241. it©«.
Ishiijo rdtsti nedeli «n J>raiinkov vsak dan ob 10. url (iepoldna.
Urednišivo ie v Ljubljani, frančiškanska ulica st.61.. Učiteljska tiskarna.
Oopise traniiirati in podpisati, sicer se iih ne priobči. Roknnise se T1 p vrnča.
Ogiasi:	Prostor	1	mm	*
55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, podano ter notice isti prostor K 2’— Pri večietii naročilu Dopust.
PoStnlna plačana v gotovini.
H uubl!ait!v v pondeliek 24. oktobra 1921»
|jgjT Posamezna štev. K 1«
Leto ¥»
•6 &.::
:t, 3-12.
Naročnin Po pošti alt z dopfaviianiein na dom za
m?-o etn	"flS	nol
iei» 144 iv en sto K 72	'>‘et»ei	4.
Za inozemstvo K 480.
st
t^siko jbgosEev. žPtUstno-ctfcrao
, ra II Cii a
-x ptavu»it\
. Miii,
3 k -
Ibii
se vrši danes zvečer ob pol 6. uri v veliki dvorani hotela „Union“ medstrankarski
protestni shod!
Sodrugi, delavci, delavke! Kaj pome ai dogodek, ki bi utegnil povzročiti novo vofno, vemo, zato moramo natenergičnefe protestirati proti Karlovemu poizkusu!	Sklicatelji.
Karlova avantura.
Fastop novega Sfubl^anskega žup na.
V	soboto so prinesli telegrami vest, da je v petek prispel v Po-žunj bivši avstrijski cesar Karl z areoplanom na povabilo Madžarjev
ter da se je tam proglasil za vladarja. Nadaljni telegrami so poročali o razburjenju v Avstriji in tudi, da Karl gre z madžarsko vojsko proti Dunaju. Senzacija je bila ta vest vsekakor, ker je že malokdo kaj mislil na možnost take avanture.
Vprašanje Karlovega poleta ima pa vendar svoj političen pomen. Neverojetno je, da bi Karl pa svoji inicijativi na tak način poizkušal priti na vladarski prestol, ker mu je tak poizkus že enkrat temeljito ponesrečil. Iz vsega se da skoro z gotovostjo sklepati, da se je polet na prestol izvršil sporazumno z delom ententnih drža/. Vsaj opažamo, da se Italija in Francija popolnoma odi u j ti je ta naši državi in da se zlasti Italija zavzema za Avstrijo in Madžarsko.
Ne smemo pa misliti, da je en-tenta prijazna avstrijski republiki ali Madžarski državi iz nesebičnih razlogov. Ententa dela to iz strahu pred srednjeevropskim proletariatom, ona ve, kako se politično razvijajo te države, ve, da prihaja pro-letarijat do moči, zato hoče ustvariti sredi Evrope monarhijo, ki bo Širila reakcijo in ovirala napredek proletarijata. Že obstoječa Avstro-Ogrska je veljala kot žandar Evrope, žarišče reakcije, in ententi jo
sedaj žal, da Je tega žandarja odpravlja In ga zato skuša etablirati
iznova v obliki srednje-v ropske ' monarhije.
Kaj pomeni ustanovitev take nove države ob Dunavti, ve vsak, Komur je znana zgodovina črne Av-stro-ogrske monarhije, ki je nitrita ne le Evropo nego tudi druge kontinente s svojimi spletkami ir: r.a-silstvi.	*
Nedeljska poročila povedo, da je Cita ona junakinja, ki je pregovorila Karla spričo burskega spora, da še enkrat poizkusi svojo pustolovščino. Cita je celo poletela z njim v areoplanu na Madžarsko.
Prvi hip je bilo neverojetno, da bi Karl hotel marširati proti Dunaju. Njegova pot je bila v Budimpešto. Iz Budimpešte ni nobenih pravih poročil in je verojetno, da tam Karlisti že vladajo, čeprav ne brez protidemonstracij Karlovih nasprotnikov.
Vsa zadeva je mednarodno silno važna, ki utegne privesti do novih vojn, ne le med Madžarsko in sosednjimi državami, nego tudi med ostalimi državami kontinenta, če bi ne pretile težke posledice Karlovega koraka, bi pač mi lahko rekli, da nas prokleto malo briga, če hočejo Madžari imeti kralja, toda za vsem tiči velika politična intriga, o katere razvoju je danes še težko prorokovati.
(Telegrami glej drugo stran.)
Danes ob II. dopoldne bo prisegel ljubljanski župan s. dr. L. Perič. To je akt, ki je običajen pri avtonomnih mestih. Zapriseže Ra namestnik g. J. Hribar. Ob tej priliki bo novi /upan podal tudi svoj ekspoze.
Nas seveda ne zanimajo toliko formalne stvari kakor pa naloge, ki jih v tern trenutku oficijelno prevzame novi župan in novi občinski svet.
Razmerje političnih strank v občinskem svetu je slikovito. Tam imamo 5 soc. dem. 18 demokratov, 10 klerikalcev, 8 nar. socijalcev, in 1 samostojneža; 6 komunističnih mandatov pa :e bilo razveljavljenih. Ta pestra sVka ljubljanskega občinskega sveta nas sicer ne navdaja na prvi pogled s posebnim zadovoljstvom. ker poznamo političen značaj strank in njih bojevitost med seboj. Če bi ;>e torej v občinskem svetu razpasla strankarska strast, bi bilo delo v občinskem svetu nemogoče. Vsi na vemo in se zavedamo, da je v občini treba zdrave občinske politike prepojene s soci-jalnostjo, ki jo zahteva današnji čas. Ne maščevanje, ’ie sovraštvo, ampak delo je misija novega ljubljanskega parlamenta.
Občina je poleg družine najvaž-neja socijalria edinica. Občinarji so člani gospodarske enote, ki potrebujejo hrano, stanovanja, šole, kul-
turo in še mnogo drugih stvari, ki pospešujejo njih blagostanje glede na napredek, zdravstvo in udobnost. Zlast! je letos tudi važno vprašanje prehrane, ki bo delalo občini in zlasti neimovitemu preb; • i valstvu mnogo skrbi. Med važne ■ panoge občanskih poslov spada tu-di preskrba onemoglih in siromakov.
i Občina pa je fudi največji delodajalec, ki mora biti vzor drugim delodajalcem. V občinskih podjetjih kakor tudi v uradu mora vladati najlepše službeno razmerje, ki ga drugje nismo navajeni.
Ljubljana ima pa tudi sicer še nekaj aktualnih vprašanj kakor so regulacija Ljubljanice, kanalizacija, povečanje elektrarne oziroma nova elektrarna, tudi vodovod daje za mesto že premalo vode, razširjenje električne cestne železnice itd. To so sama vprašanja, ki jih bo moral občinski svet vzeti v pretres.
Za I jubljano ni več umestna vaška malenkostna politika, ker je mesto postalo veliko in je tudi vojna pustila grozne sledove. Ljubljansko občino bo mogoče dvigniti le s širokopoteznimi, smotrenimi akcijami in v daljši dobi in z novimi bremeni, brez katerih danes ni mogoče nič koristnega napraviti.
Teh važnih nalog se zaveda no-
vi	župan in upamo tudi občinski svet.
Politične vesti.
+ Znamenja buržoazne neori-
entirnnosti. V Zagrebu so neki elementi, ki so inunujijo sami sebe »komuniste«, pričeli izdajati nekak list »Štampo«, ki mu je cilj, zastopati »medsebojne interese« delavstva in meščanskih strank. Seveda,
v	Zagrebu se pripravljajo nove občinske volitve in ni čudno, da si buržoazno — »komunistični« kori-tarji v svoji zadregi in v svojem velikem štrebarstvu po častnih mestih ne vedo drugače pomagati, kot da se spravljajo nad delavstvo, da ga pridobe v svoje namene. Z bur-žoazijci se ne da več tako kmalu kaj doseči, ko so pri njih že vsa boijša mesta oddana v večni fevd tem in onim porodicam. In delavstvo predstavlja še popolnoma ne-razorano zemljo, na kateri bi se dalo še kaj dobrega nasejati in požeti. Seveda kaj meščansko dobrega. Tako si mblijo neki ljudje, ki kažejo, kako so jih pretresle razne meščanske ideologije, da se ne vedo več v pravo smer obrniti. Govorili smo o Zagrebu, toda pravzaprav nam ni bilo treba tako daleč seči. Saj imamo tukaj v Sloveniji
dovolj takih neorientiranih naivnežev, imamo celo stranke, meščanske, ki so se iz strahu pred smrtjo oprijele zadnje rešilne deske — delavstva. da bi jim pomagalo iz valov. v katere so se same vrgle. Ampak ta deska ne drži, danes že ne več! Ker hoče sama plavati, brez bremena in zlasti brez meščanskega bremena, do svojega cilja. Kaj pravita »Jutro« in »Narod«?
+ Radičeva demagogija gre h koncu. Zagrebška „Svoboda“ poroča, da je del Radičevih seljakov začel v Iielovaru izdajati svoj posebni list »Ilrvatski Seljak". Oticielno Radičevo glasilo „Dom“ je izpod njegovega peresa prineslo članek, v katerem poživlja vse zveste pristaše, naj bojkotirajo ta list, ki je bil ustanovljen brez dovoljenja strankinega vodstva. — To je prvo javno znamenje. Kar je bilo z demagogijo in terorjem, z lažjo in osebnimi nameni ustanovljeno, mora zapasti tudi temu primernemu poginu. In če radi drugega ne, mora Radičeva stranka propasti že radi tega, ker jo tvori v velikem delu malokmetski proletarski živelj, ki je sicer dober del nezaveden, a mora prej ali slej spoznati, da se njegovi razredni pridi ne kri-
••VTESl
jejo s pridi buržuja in kričača Radi-, ča.
4 Konfcrinca nastedstvc-ni-.i držav v Portorose je odložena.
-4- Trda Izkušnja čeških komunistov. Socialnodetnokraška organizacija v Goliču na Češkem, ie sklicala shod. na katerem bi imela gu uriti bivša komunista sodruga Kučera m Janiček o „Ruskem komunizmu in češkoslovaškem proletariatu" Omenjena sodruga sta bila, kakor znano, pred kratkim kot komunistična odposlanca v Rusiji in sta se tam, spi>-znavši na licu mesta jedro III. internacionalnega gibanja, spreobrnila k socialnemu demokratizmu. Ko so go-liški komunisti slišali o shodu, so pozvali iz Pardubic svojega sodruga Neckara, da bi obema govornikoma pariral. Neckar je prišel in ie po temperamentnih govorih ss. Kučera in Janička res tudi povzel besedo. Ampak kako so se navzoči začudili, ko je, namesto da bi z govornikoma polemiziral, Ie dejal, da sta ga samega izpreobrnila in da po tem shodu nikakor ne more več zastopati komunističnega načela! Po tej odkriti izpovedi ne skuša niti en komunist več razbijati shodov, ki jih prirejata ss. Kučera in Janiček, pač pa so mnogi prišli k pameti.
-?- Demisija nemške vlade. Vsled za Nemčijo neugodne o0.1o< čitve v gornješlezkem vprašanju je Wirthova vlada podala v roke državnega predsednika Eberta demi-sijo celokupnega kabineta.
-f Največ delavcev, organiziranih v amsterdamski strokovni inter« nacionali ima Nemčija. Teh je 8 milijonov. Najmanj jih ima Bolgarska (4000). Na predzadnjem mestu sto-, jita (ali sta stala) Peru in Jugoslavija, vsaka s 25.000 organiziranih delavcev. Še mala državica Luksemburška, ki ima kakih 40 krat manj prebivalstva kot vsa naša Jugoslavija, je štela Amsterdamu pripadajočih delavcev 27.000! In nota bene: Povečini se nahajajo naši organizirane! v Sloveniji. To so plodovi razkola. Ampak zdaj gre ta že proti koncu in smemo po vseh znameniih soditi, da se bomo tudi v Jugoslaviji v teku par let lahko ponašal? z močno armado. Še to treba pripom-. niti, da veljajo gorenje številke do julija t. 1. In od tedaj se .ie že marsikaj izpremenilo.
+ Na Švedskem je s. Hjalmar Branting sestavil čisto socialistični kabinet, ki že izvršuje svoje posle. Socialni demokrati na Švedskem sicer nimajo absolutne večine, vendar pa druge stranke niso sposobne, da bi sestavile buržoazno ali koalicijsko vlado. Švedska je sploh prva med suverenimi državami, katero vodijo socialisti. In to vemo pa vsi, da stoji ona med vsemi državami najbolje!
Dr. Škapin:
(Dalje.)
Pri nas je le še malo poznanja o tehničnem ustrojstvu gledališča.
Na vodilnih mestih gledališča so poleg ravnatelja dramaturg in režiserji. Ravnatelj se imenuje pri zasebnih gledališčih, intendant pa pri državnih in komunalnih gledališčih. Mi imenujemo ravnatelja ali intendanta pri državnih gledališčih upravnika. Kolikor sem se mogel prepričati, se splošno misli, da je obseg delokroga ravnatelja, intendanta oziroma po našem upravnika le gospodarsko tehničnega značaja, do-čim spada umetniški delokrog nigd funkcije dramaturgov in režiserjev. To pa je temeljna zmota, ki je najbrž dovedla tudi naše kompetentne faktorje do tega, da se predlagali na mesto upravnika mariborskega gledališča za to mesto po mojem mnenju manj sposobne ljudi in da se ni upoštevalo bolj sposobnih, za to mesto bolj kvalificiranih ljudi.
Karl Hageman pravi v svoji leta 1918 izdani knjigi:	»Režija,	umet-
nost sceničnega uprizarjanja,« ki je menda ena najboljših in najmodernejših knjig v tej stroki, da se mora ločiti delokrog ravnatelja ali intendanta gledališča po umetniških in trgovskih glediščih, ki morajo stati v medsebojni zvezi. Ravnatelj, intendant gledališča mora združevati dramaturga in režiserja s trgovskim podjetnikom. Ravnatelj mora biti prvi, v najboljšem pomenu vodeči umetnik svojega zavoda. Gledališče se ne da voditi od zelene mize. Praksa takozvanih upravnih gledaliških ravnateljev ni še nikdar privedla k gledališkim ali celo k novim umetniškim vrednotam; kar se je doseglo, je bil vedno le obrat trgovine z umetnostjo. Vodja gledališča (ravnatelj, intendant) mora biti istočasno prvi umetnik svojega zavoda.«
To zahteva od gledališkega ravnatelja Hageman in v bistvu isto zahteva tudi Strindberg v svoji dramatiki.
Minimum zahtevkov, ki se stavijo na gledališkega ravnatelja so:
1. Enoten harmoničen svetovni nazor, s čemur mislim filozofično podlago;
2. popolno teoretično poznanje literature, zgodovine ter zgodovine umetnosti dotičnega naroda, ter njegove dramatične literature; kakor tudi poznanje cele svetovne dramatične literature;
3. praktično usposobljenost;
4. temeljito, rekel bi subtilno poznanje jezika naroda.
1.	Brez trdnega, harmoničnega, sedanji kulturni t. j. sedanji znanstveni in filozofični razvojni etapi evropskega človeka odgovarjajočega svetovnega nazora, je vodstvo vsakega kulturnega zavoda, nemogoče. Zahteva se to seveda tedaj, če se smatra gledališče za enega najvažnejših kulturnih zavodov, za mo-raHčni zavod, kakor so ga imenovali stari. Literatura, umetnost, n igračkanje in tudi gledališče ni igračkanje, ni zabavišče, ni varije-te: Gledališče nam mora nuditi in-ielektuelno in čustveno sintezo današnje kulture. Vršiti nam mora pa še veliko težjo nalogo, nalogo, vout-
ti narod proti onim ciljem, proti onim idealom, ki jih mora doseči vsak narod kot človeška organizacija, ako hoče izpolniti od boga mu dano poslanstvo. Naša naloga, kot malega dela človeštva ni le kopiranje kulturnih del drugih narodov. Tudi mi moramo bogatiti, kakor vsi drugi narodi, vse panoge umetnosti in zato tudi gledališko umetnost, s tem, kar je specifično našega. Združiti moramo, obče človeško s specifično našim tudi v gledališki umetnosti; če bomo le kopirali tujo kulturo, bo naše delo kakor vsaka ko-; pija, le medel odlesk originalov. Ka-; ko neizrečeno težka je torej naloga j gledališča in zato tudi naloga vodi-! telja gledališča. In vendar moramo j stremeti po tem, da tej vzvišeni nalogi čim najbolj zadoščamo.
2.	Brez temeljitega teoretičnega poznanja naše literature in umetnosti ter tudi naše dramatične literature, kakor tudi brez poznanja ceie svetovne dramatične literature je vsakšno ekonomično in racionelno ( vodstvo gledališča kot kulturnega : zavoda nemogoče. O tem ni menda
j treba izgublajti prav nobene besede, j Intendanti naših gledališč morajo v, ! najglobokejšetn bistvu poznati celo slovensko literaturo in umetnost teri njen zgodovinski razvoj. Dela Cankarja, Jurčiča, Zupančiča, Prešerna, Levstika itd. morajo biti njih abeceda. Ravnotako morajo poznati tudi celo veliko dramatično literaturo drugih narodov. Tudi kulturna stavba naroda mora sloneti na ekono-* mičnem principu: iz svetovne dramatične literature jemati najboljše, le to, kar je možno obogateti notranjost slovenskega človeka. In kako; naj se izbira, če se ne pozna vsega? Kako naj si ustvari ravnatelj ali intendant gledališča program in metodo dela ne le za eno leto, ampak za več let, za dolgo obdobje, če nuna sam jasne kulturne orijentacije ? Težka, velika in zelo odgovorna je ta naloga. Komur jo poverimo, nam mora dati garancijo za to, da bo v največji meri kos tej svoji nalogi. Če ji e zahtevamo tega, zapravljamo svoje gospodarske in duševne talente,	(Dalje	prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
Ste v. 241.
Brzojavi.
Karla Habsburga monarhistični pne na Madžarskem.
Kako Je prišel Karl na Madžarsko. ČEŠKOSLOVAŠKA MOBILIZIRA.
LDU. Belgrad, 23. (ZNU.) Pres-biro poroča: Češkoslovaška republika je odredila mobilizacijo in za-
Dunaj, 23. okt. Karl Habsburg se je v Konstanzi v Švici skrivaj vkrcal v aeroplan ISO IIP s s\o;o soprogo Žito in dvema moaarlisiič-nima častnikoma iz svoje okolice ter priletel predvčerajšnjim v aero-planu, ki ga je vodil nek bavarski monarhist, v Šopronj na Zapadno Madžarsko ob ppl 2. uri popoldne. Tu ga je s karlističnimi četami pričakoval general Hegeduš in major Ostenburg. Izvedli so takoj prisego za zvestobo Karlu. Karl razpolaga sedaj baje s 50.000 vojaštva in ko-
ški in avstrijski prestol.
BOJI PRED BUDIMPEŠTO.
LDU. Budimpešta, 23. (MKU.) Od ranega jutra je v bližini Budimpešte bije bitka. Od časa do časa se sliši grmenje topov. Baje je pozori-šče bitke pri Budaorsu.
LDU. Budimpešta, 23 (MKU.)
se mu navidezno zoperstavljajo pri ; je 4000 mož.
Acsu.
Razburjenje v Avstriji.
Dunaj, 23. okt. Ob vesti, da je prišel Karl zopet na Madžarsko, je zavladala v Avstriji panika. Delavstvo po vseli mestih zboruje neprestano in se oborožuje za vsak slučaj. Ustavljen je ves pri »met z Mad-žaisko. Pri znanih moimrhistčnih pristaših so se v vseh mcsbh izvedle preiskave in aretacije. Na šelnograškem in na Tirolskem so se meščanske stranke izrekle za to' da se v slučaju, če bi se tudi v Avstriji posrečila restavracija Habsburžanov, odcepijo in pridružijo k
LDU. Budimpešta, 23. ob 12. opoldne. (MKU.) Vožnja kraljevih čet se je, ko je bila popravljena proda pri Rabu, v sedmih vlakih nadaljevala proti Budimpešti. Boj pri Budimpešti med četami kralja in vlade se nadaljuje. Zadržanje vladnih čet je brez graje. V vladnih krogih upajo, da se vzdrži položaj do prihoda cjačenj iz province, kar se pričakuje popoldne. Došla so poročila, da korakajo tudi zapadno - madžarski vstaši proti Budimpešti.
MOBILIZACIJA NA MADŽARSKEM.
m X-« 'i/i a r. ■ •	,	LDU-	Belgrad,	23.	(ZNU)	Pres-
Nemčiji. Vlada na Dunaju je zastri- j b{ro p0r0ga jz pečuja: 2e t. oktobra je madžarski vojni minister po-
žila mejo napram Madžarski z Obrambnimi četami in je odredila vse, da se prepreči vsako karlisti-čno gibanje v Avstriji in obvaruje republika.
Ukrepi antante In male antante.
Dunaj, 22. okt Vrhovni svet v Parizu je dostavil vladi v Budimpešto protestno n »to zoper povratek Karla. Češkoslovaška vlača je poslala v Budimpešto ostro protestno noto. Merodajni krogi na Češkoslovaškem smatrajo povratek Habsburžana za casus belli. Pričakujejo se v najbHžjem času energični skupni nastopi male antante zoper Madžarsko.
Belgrad, 22. okt Dopoldne se je sestal ministrski svet in takoj odposlal v Bukarešto in v Prago note, v katerih zahteva skupno odločitev o korakih zoper karlistično avanturo, ki se smatra za casus belli. Ukinjen je ves promet z Madžarsko. Jugoslovanske čete so že na potu proti madžarski meji. Vlada je pripravljena na energične vojne mere, če bi diplonnitični koraki v Budimpešti ne imeli uspeha. Naša vlada je v stalnem stiku s češkoslovaško in romunsko.
zval pod zastave letnika 1895. in 1896.. obenem pa je odrejena tudi mobilizacija mladeničev letnika 1901. Vsi madžarski vojaki, ki slu žijo v kadru, so odpoklicani z dopustov, tako da se nahajajo sedaj v vojašnicah letniki 1898. do 1901. Ob vsej meji napram kraljevini SHS so ojačene čete s potrebno artiljeHfn. Iz vseh teh priprav se jasno vidi. da je madžarska vlada pripravila tudi vojaštvo za vsako eventualnost in da je točno vedela za prihod bivšega kralja Karla v deželo.
ITALIJA PROTI KARLU?
LDU. Belgrad, 23. (Presbiro.) Pooblaščeni smo izjaviti, da je tukajšnji italijanski opravnik po na-redbi italijanskega ministra za zunanje stvari markija Della Torretta naznanil kr. vladi, da je Italija popolnoma solidarna z vlado kraljevine SHS glede bivšega kralja Karla.
Položaj v Budimpešti.
Dunaj, 22. okt. Po poročilih Iz Budimpešte in Prage je madžarski ministrski svet sklenil preprečiti Karlov prihod v Budimpešto in je Odposlal proti Karlovim svoje redne čete. Toda ministrskemu predsedniku grofu Bethlemu in njegovim izjavam ne zaupajo v tukajšnjih krogih ničesar. Nad Budimpešto je proglašeno obsedno stanje. V mestu vlada mir. V Budimpešti so odrejene vse varnostne odredbe zoper vkorakanje Karla v mesto.
PAŠIČ SE VRAČA.
Belgrad, 23. Ministrski predsednik Pašič je na poziv ministrskega sveta že odpotoval Iz Pariza In se v torek vrne v Belgrad.
KARLOV KABINET.
LDU. Budimpešta, 23. (DKU.) Kraljev kabinet je sestavljen takole: Rakovszky, predsedstvo in pravosodje, Andrassy zunanje posle. Benitzky notranje zadeve, general Sehnetzer vojna, dr. Oratz finance. General Hegedys je imenovan za vrhovnega poveljnika.
PETROLEJSKI REZERVOARJI
V	OGNJU.
LDU. Belgrad, 23. okt. Snoči so se na dosedaj nepojasnjen način vneli petrolejski rezervoarji mono-polske uprave. Ogenj se je s silno liitrostjo in z veliki eksplozijami razširil na obrežne vlačilce, ki so v plamenu. V nevarnosti je most med Belgradom in Zemunom, da se inu ne približajo goreči vlačilci. Pol mesta je zavitega v dim.
ATENTAT NA BOLGARSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA.
LDU Belgrad. 22. okt. Iz Sofije se poroča: Včeraj je bolgarski minister za notranje stvari, Todorov, odpotoval iz Sofije v Kjustend’1 na inšpekcijo. V železniškem vozu se mu je približala neznana oseba in ustrelila nanj iz revolverja. Minister Todorov je nekoliko sekund potem umrl. Atentatorju se je posrečilo ubežati.
Dnevna kronika.
vzela najodločnejše stališče proti povratku Habsburžanov na madžar- j
raka proti Budimpešti. Karl je ime- ! O četah, ki so na razpolago bivše-noval polkovnika Leharja za gene- mu cesarju Karlu, se poroča, da raz-ralmajorja in poveljnika svojih čet., j polaga z inozemskimi prostovoljni-Dospel je s svojimi četami do Ra- i mi stotnijami in pa z Osztenburgo ba (Gyoer). Madžarske vlade e čete • vimi bataljoni. V Rabu i Komarovu
— Klerikalci na Hrvaškem in v	Kakor poroča „Slovenec“,	„Je ta
Bosni. Dne 17. t. m. je vodstvo kle-	zbor najodločnejše zavrgel	politično
rikalne Hrvatske ljudske stranke	koncepcijo (Radičevo), po	kateri bi
Imelo svoje zborovanje v Sarajevu,	velik del Hrvatov padel pod tkzv.
interesno sfero srbskega plemena.** — Kakor iz tega razvidimo, so klerikalci začeli z drugačno taktiko napram Radičevcem.
Za regulacijo rek In potokov v Sloveniji je predvidena postavka 5 milijonov 400 tisoč kron v državnem proračunu. Trije milijoni se bodo uporabili za regulacijo Ljubljanice, Save, Kamniške Bistrice, Drave in Mure. S tem denarjem bo pač slabo šla regulacija Ljubljanice od rok!
Težki položaj naših ljudi v Južni Ameriki. »Jugoslovanska država" piše, da se nahajajo naši ljudje v chi-lenski državi, zlasti pa v pokrajini Antofogasti. kjer jih je zelo veliko, v težkem položaju, ker je ustavljeno delo v solitrnih podjetjih. Ljudje gla-dujejo in trumoma beže iz dežele, deloma domov, deloma pa v Zedinjene države, kjer jih čaka morda še hujša usoda. Podobne težke vesti je dobila »Jugoslovanska država" iz Argentinije, kjer bo radi silovite suše najbrže uničena vsa letošnja žitna letina. Položaj naših ljudi v Ar-gentiniji je tem slabši, ker je bel-grajska vlada tako nemarna, da še danes ni tam doli jugoslovanskega zastopnika, da bi ljudi ščitil! Pač pa je v Buenos Airesu še vedno črnogorski konzulat!
Papirnica v Medvodah gori. Kakor izvemo, je začela goreti papirnica v Medvodah-Goričanah. Dva človeka sta težko ponesrečila. — Ljubljanska požarna bramba Je odšla na lice mesta. Vzrok požara še ni dognan.
Pravilnik o Izdajanju in vidiranju potnih listin priobčuje »Uradni list“ št. 127, na kar opozarjamo interesente.
10 mest občinskih tajnikov je razpisanih za Prekmurje (primerno predvsem za upokojence). Več pove »Uradni list" št. 127.
Največja jugoslovanska jadrnica je dospela te dni v Split. Jadrnica Je bila prej italijanska posest, a so jo sedaj kupili neki podjetniki na Su-šaku. Vsebuje 1800 registerskih ton in bo služila pri prevažanju blaga med našo državo in Južno Ameriko.
Profesor Murko namerava v Pragi zopet pričeti z izdajanjem revije »Archiv ftir slawische Literatur", ki jo je svoj čas izdajal jezikoslovec Jagič Revija bo sedaj nosila ime »Flavija".
Vremenska izprememba. Danes ponoči je pričel naletavati gost sneg. Še v zgodnjih jutranjih urah je pihal precei močan južni veter in je šel dež s pravcatim roletivm bliskanjem in grmenjem. Zima je tore} tukaj. Vremenoslovci še ne vedo. povedati, če bo mila ali huda.
Dete v cikorijinl škatlji. Pred par dnevi so našli na zagrebškem pokopališču na nekem grobu škat-ljo za cikorijo, v kateri se je nahajalo mrtvorojeno dete. Policija je šla precej na delo, da najde mater, a predno ji je še prišla na sled, se je ta sama javila komisariatu. Povedala je tam, da je delavka, da je živela v razmerju z nekim delavcem in da ni sama povzročila predčasnega poroda, temveč da je temu krivo težko delo, katerega opravlja v neki tovarni. Zadnje vesti nam potem še niso povedale, ali je policija aretirala ubogo delavko, ali je vzeta na zapisnik bestialni današnji družbin red, ki nosi krivdo nad takimi dogodki.
V	Gornji Stubicl na Hrvatskent se je te dni zgodil strašen zločin. Kmeta Valent in Marko Hanžek sta živela v prepiru s kmetom Vulanom. Šla sta ga iskat, ga našla pred hišo in ga s sekirami razsekala. Kmetova žena in sinova so hoteli pobegniti v vas, da pokličejo ljudi. Kmeta pa sta šla za njimi in vse tri ubila.
Srebrna tula doza se je Izgubila pri vožnji na omnibusu na potu iz Ljubljane do Št. Vida. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi izroči v upravništvu »Napreja«.
Izgubljeno. V dramskem gledališču se je našla manjša vsota denarja.' Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri gledališkem mojstru g. Viljemu Lebnu v dramskem gledališču.
Gospodarstvo.
= Ljubljanski trg. Goveje meso
II.	vrste 20 do 24 K, I. vrste 26 do 34 K po kakovosti volov. Telečje meso, po večini domača teleta 24 do 26 K kg. Slanina: domača 55 K kg, hrvaška II, vrste 65 K, I. vrste mešana 75 K, mast 80 K kg. Delikatesni izdelki so se pričeli živahneje kupovati. Sadni trg je vsled letošnjega pomanjkanja sadja šibkeje založen. Cena: jabolka I. vrste 12 K, hruške 8 do 14 K; kmečki trg:jabolka 10 K, hruške 6 do 12 K. Krompirja je nabavila mestna aprovizacija nad 120 vagonov in je v pretežni meri pokrila ljubljansko potrebo. Mestna aprovizacija bo čez zimo stalno vzdrževala obsečno nadrobno prodajo na trgu, da s tem prepreči dviganje cen krompirju. Mestna mlekarna se hitro razvija. Občinstvo se naproša, naj z dostavljanjem mleka na dom v velikem obsegu potrpi še nekaj dni, da dospe zadostno število steklenic. V ta namen je kupila mestna mlekarna veliko Erzherzog Friedrichovo mlekarno na Dunaju z najmodernejšo opremo. Vse nedo-statke glede dobave mleka iz mestnih mlekarn naj občinstvo nemudoma javi na centralo mlekarne. Vojaška ulica št. 10, ali pa na mestno tržno nadzorstvo. Ker upošteva mestna mlekarna enako interese kmetijstva kot kupujočega občinstva, smemo brez dvoma pričakovati, da se bo mlečna aprovizacija uredila v smislu zahtev higijene in da bo prenehala mizerija. Glede kruha se bo uredila zadeva tako, da bo mestna aprovizacija v kratkem pričela zalagati vse ljubljanske peke s cenejšo prvovrstno moko in na podlagi cene maksimirala ceno kruhu in določila kvaliteto posameznih krušnih vrst.
energično do konca. Pripravljeni
smo, s številkami dokazati, kako borne so naše plače in kako veliki profiti čevljarskih mojstrov, ki bi Re bili nikakor upravičeni zvišati cene svojim izdelkom, četudi nam dauo, kar nam gre in kar potreba-« jemo za borno življenje.
Organizacija ljubljanskih čevljarskih pomočnikov.
Stavbeno gibanje v Ljubljani-Prihodnje leto bodo začele Okrajna bolniška blagajna, Delavska zavarovalnica in Pokojninski zavod za na-« meščence graditi svoje veliko skupi no uradno poslopje na Miklošičevi cesti nasproti sodnije v Ljubljani. Palača bo veljala okrog 6 milijonov kron. Projektiranih je tudi več za« sebnih zgradb.
Seja okrožne strokovne komisije celjske se vrši v četrtek, dne 27. oktobra ob 6. (18.) uri zvečer v delavskem tajništvu. Dnevni redi 1. Situacijsko poročilo:	2. akcija
in taktika: 3. revizija dela komisije; 4. razim. Ker je seja velike važnosti, se opozarjajo vsi člani komisije, da se točno udeležijo seje. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Leskošek, tajnik.
V inform ciio lavnosti.
Organizacija ljubljanskih čevljarskih pomočnikov je proglasila stavko za vse mesto, ki se izvaja popolnoma, ne da bi bilo niti enega stavkokaza. Predno smo napravili ta korak, srno skušali mirnim potom uveljaviti naše zahteve po zvišanju plač, toda pogajanja so se razbila ob neuvidevnosti in zlobnosti Čevljaskih mojstrov, ki niso hoteli ničesar slišati o kaki pravični ureditvi spornega vprašanja. Sedaj hočejo mojstri z lažnjivimi vestmi prikriti javnosti resnico in jo pridobiti na svojo stran. Tako n. pr. širijo nesramno govorico, da zahtevajo stavkujoči 100% povišanje, kar nikakor ne odgovarja dejstvom. Da je pa naš boj upravičen, bo javnost sama uvidela, če ji povemo, da dobivalo čevljarski delavci še vedno iste plače, kakor so jih dobivali pred letom dn«, dasi so cene vseh žMjenslcih potrebščin v tem času poskočile za 100, za 200 in še več odstotkov in pomočniki že tedaj niso mogli živeti s tako plačo. Zato smo prepričani, da nam bo javnost v boju, ki so nam ga usilile obupne razmere, stala objektivno in z moralno pomočjo ob strani in da se ne bo pustila varati od zahrbtnega, lažnjivega početja gospodov mojstrov. Z njeno pomočjo nam bo lažje doseči svoje pravice, zlasti ker je organizacija, čeprav mlada, vendar močna, disciplinirana in so nje člani pripravljeni, boi iti se
Vestnffc
Seja centralnega odbora »Svobode" se bo vršila v ponedeljek 24. t. m. ob pol 20. uri v prostorih tajništva na Aleksandrovi cesti. Ker je dnevni red važen, je polnoštevilna udeležba dolžnost.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da obžalujem, da sem nepremišljeno obrekoval gosp. Antona Petriča, bolniškega kontrolorja pri poslovalnici v Laškem, in preklicujem vse obdol-žitve in se mu zahvaljujem, da m( je žalitve pri sodišču odpustil.
Lcško, dne 21. oktobra 1921.
Miha Borštnar.
.
!2©ftf«vajfe
N0K0ZAOTROKE
1 škatela k 35*
Najboiišs hrana za dojančke!
Zelo eJakRiiefe sredstvo sa bolne na želodcu, rekonvalescente In osobito sa premalo hranjene ter v cb*e slabe osebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD.
Tovarna kemifkih predmetov hrane
..SALUBRA" D. D. ZAGREB
BoSkovKeva UL 23. telefon 7-91.
Tvomlca: NOVA GRADIŠKA
ff
TRIGLAV
lugeslbv. izdeBovalnlca parila
lastnika: GEN6CA & DRAGO VOJSKA,
LJUBLJANA, Vojvoda HiSIca cesta 21
Varstvena znamka.
naznanja, da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v
uajblinilj« j UU JV piCDUluu	    «	c«—	——-1  —
novoureiene prostore z električnim obratom na VojvodS MIŠI*3 cesto št. 21. Tovarna »TRIGLAV« izdeluje po brezkonkurenčnih
JV ■ ■-■* —----------- •’	I—	---------------
cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hlače, lastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, samoveznice etc. Ugodna prilika za konsumna društva! Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po celi državi. — Samo na debelo.
»TRIGLAV« J. «- »»«» Mubljana.
Zanesljiv, trezen
strojnik
vešč tudi električne montaže se išče za tovarniško podjetje v bližini Ljubljane. Ponudbe pod
,,Str3$h1k“ na upravo „Naprej-a“.
LJajalfij: Iv mi iViKasr,
I. SANDRIN
LJUBLJANA.
Velika salopa vsakovrstnega
usnja
kol, podplatov, ponll-nlh Jermanov ki koksa
na debelo.
MESTNI TIMI 6.
Zajčje kože
kupuje
tovarna klobukov „Šešir“
d. d. Škofja Loka.
Tisk Učiteljsko tiskarno v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Maks žagar.