1887. I.; b) o skontrovanji mestne blagajnice in fondov nahnjočih se v mestni upravi. — (Vabilo na LXXXI. odborovo skupščino »Matice Slovenske") v sredo 17. dne oktobra 1888. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Po-trjenje zapisnikov o XXIII. rednem velikem zboru in o LXXX. odborovi seji. 2. Naznanilo predsed-ništva. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo gosjiodarskega odseka. 5. Ukrepi glede 401etnice Nj. Vehčastva. 6. Poročilo tajuikovo. 7. Druge posameznosti. — (St av biš č e za no vo bolnico v Ljubljani) je kupil deželni odbor od g. A. viteza Ga-riboldija. Stavbišče leži v inestuem pomCriji za Bežigradom in za novimi delavskimi hišami ter meri nad 7 oral, tako da bo na njem prostota dovolj za vsa poslopja nove bolnice in bode še preostojalo dovolj zemlje za vrtove in sprehajališča. Kupnina znaša 5500 gld. Bolnica za infekcijske bolezni bode že v prihodnjem letu dozidana na tem prostoru ter potem opuščena na Poljanah sedanja začasna bolnica, proti kateri je bilo slišati že toliko opravičenih pritožeb. — (Slovensko gledališče.) V svojem slavnem »Revizorji" narisal je N. V. Gogol pokvarjenost nekdanjega ruskega uradništva v tako živih bojah, s tolikim dovtipom in britko satiro, da je njegov umotvor napravil izredno senzacijo in posebno prijal celo samodržcu Nikolaju I. Vsacemu, količkaj omikanemu Slovanu znana je ta komedija in uje jako živahno razpeljano dejanje, navzlic vsemu temu pa nam je vedno še nov užitek. Dramatično društvo jo je bilo že jedenkrat spravilo na oder in to b tako vseskozi povoljnim uspehom, da se je od mnogih stranij čula želja, da bi se „Revizor" zopet pouovil. Tej želji ustreglo se je, žal da tudi predvčeraj udeležba ni bila taka, kakor bi se bilo smelo pričakovati. Vreme je bilo sicer res skrajno neugoduo, a poleg vremena uplivala je iz-veetno tudi, kakor smo že zadnjič opazili, nekaterih narodnjakov malomarnost. To je tem bolj obžalovati, ker je bila nedeljska predstava jako dobra. Igralo se je z veseljem in dobrim humorjem in nekateri prizori bili so uprav drastični. D.niej dam odlikovale bo se gospodičina Zvonar- jeva, GoBtičeva, Zora inNigrinova, iz-mej gospodov Borštnik (Ivan Aleksandrovič Hle-stakov), Kocelj (Anton Antonovič), Sršen (Ivan Kuzmič), Danilo (Lapkin-Tapkin), Slavko, Vero v še k in Perdan. Tudi vsi drugi, ki so imeli manjše uloge, so primerno sodelovali, tako da smo drage volje pozabili na nekatere negotovosti spomina. Gosp. Borštnik zaslužuje, da mu čestitamo na včerajšnjem uspeliu, gospodična Kaj zel ova pa, ki je iz posebne prijaznosti izvrševala ulogo orkestra, da se jej na prijaznosti njenej in jako vrlem sviranji prav toplo zahvaljujemo, — (Nabiranje krajepisnih imen.) Zadnje dni so poslali ugodne odgovore sledeči gg.: župnik Ažinan, bogoslovec Jakelj, učitelj Jeglič in dijak Ancelj : za Dovje; bogoslovec Rejec: za Šebrelje na Tolminskem; učitelj Trošt: za Vinico, Hrast, Novolipo, Starolipo, Vuča-kovce, Prelo k o iu Bel i vrh pri Črnomlji; dekan Stoklas: za Brežice; kaplan Demšar: za Mirno Peč; kurat Škrjanec: za Harije, Soze in T o m inje pri Ilirski Bistrici; nadučitelj Marn: za P rc ser je; župnik Kobilica: za Črnuče in Nad gorico pri Ljubljani; župnik Novak: za Videm na Štajerskem; učitelj Likozar: za Gorice in Srednjo Vas nad Kranjem. — (Ljubljansko barje) je vsled neprestanega deževja zopet deloma preplavljeno in ubogi barjani v veliki nadlogi. Predvč- raj in včeraj je neprestano deževalo in od mnogih stranij prihajajo poročila o povodnjih. Na Koroškem je več krajev v nevarnosti, posebno Žabnica, kamor so je iz Trbiža poslala pomoč. — (Zoper p o n e m če v a n jie s\o v e n s k i h šol) sklenila je tudi že od nekdaj vrla narodna Občina Moz irska v seji dne 3. oktobra t. 1. postavne korake ter je potrebne uloge že odposlala na deželni šolski sovet v Gradec, oziroma na naučno mi-nisterstvo. Dozdaj so take korake sklepale občine iz naslednjih okrajev: Šmarje, Ptuj, Hogatee, Slov. Bistrica, Šoštanj, Gornji grad, Celje, Laško in Kozje. — (Deželna sadna razstava v Ljubljani.) V četrtek dne 18. t. m. ob 11 uri. dopolu-dne bode slovesno otvorje nje deželne sadne razstave in vinske pokušnje. K otvorenju imeli bodo pristop samo razstavniki in povabljeni gostje. Od opoludne naprej bo razstava odprta za splošen pohod. Razstava bode velikanska, ker je tolikooglasil, da bodonapolnjeni vsi prostori starega strelišča z vrtom vred, na katerem bode postavljena posebna lopa za razstavljeno orodje in »troje. Za sadje se je oglasilo nad 200 razstav-nikov, blizu 4000 vrst. V vinsko poskušnjo pošljejo svoje pridelke najboljši vinščaki Dolenjske in Vipave. Natančni program objavimo ob kratkem. — (Razsta vi j alcem sadja.) Naprošeni smo objaviti, da naj vsi oni, kateri so oglasili sadje za razstavo, pošljejo upisovalne pole in sadje prav kmalu kmeti|8ki družbi v Ljubljano. Kdor sadje osobno prinese, odda naj ga na starem strelišči. Od sadja namenjenega za razstavo, ui plačati užitnin-ske",u davka. — („Ni nesreče brez sreče') vskliknil je menda te dni g. Števo p'. G j ur kovic, straž-mešter v 12. ulanskem polku, kajti nesrečna smrkavost konj bila je uzrok, da je ves eskadron moral ostati v Ljubljani in tukaj v barakah zvunaj mesta prebiti svoj kontumac, iz te nesreče pa se je porodil presrečen slučaj, da je rečeni g. stražraešter v veliki loteriji zadel 200.000 gld. Zadnje dni septembra prišel je gosp. Gjurković v tukajšno glavno trafiko, kamor je sicer često zahajal po tobaka za svoje vojake in kupovat smodk zase. Gospa Gruberjeva, s kotero je še iz prejšnjih let znan, ko je s svojim eskadronom dohajal k vojaškim vajam v Ljubljano, ponudi mu jedno promeso komunalnih srečk Dunuj skih na prodaj. Čim bolj je g. Gjurković" promeso odklanjal, tembolj mu jo je g. Gruberjeva priporočala. Naposled kupi vender za 3 gld. 50 kr. ponujano promeso ter jo brani v svojo veliko službeno list nico ter odide, ne da bi se za promeso posebno brigal. Ko pride preteklo soboto zopet v glavno trafiko, ga takoj vpraša g. Gruberjeva, kje ima kup ljeno promeso, kajti znala je dobro, da je on jedno kupil in da je glavni dobitek /adet v Ljubljani G. Gjurković začne preiskavati svojo listnico in kmalu najde mej drugimi listinami tudi promeso serijo 1975 štev. 73 vso zmečkano, na katero je zadel 200.000 gld., in s katero je takoj šel k bankirju Maver ju, da mu izposluje izplačilo dobitka. G. Gjurković je zelo izobražen mož, bil izza svojih mladih let lmsar.sk častnik, šel pozneje kot prostovoljec Mehiko, kjer je postal „rittmeister". Vrnivši se iz Mehike ustopil je kot stražmešter pri 12. ulanskem polku in kot tacega pripeljala ga je srečna usoda v Ljubljano, kjer ga je konjska bolezen zadržala nepričakovano dolgo in mu naklouila komunalnih srečk glavni dobitek. Gjurković je vojak z dušo in tele som, jako priljubljen mož, izvrsten jahač in lovec. Nenadna sreča ga je precej prevzela iu prve hipe ni si vedel duška, pozneje pa je zopet dobil prejšnjo hladnokrvnost in izjavil je nekda svojim prijateljem, da se vsaj do bodočega maja svoji službi ne odpove. Gotovo pa mu ostane Ljubljana in bivanje v njenem ozidji v najprijetnejšom spominu. Promeso, na katero je g. Gjurković zadel 200.000 gld., od katerih so mu odtegne 20%, izdala je Dunajska tvrdka Schellhammer & Schattera. — (Obesil) se je v novi mestni vojašnici v katero so se vojaki domačega pešpolka št. 17 s 1. dnem t. m. preselili, novinec Fran Beršič Škofje Loke pretekli petek ob 8. uri zvečer ograji stranišča. Uzrok samomoru je menda to, da je samomorilec od nabora izostal, bil je torej „Stel lungsfJiichtling" in je bil obsojen, da mora služiti v prezenčni službi pet let. -— (Iz Rateč na Gorenjskem) se nam piše: Dne 3. in 4. t. m. imeli smo hud naliv in gotovo bi bile Rateče zopet tako preplavljene, kakor 1885 I., da se neso zagradili hudourniki, zlasti pa Trebiški potok. Dela. ki so jih dogotovili kaznjenci iz Ljubljane, pokazala so sedaj svojo veliko korist in obvarovala nas škode in nesreče. Poleg dežja smo imeli rečena dneva hud veter, ki je mnogo poškodoval. Polomil je več kozolcev z žitom, katerega zdaj kmet ne more nikjer sušiti Nekateri vo/ijo mokro snopovje domov, drugim pa še danes na dežji leži. — (Savinjska dolina) je bila v ponedeljek, 8 t. m., tako hudo preplavljena, ko že dolgo ne. V Celji so morali kapucinarski most za vozove zapreti, park je ves v vodi, v bolnici so kleti in sploh pod zemljo ležeči prostori, tudi kuhinja, polni vode in čez cesto pred bolnico teče voda do pol stegna in dela žleb skoz sosedni vrt. — (Morilca S i m i č a,) ki je bil v Trstu mladega bančnega uradnika v svoje stanovanje zvabil, ga potem umoril in oropal in mrtveca dolgo časa imel skritega v svojem kovčeku, so v soboto zjutraj v Budimpešti obesili. — (Vabilo k slavnosti,) katera se priredi v proslavijenje 40letoega vladanja Nj. Vele-častva presvetlega cesarja Frana Josipa I. 21. dne oktobra 1888. leta v Ihanu. Vspored: 1. Ob 9. uri zjutraj slavnostna sv. maša. 2. Blagoslovljenje šolske zastave. 3. Ob 2. uri popoludne litanije. 4. Po litanijah odhod z godbo na slavnostni prostor. 5. Slavnostni govor. 6. Govori, deklamacije in petje. 7. Pogoščenje šolske mladeži. 8. Prosta zabava. — Pri slavnosti sodeluje iz prijaznosti Domžalska godba. Odbor. — (V Veliki Dolini) je na tamošnji novi dvorazrednici razpisano mesto prvega učitelja. Plača 500 gld., priklad•; in tanovanje. Dalje mesto drugega učitelja. Plača 450 gld. iu stanovanje. Prošnje do 20 t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 7. oktobra. Nasproti Berolinskim poročilom zagotavlja so iz zanesljivih virov, da nemški cesar, vračajoč se iz Rima v Pots-dam, ne pojde čez Dunaj, ker je program potovanju že naprej določen, bode cesar Viljem dne 21. t. m. že v Potsdainu, dru^i dan pa že v Hamburgu. Berolin 7. oktobra. „Norddeutsche" ponavljaje graja francosko naredbo proti tujcem, rekoč, da je to izraz gospodarsko-politič-nega sovraštva. Mokronog 8. oktobra. Svečanost povodom štiridesetlctnice sijajna. Razsvetljava krasna, naudušenje velikansko, zabava izborna. Dunaj 8. oktobra. V pravdi čevljarske tovarne v Modlingu proti Hamburger ju bil poslednji obsojen na sto goldinarjev globe. Praga 8. oktobra. Državni poslanec dr. Pickert danes popoludne za rakom umrl. Peterfourg 8. oktobra. Car in carica s spremstvom dospela v Batutn in bila slovesno vsprejeta in pozdravljena. Ko sta obiskala cerkev, bila sta prisotna pri polaganji temeljnega kamna za pravoslavno cerkev. Bruselj 8. oktobra. Major Hordister, jeden najodličnejih uradnikov Kongiške države, javlja, da je Stanleveva ekspedicija vsa poginila in najbrže Stanlcv tudi našel smrt. Feterburg 9. obtobra. „Journal de St. Petersbourg" pravi, da ;|e jako predrzna vest, da bi bil cesar Viljem na Dunaji izpolnil, kar je bil Rusiji glede vprašanja bolgarskega obljubil. Rečeni list misli: Viljem prizadeval si je gotovo, povedati dvoru Dunajskemu svoje v Petrovem dvorci pridobljeno prepričanje, da ima Rusija mirne namene. Isto bode storil, ako treba, tudi v Rimu, ne da bi s tem kakeršuo-koli zavezo izpolnjeval. Pariz 9. oktobra. Govori se, da so v ministerstvu nastala nasprotstva zaradi diferenc glede revizije ustave. Goblet da bode stopil na mesto Floquetovo. Ztmesljlvo zdmviliio >r, »I-i v o. Osobe s slabim prebavi jenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabfjo pristni „Moll-ov Seidlit z-prašek". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni zalofnik, na Du naji, Tnohlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11 • o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom, li (yi—13) Darovi za zastavo .Dolenjskega Sokola". UI. izkaz. I. izkaz ... 108 gld. 23 kr. Nadalje so darovali: Gosp. Viljem Tomic v Trebnjem . . . SW«eo 11 --t I IIHI JATO! fUnT m toj i .i.;;—232) za vse leto gld. 4.60; za poi leta gld, 2.30; za četrt leta g:d. 1.15. dr. Volčič v Žniemperku „ Jakob Derani v Žužemperku , „ Fran P, bani *t. v Zužeinperku Gospića Josipina Vehovec ...... Gosp. Ignacij VnuiTič iz Završnica . M. Keržič iz Ljubljane..... . Anton Obreza iz Ljubljane .... „ Sparovu; iz Ljubljane...... „ Mairr i/. Ljubljane....... „ Vinki) Lapaine iz Idrije..... „ Fran Herzan.......... „ Zupančič II Ljubljane..... „ Ivan Meden iz Ljubljane .... n Hiisenbachcr iz Zagreba..... „ Kov>.fik iz Nymburka..... „ Jan. Vacl.......... n Fran Han ii Ljubljane ..... „ M. Zarnik.......... „ Vavken........... „ Jakob Butalič........ „ Josip Skotic......... Gospića Marija Gorah.". C....... Gosp. Skopczynski........, Lenuci........... J. Zimmermau........ prof. Vainberger........ B dr. J. Dočkal......... n podatarosta Pokupskega „Sokola" . n Oroalav Auer........ n Sobrey v Lescah....... •j O. Ladislav Orovat v Novem mestu n Novak iz Ljubljane...... „ 1$.....'......... Gospica. pl. Poka, gg. Cerk, Florijančič, Koneilja, Scluniirancer, Anton Vrančio, Josip Hnivat, Joeip Zore, Fran Dekval, Avsoc, N. N..Bonćar, Josip Rebek, Mayer, Ilanuš, Ig. Camernik, Fran Leve, gospa Rezika Leveč, Fran Pove o, Klopčič, Jos. Tonil, gospica Anic i, Fran Hribar, Zaje, Karoi Kuli k, Vencesluv Buttncr, Jakob Zalaznik, Dragotin Hribar, N, H. L.. Vi-tavš, M. Knez, M. Klesčic, ?, ?, Neimenovan, 15., A. Žiuuer po 50 kr., skupaj Gospića Marija Volk........ Gosp. Fran Volk ........ Gg. Novaković, N. N., Neimenovan, Ladislav Bednai, gospa Ana Korošec, Marija Leveč, Neimenovan, IVlan po 40 kr,, skupaj............. Gospa Helena Hanpt ian....... Gg. Klein, Gale, SokUe, Debeveo, Gogola, Janko Kos, Jamšek, Foerster, Maj ar, Lovro Belič, Vinko Premic, IvanPodgor-nik, Franjo Dežman, Matevž Skrabec, Jonuka, Bizeljski hram, Mataje, Ivan Jenko, Kospioa Bonač, Nikola VVonter-halter, Ivan Alezac, Prpič po 80 kr.. . Neimenovan.......... Gg. Mezek Martin, Mezek Lovro, SilVer, Itant Kessler, Tomšič, Gtitzl, Jos. Knez, Kn nI Vidmar, J. Draclisler, V. Bi nko-vič, Pavšek, A. Slatnur, E. Rizznrdi, J. Kolenioa, J. Pavelič, gospa Marija Skrabec, gospica J. Skubie, Neimenovan, Ne-imenovana, Noimeiiovan. Neimenovan, Neimenovana, Neimenovana, Schmitzer, 1'relc, Verovšek, gospa Košcnina, gospica Petrovčifi. Amalija Verovc, Zvan, Cvet-nič M. Požek, Jos. Grm po 20 kr., skupaj Skupaj . . ™" I 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 2 50 Tu 60 19 tio 4*5 20 33 BO 21 6 80 185 gld. 23 kr. Vsem jjspdč. in darovalcem izrekam tem potom svojo toplo zalivalo odbor „Dolesrjskega Sokola". I.istHira iipraviiiMtvii: Gosp. V. Sumi, Iztnail: Vaše zadnje pismo prejeli. List plačan do konca leta. Nn-COOninf) celoletno 20 gld., polulettio 10 gld. Pozdrav! TiOieriJiie KreCke G. oktobra. V Trstu: 88, 41, 75, 34, V Line i i 30, 90, 20, 23, 21. 39. 11 j O i : 4. oktobra: Pri Slonu: llacker iz Hudimpešte. — Žagar, Rozina, Zuiilaršič, Kandaro h Tržiča. — Gust iz Crefelda. — Pri Ttlivi : M.iyer, Ueinhard z Dunaja. — Gorup iz Gradca. Pri HVMtriJHkeiii v«*i4t»rji: Truger iz Beljaka. Umrli s-5 \ ?Ju9>lj;8iii : ti. oktobra: Jane// Dolniear, hišni oskrbnik, 35 let, Gospodsku ulico št. 3, za jutiko. — M irjeta PeKilirc, gostija, 78 let, Karlovska cesta št. 7, za jetiko. 8. oktobra: Anton Zeletnlk, 3t> let, Tržaška cesta št. 12, vsled paralise v mož^anili. — Marija Jerančič, gostija, 7g let, Krakovske ulice št. 21, za mrtvoudom. Meteorolo*\5no poročilo. a Caa opata zovanjft Stanje barometra v mm. Tem-; perat.ura Ve-trov i Nebo Mb-krina v mm. « 7. zjutraj o j 2. popol. ° , ... 89 ,. 5l7o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ Donava reg. srečke f»" „ . . 100 gld. 119 „ Zemlj. obč. avstr. 1' slati zast. listi . 122 ,, Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 182 .. Rudolfove srečke..... 10 20 ,. Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, 110 ,, Trammvvav-drašt. velj. 17o gld. a v. 928 „ Poslano. danes 810:'> 81-90 lOirM 97-15 87K-— 304-40 123*20 8>M 59-02«/, lo kr. 2 '• ,, 25 „ 80 „ 50 „ 75 „ <5 „ 70 30 10 37) GLAVNO SKLADIŠTE- t i—r... --1--' KISELINE I poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kaa Izkuiai liek proti trajnom kutiju phicevlnt I želudca bolesti yrkljatia I prot! minornim kataru, HI NK K W ATT (UVIJA - Karlovi vari i V/idn. Tisti fant, ki je danes proti sedmi uri zjutraj v Scn-klaviki cerkvi zamenil svoj dežnik n drugim, naj 86 Oglasi v hiši Nt. H pri <1 s« u h lu \ si, ioi litrovžein v prvem nadstropji in naj prinese zamenjanega nazaj, kjer dobi svojega. absolviran, s vsemi državnimi izDiti in z judicijelniin rigo-rozom, išče mesto konoipijenta pri kakem odvetniku. NhmIov pove iz uljudnosti upravništvo ^Slovco^k« Naroda*. (657—3) Naznanilo. V Iliriji nu posti hiš. šlo v. -J7:i na prednji strani se pritlieni «!%«• ohokuui si»l»l s kuhinjo in kletom, za kupčijo zelo priložili; potem v I. nadstropji ravno tako na prednji strani dve sohi s kubi njo, jedilno shrambo, drvarnico, zadej |>a prostorna sobn ilne 21. aprila lss:i T 11ii j t'111 Olldlljo. V [drijl, dne 4. oktobra 1888. (660—2) E. A. DOLINAM & C omp. ulica Atjuedotto 27, Tre*t ulica Aquedotto 27, Bazpoiiljatev raznovrstne kiive. čuju. olju, južnega sadja, poimiriiii«'. limon, ruzuili iiarttvnili vin i. t. d. od 5 A' po pošti in več po železnici fruuko proti povzetja, jamcevaje /.a najboljšo in točno postrežbo. V centih je Že capopaduiia carina, vožnja, cmbuliage in troikf, tako, da 86. gg. naročniki nemalo nikakeršnih drugib trolkuv. Zaznamujejo se cene sledeče kave, ki se jo zelo veliko razproda: ((56il—2) Št. 1. Mokka, prava arabska, I. . . . 1 K po gld. 2.06 „ 2. St. JagO Perl, lepa zrna . . , . 1 „ „ „ 2.— „ 3. Cuba, velika zrna, izvrstna kava 1 „ „ r 2.10 „ 4. Ceylon, zelo ukusna kava . 1 „ n „ 2.05 „ 5. Ceyloa Plantagen, Izvrstna kava . 1 „ n „ 2.— « 6. Portoricco, extranna kava 1 „ „ 2.05 „ 7. Costarioca, zelo čistina kava . . 1 „ „ „ 1 .'.»."i „ H. Gold Java L, prav dobra kava l „ „ „ 1.90 n 9. St. Domingo, fina kava . . . . 1 „ „ „ i .88 „ lt>. Santos, moćna kava.....1 ,. » „1.70 „ 11. P.ic, lina kava.......1 „ » , 1.66 „ 12. Bahia, srednja kava.....1 „ „ - 1.66 Opomba: Ker nam dohaja Všliko pittm ter da .se umaknemo na puham, prostoto 66. gg. naročnik* natančen naslov, zadnjo poMo, kakor tuđi pri železničttt/t naročbah zadnjo postajo. Nu »ahUvanje poitfe se „cenik" zastonj in franko, Dotični posestnik, ki je videl rabnko mej nekim „Sokolom" in Pammerjem, je uljudno prošen, naznaniti svoje ime pri upravništvu ^Slovenskega ATan>da*'. Natakarici, zu.ožni slovenskega in uetnškega jezika, z dobrimi spričevali, —21 r'urjen v prodaji špecerijskega, železnega in mešanega blaga, vspr«>jiue se takoj. — Ponudb« pod naslovom: Franjo 5^na:*ir-, pošta .Stari trg pri i;a. lO 0wm more vsakdo brez glavniee in rizika satltllitl s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srnčk proti plačilom na obroke za neko Badimpeltansko banko, ki je jako pa dobrem glasil. Ponudbe vsprejema administracija lOI.SA v lliiiliinpeNti. llatvanergasse \r. Is. (G29) k« I j Marseillsko žolco, m najhitrejše, vsekako najsigurnejše in najpri-^ proatejše sredstvo 2 za čiščenje in zboljšanje vina % ima vedno (5(>2—15) I A. Hartrnann v Ljubljani. f Pisarna: HOtel Kvropn. ^ WB Navod, kako se rabi, razpošilja se zaBtonj l i » » 9 I •o pa. n Ija se zastonj. Dober postranski zaslužek:, i (Stalna plača ni izključena.) Za uradnike, trgovce, kakor tudi za osobe vsaeega stanu se ponuja s produ in iiovih srbskih srečk, Ponudbe vsprejema Bančna hiša Aleks. Suchanek (668—1) "vr Emu. L. Luserjev obliž (fiašter) za turiste. Gotovo in hitro aplivaji 6e sredstvo proti kurjim očetom, toljeitl, tako imenovani irdi'i koži na podplatih in petah roti bredovicam in vsem dragim trdim i/laskom koži'. — Uspeli zajaiinei). — i/8>' IVna škidljici i. A. Egger, W. Tburiowald, l*. Birnbaobor; v Bresah A. Alohlnger; v Trgu na Korofikem) ('. Menner; v lCeljaku P, Scbolz, Dr. E. Kumpt': v Wollsl»ergu A. Ilutb. Pristen samo. <'■»' ini.ita navod in obliž varstveno znamko m podpis, ki j« LU zraven; tedaj naj se pazi in odločno zalitova: ,9Ti. Luserjev obliž (llašter) za turiste'-. (5u'i—5) Srečke Razstave, Prirejene v Proslavo Cesarske Svečanosti, samo ♦SO ti G lavni dobitek oldinarjev. '^^j^^Lf/ ^y ----------J (668-.« Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, llartensteinsasse Xr. 4. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drag ot i u Hribar. ""^^^^^^^^ ' k ojr,r *—— Lastnina in tisk BNarou..j Tiskarne14, KA WW