235. številka. Ljubljana, petek 15. oktobra. VIII. leto, 1875, SLOVENSKI Izhaja nk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praamkih, ter velja po posti prnjeman, za avstro-ogersks dežele za celo leto 16 go;d. za pol 1 za četi i ota 4 gold. — Za L|ubl]ano brez pošiljanja na dom za oelo leto 13 jrold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I jrold 10 kr Za pošilja, ^ na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti preieman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne poTit-vrsto 6 kr., če oe oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg elodišča v zvezdi". Optavništvo. na katero naj se blagovolijo pošhjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. aduimisrrativne reči j« Za naše vojake. Kes strasne so številke goldinarjev, katere mora plačevati država za vzdržavanje naše vojske. To je žalostno in če pojde tako naprej, bodo vse države bankerot napravile in davkovska moč državljanov bode, preveč napeta, otrpnila in oslabela. To izprevidijo vsi, tndi vojni ministri. Ali oni in ž njimi vsak patrijot, kateremu je obstanek države mar, mora z vzdihom reči: kaj hočemo ako vse države, okolo in okolo v orožji štrlč in bog ve, če ta ali ona ne misli pri kakovej dobrej priliki ta ali oni kos od našega državnega telesa odkrbati si — onda moramo privoliti, da je tudi Avstrija dobro oborožena in na branibo pripravljena, posebno, ker ima soseda, kakor je agresivni, zemelj lakomni Frns, kateri svojega poželjcnja po nemških in na del' m t ponemčenih avstrijskih deželah kaj slubo skriva. Ali Šo nij dovelj. Se več bi se micalo dajati in če (poslušamo, kaj je govoril v avstrijskih delegacijah zastopnik vitez Oppenheimer, ne moremo reči, da nema prav. Ko je namreč v delegacijah prišla na vrsto plača za hrano vojakom, in so dele gati hoteli nekaj izbrisati, oglasil se je imenovani poslanec in je rekel, da bi se moralo za brano vojakov de svota povišati, ker premalo jesti dobodo. Kekel je: „ Jaz sem si za to stvar izprosil besedo za bodoče povišanje te pozicije, katero jaz smatram kot potrebno, da za neizogibljivo, ako tudi ne verujem, da bi visoka delegacija kako drugo initativo poprijeti mogla kakor, da sproži, kar je uže storila. In če ravno tudi izprevi-dim, da, je deuašnje stanje v monarhiji tako, da je brez prihranjenja v druzih oddelkih vojne uprave izdatno priboljšanje hrauo za vojake teško, da celo nemogočo. V Avstriji dobiva jeden vojak 134 gramov na dan, na Nemškem, kjer je porcija za Avstrijo najmanjše zmc jena 150 gramov, v Rusiji 184, v Italiji 200, na Angleškem 375 gramov mesa. Po znanostuem preračunanji je potreba 270 gramov (to je pol funta) mesa na dan. Zatorej se iz ločenega ja«no vidi, da avstrijski vojak manje dobi, nego je za jednoga človeka, in posebnu za človeka, kateri ima frudapolno službo, potrebno. Jaz mislim, da bi izdatno poboljšanje hrane vojakov, samo z izdatno prilogo uresničiti more. Vsakako je mnogo manjših pripomočkov, katerih trn se v dragih državah poslužili, akoprcui uijso v celoti, vendar so pak nekoliko rezultatov dosegli. Posebno na Ruskem jo v tem ozira neka prav praktična naprava, katero se usojam visokemu vojaškemu oskrbništvu priporočati, ko bi bilo mogoče vpeljati jo tudi pri nas, vsaj v nekaterih delih države. Na Ruskem odpuščajo se vojaci mej spravljenjem pridelkov na odpust, odpuščajo pak se as ta način, da vojani odidejo naravnost k velikim posestnikom na delo, namreč na način, da vojaci dobivajo pri njih le hrano, znesek pak, katerega vojaci zalužijo, odpošlje se naravnost polk..m, polki pak oddajo denar zopet jedilnim fondom vsake kompanije. Doseže se s tem trojno: Prvič je notorično, da izpre-memba katera se vojaku s tem podeli, da je nekaj ČaBa iz kasarne ven in vaj prost, in v zdravstvenem ozira gotovo koristno: mnogokrat zgodi se pri marsikaterih, da se s tem vrne do njegovega nekdanjega opravila nazaj. Drugič, doseže se s tem, da se velikim posestnikom in manjšim poljedelcem delo zlajša in tretjič glavna korist, namreč iz mojega stališča, je tudi dosežena, ter se s tem vojakom hrana zboljša, ne da bi se proračun b tem otežil in brez da bi se zmanjšalo število stalne vojske za dalje časa. Ne mislim nikakor, i vendar moram iz-izreči, da je slaba vojaška hrana, prvi uzrok toliko visocega števila onih, ki na leto unirjo v našej armadi, i jaz mislim, da bi zboljšana hrana bila prvi pripomoček, da bi jih ne umrlo toliko. V prvej vrtti uzrok toliko umrlih je v t m iskati, ker iz provinc ljudji v dvajsetem letu svoje starosti jemljejo k vojakom, v kat rej dobi še nemajo zmožnosti, da bi se jednemu do sedaj tujemu poklicu porabiti dali in se zelo mučili, pri tem pa samo vsak dan je-denkrat dobivali toplo hrano, kar v nobeuej drugej državi nij, da tedaj ti ljudje skoro vsi. d mučenja obložijo, nemogoče, rečem jaz morejo spolnovati svoje dolžnosti, katere do 111 > v -i na, po pravici zahtevati sme od njih in za katere mi tudi votirsino svote, katere smo tudi radi in z veseljem dovolili, za brambo države in to v hudih časib. Število umrlih avstrijske armado bilo je do 1865 relativno ugodno. Leta 1805 umrlo jih je v avstrijske j armadi 0.9 odstotkov; leto 18GG je prav ab-normo, ker se mora vsled vojne, vsaka primera prezreti; 1. 1807 po nabiranji k voja kom iznašajo umrli 1.3 odstotkov, tedaj več 0.3 odstotke nasproti številkam angleške armade, katera izkazuje na leto 1807 tri petine (3/6) odstotkov umrlih, in nasproti fran-coskej armadi, katera izkazuje 1.15 odstotkov umrlih; nasproti pruskej armadi, katera celi čas od 1. 18G0-1863 0.95 odstotkov umrlih, tedaj še 1 odstotek ne izkazuje, in kjer se je posrečilo vojaškem oskrbništvu od leta do leta število umrlih zmanjšati, pri nas pak je žalibože ravno nasprotno, ter število umrlih raste od leta do leta v primeri za 0.1 odstotek. Število umrlih znaša, kakor sem uže je v „Narodni tisaarni" v Kolmanovoj hiši omenil 1. 18G7 1.2 odstotka; 1. 18G8 1.3 odstotkov; umrlo jo tedaj 301G mož, 1. 1869 1.4 odstotkov, umrlo je tedaj 3128 mož, leta 1870 1.5 odstotkov, umrlo je tedaj 3307 mož; leta 1871 od 241.976 mož 1.6 odstotkov umrlo je tedaj 3574 mož, in leta 1872 razvidi se neko manje število in znaša 1.4 odstotkov. Moram pa opaziti, da je leta 1871 17.424 mož zbolelo, mej tem ko se je število vojakov vsled razpusta dveh graničarskih polkov na 12.663 mož zmanjšalo. Končno moram razmere na Pruskem malo razložiti, leta 18G0—18G3 znaša število umrlih 0.95 odstotkov, leto 1866, 1870 i 1871 se je spremenilo zaradi vojne, leto 1872, 1873 in 1874 izkazuje nam zopet manjše število in leta 1874 komaj Va odstotka. Mislim, da sem dosta osvetil žalostne številke in upam, da visoko vojno oskrbništvo bode hvaležno moje nazore sprejelo in hrano vojakov v prihodnjem letu zboljšalo in visoka delegacija bode tudi radostno pripomočke za to zboljšanje privolila, temveč ker bode visoko vojno oskrbništvo skrbelo pri diugih oddelkih kaj prihraniti." Jugoslovansko bojišče. Belgradski „Istok" od 9. oktobra piše: „Srbija ne more nikoli drugače vspeha imeti, nego s pitanjem celokupnosti Srbstva. Srbija svoje samostalnost ne more izprositi, ker Evropa nema milosti, a i grešno bi bilo, skruniti ponosni spomin naših junaških pradedov. Prepričanje je od vsneega miselnega človeka, da Srbija ne more ob-stvti brez ideje vsesrbr»kega osvobojenja. . . Ne verujoč „prijatcljskej" diplomaciji Srbija je organizovana do 200 000 bajonetov, kateri bodo garantirali njeno bitje. To je njena garantija." — Dalje čitamo v tem listu: ..Srbska junačka narodna vojska željno pričakuje turški m* pad na Srbijo. Čakamo samo ukaz iz Belgr.ida, od kneza in skupščine, pa da poteiemo ono malo gole in bose Turadije." Stari „Vidov dan" pak, ki je stoprv pred nekoliko dnevi s sabljo rožljal in bojevite članke pisal, pravi sedaj : „Srbija mora biti modra j ko so trije carji absolutno za mir, Srbija no moro jim kljubovati. Narodi dosezajo dostikrat več z modrostjo, nego z junaštvom." Garibaldi je zahvalil se na adreso, katero so mu poslali vstaški vodje. Stari boritelj za narodno svobodo pravi mej družim v pismu iz Kaprere: „Turek mora v Bruso nazaj. Kakor volk se je priklatil črez Bospor, ta divjak, opustošil vaše lepe zemlje." . . Dalje pravi: Da ne zaupate diplomaciji, ona vas vara. Z vami so čutni možje ce- lega sveta, celo Angleška, do nedavno za TarSina, pokazala vam je v jednem svojih velikanov, da jej je ljobši hvaležnost konfederacije slobodnih narodov, nego li prijateljstvo trhle turške države. Izšel jenje bosenskih kristijannv v Avstrijo se vsak dan množi. Tisoč daš je prešlo te dni pri D.vaši z mnogo živino. Pod turškim jarmom nočejo več ostati. N tj torej diplomacija intrigira, kakor hoče. Torki so srbsko mejo oskrunili zopet pri Užici, ter sežgali neko srbsko kordon-eko hišo. Srbske mejaše to jako ljnti. O vstanku v Hercegovini poroča eficijozna rPolit. Corr." sledeče: nGmvni tabor vstašev je v Glavskem doln. Na cesti y Trebinje so Tarkom 10 konjskih tovorov kave vzeli. V Trebinji je aedaj 600 mož regularne vojske, ki imajo zarad slabe ob-akrbe in brane veliko trpeti. Način vojevanja, ki ga imajo vstaši, namreč, da se v velicih četah sedaj tn, sedaj tam, nepričakovani prikažejo, pa zopet zginejo, dela turškim poveljnikom veliko skrbi." Politični razgled, "5kv: "»nje .;» pri Kostanjevici 27. sept. [Izv. dop.] Od naše strani malokedaj kaj pride v časnike za to se je pa tudi materijal uže tako nakopičil, da bi moral cel dan p i nrt i, ko bi vam hotel poročiti vse podrobnosti. Toda naj vam opišem samo nekoliko trika j Su je socijalno življenje. — Župan je pri nas premožen, naroden mož. Obžalovati je, da ne Čita kakih slovenskih časnikov. Izgovarja se, da „nema časa" — navaden izgovor. Moža, ki je dovršil spodnjo gimnazijo, ne zanima nič kaj se godi po svetu in specijalno po Slovenskem. Krompir pa tnršica, barantija pa tistih nekoliko bokalov ki jih vHako leto stoči, mu dajo skoro pozabit', da je naroden, pa še župan zraven. Ima nekega prepodenega diurnista za pisarja, ki mu vsak teden trikrat pride za 60 g d. avstrijske teškote in veljave nemški uradovat v sv. Križ. In vendar bi on sam, ker zna dobro slovenski pisati lehko uradoval v domačem jeziku. — Kaplan g. Kavčič, napred-njašk talentiran duhovnik in vneti narodnjak bi takemu Županu v tem lehko dal kak iz-podbujen izgled, ter mu tudi lehko pomagal. Kaj nij smešno, če na slovenskem „Dalenj-skem" kmetje dobivajo švabske dopise? Povsodi se uže spreminja in upam, da se bode tukaj tudi. Iz |iO«l Triglava 12. okt. [Izv. dop.] Do časa dokler so baron Cojzi in Ruardi bili lastniki fužini v Javornejškej, Savskoj, Bohinjskej in Mojstranskej, bilo je blagostanje Bledčanov, Bohinjcev in Dolin-cev kakor tudi T r žičan o v v jako dobrem stanu. V tem času nij bilo treba kmeta moledovati fužinskih gospodov niti za drva, niti za stavbeni les; kar je potreboval, vse je brez truda vedno dobival. A kakor je na sveta vse minljivo, minoli so tudi ti lepi časi nas Gorenjcev, odkar so Cojzi in Raardi svoje fužine in svoje imetje prepustili ozi-rom prodali možem, kateri so dražbo ustanovili tako zvano kranjsko industrijsko društvo. Sedaj je vse drugače tukaj. Blejcem in Bohinjcem godi se še posebna krivica, ker se gozdi tako dolgo ne razdele. Dotičnim uradom, kateri se s tem poslom pečajo, bi pač bilo priporočati, da bi se blagovolili bolj hitro podvizati, da se uŽe stara stvar vendar enkrat reši. Blejcem kot Bohinjcem se godi po vsem velika krivica; svojega lesa nemajo, a imajo pravico v teh gozdih les jemati; pa jim le blago-dnšno „Forstmeister" Seitner odkazuje i u to tako pičlo, da ubogi kmetje s tem ne moremo izhajati. Prisiljen mnogi tako, da ta pa tam, kaki krcelj neodkazanega poseka; a to se ve uevednežu slabo gre potem koga gozdni varuh zasači. Kazen v novcih ali z zaporom je velika. Želeti bi torej bilo, da višja nadzorna gospodska v tej reči kakov vspešen korak k dobremu in koristi kmetov v tem smislu uže vendar enkrat stori. Iz Nohta nja 13. oktobra [Izvirni dop.] Predno se je še gosp. poslanec Foregger v Laškem trgu tako sijajno blamiral, bil je v Šoštanji, ter tukaj svojim volilcem o svojem delovanji v državnem zbora poročal, zaradi česar se je u Že enkrat sam v „Tgpst.u pohvalil. Akoravno se njegovi volilci z njegovimi nazori vsigdar ne strinjajo, vendar so bili v tem trenotku, ko je Foregger izurjenost svojega jezika zopet tako izvrstno rabil, — z njim vsi obče zadovoljni, ko je konštatiral, da nam je železnica spodnji Dravburg—Celje tako gotova, kakor papežu nebesa, češ, da je to prva železnica, ki se bode na državue stroške prihodnjič stavila. Po končanem predaveiji spremljali so nekateri gospodje Foreggerja do Velenja, v domišljiji videč uže goreči klapon, ki jim nasproti didra. — Splošna zadovoljnost. — A strašna prevara! — Pretočeni teden po- izvedel sem iz gotovega vira, da je neki gospod iz našega okraja bil na Danaji in slučajuo tudi prišel v ministerski oddelek za stavbe železnih cest. A kar je tam slišal tega po Foreggerjevih besedah nij nikdar pričakoval. Reklo se mu je ne samo, da se še po' najvišjej sankciji izpeljave tega projekta nemarno kmalu nadejati, marveč, da ta projekt v državnem zboru še niti v predlog ne pride. — Iz tega je razvidno, kako nemčur svojim volilcem zlate gradova obeta, a jim še k leseni bajtici pripomagati ne more. A kopi em si on mnogo vpliva do vlade in javnega mišljenja pripisuje; akoprem so on dosti zmožen dozdeva za sedež v lesenej hiši na Dunaji; vendar skozi svojo nstavovernost še niti jednega zboljšanja na materijalnem nego na industrijalnem polji zadobili nijsmo. G. Foregger se zna pač dobro hvalisati. J. —n— Iz llu«l im-IN^H- 12. okt. [Izv. dop.] Pad „ratobornoga" liističevega miui-sterstva, in nastop „miroljubnega" (?) Kalje-vičevega v Srbiji smatrajo naši politiki kot zmago raagjarstva nad srbstvom in sploh nad JiigoslovanBtvom. In res, Andrassv zastopa na balkanskem poluotoku bolj Specifično magjarske, nego skupne avstro-ogerske koristi, in za to ono ljube/njivo spogledavanje mej našimi delegati in m*j njim v delegacijah in ona za [Cislajtanijo jako „draga" darežljivost naših zastopnikov. Pa kaj no bi bili darežljivi, saj na njih samo bornih 30% odpade, drugi 70% njihove darežljivosti plača itak „baratom" Švaba, in saj nazadnje Andrassy do zvoljene mu svote bolj v korist magjarstva, nege v korist avstro-ogerske monarhije upotrebljuje. Andrassvjeva protislovenska politika nij samo Magjarom po volji, nego tudi, in morebiii še bolj, cislajtanskim ustavovercem. Nij čuda tedaj, da se ti trije alijirci Audrassy, Magjari in in nemški ustavoverci vsled zmage v Bel-gradu tako podbmuljeno in zloradno drug drugemu v brk smeje. Žalostno je se ve da, da se je srbski knez Milan kar brez glave v magjarski sak zaletel. Divji petelin, kadar se mresti, je baje za vse drago razen za svoj „predmet" slep in gluh, in taka se godi tudi kuezu Milanu. Kadar bodo svatbeni ditiraiubus in bahanalija premagana, se bode morebiti tudi knez Milan iztreznil, če se bo. — Način, s katerim je R'stićevo mi-nisterstvo tako rekoč izpodil iz skupščiue je revolucijonaren. Zahtev parlamentarizma je, da se vlada iz parlamentne večine tako rekoč sama ustvari. Vladar ne sme svoje roko vtikati, sicer odgovornost tudi na njega pade. Knez Milan, vstvarivši novo vlado brez skupščine je tedaj sam revolucijo začel, bodemo videli, kako jo bode s pomočjo M&-gjarov do kraja izvel. — Kljubu magjar-skemu jalu nasproti Jugoslovanstvu, se vstaja na Turškem vendar še zmirom širi in čem dalje bolj krepi. Kljnbu memontannej ma-gjarskoj zmagi v Belgradn, ratoborni duh srbskega naroda vendar nij vpognen, in bog ve, kakšne vesti nam morebiri uže bližnji dan prinese. Staro-avstrijska stranka, ki ima zlasti v vojski v aristokraciji, v du-hovenstvu in na dvoru svoj čvrsti koren, bode Andrassyju, na to delujočemu, dn se še zadnje simpatijo za Avstrijo pri turških Slovanih zadušijo, malo hvale vedela. To pm naj bo Andrassvju in njegovim Magjarom re2enof da bode na balkanskem poluotoka vsak preje svojo žetev žel, nego oni. Mi-g j arak a politika gre na to, da se slo van s ki narodi kolikor mogoče v saŽoosti drže, in za to simpattzaje Magjar, {edini (poleg nadih Nemcev Ur.) v Evropi, s Tnrkom. Ne razumljivo, in vprav neodpastljivo je pa, da zastopniki, katere je hrvatska narodna stranka v skupni državni zbor v Budim-PeŠto in od todi v delegacije poslala, na vse to kar se okolo njih godi, de zmirom — molče! Domač* stvari — (Ljubljansko glasbeno dru Stvn.) Na drngem mestu prinašamo denes pravila tega novega društva, ki bude ustre zalo vsestransko in sviralo po volji ob činstva obeh strank, ima prvi občni Bhod v nedeljo 17. oktobra ob 10. uri do polu dne V mestnej dvorani. Kdor se hoče vpisati, naj se tam oglasi. — (Ali je bira beračenje?) To vprašanje bode morda sodnik v ZatiČini od ločiti imel. Zupan na Hudem, nekov privan drani Nemec Ilanf, puhla glava sicer, se je zmislil iu kaplanu biro pobirajočemu Žakelj vzel, rekši: „in meiner Gemeinde ist das Betteln verboten" (v mojej občini je pre*po vedano beračiti). Stvar bo menda pred sod-nijo prišla. — (Imenovanje.) Za slovenski Štajer je naučno ministerutvo imenovalo za okrajne šolske nadzornike te le gg.: za mesto Ma ribor ravnatelja na učiteljišči dr. Elšuika, za okraje: Ptuj, Rogatec, Ormuž, Ljutomer, gornja Radgona — vadniškega učitelja v Mariboru Franja Hafnerja, za okraje Celje (mesto in okolico), Laško, Sevnica, Brežice, Kozje, Šmarje, Konjica — gimnazij skega profesorja v Celji Petra Končnika, za okraje: Slovenj gradeč, Marnberg, Šoštanj, Vransko, gornji Grad — učitelja v Lipnici Blaža Ambrožiča. (Za okraje Maribor, Slov. Bistrica in sv. Lenart nij še nijeden imenovan.) Izpred porotnoga sodišča. V Ljubljani 11. oktobra. (Nezakonska mati.) Binkoštni ponedeljek t. I. po polu dne, ko je v Postojni mrgolelo iz raznih krajev prišedših tujcev, da bi si ogledali naravne čudeže ondotue jame, je sedela Katarina Dolenec na nekem oddelku stanovanja postonjskega kolodvorskega krčmarja Andreja Zakotnika, kateri radi znašnosti v nobenej hiši ne sme manjkati, in nij imela čas, se brigati za podzemeljske Čudeže, ker se je tudi v njenem telesa čudež godil. Porodila je Živega deteta Ženskega spola, popkovino z režečim orodjem prerezala in dete v grebenično jamo vrgla, kjer je na zadušnici v malo trenotkih umreti moralo. Katarina Dolenec, 26 let stara, bivša kuharica pri Andreju Zakotniku, bledega obličja in čruih melanholičnih očij, pripoveduje z mehkim glasom, da je od poroda prenaglena bila, ter se je popkovina vsled detetove ležave odtrgala in dete tako v grebenično jamu padlo. Stoprv teden pozneje je k prepričanju prišla, da je rodila. Celo učena babica, kateia jo je precej preiskala, je rekla, da nij nič hudegu. Izvedenci so pa izrecno potrdili, da je bila popkovina odrezana, a ne pretrgana; pri končnem zaslišanja se je porotna sobana spremenila v ginejkologičen oddelek kake klinike. Porotniki so glavno vprašanje merja joče na hudodelstvo detomora, po §. 139 k. z. z 10 glasovi potrdili, ter je bila Katarina Dolenec obsojena na 4 leta teške ječe, poostrene z enim postom vsaki mesec. — Potem se je ploha vlila, zabliskalo in gr melo. Kazne vesti. * (Gospe polka Ramin g), ali soproge tistih častnikov, kateri so v Dalmaciji garnizonirani, — odpotovale so in cor pore pretečeno soboto iz Presburga v Kotor Jeden častnik spremi jih do Reke in tam jih prevzame jeden častnik iz Kotora. * (Trojčike) je porodila žena nekega 70 let starega biriča Leberla iz Spitala na Koroškem. Vse tri dekleta so čvrste in zdrave. * (Ribarstvo.) Izkaz tržaške pomor ske oblasti o ribariji od 1. maja do konca septembra izkaza je 11680 ribčev na 2808 čolnih, kateri so vjeli 226.000 centov rib v vrednosti 980 000 gl. Pod tržaško pomosko oblast, spada cela Istra in Dalmacija. Iskazane Številke, o katerih primorska oblastnija veli, da so samo uvrštene od prilike, so tedaj očitno premale. * (Iz statistike.) Kakor se je navlašč izračunalo, se po pošti na zemlji vsako leto ekspedira 3300 milijonov pisem, torej vsak dan 9 */< milijona, vsako sekundo 100 ko madov. Evropa se na tem udeležuje s 2355 milijoni listov, Amerika s 750, Azija preko 150, Afrika in Avstralija pak okolo 20—25 milijonov. Internacionalni promet znaša 500 milijonov listov. Pravila ljubljauskega glasbenega društva. §. 1. Ljubljanski prijatelji glasbe so iz podbujeni od društva prostovoljne požarne straže sklenili ustanoviti glasbeno društvo v Ljubljani. §. 2. Društvo stoluje v Ljubljani. §. 3. Namen drnštvu je: a) ustanovitev in vzdrževanje instrumentalne glasbcue šole in mestne godbe; b) napravljati glasbeue produkcije na javnih prostorih v razveseljevanje mestnega prebivalstva, kakor tudi koncerte in druge glasbene zabave. §. 4. Sredstva za dosego društvenega namena so : a) letni doneski družabnikov; b) Čisti dohodki godbenih produkcij; c) darovi ki društvu dohajajo. §. 5. Društveni ud more vsakdo biti, ako HVoj pristop odbora naznani, razen od društva uajčtih plačanih muzikantov. §. G. Družabniki se dele v podporne in brezplačno delavne. Vsak družabnik ima pravico: a) da pride k občnemu zboru, da se v njem glasi pri vseh razgovorih, ter da glasuje in voli odbor, pa da more tudi biti sam izvoljen; b) da odboru podaja nasvete o draštvenih namerah; c) da ima na leto najmanj pri 4 koncertih brezplačni vstop. §. 7. Družabniki imajo dolžuost: a) plačevati letui donesek 2 goldiuarjev; b) brezplačno delavni udje pa morejo ob-iskavati vaje, produkcije in sodelovati tudi pri vsakej priliki, kadar to zapovč odbor .-ili glasbovodja. §. 8. Redni občni zbor se snide enkrat na leto, a izredni, kadar koli se ga potrebno zdi sklicati odbora, ali če ga 20 družabnikov zahteva. Vsak izredni občni zbor je 8 d ni j, a redni občni zbor vsaj 14 dni j poprej razpisati. Občni zbor ima pravico : a) voliti odbor i v njem še posebej p. vo sednika i blagajnika b) presojati odborovo poročilo o društvenem delovanji; c) odobravati ali ometavati račun minulega i proračun bodočega leta ; d) prenarejati društvena pravila; e) skleniti, da se društvo razdruži. Da so sklepi občnega zbora veljavni, je treba, da je vsaj 20 družabnikov navzo-čnih. Pri glasovanji odloči nadpolovična večina zbranih ndov. Pri enacem številu glasov odloči žreb. K sklepa, da so društvo razdruži je treba, da dve tretjiuji navzočnih pritrdite. Sklepati se sme samo o točkah, katere so v vabilnem razglasu na dnevnem redu, izvzemši sklepi o v zboru stavljenih posameznih nasvetov. §. 9. Vsak družabnik voli osobno. §. 10. Voditelj društva je odbor, v katerem je s prvosednikom in blagajnikom vred 9 odbornikov. Odbor se izvoli vsako loto od občnega zbora. Odbor sklicuje občne zbore, nadzoruje glasbeno šolo in godce, poklada letni račun, razsoja prepire, kateri bi o kakih društvenih reččh nastali mej posameznimi družabniki. Pravne spise podpisujeio predsednik in 2 odbornika. Navadne opravke podpisujeta prvosednik in tajnik, a kolikor se jih tiče blagajnice, pa prvosednik in blagajnik. Društvene razglase podpiše predsednik ali pa njegov namestnik. §. 11. Odbor izvoli izmej sebe prvosed-nika, namestnika, glaBbovodjo in tajnika. §. 12. Vsak odbornik svoj posel opravlja brezplačno. §. 13. Da odborovi sklepi obveljajo, treba je, da je pri razpravi vsaj 5 odbornikov pričujočih, ter da nadpolovična večina pritrdi. §. 14. Prvosednik zastopa društvo pred uradovi in drugimi ljudmi. §. 15. O slučaju, da sklene občni zbor razdruženje društva, nakloni se društvena imovina ljubljanskemu mestnemu magistratu, da jo porabi za mestno godbo. V Ljubljani, dne 24. septembra 1875. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Malesciere te Barry V liOflrfONK. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščonih i •trocih broz medicin in stroškov; zd**avi vse bolezni želodcu, na živcib, dalje prsne, i ua jetrah; žleze Ivoaduho, bolečin v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-lavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vitoglavje, silenjo krvi v glavo, ■ mnenj.' v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, rtožnost, (Habet) trganje, shujSanje, bledicico in pre-dajenje; posebno se priporoča ia dojeneo in je bolje, >ego dojničino mleko. — fekai iz mej 80.000 sprifto-/al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr, Wu ^erja, g. F. V. Boueka, pra-/ega profesorja medicino na vseučilišči v Maribora, cdravilnega Bvčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cauipbella, pro.". Dr. i>cdč, Dr. Uro, grofmje Castle-«tuai£, Markize do Ttrehan a mnogo dnizih imenitnih ■-i.il>, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz iU.OOU šprice valov. Spričevalo zdravilno^ a svetnika Dr. Wnrzorj a, Bonn, 10. j nI. 1852. Kevalesciere Du Barvv- v mnogih slučajih na« .i, dalje pri Boss'nih in obistnih boleznih, i t d. jri kaumju, pri prisadljivom a bolehnem draženj! v loalni cevi, i iprtji, pri bolehnem bodenji v obistih i mehurji, trganje v mehurji i. t, d. — Najbolje in a neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prs-oh boleznih, ampak turJl nri pljučnici in nuSenji v grlu. U S.) Rud. Wurzer, zdnvvilni svetovalec iu člon unogu učenih druitev. "VVinchester, Anploško, 8, decembra 1842. Vaša izvrs na Revalosciere jo ozdravila večletne nevarnostno prikazui, trebušnih bolezni, zaprtja. bolne Čntnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemn priporočam. Jamei Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Be . <> I in, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekim glede Kevalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel s tein , tajni sanit. svetovalec M on t on a, Istra, ki Lievalescfčre du Barrv so izvrstni. F e r d. C1 a u e b e r g e r, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo Št. 76.921. Oborgimpern, (Badensku), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Kevalesciere du Barrv po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St. 80.416. Goap. F. V. Beneke, pravi profesor mcdiuuc ua Vaeniulion v £L»iboia (Nemčija), pišo v _B e r 1 i n e r Klinische Wochenschrl tta od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabim, da je ozdravila euega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara bicau (Kevalesciere). Deto je v 4. mesecu vedno več in več hrjšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nij »o bila v stanu odpraviti: toda Kevalesciere gaje ozdravila nopolnoma v 6 tednih. St. 79.S10. Gospo vdovo Klemmovo, DtlBaeldorf. na dolgole .iem bolchanji glave in davljenji. St. 04.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nespauji, treslici ua vseh udih, shujšanji m hipohor.driji. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre bavljenji, nespauji in hujšanji. St. 7.,.877. Flor. Kollcrja, c. kr. vojašk. oskrb cika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tcšncrja, sluS.fr teli a višje javne trgovinske akademije dunajske, na ftkoro brezuadejui prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah i t. ti. Bovalesoiere jo 4 krat tečueja, nego meso, ter »e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat voČ na ceni, gledč hrane. V plehaelih pu#io»h po poi funta 1 gold. 50 kr, 1 fant 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 goid. 50 kr., 5 ran-fov 10 goid., 12 fan«ov 20 gold., 24 funtov 31; , , — EevaleMiere-Biceuiten v pnšicr.h a 2 gold. S;') kr In 4 gold. L0 m .. - '.*^»!*ioi.tiicio-Chooolatee v prai.v in v ploščicah ta 123 t .c 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 60 kr., 18 tas 4 gold. 50 kr., v praha ta 120 ta> 10 goiti., za 288 tas 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Frodsje: Barrv du Barrv .<* Comp. na l>c-aud)l, Wallfta«ftigaaue it 8, v Idjablja»f Ed M&hr, J. Svoboda, lokar pri „zlateui orlu", v ©radut bratje Oberanziueyr, v Ina |»i?uS(U Dieehtl & Frank, v Celovei P. Birn-bachor, v Lonci Ludvig Mtllior, v Kaiiborn M. M ori6, v PSernnu ,J, B. rtočkbanu on, v Eagreba v lekarnici usmiljenih sester, v < «-r novicah pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-meyr, v '1'eiueNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Vara** «1 f u si pri lekarju dr. A. Halterju, kakor v V9o\\ mestih pri dobrih lekarjfh in Spe-erijsk?1! trgovcih, tudi razpošilja uuaujai.* iu*a na vae ki*.je j;c poSlruh nakaznicah ali povse^jlh. (245) Tulci, 13. oktobra: Kvropa: Čeruič iz Gradca. — Pfefler z gospo iz Tr/;< ■>. Pn Mlono: Grebner iz Dunaja. — Stritar iz Lašč. — Maly iz Ti/..ea. — Gotlieb iz Gradca. — Klein hi Trota.— Valentinih iz Vidma. — Winter iz Dunaja. — Sober ti Novega meBta. Pri SIblill: SobSfer iz Dunaja. — Dražil iz Gradca. — Knol iz Dunaja] — Dolenec iz Kranja — Kril iz Dunaja. Pscajeka borce 14 oktobra. (Izvirno tslegraflčro porooT.o.) 70 gld — ki 74 „ 05 , 111 . 75 Enotni drž. dol^ v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž, posojilo .... Akcije n&rodne banko Kreditne akcije .... London ....... Napol. ..... C. k. cekini ...... Srebro ........ 925 207 . 119 8 5 u a 20 40 97«/, 82*/t 65 Za vlastelinstvo Suultu t'*kt», kraj Varaždinu u Hrvatskoj traži se vincelirska (vinogradarska) obitelj, aastoleća iz 4 — 5 delatnih i svakoj vinogradarskoj (goričnoj) radnji vještih Ijtidih. Pismene pomole iui'adu se do komu uvoga mjeseca pođpisatomu pošiljati. {347—2) Dragutin Kiss. Zdravnik za zobe dr. Tanzer, docent zohozdraviiištva na vseučilišču v (iradci bode ordiniral meseca oktobra od 10. naproj v Ljubljuni (v Hotela pri Sionu v »obi rit. »« — Jl7t zouozdravniAtvo i zoboteliuiko. Vsi p. n. bolniki opominjajo se, javiti se takoj od začetka, da se more začeti ozdravljenje brez bolečin, in ogniti se proti koncu gnječe. (355) Njegovi c. kr. priv. zobni aparati: Antiseptikon-ustna voda, zobni prah, zobno paste dobijo se pri njemu, kakor tudi v Ljubljani pri gosp. Mahni in lekarju Birsič-u, v Loki pri gosp. Fabjan-u in Marinšek-u, v lekarnah v Kranji in Kamniku, in v Trstu v lekarni pri gosp. Sandrini-u. Nek gospod potrebuje za 1. dan novembra lO. dan istega meseca novembra jih vrne z dobrimi obresti od celega lota. Več opravništvu „Slov. Naroda obresti od celega lota. Več iz prijaznosti so izvč pri (351—2) Andreas Keppa,! doktor vsega zdravoslovja, naznanja p. n. občinstvu, da so je v Brežicah kot praktični zdravnik naselil. (350—2 X n ai L.: Prava čebulja za brado, katere učinek se garantira, pospešuje rast brade neverjetno hitro, tako, da dobe v kratkem času co!6 18 letni mladeniči polno in veliko brado, kar potrjuje na tisoče spričevaiov. Vase blagorodje I Veseli mo, da morem Vam poročati o moni poslanej čebulji za brado, ki je res dobro sredstvo. Malo časa je, kar jo rabim ali zadostovala je, da som dobil veliko brado. Za znance moje potrebujem še dalje dva paketa, katera mi blagovolite poslati po pošti. S odličnim spoštovanjem K. Lindhardt. Line, 25. junija 1872. Vase blagorodje! Blagovolite mi poslati po poštnem povzetji 1 paket će bulje za brado. Isto so mi prijatelji priporočali, da je izvrstno sredstvo za bradno rast. Prosim Vas torej, da mi jo kmalu pošljete. Opava, 5. decembra 1871. Ant. T o man, gozdarski adjunkt. Cena 1 paketa z priloženim navodom '£ gld. IO kr. Po pošti 10 kr. več. Skladišče ima na Dunuji: g. Filip RciiNtein, lekar 1. Plankengasse. V Cjiradcu: g. II. liiel-liutiNer, Sporgasse 3. (242—12) Sirovi loj kupuj.-t.i v,.iki Jas po najvišji ceni Kari Pamperl-ova sina, Topilnica za loj, ivooarija in milarnlca, zaloga TŽigalnih, svetilnih in nuiačolmiu tvarin v CEL0VCI na Koroškem. m m m (Ki 9—5) Lekarna Piccoli. © trn i d M = Menoti-Pastilje (ki so na duuajskej svetovali izložbi 1878 dobilo darilo). Te pastiljo čudovito delajo proti prehlajenjt in krču, kakor ]»roti kašlju, jetiki, ki **c še lo začenja, proti Brini, boleznini na pljučih in v grlo, ju proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljica velja 75 kr. Neizmouljivo sredstvo zoper mrzlico. "tlčinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je Ičk i'*e poskuflil sam na sebi, 8e bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj /uanih zoper ponavljajočo so mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z čisto kemičnih tvann. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj ti gold. 00 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. RajŽevi pUlver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja lo pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. R^bje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. i'., mrzlih Brodstvih iztliLčen. Učinkuju ziuiuieiiitu krupilllu ni oluj-šiijoče. 1 Itaklemoa 40 kr. NaroČila se izvršujejo vračajo- coj so pošto proti poštnemu povzetju. Vuiiiijiia luiročila izvrže se ■■eiiiudiio. ase %0 V iti \ iiiiiijiići naročila Izvrše se iieiiiiHlno. Lan.uiM« um o«a „Narodno tiska,i.^a. Izdatelj in urednik Josip Jurčič.