\ Kupujte VOJNE BQNDE1 Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest KVKTOCT Slovene Daily ^W miu in Ohio Best Advertising Medium l'0LUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JUNE 3, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 128 letalski boji v rusiji; italija pod bombami took Pantellerijo so obstreljevale angleške vojne ladje *USI SESTRELILI VČERAJ 123 NEMŠKIH LETAL LONDON, četrtek, 3. junija, trenutek pripravljena, odpluti J Moskva naznanja, da so 1 na morje. .f^ci včeraj s 500 letali pet- j V torek zjutraj je preplulo Napadli mesto Kursk ter; Gibraltarsko ožino v Sredozem- 0 v teku petih napadov iz-| 123 letal. Rusi pa so iz- 1 v obrambi 30 letal. V o-... .'"i Kurska so sovjetski le-Jj sestrelili 93 nemških letal, letalski topovi pa 30. ^ekom mesec'a maja so Rusi 1 2,069 nemških letal, pri ^ei r so sami izgubili 518 le- pobitost v Nemčiji inu sta zavladala snoči J Beri Nbi ^ lUrjen'je in pobitost, ker je ^ nemškl vojaški komenta-[' general Kurt Dietmar izja-radiu, da je Nemčija zdaj iiv ivi in da je izgubila ini- ^ZBIJANJE ITALIJE J^ORID, 2. junija. — Itali-garniziji na otoku Panoji je bilo ukazano, naj za-6 svoje obrambne pozicije J bo trenutno pripravlje-^ invazijski vpad. av tako je bila postavljena ^Pripravljenost italijanska (arica, ki se nahaja pod 0 Paro v pristaniščih, vsak' mož izgub ie, lje 75 zavezniških tovornih par-nikov in tankerjev, ki jih je spremljal konvoj vojnih ladij. Istočasno pa je odplulo iz pristanišča v Gibraltarju 58 na-daljnih ladij. Pantellerija pod dvojnim ognjem Otok Pantellerijo so zopet napadali ameriški bombniki, z morja pa so ga bombardirale angleške bojne ladje. Pretekli teden so vrgli zavezniški bombniki na Italijo rekordno število bomb, namreč štiri milijone funtov razstreliv. KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA ČUNKING, Kitajska, 2. junija. — Kitajske čete, ki udarjajo naprej ob Jangce reki, so uničile zadnje ostanke japonskih čet, obkoljenih v Hupeh provinci. V severni Hunan provinci so Kitajci zavzeli tri kraje nad mestom Liehsienom. JKitajpi. naznanjajo, da so Japonci v zadnjih dneh imeli okoli 30,000 ^Ska vojaška organizacija WAAC vabi žene in dekleta v svoje vrste Podražitev govedine po točkah Govedina se je podražila za tri točke pri funtu. Nova odredba stopi v veljavo v nedeljo. Župan stremi za izboljšanjem Clevelanda Snoči je imenoval odbor šestih mož, čigar naloga bo, proučevati prospeh povojnega Clevelanda. V nedeljo stopi v veljavo nova vrednost točk pri mesu. Po | - novi odredbi bo treba dati več! V prizadevanju, da naredi rdečih znamk pri nakupu veči-1 mesto Cleveland ugoden kraj za ne vseh govejih odrezkov mesa, \ življenje, delo in trgovino, je gova žena pa je v nevarnem stanju v bolnišnici, ker se je po Zakonska tragedija v Marionu, 0. Mož je bil ubit od plinske eksplozije, ko si je prižgal cigareto, žena pa se je ustrelila. MARION, O., 2. junija. — Neki tukajšnji šolski nadzornik je bil danes ubit po eksploziji plina v svojem stanovanju, nje- in manj točk za nakup teletine,! župan Frank J. Lausche včeraj jagnjetine in svinjine. | imenoval odbor šestorice, ki i- Po novi odredbi bo treba da-|ma poskrbeti za načrte povoj-ti za vse steake z eno izjemo tri j nega Clevelanda. točke več kot dosedaj za funt, župan je izjavii, da bo ta od-vsi "roasti" bodo stali dve točki ,bor prišel nemudoma študirati več pri funtu, meso za gulaž in podobno pa bo stalo 1 točko več pri funtu. vse pereče probleme, nakar mu bo priporočil imenovanje širšega odbora clevelandskih mešča- Beef porterhouse, T-bone, nov, ki bo poskrbel za veliko- xilub in sirloin steak je stal doslej 8 točk, poslej pa bo stal 11 točk. Beef round in flank stea-ki, prej 9, sedaj 12 točk. Celo meso za humburgerje se je zvišalo za eno točko pri fufS tu. Poleg tega so bile zdaj racio-nirane gotove vrste sira, ki so se doslej dobile brez točk. odločitev v stavki premogarjev bo danes Vojni delavski odbor je izročil zadevo v roke predsednika Roosevelta, ki bo danes nekaj ukrenil WLB PRAVI, DA JE STAVKA KRŠITEV OBLJUBE WASHINGTON, 2. junija. potezno akcijo. Ta širši komite bo proučeval zlasti podvig trgovine, industrije in vseh dobrodelnih virov. Poskrbljeno bo tudi, da bo imel Cleveland lepe in vzorne parke ter druge recreacijske prostore, vzoren vodni sistem •ter brezhibno delujoče vse ostale javne naprave. Predvsem pa mora postati Cleveland mesto, v katerem bodo našli delavci dober zaslužek in zdrave ter dostojne življen-ske razmere. „ , . v., . . , da so premogarji prelomili svo- eksploziji ustrelila v glavo. i Zadnja poročilai naznanjajo, da: * ko ^ du m bo .predsednik Roosevelt pozval i, , JTT , , šolski nadzornik Terley Van- L^ premogarje nazaj na deJ Pearl Harbor obljubili, da za ce, ki je bil star 38 let, je bil u- ^ prf kateSrJ naj J0Stanej0) časa vojne ne bodo stavkah, bit,^ ko je zjutraj vstal ter si. dokler ne bo njihov spor mir_ | Wayne L. Morse, član Vojne-prižgal cigareto. nim potom poravnan. ga delavskega odbora, je v pi- Sosedje so povedali policiji,! Predsednik je dobil nocoj po-' smu predsedniku Rooseveltu izda sta se zakonca neprestano j drobno poročilo o situaciji na prepirala. Policija je našla dol- konferenci, ki je trajala nad go kavčukovo cev, ki je bila na- poldrugo uro. plača v tej organizaciji znaša petdeset dolarjev Všečno, ob izborni hrani in prostem stanovanju. evelandu kakor tudi dru-Ameriki se vrši kampa- Ct Po ^ Pridobivanje ženstva za 8 Army Auxilliary v. Stric Sam sedaj nujno uJe ženstvo za ta zbor. 11 iS l-i 3 iS. d-ry t« se I i' ■ot ;iy 2li i ei iet jOS % ure orK i* Ws re- ul»: $ tr"' ^fikac lje za sprejem 2enski vojaški zbor se >ij ženske v starosti ^ • 45. letom, ki nimajo 1 let starih otrok, ki i-avi "e leti High šolske izobči kake druge tej odgo ^fave. m* izobrazbe in ki so težave. Ženske, ki vsto čaka mnogo ugod ^ 6r 140 različnih opravil, % l radio-operatorstvo, ra- V peljana od plinske peči v kuhinjo pa k postelji moža. Cev je .napeljala njegova žena. Ko je prišla policija, je policiji povedala, kje je telefon in vse osta-kar je hotela policija vedeti, nato pa je odšla v gornje nadstropje, kjer se je ustrelila. luski general dobi "Legion of Merit" "KATASTROFA" V NEMČIJI Urad za vojne informacije v Washingtonu naznanja, da o-značuje nemško časopisje povoden j, ki jo je povzročilo razbitje dveh jezov v nemškem Po-rurju po angleških bombnikih, za "katastrofo". Poročila nemškega časopisja Pvt. Frank A. Ivancic, sin Mrs. Rose Ivancic, 1254 E. 169 St., se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem za darila, ki jih je prejel pred odhodom k vojakom. Frank je odšel dne 31. maznahjajo, da so bila odplav- maja v Camp Perry. t? e«*! lit«®. uii»e % e<> fl (fo^ftika, zdravstvo, foto-letalska mehanika, delo, pisarniško delo, Motornih vozil, mehaničnih vozil, risanje, ko-pisarenje člankov, Hi^^ativno delo, javno go-^ v°. učiteljstvo, lingvisti-tezikoslovje in podobno. ^banjo v taboriščih ^ i,. 1(1 izpolnijo prošnje za K ^ WAAC< morajo naj-^ ,estati telesno preiskavo, tej2Vrši na vladne stroške. (u/^Hi preiskavi se tekom Jih dveh tednov lahko podvrže v Clevelandu. Po (j> Prestani preiskavi, se ^rosilko še glede njene Hj n°sti ali duševnih zmož-\\ |^kar se pošlje prosilko Devens.JMass.; Fort Oglethorpe, Georgia, in Camp Ruston, Louisiana. Temeljno vežbanje traja pet tednov. Tekom tega časa žive vse v svojih barakah, kjer se vežbajo v pohodih in vojaški disciplini, prvi pomoči pri nezgodah, v čitanju in razumevanju zemljevidov in drugih vojaških stvareh. Ugodnosti izobrazi«; Po končanju temeljnega vež-banja lahko vsaka članica te organizacije zaprosi za sprejem v šolo za častnike. Vsaki je da-da enaka prilika, da se povzpne do čina častnika, ako pokaže zmožnosti do vodstva in do čast niškega čina. Ako pa ne zaprosi za vstop v častniško šolo, je možno, da bo poslana v eno sledečih šol za specializiranje: v administrativno, v šolo za motorno transportacijo, v šolo, kjer se poučuje v kuhi in peki, v šolo za radio in televizijo, v šolo za fotografiranje, za mu-ziko itd. SLOVENSKI MLADENIČ UMRL Mr. in Mrs. Blaž Odar iz Can-tona, Ohio, sta v soboto večer prejela telegram, da je bil njiju sin korporal Frank Odar ubit v Novi Gvineji. Pod kakšnimi o-koliščinami je mladi vojak zgubil svoje življenje, še ni znano. Ijena razna poslopja, stanovanjske hiše in druge naprave ter dostavljajo, da zaradi vojnih ozirov ne morejo škode podrobneje označiti. RUSIJA BO OBOROŽILA ČEHE MOSKVA, 1. junija. — Rusi-, ja in Čehoslovaška sta dosegli sporazum, na čigar podlagi bo Rusija opremila in oborožila vse češkoslovaške čete, ki se bore ob strani Rusije proti Nemcem. Gmotne ugodnosti Ženske pri WAAC organizaciji imajo izborno hrano, vso obleko in zdravstveno oskrbo na ZAHVALA ČITALNICE Odbor Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se iskreno zahvaljuje Mrs. Anni Zaje za dar $4.00, in Mrs. Marion Bashel za vsoto $2.00, katere so darovale Čitalnici na- MIHAJLOVIČ MOLČI LONDON. — Ameriške in an gleške oblasti so zaskrbljene, iker general Milajlovič še ni od govoril na noto, katero mu je »poslala pred mesecem dni neka zavezniška velesila, toda ne Rudija, in v kateri se zahteva od njega, da pojasni svoje odnoša-ije do osišča. Nota je bila izročena Mihaj' loviču s posredovanjem jugoslovanske vlade. V tej noti se zahteva od Mihajloviča, da zanika poročila, ki so naznanjala o njegovem sodelovanju z osiščem, kar bi bilo v popolnem nasprotju s politiko Zedinjenih narodov in katero dejstvo ne bi moglo dobiti podpore zaveznikov. mesto venca za umrlo Mrs. M. Smith. NEMŠKI GENERAL UBIT LONDON, 1. junija. — Hoffmann von Walda, general nemške letalske sile, je bil ubit v akciji, kakor naznanja nemški žensk v tej organizaciji, ki so radio Poročilo ne navajai nad prišle iz vseh držav Unije, in katerim odsekom bojišča je na katere bodo drage volje dale vsa pojasnila onim ženam in dekle- stroške ameriške^ vlade, poleg toni) ki se zanimajo za organizacijo. Katera koli želi nadalj-nih informacij, naj brez vsakih obveznosti pokliče po telefonu MAin 4140, ali pa naj gre oseb tega pa še $50.00 mesečno, ki je začetna in najnižja plača, katero dobe, čim se priglase v službo. Omožena ženska, ka- ^ a njen dom, kjer čaka V' se priglasi za vežba-izmed petih slede-Des Moines, Iowa ^ a treniranje častnikov); keach, Florida; Fort šel general svojo smrt. Vroč dan tere mož je v armadi in prejema no v giavni stan WAAC v sta-zato gotovo podporo, ne izgubi j rem poštnem poslopju. Litera-z vstopom v organizacijo te turo jn formularje prošenj ima-podpore, katero prejema še na-|m0 na razpolago tudi v našem dalje poleg svoje plače. V tej uradu. WAAC je edina organizacija, ki pošilja ženstvo tudi preko morja, to pa samo v slučaju, če se prostovoljno prigla- organizaciji je tudi zelo naglo napredovanje. Kam se je obrniti V Clevelandu je nad 150 se! Včeraj je bil izza leta 1936 najbolj vroč 2. junij, ko je znašala vročina 87 stopinj. Leta 1934 pa je bilo na ta dan v Cle velandu 98 stopinj vročine. DAR ZA RUSKI RELIEF V našem uradu je oddal vso to $5.00 za Ruski relief roja John Ušeničnik z Neff Rd. Za vednemu rojaku najlepša hva la! War Department Zedinjenih držav je oznanil pretekli teden, da je general major Aleksander Ivanovič Beljajev, iz ruske zrač-ine armade, predsednik sovjetske nekupovalne komisije v Zedinjenih državah, dobil odlikovanje "Legion of Merit" reda komandantov, za izredne zasluge v svojstvu posebnega zveznega častnika ruskih zračnih sil. Beneral Beljajev je prejel od« ikovanje iz rok Major General George V. Stronga, Assistant Chief of Staff, G—2, armade Zedinjenih držav. Odlikovanje, katero je dobil danes, je bilo oddano z naslednjo citacijo: "General Major Aleksander Ivanovič Beljajev, ruske zračne armade. Za izredno zvestobo in posebno zaslužno delovanje v izvrševanju važnih poslov zvezanega z veliko odgovornostjo, posebnega zveznega častnika ruskih zračnih sil. Njegove zasluge v tem poslu, ko je storil vse potrebno za varnost različ nih poletov visokih državnih u-radnikov v Moskvo in iz Moskve ter drugih krajev Sovjetske Unije, v nevarnih vojnih razmerah in radi njegovega prijateljskega in uslužnega sodelovanja z našimi vojaškimi predstavniki v Rusiji, ter za podporo ob priliki ustvarjanja sodelovanja med generalnim štabom armade Zedinjenih držav in generalnim štabom USSR v Moskvi, je dejansko pripomogel k usffišnemu nadaljevanju vojnega napora zedinjenih narodov". Geneqal Beljajev je prevzel predsedstvo sovjetske nakupovale komisije v mesecu marcu 1942. Ostre besede med WLB in unijo WASHINGTON, 2. junija. — Danes so bile izmenjane ostre javil, da stavka nima paralele v zgodovini Zedinjenih držav izza napada na Pearl Harbor. Ogromna škoda v vojni industriji "Z vidika ogromne škode, ki jo ie povzročila ta stavka voj-sicer v poravnavo zahteve, da i nemu prizadevanju naše dežele se plača premogarjem za čas, in z vidika vladne avtoritete, ta ki ga izgube s hojo k delu in od stavka nima primere v zgodovi-dela pod zemljo. Ta predlog pa ni," je rečeno v Morsejevem pije bil zavrnjen, ker bi tvoril iz- smu. jemo v procesih delavskih poravnav. Ickesovo priporočilo zavrnjeno Ickes baje priporoča, da bi se premogarjem nemudoma dovolilo 1 dolar povišanja na dan, in Razpoka v solidni fronti V solidni fronti stavkujočih premogarjev pa se je doslej pojavila ena razpoka. Skupina 375 premogarjev v Gallitzinu, Pa., besede med člani Vojnega de-1 je namreč brzojavila predsedni-lavskega odbora in Johnom L. ku Rooseveltu, da želi, da bi se Lewisom, predsednikom unije (ta stvar čim prej uredila, da bi premogarjev. Vojni delavski od- mogli čim prej pričeti zopet s bor je vrgel vso stvar v naročje kopanjem premoga in poraziti predsednika Roosevelta, rekoč, j osišče. Jugoslovanski partizani povzročajo osišču velike izgube na moštvu in opremi Jugoslavija tvori osišču že dve leti drugo fronto. — Akcije slovenskih partizanov. — Demonstracije slovenskih žena. BERN, Švica, 19. maja. — Dne 17. maja je radio Svobodna Jugoslavija sporočil tedenski pregled bojev Osvobodilne armade Jugoslavije. (Iz tega poročila objavljamo mi le glavne podatke. Ured.). Naši borci so ponosni, ker so odvzeli zaveznikom v Tunisiji znaten del bremena s tem, da so zadržali v Jugoslaviji močne čete osišča, ki bi morale odriniti v Afriko. V bližino Prozora nih vojakov in častnikov, med njimi 550 Italijanov ter mnogo vojnega materiala, vštevši 7 tan kov, 20 motornih trukov, pet voz municije, 20 metalcev min, 4 75mm topove, 70 težkih in lahkih strojnnc, 200 konj in mezgov, natovorjenih z vojnimi potrebščinami, in drug vojni material. Izgube ustašev Hrvatske partizanske edinice je prispela iz Grčije nemška 36. j so koncem aprila obkrožile in divizija grenadirjev, ki je bila razbile skupino Paveličevih us- V BLATO SE JE PO-GREŽNILA TULSA, Oklahoma, 1. junija. — Mrs. H. Blain Lacy je stopila danes v svoj vrt po nekaj čebulic. Toda komaj je stopila na vrt, se je pričela vdirati v mehko in blatno zemljo, v katero se je kmalu do kolen vdrla Na njeno obupno klicanje na pomoč so prihiteli sosedje, ki so •jo rešili iz neprijetnega položaja. prvotno določena za odhod v Severno Afriko. Dezertacije Italijanov Število italijanskih čet, ki prehajajo v Sloveniji v vrste partizanov, zavzema vedno večje proporcije. Ko je italijansko vojaštvo, ki je nastanjeno v garniziji ob Krki, nedaleč od Novega mesta, izvedelo o porazu osišča v Afriki, o katerem porazu so jih obvestili partizani s svojimi letaki, se je uprlo svojim oficirjem ter odložilo orožje. Italijanske vojaške oblasti so bile prisiljene, premestiti veliko število svojih čet iz Slovenije in Dalmacije v južno Italijo. Poraz Italijanov tašev, pri čemer je bilo 119 ustašev ubitih, 170 pa ranjenih. Med ujetimi častniki je bil tudi polkovnik Bordič in 6C0 ustašev. V roke partizanov je padel znaten vojni plen, vštevši trije hovicarji, 13 lahkih strojnic, 20 tommy pušk, štirje metalci min, 560 pušk in 300,000 nabojev. Slovensko ljudstvo s partizani Slovenske partizanske brigade, operirajoče skupaj s 13. hrvatsko brigado, so se zapletle v nešteto bitk ob Ljubljana -Karlovac železniški progi. Rezultat teh operacij je, da je proga neprestano izven obrata. Ramo ob rami z borbenimi četami pa stoji jugoslovansko, zlasti slovensko ljudstvo, ki po- Četrta in peta brigada črno- maSa od SV0Je strani osvobo" dilnim četam v ujedinjevanju gorskih partizanov je zadela v okodlici Nikšiča v Črni gori na italijanske čete in na čete izdajalca Stanišiča. Italijani so pustili na bojišču 560 mrtvih vojakov. Velik vojni plen Partizani so zajeli 800 sovraž- ljudstva in izpodkopavanju moči in avtoritete osiščnih oblasti. Demonstracije slovenskega ženstva V zvezi s porazom osišča v Afriki je ženstvo v slovenskih krajih organiziralo demonstra-(Nadaljevanje na 4. strani) STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 3. junija, W43' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): for One Year — (Za celo leto) ___________________________________________________________»6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ________________________________________-------------------— 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _______________________________________________________________ 2.00 illlli NEWYORSKA PISMA 111111 Piše Frank Kerže J II 11-1 TRST . . . TRST | smo do danes igrali same po- nost, da se ponovi to, kar je bi-i drejene vloge, zakaj bi od zdaj, lo po prvi svetovni vojni: dali i za naprej ne ustvarjali tistega, bodo Lahom, kar bodo hoteli i-do katerega smo opravičeni? meti. Vsa Slovenija, vse hrvaške po- <3e nečemo, da bomo Slovenci krajine in precej srbskih ali in Hrvatje izigrani, je treba, da Pred nami so še druga važna' skem, in pa na žilav zaved® vprašanja kot; oblika vlade in goriški narod tam okrog —• gospodarska zgradba po vojni., stre Soče. Iz mnenja ogromne večine slo- j pG dvajsetletenm krute® venskih priseljencev v Ameriki preganjanju črnosrajčnikov, je razvidno, da jim ni vseeno če so Slovencem odvzeli vse • cer- By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____________ Por Half Year — (Za pol leta)----------- Por 3 Months — (Za 3 mesece)___________ .$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrie«: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fo>. One Year — (Za celo leto)_______________ Por Half Year — (Za pol leta) ................................................. ________$8.00 _________ 4.50 Poleg našega temelja—federativne republike—je največje in najvažnejše vprašanje Trsta. Ne mislim posegati v preteklost, ker ta je mrtva. Pred nami je samo prihodnjost—in te (ni brez Trsta. mešanih teže na Trst, to se pra- skupno delamo roka v roki za j imajo Slovenci leseno bajto pod kve, šole, slovenske klube, & vi: njihovo življenje in njihov skupen cilj: federativno repu-j okovanim škornjem srbske mo-'move ter spremenili celo razvoj je mogoč samo, če pride bliko in Trst z vsem primorjem, Trst v naše roke. Nobeno slo- zapadne in severne obale ja-vensko in nobeno hrvaško vpra-, dranskega morja. In pred šanje ni večje od vprašanja Tr- j vsem: Trst, Trst. Z njim imamo sta. vse—brez njega ostanemo tam, Trst v naših rokah je vsa koder smo bili: revni delavci tu-naša bodočnost. Mi bi vozili na-; jih narodov in tujega kapitala. Žal, da se vprašanje Trsta ne tža bogastva širom vsega sveta,; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DE. JOSIP GORIČAR: "A. E. 1.0. U." ali "The Two-Way Passage" Habsburžanov Dr. Josip Goričar, bivši generalni konzul Avstro-Ogrske v San Franciscu, ki si je stekel velike zasluge pri obravnava tako, kakor bi se moralo. Govoriti o primorskih Slovencih in Hrvatih, kako jih bomo združili po končani vojni, je tako prazno, kakor razpravljati o svobodni federativni Jugoslaviji brez—republike. Ni-kdo ne more odločiti usode primorskih Slovanov, ne da bi se jih vprašalo, kam hočejo in kako hočejo. Pisal sem že o tem, kako so se razdrla istrsko - slovenska društva v tem vprašanju. A del nesporazuma tvori Trst sam. Na nedavni proslavi za pomoč primorskim Slovanom od strani tukajšnjih združenih i slovenskih društev sem jaz pova- mi bi prinašali vsega, kar ku- Ali ne mislite, da je tako sta-pujemo zunaj. ' lišče edino pravilno, zdravo in In še več: Trst ni samo kro-! mogoče? Ura je enajsta—če na jadranskega morja, ampak zdaj ne najdemo dobrega stali-eno najvažnejših svetovnih pri- .šča in močne besede, bomo izigrani. Hrvatje so podprli v narodnem svetu gibanje partiza- narhije, ali pa moderno zgradbo , mes« in -vasi, da po dvajs« v obliki Balkanske demokratič-, nem suženjstvu in najbolj ietlet; kruti ne federativne republike. Dalje tiraniji, ki jo pozna civiliz^, bi bili ti priseljenci silno vzra-1 se končno bliža zarja doščeni, če bi bodoča vlada v -tudi tem narodno čudovito Sloveniji dala našim bratom več- .Vednim Primorcem Evrope in je največja naravna pot za največji del vseh evropskih narodov. Poleg naših krajev, slovenskih hrvaških, so nemške alpske dežele, južni del Nemčije same, Čehoslovaška, del Poljske, Ogrska—vse to teži na Trst. Iz Trsta so sijajne zveze z notranjostjo. Koliko dela, koliko kruha bi bilo za nas, da ,pride Trst v naše roke. Če bi ne razkrinkan ju homatij avstrijske diplomacije tekom prve j bil navzočega dr. Čoka, da iz- imeli slovenCi in Hrvatje nobe-svetovne vojne, nam je poslal v priobčitev članek pod Preg°vori Par besed- Govoril je, ne druge skupnosti med sabo, gornjim naslovom, ki odgovarja sodobnosti z ozirom na spletke, ki jih pleto v Zedinjenih državah "nadvojvoda" Oton in njegovi pomočniki na škodo Jugoslavije in ostalih nasledstvenih držav. kakor govore vsi—o slovel skem življu v okolici Trsta in o Trstu samem, kateri mora pripadati nam, Slovencem. Po končani proslavi so me stanišč, če ne po svoji velikosti, pa po svoji legi. Jadransko morje se zajeda skoro do srca nov, ki so za republiko. Mi Slovenci imamo še zmeraj združeno, močno federativno Slovenijo, ki mora biti svobodna, seveda. Kako svobodna, tega nismo povedali do danes. Če bomo nadaljevali svoja pota v ti nejasnosti, ne bomo dosegli nič. Zakaj bati se, zakaj skrivati pred narodom, da je mogoča svoboda in pravica edinole v federativni demokratični republiki in nikjer drugje ne. Slovenci, Hrvatje in svobodni iSrbi bi morali v najkrajšem ča- ji kos kruha, da se jim ne boj Kaj ne, predragi rojak treba potikati po svetu kot se se rodil tam ob sinjem moramo mi. skem morju, ali tam Mnenja nekaterih naših voditeljev, da bodo Slovenci v starem kraju sami rešili ta vprašanja — ne držijo vode. Kakšne bodo razmere na Slovenskem po vojni, si lahko predstavljamo. Inteligenca in mladina (cvet; . , ~ , , „h,,i , , , , , , • Tj;f : tolkel, tolkel to drunai, naroda) bodeta po zaslugi Hit- ' »Snage*® ^ ne bi odšel zadnji spas^ duševno uničena. Preostali bodo |daleč, v svo;ie Že po prejemu dr. Goričarjevega članka smo dozna-'; obstopili Istrani hrvaškega po- li, da je bil v Ameriki razpuščen famozni Otonov bata- rekla in so rekli tako: "Dr. Čok ... , „ . , , , , , t je dobro govoril za—vas, ne pa ljon, ker se je državni department končno vendarle zave- nag „ ° del, da je ustrelil nekoliko prevelikega kozla s tem, da je ; Nekaj- dni zatem sem se se_ dal dovoljenje za njegovo ustanovitev. Vendar z razpu- j stal z nekaterimi vodilnimi člani stom tega bataljona vsekakor niso prenehale tudi spletke tukajšnjih Istranov in načeli nekdanjih avstrijskih potentatov. Iz dr. Goričarjevega : takoj vprašanje Trsta, že- članka smo posneli samo glavne in manj znane ugotovit- ^ ^m izvedeti njihovo stali-, . .. , .. , . . see in—ce hočete—njihove pra- ve mahmacij ptujske cesarske gospode. i yice do Tršta In smer razgovo. Dr. Goričar opozarja v začetku svojega članka na rov je bila primeroma taka: prihod Habsburžana Maksimilijana v Ameriko, kjer je v Trst—so povdarjali Istrani Mehiki S pomočjo francoskega cesarja Napoleona III. za- hrvaškega porekla—je tako naš, li. Reka je in ostane samo lo sedel cesarski prestol, nakar prehaja na svojevrstno pa- kakor vaš> četudi žive v okolici k*1'110 zbirališče blaga, kakor so ralelo v zgodovini. P° veliTkif večini vaši ljudje. I- ,,Tr . . . . , . . . . nii mamo Istro—Dalmacijo z njeni- Komaj pred dvema letoma, se je izkrcal na obalah mi 0t0ki_zaiedjai kakor Bosno, te dežele nadaljni Habsburžan, to pot Oton Habsburški, Hercegovino in pretežni del vse pretendent na strmoglavljeni prestol bivše dvojne monar- j Hrvaške in Slavonije, ki so v hije. Kakor se čudno glasi, je ta Habsburžan namenjen večji meri odvisni od Trsta,' ka- v doglednem času odpotovati nazaj v Evropo, kjer naj kor Postav™ Slovenci. Istra je zasede zopet cesarski prestol, če že ne s pomočjo Zedi- ki si I X.O.J X.V., ----O- - - 1 tow. /iV. cimem J«1^ ■ ob Vflf« Soči, ali kjerkoli tam na ^ nem Krasu — kaj ne, kar F, tiščiš ko se spominiš na te ke bandite, ki so nam w tč( sveto zemljo naših ded° pradedov? Kaj ne,' rad jt deležil, magari z gorjaco. kakor Trst, bi moral biti to zadosten vzrok, da delajo roka v su imeti skupen sestanek, da se roki drug z drugim. Prilike so v svetovni zgodc« vini jako redki kometi, ki se prikažejo enkrat, k večjemu dvakrat, pa izginejo. Med prvo svetovno vojno nas je politika velikih sil oropala vsega: Pri-morja in Trsta. Znani trapasti laški fašist nam je odtrgal Re-iko. Reka je sicer tudi pristanišče na Jadranu, po svoji veličini drugo. — Toda kdor misli, da bi Reka mogla kdaj zamenjati Trst, se globoko moti. —j Trst je tako en sam, kakor je en sam New York na naši oba- lerja in Mussolinija, telesno in , —* JJ*~ kčn0 laši še starčki, žene in otroci v ko- j gnezdo .. . . reba, ,-i -u v, j u i Toda poslusaj! Ni tre" likor jih ne bodo pobrale bolez- 1 J -«■ ni. Kdo bo torej urejeval pereča vprašanja? Na drugi strani pa čaka v Londonu jugoslovanska zamejna vlada, da se povrne v Jugoslavijo in nadaljuje s svojo velesrbsko politiko. Kdo ji bo torej skušal zajeziti pot, če ne ameriški Slovenci, Hrvatje in napredni Srbi! definitivno reši temeljna vprašanja in da se položi smernice za bodoče delo. Kdor misli, da se bo to samo rešilo ali da bodo rešili drugi, bo ostal z dolgim nosom. Prilike, kakor je danes, ni bilo v tisoč letih. Ali pojdemo mimo nje? Ali hočete, da se ponovi igra zadnje sve-itovne vojne? Na delo, takoj—dokler je čas. Dosti ga ni več—zato hitimo, bratje, hitimo! — vsa druga mesta na istrski ali Dalmatinski obali. Danes se pojavlja druga pri-liga v zgodovini, če zamudimo to, smo skoro gotovo končali s Trstom za vselej. In zato je največje važnosti, da pri vsem in vsakem delu spominjajo Slovenci in Hrvatje neprestano na —Trst. Je največje in najvažnejše skupno vprašanje. A ne pozabimo nikdar, da morejo do Trsta samo z voljo in pomočjo primorskih južnih Slovanov, Slovencev in Hrvatov. To bomo vzeli—to je naše —ne velja. Ne pozabimo nikdar, da so primorski južni Slovani prelatov in nižje duhovščine, ograjene v zlati ornat, ka- Naši ljudje plovejo s tem blagom-tisti, ki bodo odločevali, če jim revna. Dalmacija z njenimi o- .. . v . ... . . t • i i i toki ima polno krasote, a malo njenih držav, pa vsaj z njihovo dobro voljo in z blagoslo- polja in le nekaj malega rude. vom Vatikana. S tem bi bila končana "Two-Way Pas- Vsemu svetu je znano, da to sage" tega Habsburžana. ljudstvo živi največ od morja, Dasi je med namenom in dejanjem precej dolga pot, t0 se Pravi: mesto v tovarne in je kljub temu mogoče, kakor stoje stvari sedaj, da bo ta ™dnik*' „gredo ljudj\na morje' ' , l i o t~v da si služijo svoj kruh. človek vstopil skozi vrata katedrale sv. Štefana na Duna- Mi imamo polno malih mest ju kot poinoveljaven cesar avstrijski in kralj ogrski, vo- in pristanišč, koder se zbira den po sijajni procesiji kardinalov, knezoškofov, škofov, ! vse, kar rodi obala in zaledje. teri bi sledila vrsta aristokiatov vseh činov in stopenj, od princev, markijev, grofov in baronov pa vse doli do "von"-ov, oblečenih v sijajne uniforme, dočim bi konec procesije obstojal iz preprostega ljudstva, "Elende Volk," proti—Trstu. In od druge stra- mi nudimo to, česar nismi ime-« sko okrožje) in reči moram, da Urednikova posta Le vkup uboga gmajna! Cleveland, Ohio. — Slovenski Cleveland se je konečno zdramil ter ustanovil kar dve krepki postojanki Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS). Ena se je ustanovila za St. Clairsko okrožje in druga za Collinwoodsko naselbino. Obe ste zelo važni, ker imate v svojem delokrogu pretežno večino društev in kompaktno naseljenih Slovencev. Kot zastopnik Cankarjeve u-stanove sem se udeležil druge seje št. 29. SANS-a (st. clair- me je presenetilo navdušenje in dobra volja od strani številnih zastopnikov društev in posa- V SANS-ov delokrog spadata tudi pereča vprašanja glede partizanov in četnikov. O teh dveh skupinah borcev je bilo vporabljenega že mnogo črnila ne samo v našem, temveč tudi v svetovnem časopisju. Navzlic konfuznim poročilom si je povprečni čitatelj že lahko ustvaril primerno sodbo in sicer: da so Mihaljevičeve smernice za "status quo" odnosno za veliko Srbijo, dočim imajo partizani zdrav političen in ekonomski program, >ki odgovarja današnjim. modernim razmeram. Pod kakšnim vodstvom se te dve skupini borita — ni 'važno. — Glavno je, zakaj se borite. Slovensko-ameriški narodni kongres je na svojem zborovanju v Clevelandu sprejel okoli dvajset resolucij, ki se nanašajo na povojne razmere v Sloveniji odnosno Jugoslaviji. Te resolucije niso slabe, toda vendar so pomanjkljive v tem, da ne povdarjajo dovolj odločno bodoče forme vlade, ki je temelj vsakega napredka ali pa zastoja. Toda s tem ni nič zamujenega, kajti SANS je organiziran na demokratični podlagi in kot tak daje pravico svojim podružnicam, da/ svobodno razmotrivajo o teh problemih ter nato skušajo uveljaviti svoje zaključke potom glavnega odbora. bi šel tja s puško ali s ce? O ne, imajo tam hrabro --partizanov. Pomagaš Pa lahko s tem, da odvežeš K10' ček in daruješ za te tvoje ne brate. ^ Mi vemo kako so ^^ mati prebrisani. PraV Opol Lahi nikoli ne dosežejo P , v ™ ifprse11 no zmago z orožjem, Kei 8 strahopetne nature, jo pa strašno namazan J ^ sitni in predrzni so do su^. pa vam rečem:, Bodimo ^ Ne pustimo se napasti-^ rimo kar največ mogoče ^ ja in po vojni naj se nas rec postavi v bran ob b Jadranu. Ne zanašajmo se na hop ga več. Zanašajmo se.na in krepko pest slovens* se mi, dragi rojak, da .j ene misli, kaj ne? Zdi je goriški slavček, nas n Gregorčič, tako blizu --gove preroške besede se doglednem času uresni1 le ako bomo čuječi. m Torej, kupujmo vojne ^ nice in darujmo za slove lief. J Ponesimo pod prapor0"^ riške zvezdnate zastave ' , do našim dragim Prin^^,oVe Prihodnja seja SANS-ove podružnice št. 29 se vrši v petek meznikov. Na tej seji je bilo za- J dne 25- juniJa v S. N. D. na St. stopanih štiriindvajset društev, | plair Ave. Pridite vsi, kateri ni: karkoli rabijo naši kraji, li do danes, to je popolno svo-pride zopet iz Trsta. ^ bodo v federativni republiki, ni Do danes smo imeli samo vlo- nobenega dvoma, da bomo doge manjšega obsega—;to se pra- bili dobro pomoč tudi od stra-mizernih plebejcev, nakar bi se znova začela habsburška vi: Imeli smo v rokah samo o- ni italijanskega delavstva, ki je zgodovina, oziroma bi se nadaljevala tam, kjer se je ne- brežno trgovino. Vse drugo je tako sito kralja kakor Mussoli-jkar je lep začetek, ostalih pet- želite križani Sloveniji lepšo in jjaja ' ' bilo v rokah tujcev. Trst je bil nija. In posebne važnost* so na najst se bo pa skušalo pridobiti DolJšo bodočnost. Pridite, da tt i i v-» . . . v, ^ v. i i , ,niQ pred prvo svetovno voino Av- severni obali Jadrana Furlani, Habsburski rodbini je slo vse po sreči do leta 1918, \ .. , . , ... .. . .. T. , . .. . , . Tr , * . . ,, , stro-Ogrski, katera je vedno ki niso nikdar marali Italijanov ko je ljudstvo vrglo cesarja Karala Zadnjega brez vsa- podpirala laški živel in skrbela>; in bi brez dvoma rajši šli v sv0. kih ceremonij s prestola, s Čemel je dokazalo svojo voljo da ie naš človek ostal samo pri bodno federacijo slovensko - hr-do svobode in do življenja, kakršno je ljudstvu po volji, obali. In če je šel na morje, je 'vaške republike, kakor pod I- Takrat pa je sreča obrnila Habsburžanom hrbet. Nji- bil fiamo delavec, trpin velikih, talijo s kraljem. Zakaj zanivivo , t t ni . , • • , . „„ parobrodnih družb, katere so je to. da v vec istrskih društ- hov ponosen Hofburg ie bil izpremenjen v razstavni pro- v, , . , ' . ' , , . „„ «, 1 : . . , • dobro vedele, da ga ni mornar- vih delajo za skupno stvar po- Stor za trgovsko blago, njihovi gradovi m posestva so bi- ; ja čez našega Dalmatinca. Po leg Hrvatov tudi Italijani in la zaplenjena, njihovo ogromno bogastvo je izhlapelo, in prvi svetovni voini je prešel Nemci—siti Mussa, kralja in cesar Kari je umrl. Trst v roke Lahov in bila je ti-. Hitlerja. Toda bivša cesarica Žita živi celo V izgnanstvu v 3ta pesem: naš človek samo slu- i Srbi pa so v pretežni večini Ira je vsled svoje važne geogra- gradiču, obkrožena po miniaturnem dvoru, kjer ji dvori- p in sužen i tuiih sil in tujega 'za svojega kralja. Oni nam ne fične lege že stoletja žrtev raz- in avstriiski in madžarski fevdalni CTofi in nl-miči ter do- kapltala" !samo ne more"l° P°magati, pač nih imperijalistov in izkorišče- jo avstiijsKi in maazaisKi levaaini gion in pi-mici lei oo Jgtra in Dalmaci:ja ima dolgo pa nam vgeiej pokvarilo karte, valcev stojanstveniki rimsko-katohske cerkve. Bivša cesarica Zi- obalo z vrst0 pristaniščj ampak 0ni nimajo tak0rekoč .nobenega I SANS-ova naloga ni lahka. najst se bo pa skušalo pridobiti v bližnji bodočnosti. V tej skupini so menda prvič v zgodovini zastopane organizacije vseh prepričanj in barv. Pravtako je mešan tudi odbor. Nobena stranka ne išče zase o-blasti niti posebnih ugodnosti, dvignemo skupni glas za svobodno in demokratično Slovenijo. Ta glas mora biti tako močan, da bo odmeval v Washing-tonu, Londonu in Moskvi. Organizirajmo shode in za-sujmo z brzojavkami pisarne Razpustitev burškega bataW0 -- . NEW YORK, 21. m3^/ A) — Na prošnjo, da ^ i rajo razpustitev batalJ0^ \ radniki War Depart^ pO Washingtonu niso hotel1 ^ < trditi, niti dementirati razpustitvi. Eden iz^e« ^ izjavil, da "trenotno »» ^ novice, katero bi bil° predati javnosti". Večina moštva, ki 3e 1 f\ deljeno bataljonu, je b' $$ tivno ideji restavriranj^ buržanov in se je bal°> ^ t01>9 bil bataljon uporabljen VV mero; vojni sekretar ^j! je zato izjavil dne 6- ^ da jim je odmerjeno važno poslanstvo pri ureditvi svobodne in demokratične Slovenije, kate kajti vsi skupaj se zavedajo, odločkilnih faktorjev. Naj ne bo ta ni nikoli prenehala učiti svojega prvorojenega Sina ; vsa vrednost te obale in teh po- stika z Italijani samimi in ne'prvič: smo razmeroma majhen Otona "die hohe Staatskunst" (umetnost visokega držav- stojahk je v eni sami točki:1 pojmijo boiev in borb, ki smo 1 slovanski narodič, ki v svetov- nobenega izgovora kajti, če se mi ne bomo pobrigali za usodo naših bratov, se tujci tudi ne bodo. Frank Česen, publ. odsek. bo nabiranje novincev v čisto na bazi prostov0^, da bo ustreženo vsem ^s bodo izrazili željo za tev v druge edinice A Bodimo čuječi! Buči morje Adrijansko Nekdaj bilo si slovansko Ko po tebi hrastov brod Vozil je slovanski rod'. . . ništva), ter ni pri tem nikoli izgubila izpred svojih oči mi- Trat- Kdor £a ima, tisti je go- jih imeli Slovenci in Hrvatje z nem morju ne šteje nič. Dru-Steriozne aglomeracije samoglasnikov "A. E. I. O. U.;" spcdar iranskega morja. Ce njimi. S Srbi v igri je nevar- gič: nimamo zmožnih diploma- tako dragih vsakemu Habsburžanu. . !fe pomeni nič več in nič manj kakor: ''Avstrija bo traja- '^^tS?^tt Onim Amerikancem, ki jim m znana zgodovina la do konca sveta" ("Austria Erit In Orbe Ultima") ali In tretjič, možnost obstaja, da' Cleveland, Ohio. _ Kadarko-Habsburzanov, naj bo povedano, da 'A. h. I. O. U., ni tudi: "Austria Est Imperare Orbi Universo," kar pomeni j je Sloveniia določena kot mirov- li slišim to pesem, se zamislim kaka kabalistična formula niti ne kakšna križanka tem- "Misija Avstrije je, vladati svetu." vojske. . Kmalu po tej izJaVl.g; sekretarja se pe zma"J pr oJeK nit bili vilo moštva od 700 na 150 mož. Poročajo, da so jaki tega bataljona spori in da je večkrat spopadov; Vojna v« ril1 tie? oblast £ no sklenila opustiti 1 bataljona kot brezup"0^ ^ je bilo porazdeljeno 10 edinice. d"' več je to ponosno geslo Habsburžana Friderika III. ter ( Dalje prihodnjič) ____I___ ________|______ _______________ ______________ Podprimo borbo Am<,rlke( na nagrada sosedne velesile Ita- na čvrst in žilav narod tam ob krf!jo in svobodo o-^" ... i . .... i vojnih bondov ln voj" 'lije i našem prelepem morju Adrijan- znamki •<<;:>•-i;.' ..... ___ - ymm^mmmani Ž/HE RED CROSS IS ONE OF THE LARGEST MOVIE THEATRE \ OPERATORS-FREE MOVIES FOR \ SICK ANO CONVALESCENT j \ FIGHTING WEN HERE / AND ABROAD. / MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ Ta bo bas pravi! "Ali ni mojega moža tu?" je všprašala Anica. Marjanica ni odgovorila. "Tu ga ni!" je dejal Anže. "Kaj?" je vprašala sedaj Marjanica. "Na dvorišču je!" je zaklical nekdo za Anico. Bil je Lipe. Za hip sta si gledala nevesta in fant iz oči v oči. Fant je stopil k ognjišču, Anica je odšla, ko Je bila rekla: "A tako. Hvala!" Stopila je na plan in zahipno Ni videla ničesar. Bila je oslepljena od luči. Deževalo ni več, samo pod oblaki je šumelo in od strehe je žuborelo. Nevesta je zaklicala polglasno. Onstran pri hlevu se je zga-nila senca in se ji bližala. "Juri!" je ponovila, "ali si ti?" "Sem!" je dejal, "ali ne ple-šeš ?" "Ne plešem," je dejala trpko mu segla v roko. "Ali ti je slabo?" "Ni mi dobro!" je odvrnil za hip. "pa ni zaraditega." Privila se je k njemu in čisto blizu lica mu je položila ista. čudna žalost, strah in -bridkost sta jo obdala, komaj Je vedela, kaj govori. V tem hipu, ko je izrekla te besede, jih ji je bilo žal. Zazdelo se ji je, ko da se je ves stresel, in da je nekaj zaječalo v njem. Videla mu je v obraz. Kljub temi je opazila njegove plahe, začudene oči. Čutila je, da se mu trese roka ko otroku. Kakor jok se mu je izvilo iz grla. "Zakaj ?" Usmiljenje do njega in neizrečena lastna bridkost sta se borili v nji in ni vedela, kaj naj reče. "Ker sem bolehen?" je vpra-1 šal toplo. "Juri!' 'je zaklicala skore na glas in se tesneje privila k njemu. "Ni res, kdo pravi da si bolan. Saj nisi — Juri. Tako sem rekla, zdaj mi je žal. Hudo mi je bilo. Juri! Ti ne boš hud." Prijel jo je za obe roki, s katerima je zamahnila v zrak. "Anica! Vem, kaj si mislila. Moja mati te ne mara in tega ti nisi vedela." Ona je zajokala. "Toda ne boj se, Anica, ali nimaš mane?" In glas se mu je ogrel, ko je govoril dalje. "Trda ženske je, še meni ni prijazna. Potrpela boš Anica. No-j Willkie poroča o svojem potovanju okoli sveta (To je drugi članek na po- pred vsem pa ruski narod sam. dlagi Wendell Willkie-jeve knji- Willkie v svojo novi knjigi ge "En svet" — One World, ki dviga kopreno molčenosti, s ka-jo je ravnokar objavil Simon terimi je pokrival nekatere svo-iand Shuster). (Tekoče knjige: Iz Jugoslavije Jugoslovanski patrioti se upirajo osišču Washington, 20. maja. (ON-A). — Sile osišča so začele v južni Bosni novo kampanja proti jugoslovanskim partizanom, Ocena od Štefana Pearce). Wendell Willkie, blikanski kandidat od-mi Sovjetske Rusije vključno samega Stalina. Njegov odgo-bivši repu- vor onim, ki se bojijo "boljše-za mesto viške nevarnosti", je zelo eno- predsednika, je izrazil prepriča- staven. Willkie pravi: Neka londonska trgovina je nedavno postavila pred svoja vrat tablo, na kateri je bilo zapisano, da potrebuje fanta, ki pa ne sme biti nad sedemdeset let star. Starček, ki ogleduje napis, študira, ali bi šel vprašat za delo ali ne. nje, da Amerika more in mora postopati kot zaveznik v vojni -in miru s Sovjetsko Rusijo. On je bil eden od prvih Amerikan-cev, ki je imel vpogled v sovjetsko vojno in mirovno ekonomijo, dotlej skrbno čuvano kot tajno. i ako naše demokratične ustano- G. Willkie zavzema jako jas- ve in naša svobodna ekonomija no stališče v vprašanju sodelo- vsled izrabljanja in neuspeha ne vanja z Rusijo med vojno in i postane tako slaba, da bo ran-po vojni v svoji novi knjigi "En ljiva-Svet" — One World. Willkie izraža svojo vero, da je neobhod- "Ne!" je dejal mož. "Govoriti; godcu in stopila k mizi ter na- "Ni zaraditega," je ponovila, j coj je pila, pa je razposajena, "vem!" In krčevito je dostavila: jutri bo drugačna." "Juri, midva bi se ne bila sme-| Ona se je umirila, la vzeti!" "Ne govoriva več o tem!" 0VER 50,000 BLOOD DONATIONS A WEEK ARE NEEDED BY THE AMERICAN RED CROSS FOR OUR ARMED FORCES.' ; Ž/HROUGH THE AMERICAN RED CROSS, FOOD PARCELS, CLOTHING, SOAP AND OTHER COMFORTS ARE RECEIVED BY PRISONERS OF WAR IN N* ENEMY CAMPS/ \ morava. Zdaj si moja žena in nihče te mi več ne vzame. Anica! Samo iz strahu, da te izgubim, ti nisem povedal pred poroko, da se je mati ustavljala moji poroki. Zdaj veš, Anica. Umrl bi bil brez tebe. Ali moreš biti huda? Ali hočeš biti?" "Nočem!" je dejala ona krepko in mu zopet položila ustnice blizu lica in šepetala: "Zato ker te ljubim! In ljubila te bom in delala in potrpel^." In če bo hudo, Juri, zanesla se bom nate. Vsaj pred hlapci me čuvaj, Tomaž dela v hiši, kar hoče." In glasneje je dostavila: "Pokorila se ji bom, morala me bo imeti rada, čeravno nisem prinesla ničesar k hiši." "Ti moja dobra, dobra žena!" je dejal mož. Par trenotkov sta stala v nemi sreči in žalosti objeta ne meneča se za dež, ki se je bil ulil znova. "Idiva nazaj, Juri. Pa veselo!" je rekla Anica. Za roke se vodeč sta stopila mej svate in začudena obstala na vratih. Čuden in oduren prizor se jima je nudil. Ob steni je stala Pečanka in nategovala harmoniko, da je hreščala v ne-ubranih glasovih. Sredi sobe pa sta se trudila, da bi plesala berač in godec. Ker je bil godec šepast in berač truden, je bil pogled na nju še smešnejši. Tomaž se je držal mize in se stresal od smeha, da se je po mizi polivalo vino. Venomer je vikal: "Presneta Katra, o presneta Katra! Take pa še ne!" Juri je naglo stopil k materi. "Mati, kaj počenjate. Ali ste pijani ?" "Kaj?" je zahropela žena, "kaj si rekel?" "Ljudje se vam smejejo!" Pečanka je vrgla harmoniko I IB K BaHIHia&USKStf SBilEQUH^^ S lila dvoje kozarcev in se obrnila k godcu in beraču. "Plesala sta, pijta. Zaslužila sta." . Nato se je obrnila k sinu in rekla zaničljivo: "Ljudje se smejejo. Kaj pa so meni mar ljudje. Kdo pa je gospodar na Peči, ali jaz ali ljudje?" "Take pa še ne, Katra, take pa še ne!" se je še Vedno smejal Tomaž.- Za pečjo pa je godrnjal Pečankin brat: "Za berače ima pikolit, za brata ga pa nima." Tedaj je planila žena proti peči. Zardelo in tolsto lice ji je od jeze zahripelo in besno je mahala z roko. "In kaj si ti, pritepenec! če-gav kruh ješ, kje sediš? Ven greš, na mestu greš iz hiše. Pijanec nemarni!" "Sama sebe poglej!" je odvrnil mož. "Ven pojdeš!" je klicala ona in ga popadla za noge, katere je bil varno potegnil na peč. Ko pa ga je prijela, je sunil, da se je žena opotekla, in pristavil: "Vidiš, da si pijana. Ne boš me Katra, nocoj me pa ne boš!" "Tomaž, nesi ga ven!" je velela ona in hlapec jo je slušal in se opletaje pomikal k peči. "Naj me le, naj me le, pa mu tako pfjvem, da bosta imela dovolj ti in tvoj hlapec," je vikal mož, "da bodo vsaj ljudje vedeli, kakšna žena si ti —." Tu se je vmešal Juri. ' "Mir imejte! Mati, ali se boste tepli?" Žena je drhtela od zadrževane jeze. Kljub pijači je čutila, da se je osramotila pred gosti in hlapci. Celo sobo je premerila in njen pogled je obstal slednjič na nevesti, ki je še vedno stala na vratih in mirno motrila celo dogodljaj. Stopila je tedaj k nji in rekla: . "Ali ti tudi misliš, da sem pi-| jana, kaj ?" Anici je šinila rdečica čez i obraz, ni mogla prenesti tašči-| nega pogleda in ozrla se je na I moža. Tašča ji je molče obrnila hrbet in sedla za mizo. Luka je lezel s peči, na vratih je obstal. (Dalje prihodnjič) You Women Who Suffer From HOT HASHES CHILLY FEELINGS If you—like so many women between the ages of 38 end B2—suffer from hot flashes, weak, dizzy, nervous feelings, distress of "irregularities", are tiuo at times—due to the functional middle age period In a woman's life— try taking Lydia E. Plnkham's Vegetable Compound at once. It's the best known mqdicine you,can buy that's inade especially for women. ■ Plnkham,'s Compound is famous to relieve suoh distress. Taken regularly helps build up resistance against such annoying symptoms. It also ia a flue stomachic tonic. • Thousands upon -thousands of women—rich and poor, alike—have reported benefits. Time and again Lydia Plnkham's Compound has proved some women's happiest days often can be during their "40 s". Follow label directions. Worth, tryingI no potrebno, da vsi Amerikanci bolje razumejo Rusijo in njene probleme. V nobenem slučaju se ne bo moglo reči, da Amerika podpira komunizem, ako dela roko v roki s Sovjeti. "Jaz sem šel v Rusijo", pravi g. Willkie, "da najdem odgovor resničnim problemom, ki se ^po- je razgovore z^visokimi oseba- toda težko deževje "ovira operacije", tako trdi radio Budimpešta glasom tukajšnje poslu-šalne službe. Radio oddaja v angleščini je zatrjevala tudi, da so se partizani "skrili globoko v gozdove južne Bosne", ter da od tam delajo izpade na Nemce in Italijane. Madžarski radio pravi, da so spopadi kratki, toda krvavi. Tudi moskovski radio poroča o naraščajoči aktivnosti partizanov v Jugoslaviji, posebno proti Italijanom. V Črni gori je bilo ubitih 560 Italijanov, 500 jih je bilo ujetih v bitkah od začetka meseca maja do danes. V Sandžaku je bilo ubitih več od 100 Italijanov. Dalje poroča moskovski radio "Mnogi v demokracijah se bojijo Rusije in je ne verujejo. Bojijo se da bi prišel novi gospodarski red, ki bi uničil njih lastni. Tak strah pomeni slabost. Rusija nas ne bo niti pojedla niti nas zapeljala. Seveda, Najboljši odgovor komunizmu je živa delovna, neustrašena demokracija — ekonomična, socijalna in politična. Vse kar moramo storiti, je, da dela-1 0 srditih bojih proti Nemcem in mo po svojih idealih. Potem bo- ustašem v zapadni Bosni, kjer do ti ideali ostali in ne bodo so pod pritiskom nadmočnega v nevarnosti. sovražnika partizani opustili Ne, nam se ni treba bati Ru- mesto Gacko. Tudi v primor-sije. Mi se moramo naučiti de-iskih oblatih divjajo boji proti lati z njo proti skupnemu so- nadmočnemu sovražniku. V Sla-vražniku Hitlerju. Mi se mora- voniji pa ia prišlo do uspešnih stavljajo za našo generacijo A- 'm0 nau"ti delati z njo po vojni, napadov na železnice in mosto- merikancev enostavno radi tega ker Sovjetska Unija obstoja, pa če se nam dopade ali pa ne." "Nekatere odgovore mislim, da sem dobil, vsaj za mene. "Prvič: Rusija je delovno množestvo. Dela. In to delo o-stane. Sovjetska odpornost nam je bila zadosten dokaz za to, toda odkrito priznam, da predno sem prišel na Rusko nisem verjel kai' danes vem o njeni moči kot organizaciji mož in žena. "Drugič: Rusija je naš zaveznik v tej vojni. Rusi, še bolj težko zadeti od Hitlerja nego Britanci, so sijajno prestali to ; preizkušnjo. Njihovo sovraštvo ; do fašizma in nacističnega sistema ie globoko in zelo grenko. In to sovraštvo jih navaja, da so trdno odločni uničiti Hitlerja in nacistično nesrečo iz E-ivrope in s sveta. "Tretje: Mi moramo delati z Rusijo po vojni. Vsaj meni se zdi, da ne more biti trajnega mira, ako ne bo tako. Willkie izjavlja, da je vse kar je videl v Rusiji potrdilo te njegove zaključke — od Stalina do moža na fronti iii v tovarni in Kajti Rusija je dinamična sila, ve, novo društvo polno življenske sile, moč, mimo katere ni mogoče iti v bodočem življenju." OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI" .v* V < o je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ # Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. FIND THE MAN WITH THE MOST WAR BONDS ENAKOPRAVNOST ■STRAN 3, STRAN ENAKOPRAVNOST 3. junija, 1943. P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN (Nadaljevanje) Spoznala je mehko irsko melodijo Thomasa Moora, ki jo je sama tako rada prepevala; bila je spomin na prve trenutke ljubezni, čudežni talisman, ki jo je v dolgih letih trpljenja neštetokrat tolažil in bodril. Stisnila se je k svojemu prijatelju. — To je golo naključje, — je zašepetala in stopala naprej. Melodija se je slišala vedno razločneje. Razlegla se je iz pritličja ... tu čisto blizu nje. Paul je odprl vežna vrata. Helena je obstala v veži, kakor da si ne upa naprej. Bila je bleda in roke so se ji tresle. Srce se ji je skrčilo, ko je pogledala v hišo. Zdelo se ji je, da že pozna sobo, kamor je vstopila. Nekaj domačega, rodbinskega je dihnilo od vseh strani. Iz sosedne sobe se je še vedno razlegala dobro znana melodija. — Kje pa najdeva moža, ki sva k njemu namenjena? — je vprašala svojega prijatelja, prizadevajoč si prikriti svojo nestrpnost in nervoznost. — Tu, — je odgovoril Paul in pokazal na vrata na koncu hodnika. Pritisnil je na kljuko in vstopil, za njim pa Helena. Bila je bleda, ko je pa prestopila prag, je obstala kakor vkopana. Zagledala je skoro isti salon, kakor je bil v hišici v Knežjem parku. Nič se ni bilo izpremenilo. Tu je bilo isto pohištvo, ka-koi^nekoč, na oknih isti zastori medeninaste barve, po stenah iste slike in okraski. Na kaminu, v starih sevre-skih vazah, ki jih je vedno videla tu, so bile njene najljubše rože; otomana jo je čakala na običajnem kraju ob mizici, kjer je ležalo njeno nedovršeno ročno delo kraj odprte knjige, ki jo je bila očividno pustila tu, ker jo je klicalo delo drugam. Pri klavirju je sedela Carmen in se smeje obračala k nji, kakor bi hotela pokazati, kako zelo jo veseli njen prihod; bilo je, ko da sta se ločili šele pred dvema urama. Pri peči je stal Ramon, držeč novine v rokah, kakor je bila njegova navada, miren, srečen, ker je preživijal večer med svojci, kramljajoč z Robertom d'Alboize; le bledica njegovega obraza je izdajala, da v re- snici še daleč ni tako miren, kakor se dela. Kraj tega je sedel za mizo Milček, pred njim je ležal album slik; deček je bil podoben šolarju na počitnicah, ki mu je bodočnost deveta briga, ki živi brez skrbi v zadovoljstvu in izobilju, ker velja vsa skrb in ljubezen rodbine njemu. Bilo je kakor vstajenje nekdanjega življenja. Prizor je bil tako nepričakovan, da je Helena presenečeno vzkliknila in se opotekla. Bila bi se zgrudila, da ni priskočil Ramon, ki jo je prestregel v svoje naročje, a Milček se je krepko privil k svoji mamici. Bil je dolg in vroč objem .. . nikomur se ni dalo govoriti, le srca so vriskala v nepopisni sreči in radosti. Vsa zbegana in omamljena od prevelike sreče se Helena kar ni mogla nagledati dragih bitij, ki ju je tako dolgo zaman iskala; poljubljala je zdaj moža, zdaj sina. — Ah, žena moja! Helena moja! — je zašepetal slednjič Ramon solznih oči, — kako boš mogla pozabiti? — V spominih! — je odgovorila plemenita žena. — Da, v spominih na preteklost, ki nama je bila tako draga, in v mislih na bodočnost, ki niti najmanj ne dvomim o nji, da bo svetla, srečna. Potem se je pa obrnila k Robertu d'Alboize in Carmen ter pripomnila: — Ah, hvala vama! Hvala iz vsega srca . . . vama, ki sta mi pripravila nocojšnji večer. — Nama ne gre tvoja zahvala, mila sestra, — je odgovorila Carmen zroč na Milčka. — Ramon ti pove, da je tu tisti, ki je vaju zares združil. — Milček! — Da! —je pritrdil Ramon ves žareč od sreče. — Milček, ki mi je rešil življenje, ki je tvegal svojo glavo, da je dobil pisma, ki so mi končno odprla oči, da, draga, oboževana žena, res je ,on, samo on je naju združil. — Imava pa še enega prijatelja, ki ne smeva nanj pozabiti, Ramon, — je dejala Helena vsa srečna, — zvestega zaveznika, zvestega do požrtvovalnosti, udanega do junaštva. On me je podpiral, on me je vodil in mi pomagal. Bodi mu hvaležen, zagotavljam te, da to v polni meri zasluži. Montlaur se je brnil k Paulu NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno žujejo jugoslovanskim partizanom. Nekatere italijanske posadke so se celo pobunile. "CV teku meseca aprila," piše list, "je bilo v Kočevju u-streljenih 12 italijanskih vojakov, ker so se uprli, dočim se je na potu v Novo mesto pobunilo 200 vojakov, vrglo orožje proč in pobegnila." WAACS TAKE TO WATER—Members of the WAAC learn the fundamentals of water safety from two Red Cross swimming instructors at a southern training: camp. Their aquatic training is identical to that taught to thousands of men in the Army and Navy throufb the American Red Cross First Aid. Water Safety and Accident Prevention Service. Vernieru in mu podal obe roki, rekoč: — Pripomogli ste, da mi je usoda vrnila ženo in otroka. Hvala vam, zopet sem našel svojo rodbino. Dovolite mi prištevati od danes k nji tudi vas. V Robertu in v vas bom imel dva brata. KONEC. Himmlerjev obisk v Jugoslaviji pred svojim umikom našteli 476 mrtvih vojakov in častnikov in povrh tega izgubili še 730 ujetnikov. Razne vesti o Jugoslaviji Pavelič In Nedič čistita svoje kadre "United Nations Information Office" priobčuje dne 19. maja naslednjo vest o razmerah v Jugoslaviji: LONDON — (brzojavno) —I Jugoslovanska vlada je dobila poročilo, da je bilo ob priliki o-biska šefa Gestape, Heinrich; Himmlerja, v Jugoslaviji likvi- j diranih več višjih uradnikov u- j staških organizacij na Hrvaš-j kem in članov Zveze poljedelskih zadrug v Srbiji; odstavke so predpisali pomagači Ante Pa-veliča na Hrvaškem in Milana j -Nediča v Srbiji. Ker je bil očividno nezado- J voljen z bornimi uspehi svoje borbe proti naraščajočemu par-' tizanskemu pokretu, je Pavelič odpustil mnogo svojih pomaga-čev in komisarjev ter jim odvzel njihova mesta v svojih fašističnih ustaških organizacijah. Nedič pa je odpustil štiri tisoč članov Zveze poljedelskih zadrug. Ta korak prihaja po ponovnih predhodnih čiščenjih; njegov pravi pomen nam razodeva povelje, da odzdaj naprej ne bo mogel biti nikdo postavljen za člana kateregakoli centralnega ali lokalnega odbora zveze, ako ga ne bi imenoval o-sebno Nedič sam. Odpor na kmetih Odpor kmečkega prebivalstva proti okupacijski oblasti v Jugoslaviji je tako narastel, da so Nemci primorani, pošiljati v mesta za prehrana potrebni živež. V preteklem letu so morali v najrodovitnejših krajih Hrvaške pobirati pičlo letino s pomočjo orožnikov. Jugoslovansko poročilo dada-je, da kmetje sami uničujejo svoje pridelke, ako se boje, da bodo padli v roke osišču. Polnih 50 odstotkov rodovitnega polja je namenoma ostalo neobdelanih, a število živine znaša komaj četrtino predvojnega bogastva. Italijani pognani v beg od partizanov Med tem so imeli partizani z italijanskimi četami hude boje na bajonet in sicer v bližini mesta Nikšič, kamor so se bili u-maknili Italijani po srditih bojih v gorskem masivu Javor in blizu vasi GvOzda v Črni gori. Italijani, ki so bili poskusili izvesti kazensko ekspedicijo, so Preplašeno osišče zida utrdbe na jugoslovanskem ozemlju Stockholm, 20. maja (ONA). — Partnerji osišča so v svojem strahu popolnoma zaprli jugoslovanske meje napram I-taliji in Avstriji; tam zidajo močne utrdbe in, kakor piše švedski list Nydag, je v prepovedanem ozemlju dovoljen le vojaški in uradni promet. Glasom vesti iz Berna, pravi isti časopis, je padec Tunisa med četami osišča povzročil paničen strah, a še več strahu in trepeta med prebivalstvom nemške in italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Vsi so kar naenkrat začeli prositi za dovoljenja za odhod. Švedski list poroča tudi, da so italijanske čete radi te zavezniške zmage demoralizirane in da vojaki v čedalje večjem številu dezertirajo in se pridru- Jugoslovanski partizani povzročajo osišču velike izgube na moštvu in opremi (Nadaljevanje s 1. strani) cije proti fašizmu in proti mobilizaciji slovenskega ljudstva v Mussolinijevo armado. Demonstracije vodijo ženske podružnice Osvobodilne fronte. Nemiri v Trbovljah Med slovenskim delavstvom je opaziti vedno večje nezadovoljstvo, in to zlasti med terbovelj-skimi premogarji, kjer je prišlo že često do spopadov med njimi in okupatorji. Premogarji so že večkrat onemogočili za več dni obrat v rudnikih. Prečitajte gornje poročilo o širokorazpredenih bojih partizanov po vsej Jugoslaviji in po-jročilo o pobitih ter ujetih so-I vražnikih kakor tudi o zaplenjenem materialu, potem pa primerjajte to z omalovažujočimi priznanji naših slovenskih sovražnikov ljudstva, češ, da so partizani morda res porušili nekaj mostov in pobili par Italijanov in Nemcev, toda vse to da ne odtehta žrtev, ki jih mora plačevati slovensko ljudstvo, kakor da bi teh žrtev ne bilo, če bi se ljudstvo ne upiralo. — In primerjajte to poročilo tudi z izjavo junaškega generala Mihajloviča, ki je sporočil zaveznikom, da se bo z božjo pomočjo še nadalje "boril" s čakanjem na zavezničko invazijo. . . Vsem zavednim prijateljem jugoslovanske svobode naj bo v uteho, da so akcije partizanov dobro znane tako ameriški kakor londonski vladi, ki bosta to zadevo kmalu temeljito izčistili-— Uredništvo.. Mali oglasi MOŠKI MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO'S BASEMENT Ena največjih trgovin z moško opravo je opustila biznes... Mi smo kupili popolno zalogo Moške obleke s 2 hlačami! Vse volnene Worsted obleke! 34 Hlapne In dvojno-prsne obleke! Pin Stripes! Invisible Stripes! Over Plaids! Temne Stripes! Modre, rjave, sive, teal modre, svetlo rjave in temno rjave. Mere od 35 do 42. Vsaka obleka ima 2 para hlač (s zipperjem spredaj), in telovnik .50 Vse volnene vrhnje suknje Shetlands! Herringbones! ^0.50 Camel Shades! Covert! XX Cavalry Twill! Velika iz-bera barv na razpolago . . - modre, rjave, tan in druge svetle in temne barve. Mere od 34 do 42. The May Co. Basement Izberite si iz te zaloge mehkih, izvrstnih Srednje in velike mere brisače, 20x40 inčev, s gostim, velikim sukancem, ki vzame veliko vode. So zelo trpežne. To so "seconds" zaloge, ki se prodaja po 35c . . . toda to ne bo škodovalo njih kakovosti za dolgotrajnost. Bele z robi v drugih barvah. The May Co. Basement Turških Brisač 29c za tovarniško delo IZKUŠNJA NI VAŽNA STALNO DELO V OBRAMBNI TOVARNI s po vojnimi možnostim Dnevno delo, 48 ur na teden Plača na uro s nadurnim delom Se ne zahteva izkazila državljanstva thetremcomfg-CO. 8701 KINSMAN RD. V COLLINWOODU blizu Grovewood Ave. je naPr° n goda j hiša za eno družino; s » v. bami. Primerna za večjo dru ^ no. Cena $6,000. — Se tudi zamenja za manjšo hišo. MATT PETROVICH, . 595 E. 140 St. KE. W ali GL. 0422. Na farmo v Genevo, Ohio samo tri-četrt milje iz && Lepa prilika za starejšo z&K ■ sko dvojico, ki se razume, sadjerejo in kofcošjerejo. ^ molzna krava in trije PraS^ Lepo stanovanje in plača govoru. — Pišite na "FAR . .18215 Rosecliff Rd., Clevela0 1 O., Tel.: KEnmore 1277. . , Rad 5 li' bi kupil hišo za eno ali dve žini ali pa farmo. Kdor ima ^ priličnega, naj piše na « RUZIC, 6704 St. Clair Ave-^ pa naj pokliče KEnmore 4yo — Plačam v gotovini. ^^^ Pozor! INCOME TAX i. Vaše drugo plačilo na ninskl davek je plačljivo ^ nija. Da vam ni treba stati^ ge ure in delati pota v »" ji bomo za vašo udobnost * naš urad odprt do 7. ure večer do 15. junija. V našem uradu si lahko^, bavite uradno denarno. na. nico, od $1.00 do $1,000, ^ da bi morali čakati. Glede ^ šega plačila na Income Ta* ^ mo poskrbeli, da Vam treba zamuditi niti ene m>n .. Za zanesljivo in točno r strežbo, se obrnite na MR. MARIAN MIHAU®*1 6424 St. Clair Ave, OGLAŠAJTE V--c1f "ENAKOPRAVNg^ Iff You Suffffer f0"! CONSTIPATION.' Try This Famous British j> Salt* Now Sting Made '« In a class of hot water put on» tc,ut ful of Kruschen 8alts and drill* ^""alt an hour before breakfast. IB to «"f0»t later follow with your usual Wfflin t»",e( of hot coffee or tea. Usually *J*5vl minutes you set prompt and «"?, »J>d«,el» and should begin to fsel bright JjiiW freshed again. Be sure to follow w -easy directions. , Now keep this up for 5 stral»"'„y lust see If you too don't dlscovsr'griiSgS-sands have found hot water »nd