ZB3. Stntlta. I ijrilK i HM, I. tenku lili XUX. Uto. ^^B^KVvj^^^^H^^Bfl^v ^EEflMv^m^IHV^^^ES ^^^I^I^^^^^PV^^^v ^^^e^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^9^^B ^^^^D^^^^^l ^^^^^^^^^^^^^^^^^v ^^K^^^^^^^^^^K^K^^^^^b ^^^K^^^m •So*eaaU JWod- T^fa po P*Mi a AvstK>-OgT«feM u Ncafljo; •do lcto tknpcj —fir^ , K *§*- erio !*© naprej . . . . K 90*» &A : : :: : *is «****•*« <*««««•« nt mu« • t • . , 2'K ceio lito uprt) . • . . K 11« VpraSanJera gle*3 If^aattfv * ug prtk>fl «« odfo-vm d»ptml«i dl Mm**, ijravalfttpe (qp*dqf, *««€• Icvoi, BMftoT« site* tt 5, tefeto« *l*3. fmerati velja}«: petflrostopna petit vrsta za eafcrat pe 20 vtai., z* đvahrat p* 14 vhu u trfkrit t!l večkrat po 16 vfci Parte in Mlivn vrsta 25 vio. Portano vnta 30 vtn Pri večjfli tnaerdjah po dogovoru. Upuvniitvn Mj m poSHJaje naroćnine, reklamjcljt. Imentl U O, to ]• •đoHiristraMv-n« stvari Hl ptoBNM MfoCBa !>ret btotfotae tb»UUc »arofa^ao at m •*» .Slovenski Narod« velja v L|«blfanl na dom dostavljen: « v nprav*i6fcra prejejbnn: ćelo leta oaprej . . . . K 24*— I ctf« lete uprej . , • • K 2J"-* pol teU . .....13*— I pol leti . . • • • . llw Cetrt leti , . . • • • fr— I Cttrt teta m • • • • • fSO aa mescc » » • « • « 2-— I na meacc p • « « r • *"•• Dopfef mj se fratikirajo. Rokoptei se m vraiofa. Pretilimro t BjmOovi mllca ftt. S fv pcttltgu l«v*J tolofM M. 34. 1111JL ili U UHU 2"HUiaiJ. Dunaj, 7. decembra. (Kor. urad.) Uradno se x-a2nlaš^: VZHODNO BOJIŠĆE. V vlaški ravnini prodirajoce za-vezniške čete so včeraj vzeie Buka-rešto m Ploesti. Avstro - o^rske č*te so dosp^e v Caraptno ter zasJeduJejo od Smaje proti fugu. ZavezniŠke čete generala v. Faikenhavna so pripclia-le včeraj 106 romunskih častnikov in 9100 mož. V Gozdtiatih K^rpatih k ruski pritisk precej poptistll, ?imo s«verna od doline Trotusu in pri Dami Vatri je priš!o do slabotnejših ruskih sun-kov. kJ smo ?.h t?rl^dko zavrnHi. Pri zrmadi g"£n#raJobersta v. Tersziy?n-szke^a so duaa]*ko domobranstvo rii nemšLi oddeiki prefcHi Crto po?v-skfh straž ter prodrli tla v sovražno glavno poziciio. Zavrnlli so 5 niskih protisimkov ter se vrniK s 43 vietimi in rHenom 2 strojnih pušk in eneaa metala mhi. Vsled usoehov v Rrmuin?!! ie postal 6. d«c»?r.h#r očirkJno dan m>-vračHa za sratnotito izdajo. Sliajen zinrrgoviti pohod je prtpeljmi za veznike v srce Romunije. Ćetr^o sovražno slavno nešto ie od počeika sveto v ne voine zavo^evano! S rxmo«oni srne zrett 2vstra - o^rska bramlwia sila na ottc č*te. ki so ?e, takmu)oc z rrern«khni, bo'earskfn^i in os-nansk:-m\ boJnJinJ silami. ud« 1ažile si^/nJh činov proti našemu pn.Sm'aiivniu *m> vražniku, na hiiro zbrane oddelke, ki so ob ptičetku romuniko votne vjeli prvi snnek, na naše gorske bri-j^ade, ki so prernagtle v Transilvan-$k*h alpah naite*)*: nifo^e. na čete, ki so se udeležlie ofenzive na Vla-škem, pa rudi na hrabre ^raniteffe Vzhodrie Sedmoffraske rn Gozdn*vh Karp^tov, ob katerih odporti se ie zlomH ves ruski nival. na na^e pre-izkušene p?k>nrrje ob dolen?! Donavi, kl so izvrši?! eno ?zme<1 ra'več^h del ZKodovine. na n»*o artiljerijo hi do-navsko ?!o*?Ho. ki se "e t«iđ1 n^dsvno pr? obrambl nro*? ruskim nunadom kizno od Buk?re^te 7ooet ?rkara!a. Vsern tem vH?a na^a zahvala. ITALUANSKO IN lUHOVZHODNO BOJIŠCE. Nobenih potohnih do«T>dkov. Namestnik načelnika reneralne^a štaba dI. H rl f e r . fml. DOGODKI NA MORJU. Dunai 7. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razglnša: Neka na^a hidroplan^ka ffotF1|a fe obložila dne 6. decembra JetališCe Be4igna hi baterije ob Zdobi kliub slat>eTrHi vremenu zelo uspe*no z ''^l^ami. Tri nangarje Je zadda v r^no. Vsa !*ia!a so se kliub sHn«*nu obrambnemu ognju vrnlla nepoš^o-dovana. Brodovno poveljstvo. Dunai, 8. decembra. /Kor. urad.) Uradno se raz^lasa: VZHODNO BOJIŠČE. Armadna skupina gtm. v. Mackensena. Zasledo^anje Romunov preko crte Bnkare&ta - Ploesti hitro napreduje. Sovražnlk, ki se ie umikaJ s pre-Uza pri Pred##iu in ob Aluti, )e na-sel povratak 1% od avstro - ogrskfh In ncmškin čet zaitavljen ter smo ga r>o veClni vjeli. Včerajšnji plen devete armade ie znaiai kaklh 10.000 mož. Ob reki Aluti je napadla četa polkovn?ka de Szlvo v zapadni Ro-muniji odrezane rotnunske čete iznova ter jlh prisilila, da 9o kapltull-raie. Deset bataijonov, ena eskadro-na in 6 baterii, skupoj 8000 mož in 2* iooov Je odoiio oroiie. i Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožcfa. Močne sovražr.e napade v doli-nJ Trotusu! m v pokrajini ob Ludovi smo krvavo zavmili. Armadna fronta general- feldmarŠala princa Lc- opolda Bavarskega. Pri c. in kr. četah nobenih do-Sodkov. ITAL1JA\3KO BO.flSCE. Včeraj zjutraj se ie pričel v kra- j šketn odse^u močen sov razni artilje- i rijskl offcnj. k« se ie prot: orr>$*oru pr\ KostanjeTici stopnieval do največje »P!e. opoidne pa, ko je ^ilo vreoie bolj neugodno, zopet popu stil. JUGO - VZHODNO DOjlSCfl. Ob Voj;;si od čf 9a do čaia te-žek sovrai.ii artilje/1]ski cuenj. Narnestnik nače nika ^enf ralnega štaba pl. li o i e r. fml. Ifpinsjfo nradno noronlo i tiCklJhU MiilflUI pUilUii. Bcrofin, 7. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Vclfki slavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta gfm. prestolona-slcdnika R n p r e h t a Ravar. Na zapadnem bre^n Mose so proti '? po tof*)v?4rt rr'vr&Ti odd«lki westfi!skegj peiro-ka št. 16 v fran-co^ke iarke pri viiiai >14, znani iz polarnih bojev, ter zarzsi; a« vrh te visine. Pet častnikov in 193 mož ie bHo vjetili. S snnka v sovražne crte ob Mort Hommu so prine*li oddelki, ki so Izvršili stmek. 11 v?et!h. VZHODNO BOJI^CF.. fronta generalfeldmar* šala princa Leopolda Bavarske z a. Zapadno od Lučka so vdrli ob ^ugi nemiki in avstro - ocrski oddei-ki v neko ru«ko aoz«ci?o noijskih straž. Pcsadko 40 mol %q vjcU. Po-rroči so držili poricfk) proti 5 napadom. Tuđ? zapadno o4 Za!o*čev in Tarnopo!a so mogte n»ie patrnije odd»(i, ko 5O ce vr^?1e. **0. O7iroma 20 vjetih iz zavjet* defoT ruskih črt. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Ježefa. V Gozdnatib Kirpatih in obmei-nih corah A'o^Jave od ča^a do čaaa i naraščajoč artiljerijski oseai in praske v pradpotju, iz katerih so se sc-verno od Dorne Vatre in v dolini Tortt!su razvlii ruski napadi, ki smo jih zav mili. Armadna skupina efm. v. Mackensena. Silno težki uspehi so krotiall v5eraj naoore in boje, v katerih sta pod ffenersHddmaHtelon! v. Mackeri-sonom čete favedno vodane IX. in donavske armade v hltrfti udarcili \rpe rcnnunskeica sovražnika in tla i pripeljana ruska oj^čenja. Vod]a in čete sprejiefnaio placifo zmasdvalca: Bukarešta, gtaTuo rn'^to sedaj prve ! žrtve enteiitne politike. Ploosti, Camnini in S&naia so v naši pojesti, poraženi 9ovražn}k se na ćeli fronti nssfJta proći vthnćul Z bofrlm na-vilaiciLiein ia voljo do zmaze so n^-prcrAMno prodkraJoč« čete prentagale v©dno iirova zahtevaie napore. Po-Jog nem«iih glavnih si?, *o izvrši?e farauJ-e avstro - o^r^ka, bolfirarske in osmanske čete sijaaio de4o. Deveta armada poroča, da ie včeraj vjela 106 častnikov in 9100 mož; opera-c"*q na Scdmotra^keni se nada-Uujcjo. MAKFDONSKO BOJlSCP. Pri Trnevi (vrhoćno od crne) so *rrs!e pr»:zVuio?ii ma^urski peš-roPf *t. 146 in holartr-jke *t?tnVie Srbe ?z notic?K». v kiterl so se bili p'-^dv^eralin-^f^ vfft^^^TI^ ^e«t č*%t-mif^v %n FA t^oi ■<* b'Jn v|etih. V m-f?m T rrnM5 to v»!r>Ti:J v bofyarsVo^i o^-a«f:b«eoi of^iu nmr%] ^nf'eški od-6**ku ki so 90 sfcfršal? r»Hhf?zati roiS-ciia^i "-^o - ^apodno in Jugo - vzhod-no od Serese. Prvi w^ersT^* Icvsirt'rn« moister v. Ltidendorff. Berolin, ^. decembra. (Kor. ur.) VVoJffnv ur?;d poroda: Veliki j'avn? strm: ZAPADNO BOJIŠCF. Armndna skupina presto- lonaslednika Ruprehta Ba- v n t s k e £ a. Na ranadrcrn hregu Mose «o na-n^d1: Frnncoiš včer»i od na«? dre 6. iJecerrbra vzc'c iarke na visini 304. Zavrni'i smo jih. VZnn?>NO ROJISCE. Fronta orfm. princa Leoool-da Bavarske*«. Ru*iti šunki na fronti ob Dvlni so se ponesrečHi. Južno od Widsyja smo oddelke, M «o bili vflrli v neko na^o pozicijo poijskih straž, tako] zopet prcgiiaii. Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa. Ker se ie velika rszbremenilna ofenziva v Karpatih pone$recila, so izvršili Rusi samo se delne napade. Včeraj so voekrat naskočli naše crte ob Ludovi in v dolini Trotusula, mi pa smo Uh krvavo zavrniii. Armadna skupina general-feldmaršala von Mackensena. Naše prodiranje preko crte Bu-karesta - Ploesti se je. vršilo tako hitro, da Rocnunom, ki so stali ob prelaziti pri Predealu in ob Aluti ni bilo več mo^oče se pravočasno umskniti. Pri svojem umikanju so zadftfi že na cemŠke in avstro - ogr-ske čete ter so, pod pritiskom s se-vera, po veefni že vleti. Med eorov-jem in Donavo se vrši zasledovanje. ■ Samo deveta armada je vjela včeraj ! kakih 10.OKI mož. Ob Aluti *>e je iz-polnila neizosibna usoda v zapadni Romuniji odrezanih sil. Polkovnik de Sefvo Je izsilil 6. decembra s sebi podreieaimi avstro - OffrsJclmi in ne«iki«ii čet a mi njih predajo. Deset betalioflov. cna esksdrona. 6 beterl], v skupneni stevilu 8000 mož s 26 topovi, ie položilo orožje. MAKEDONSKO BOJIŠČE. Ponoćne napade Srbov pr! Tr-njanih (vzhodno od Crne) ao nemške !n bols?arske čete zavmile. Enako so se pofiesr*č!!i novi šunki AnjSežev v ravnini Strume. KUiib izvečine neugodnemu vremenu je letalska četa tudl me*cca no\embra dosegla velike uspehe. Lastn^ izgubi 31 leta! na zapadu in vzhodu, v Romnniji in na Balkanu stoje nasproti tele številke: Sorraž-nikl so izgubili v bo«u v zraku 71, z zemlje sestreljenih 16, vtled nepro-storoljneza pristani« 7, v celem 94 leta!. Od teh ie v naši posest? 42, on-srran crte ?e padlo. da Je to bilo vi-deti S2 letal. Artiljerijski in infante-r^k? letalci so < zaaoiovtU t izred-n!m izpo*n?evanjem svoiili dofžnostl nrj7ncnie in zaupanje drugih Čet Vodstvo visoko ceni njm delo. Prvi geneafni kvartirni mojster v. Ludendorff. IVEMŠKO VECERNO POROCILO. Berolin, 8. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Nobenih po^ehnih dosodkov na zapadu in Tfhodu. Na Romuntkem }e orido^'lo 7t5?edov^n?e prostora. i Novo cesarsko priznanje slovenskim vojakom. Dunaj, 8. decembra. »Streffleur« poroča: Cesar je izdal sledeČe po-* velje: ' Uvažuje odlično hrabro in smrtnopogumno za-držanje ZO. lovskega bata-Ijona, ter njegov vneto-vdani, požrtvovalni in vz-gledni nastop v bojih od 11» do 13. Juni ja 1915-, mu izre* kam Svoje popolno prizna« nje. Pošlljam vrlemu bata-Ijonu Svojo zahvalo in Svoj pozdrav. Na DunaJu, dne 5. decembra 1916. . Karelm, jj. ft Zopet bele&tno s ponosom nove odlikovanje slovenskih vojakov. ICot prve čete v svoji slavni armađi se jei spomnil cesar Karei, ko je zasedel prestol svojih dedov, aovenskega pešpolka št. 17. Drugo njegovo javna priznanje, Izraženo zopet v Ustao* ročnem Najviljera pfsmn velja 2Q» lovskemu bataliomi — in zopet jd karakteristično, da je ta jnna&ka Če* - ta, kateri pošilja viteški vladar svojo zahvalo in svoj© pozdrave — slovem ska. Lovci 20. bataljona so pri-* morski lovci. Dopolnflni okraj je Trst in Slovenci tvorijo v bataljonet veliko većino. Pred izbruhom vojno se je nahajal bataljon s svojim štabom v Korminu. Sedaj se nahaia nje-t ga dopolnilno poveljstvo v nekem zgornjestajerskem trgu. 20. lovski bataljon je bil ustanovljen 1. 1849. ima pa že slavno zgo-dovino. V prusko - avstrijskl vojni se je poirtvovalno borfl pri Kralje-vem Gradcu in 3. junlj 1866. je časten dan bataljonske zgodovine. V seda-nji vojni so pokazali primorski Slovenci svoje izredne vojaŠke vrline baš najboli v tem slavnem bataljonu, katerega tako Izredno odlikovanje i im bo v največj! ponos in zadoSče-nje. Njim in vsemu narodu. LiSTEK. „Ker je vojska..." Manica Koman. Lepo jesensko popoldne. Zlati solnčni žarki so kukali v mojo tesno sobico tako milo, kot bi me hoteli ijubko pokarati. ćeš: ali ni grch, da ob tako rajsko lepem vremenu tićiŠ v tem zatohlem prostoru? Pojdi in osveži si svoje ude v božji naravi! Parkrati se ozrem skozi okno — in sklep je storjen. Samo en kra-tek izprehod moram napraviti, saj kdo ve, če naletim letos šc na kak tako lep dan, kakor je danes. Ogmem se in hajdi na prosto! Kam — ? Kamor že, samo da bom preje na solneu. Krenem skozi »Zvezdo«, ki je živa sprehajalcev. kakor irelo proso vrabeev. Otroci se podijo sem ter tja in kričijo kakor žrjavi. odrasla mladina hodi polagoma in raljublje-nih pogledov gori in doli, stare mamice in rpokojeni očke pm sedevajo po klopicah in kramljajo, najbrže o nek-danjth sroioih časih, >ki so Wku I »Ti Ijudje naj Ie imajo svoje veselje, ali zime tu ne bo nič,« si mislim in stopam mimo njih dalje. Ted*j na priđe tz bližnje slad- ^čičarne meni dobro znrna. priletna ^ospa, nesnča v roki precejšen zavi- I tek. brezdvomno zelo sladke vse- | bine. I Rada bi se je bila izojsrnila, pa ni bilo več mogoče. Opazila ine je in že je bila rri meni. »O doher dan! Vas pa n'sem vi-dela fc doljfn. Kam pa. kam?« »Na izprehod,« ji odgovorim kratko. »Prav imate, prav. Le idite, da se vsaj m?.!o razvedrite. Pa kako lep dan imamo. Oh, saj pravim, vse bi se bilo, Ie ta vojska fn dra^inja, ta nas mori. Joj, joj, človek bi kar znoreL« Hoteč kletetavi gospej nekoliko ponagajati. pokažem na zavitek, ki ga je držala v roki in pravim: * Gospa, le ae Jadiknjte prereč! Dokler si ramorete še kako tako sladkobo privoičiti, pač »1 še tako huđo.« »Hm, km, je pokailjala nekoliko t zadrogi, »vidite, to je pa tako. Jaz nisem razvajena. res da ne, toda do-•er. M krahek se« »a «4 ntkiej fa- da jedla. A kje naj zdaj dobim bel kruh —! Vojnega kruha pa moj želo-dec ne prenese. Nekaj moram jesti in v namestilo kruha si kupim kak pi-škot ali torto. Dokler sem imela bel kruh, seveda nisem kupovala tort, a sedaj jih moram, če tuđi so drage. Torej pa do^ro se zabavajte na iz-prehodu •« Po teh besedah se je k sreči še dovolj hitro poslovila, iz česar sem sklepala, da ji moja opazka ni bila posebno po godu. »Ha,« sem si mislila, stopajoča dalje, »čemu li zdihuje ta ženska, ko ji vendar vojska še ćelo koristi. Prej je jedla le kruh, sedaj pa prigrizuje torte.« Naenkrat začujem za saboj gla-sen klfc: ?>Čakaj bo. greva skupaj!« Obrnem se. Za manoj hiti gospo dična, ki je bila pred časom moja so stanovalka. Oblečena je od vrha do taJ v leskečo svilo. »Kam pa si n«wenjena^ me vpraia hitro sopeča. »Kam — 5e sama ne vem kam. Orem na htprehod, 9 5e niti ne vem dobro, katero smer bi si izbrala.« »Še sama ne veš. no, ta je lepa. Pa ti jaz povenu kan poriva. Cuj, i jaz imam v Tivoli sestanek, pojdiva nekaj časa skupaj! Pot je tja sjeozi lepa in solnčna.c V Tivoli misliš —! Dobro, pa pojdiva! Ti imaš sestuek, tore) se mi itak kmalu itgubiš med potjo, jaz bom pa sla naprej do Čada, mor-da dobim tam skodelico dobre kave.c In zavili sva po Kongresnem trgu, potem skozi Nunsko ulico, ter se počasi bližali tivolskem parku. Gospodična je bfla ves čas lefo zgovoma. Obirala je mimoidoče ljudi, razpravljala o najnovejši mocft, hvalila in kritizirala to in ono. Sleđ-njič je začela tožiti, kako je že sita vojike in te rnmte drarinje. »Kaj bo, kal bo,< je rzdfhnila globoko \t srca. >Vei kal ti povem,c JI reton skore nevoljo, dotakntrff se sjene-ga STflenega krfla, »dokler se boš oblačila v draeoceae« svflene koetu-me, te It ne bo konec!« »Pojdi se solit s svojim! opac^ kami! Ti menil. da zato nosim svileno obleko, ker se hočetn poeteTtM v njej, kajne da!« »Sereda, kaj pa drmala.« (Dali« Prifeodnjia.) diran 2. •šluv&nSiu NAKULT, one 9. decembra 1*16. 283 Stc-v, Po osvojitvi Bukarešte Vofriki strokoviiaki o«na£uitjo fgratif« Dukarešte kot najiijajnejši nmiHm optricij, katorih koncepcija ie bila ženi Jalna, kl pa so bile tuđi nrvtdtflt z najvtčjo bravuro vseh fcdaUSmfli čet hi z neprekosljivo uk-Učio tn strat*tfčno previdnostjo m •ner^!K>. Osvojiiev rornur^ke pre-Ototsice je pravi triamf za vojskovođi© in vojak« gentrainih armud. Z jadolfcaiifeni sprcj«cua javnost toplo pohvalo, ki jo daje naše vrhovno ar-nutdiio povekjstvo vsera na boju proti RotnoniH posredno in neposredno Udeleiem'm četam. Naše armade si nišo pustile Časa, da si odpočijejo na izvojevanih favorikah, br*z odmora hite Falkcn-bavnove in Mackensenove čete za Jpdemo se umikajoeim sovražnikotn, da do skrajnosti i/koristijo doseženi tgspeh. Romuni se umikajo s svojo glavno sfV> za reki Buzeu, ki teče kakih 100 km severo - vzhodno Bukarešte v zapadno - vzhodni smeri proti Oonavi, ter Calmutuiul. ki se tetiva sever. i Harsove v Donavo. Sovražnik se pripravlja na ljut odpor in zđl se. da mu prihajajo Ru^ si sedaj z vso svojo razpoložljivo si-|q na pomoć. Y zvezi s tem so poro-£u, ki pravilo, da bocio Rusi svojo »a v*bodni sedmoira^ki fronti priče-fe> ofenzivo opustili ter spravili svo-Ie č*te i« r om unsko fronto. Vefna proti Romuniji je stopila, katar po*rc!arja$o voj-v strokovnjaki, v novo f a 2 o. Falkenhayn in Mtcfcensen imata velik cilj pred se-boj, \l BElrarcšte vodiio vse ceste v Bcsarahflo, boc*to ćeželo, žitnico ru-»keta fufa, katero bodo morali sedaj brattfti Rusi proti grozeci Ji nevar- BOCtJ. Berofiir 7. decembra. \'Kor. nr.) VVolffov urad poroča: S strategične-fca stalisča se mora priznati osvojitvi Catnpfne in Pi-^sti enaki pomen Va-hor zavzetjn Bukareito. Profra Bra-ševo - B'Jkareita, na?krajša želez-ii-Ika zveza Ogr^ke z Vlaško se s tem oahaja v rnkah zaveznikor. kar jim zitatno r^ajša dovažanje Čet in mate-rf»ala. Z oevoji trljo Presti Je nadale defciitlvno prerezana zreza Mol-dav^e z Maska V Pioesti s« nabavo trrtR veftke rafinerije za netrolej t rnodemlmi napravami. Skraine važnosti za osrsđnje države so tuđi ocvoteaa nmumtka petrHejska ormfeu kcit^rih naflTttat^ejie je oko pri Campini. NafvsčJ? del romtrn-like pe^r^^ske produkcije, ki 2T»a£a skoro 2 mfilfona ton na Teto. %e naha-Jb v rrfei'i zmaffova^cev. Vse nade entejrrte, da bo pomanjkanje olja za tnairo in b^nefna oviralo vojevanje perrtralnih drž«v, so se ^a verfw> !z-|l?«mie. Frorta ihttz^Hcov na \^a-lk*»n se ;"e ^rrč^k ^^fI«d zavretta mc-sta P!^e«iti od 7nn km ra tnr> km. Kako Je padla B:karata. Wf»ttf6^r urad poroča o zav^etjn Bul^rešte: Dne 5. decembra ob pol 1J. dopolJne !e bil tren era! i ta brri stot-Bik Ls»re kot parlntnenter poklati k VirfcareK^imi po^jniku s pitmotn ffin. v. Macketrsena, ki je zahteva! predajo trdnjave. Nadaljno pismo Je naznanjato povcljniku, da se prične trdnjava obstrel!e\rati, če 5e parla-menter ne \Ttie tekom 24 ur. Stotnik. Lange, katere^a ie sprejel na crti romimskih predstraž neki romunski Ifcnteral in so ga f>otem z zave«ir»imi očmi v zvtrmr)hi\n odpe4)ali v Ruka-fešto, se je \thH dne 6. decembra rfutraj t>rcd potekorn določeneca roka. VrWo\Tri povdjn^k romnnske do-»avslce antmde }e odklonfl sprejem pisma grfm, Mackensena, z utemelje-vaii4e»!i. da Bnkarešta ni trdnjava, ttiifreč odprto me«?to. ker đa ni niti tTftirandh utrdb, niti za njih obrambo drfočeTrfh čet. di ni niti gnvemerja, Wfi poTT^liBflca. Stoinik Lan^e ie po-lldartal značaj Bokare^te kot trdnja-^e In da tako izb^gavanle ne bo ovi-rwo nernikth operacH. Dre 6. decem-brp rfntraj so se polaftlli deli Scim»ttc\r«ta konjiskeffa zbora etie etrtlhe na se\'^erni fronti, deJi 54. ar-Ctf3OT nišo naleieli. V Bu-kareSto vkorakdoče čete so bile na-vxl«$«fio r>o«drađene in okrašene % c\-«^k!ainif. OhrL von Mackensen se }« v av+mno^nn prk>elial pred kra-Bev( rrad. kj#r so fifa pozdravili s topfri cvetllc. Machens€Q v palači romanskih kraljev. I« Sofiie poročaio: Gfm. Macken-ttiiNle atnanil dna 6. dtrembra v DAiifl reointkit feraljtr. Ta* wq tm mmmrm wmot\ ntmild li aT-ItrUii pnrlartrt 1 to poasdnrBl zmagovuega voickovođjo z oduiov-kjfnimi kiki in ga obiipmli $ crr^t-kjtfru. Čestitke cesarfei ViHema ginu Mackensenu. Povodom osvojitvre Bukarešte je posJal cesar Viljem ?rfm. Mackensenu tzredno laskavo brzo]a%rno čestitko. v kateri pravi na koncu: Vsa Nern-čija zre ponosna na svoje in svojih zaveznikov hrabre sinore. katerih čini bodo z božjo pomočjo mejnik na potu h končni zrnati. Radost In ve*»l)* v centralnih dria^ah. Iz vseh centralnih držav priha-jaio poročila, da vteđa nad osvojitvi-jo Bukareštr povsodi največje veselje. Povsodi so tvonili zvono\1, vršile so se manifestacije, vihraio zastave. V nali monarhiji ta sploSna radost ni prišla toliko do zunanjega izraza, saj se nahaja država še v glo-boki žalosti nad smrtjo cesana Tran-ca Jožefa. Iz tc^a razloga je bilo z Punaja odrejeno, da se naji prazfiuie zrnsr^a^Iavni dan Ie z zvonenjem in v £olah. medtein kx> je, kakor znano, cesar V'ilicm pozva! svoje zveste podanike, da nnj slave padec Bukarešte tuđi s streljaniem in z zasravami. Urad na po«lopja so torei ->siala pri na* bre7 zastav in temu činu dolžne pijetete do rajneffa cesarja se je pridružilo skoro povsodi tuđi civilno prebivalstvo. Nevtra?ne 9oćhe o pttdcu Bukaroiie. Objektivno nevtralno časopifje prirnava veliki uspeh, ki »o ga Izvo ievale centralne države z za\retj©m Bukareite. Tako pravi znani polkov-nik Stefemann v bemskem ^Bundu«: Padec Bukarešte je poliedra velikoDoteznih. s čudovito £ihčnost-jo hi neumorno energijo izvršenih obradi. Romuni so bili . taktično preslabi in tuđi nišo imeli dovolj artiljerije, da bi se bili mogli upreti žc-nijalno vedenemu jovražnfku. Povrh so bile njihove oneraciie postavljene na napačno pod'ago in zato so že pri prvih potezah Izgubili inicijativo. Padec Bukarešte je nenrcmajlji-v • g a političnega pomena; je eden najsrečnejših uspehov centralnih držav. Rcununska armada je aa 40% slabejša in *e umika iz ozeniija. katerega pn««f;t omoro-ča centralnim držaram nadalje van je vojne še m n o y o let. Hoffindski »Tijd* hvali zlasti si-Jajno sodrlf^T'-arrie proti Potn uniji opernioCih armać ter poudarja vc'i-karski vt!sk. ki mora napraviti nafla na Rr>T»«wČnr» in materijalno odporno sfV> cenrraTr»!h držav $e bofj ofačili m da bo nemfcke izfube v boiih proti Romuniji v primeri z romunskimi čudorto majhne. Tako je irgubil neki nem^ki armadni zbor. ki ie vjel ***)O mož ter ubil, o^iroma ranil okrog fiOOO Rorru-noT. precej manj kot 1000 mož. Romani rm imajo strašne krvave itfu-be in »Adeverul« ie že primenal ro-munsko armado srbski, ki se je iikr-vavela. Đ#roMtu 7. decembra, Oosedaj je bilo vjetih okrog 100.000 Roniunov. krv^\re izguhe romunske armade pa znasmo 200.000 mož. P\ea v Rooiaaiji. Gmtralni tajnik dunajsj^e polje-(Wske borze smatra (v »N. Fr. Pr.«)f da so MIc v Komuni}! vpltnjene velike zaloge žita. Ncmčija si bo vzefa prodvscm mnn?o petrJIcla, 1 većino žita pa bo dobila Avstlija. Navzlic tomu moramo tuđi v bodočc z moko kar najboij varčevati. i $ * Amsterdam, 7. decembra, En-tentno časopisje priznava relike uspehe centralnih armad v Romuniji ter tuđi to. da sa te armade urrabile tam ofromen p1«n «a fltn, živini in petrofejc. Anjfcško časopis je prisna-va cclo. da je pottala vsled te^« pte-Ml aifleik« b 1 #k»4a brez-prtđmttB«, Sitvfltot ft* dtinbi a. (Kor. vr.) »Nordd. Allg. Zeitff.« javlja: Po ttrad-nih romunsktti podatkih so znaftale v deieli w oahajaloCe saJoge žita ćnm 1. julima 1916 okrc* 1,600.000 ton. in si cer 440.000 ton pionico in pšenične moke. 782.000 ton koruze in 320.000 ton jačmana. Ostala množina odpada na rž in oves. L#točnja latina je bila komai bo4jša kakor srednja. Od zaveznikov zasedeni kraji participiralo »a tej letini s približno */s. Sofija, 8. decembra. Zavezniške čete sn zasedle vseh 18 bukareških utrdb, kjer so našle ogromne zaloge municije, petroleja, živil in silno mnogo žice. Na železnici ob utrdbah so vplenile Čete mnocro deloma ntto-vorjenih vagonov. Stanje poražene romunske armade ja katastrofalno. PIm brigade Ssivo. Včerajinje uradno poročilo na-znanja, da je prisilila brigada polkov-nika Szivo odrezane romunske sile, ki so blodile po zapadni Vlatki h ka-pitutaciji. S tem ie brigada Szivo svoje deko sijajno opravila. Po bitki pri Targu Jiu so se umaknile iete 1. romunske di\iz»ic izpred Orlove ob c'oienjo rcko Jiu (SiO. Po1kovrnik ?zivo jim je bil s svojim! avstrijski-mi in ne4n§k!mi bataljoni takoj za petami ter iih je pričVl energično pre^anjati. Romunski oddelki so se po^ngroma razkrniali. lz^uMlili četo za četo. dokler se ni ostanek romunske div^je ustavil oh izlivu Alute v Oonavo. Tam so prišli medt-?m naii in bolgrarski oddeJki na severni hreg Donave ter so prijeli Romune v hrb-tn. Rarblti in df^niral'iiranj romun-ck; krJrmi ni preostaialo konČno nič drusraca kakor — kapitulacija. Tako je koncila prva romunska diviziia. Pukovnik Srivo j« vjel skunaj 14 000 mo7 in vzel 30 topov — ostaH je po-ginito. RnoKtfll opuščaio Biizeu? Preko Cnriha poroči»n- Pn m-»kfh pr>ročilih. prod;ra|o Fi^kenhay-nove čete iz Ploeiti fitravnost proti severo - vzhr^v. gomurtike čete sn rapiisi-i1© tud? Bfi^eu ter se umikajo. kakor nainanj« ^Vovoje ^remja«, v utrje^o oremije O»1ac - Brafla. (Buieu je mesto ob reki isteka hnena ter lef; kaV;n 65 km severo-vzhodno od Ploesti.) BOLGAR^KO UPADNO POPOĆflO. 6. decembra. Romunski fronta. V Dobrudži obojestranski, od časa do čaj»n prtn*hajoći topovski ogenj. Ob Donari pri Tutrakanu, Ol-tenici, Riahovn in Ćrnirodi tofx)viki nC*"i- Na Vlaškem so ztoviila naic ć«te z moćnim strnkom ob dolenjem tnkn Arjeacla obnrme poaknse rusko - rotnunsklh tet rrvrlfti proti rtatn protisnnke; zJasrf sflni so bili nar»di Rusov na crti Falastoca-Coe«i. S težktmi i^jnihami za so-vraatiHcm amo jih ra\THTli. Sovražnik je pmt'l «n»offr} irrtvih in ranjenih na boiiičii. Sovrainik je poolnoma raz-drjal most-rve pren Arfesula. Naše boi»e %\\t %tnic že 6 kttotnetrav pred forti Bikarešte. V bojih ob brecovih Neajlova in ATxesnfci je vjela hrabra prva divte^a od 2^. no^ernV»ra do damiš^jeca đneva 16 čairmkrrv in *4() moi ter vr#enila 2 težka topa, 5 havbic. 2f> poljskih topov, 7 inaloka-fiberjk'li tor^v, ^1 munidiskih voz, 8 gtrn(nih pnšk m druc vojni materijal. Na letaliSčn pri vaši Dadilovo imo vr'enil? med drur'm dve let^li. 8. decembra, Romunska fronta- VTVibrudži r>d Časa do časa At>oi(*«tran!iki artnjerfiski oyenj. Ob nonavi po^amezni topovski jtreli pri SiHstriJT hi Crni vodi. Na Vla-Ckcm Tat'eduiejo ravezn?5ke arrnade rtrtko - rn*rmr»«ke armade nm umika-' t^u vrhodfio r^ RT'knreite. Naše čete *o nrekoračilt Oonavo ori Tut-rnk»riB P*J»lco \sr»4^o tmro&lo. 6. decembra. Romanska fronta. Ob sedmofraški meji tra-iaio boj? v dolinab rek Troftisu. Suita. Csnfjonca Isti in Doftana. Na VlašVrm trajajo sorražni napadi. So-VTafnflr je hnei u^pehe pri Tar^cni-Itn in Pnettfiu. ertko ▼ okolici Cio ConcestHa. ob felerniri i2 Tituja ▼ Bukarešto. kjer so bili Romuni vsled prcHtja njihove fronte nrisiljcni. se umakniti. V drugih odsekih smo za-vmili sovražne napade. \ NoTf rr>o4i11cl na Ro«aa#«ai. Stocklioltii. ft. decembra. Iz Jas-syja poroćajo: Romunska vlada je poklicala pod orožje letnik 1Q19. loi u pot oa Prilep. BOLGARSKO L'RADNO POROCILO. * 6. decembra. Makedonska fronta. V koJenn crne od časa do Časa silen topovski o«enj. V protinapadu smo Trgli aovraŽno in-fanterijo, ki se ie bila pribUžala na-ikn pociciiajn Tihodno od Crne pri unwaaBk nt ihmbi ■■aani .¥■*» darla žfrrmhmi sovražn4 topovski Ofioni zlasti proti nemikim pozicijam Južno od Bogorodice. Na fronti ob Bdašici mir. Ob Struni artiljerijsko dclovanje. Naš topoTftki Offftnj ie rasprSil en batalion, ki je skuša] prodirati preko severnega brega iesera Tahinoe. S. decembra. Makedonska fronta. V pokrajini pri Bito-Iju in v loku Crne slaboten sovražni artiljerrjski ocenj. V noći na 7. decembra je po^kusil sovražnik več-krat rrapasti naše pozicije vzhodno od Crne in južno od Gradošnice. Naše čete pa ao vse napade zavrnile. Ob BelaSici planini mir. Ob Strumi artiljerijski ogepj. Eno anjieško stotnijo, ki se ie približala Ciiliku Tevfiku, smo z ognjem pušk in strojnih pušk uničili. Pred našimi jarki leži 120 mrtvih sovraznikov. S fronte ob Struml. Sofija, H, decembra. S fronte ob Strumi se poroča: Angrle^i slabijo svoje črtc. V kroju Barakli - čunaja-Kumli - Kopriilu Anpleži razdirajo svoje žične ovire in se umikajo. V zadnjem č*su vjeti Anjleži izjavtjajo, da se nočejo bojevati proti Bolgarom in da med Anglezi na eni strani in Škoti in Irci na drugi strani ponovno izbrahnejo krvavi prepiri. Vojna z Italijo. Ofač^na soška fronta* Turin, 6. decembra. (Kor. urad.) »Štampa* prinaša « fronte poročilo, ki pravi, da se je nele na Tirolskem, ampak tuđi na soški fronti na avstro-ofrski strani ponovno jako mnogo storilo z dovozom izpočitih čet, šte-vilnih topov, stroj, pusk.novih metalčev min in irredno velikih municij-»kih mno^in. kakor tuđi z utrdbami od Plavi do morja. !ta!fca«ke of!ch-fke izeube. Duaiai 7. decembra. (Kor. urad.) iz vojnor»oročeva!ske^ra stana: Po neki privatni statistiki hnajo Italijani od ifbruha vofne mrtvih: II generalov, 119 polkovnikov in podpolkov-nlkov, 196 majorjevf 1040 stotnikov, 912 nadporočnikov in 3330 poroČni-kov. V času od 15. novembra do 2. decembra j^> pađli: polko\rnflc Alinei Umbcrto. V«ront Luigi. Pischiefli Domerico, Giordano Giusep^e in poleg teh 26 stotnikov, 30 nadporoč-nikov m 82 poročnikov. DROBIKl! VFSTI TZ ITALIJE. Štrajk riskarjev v Milanu ie bil, kalcor se sodi, politiČnega značaja, nekaka mirovna demonstracija. — »Corriere della sera poroča, da so v Tnrinu delavci v tvomicah borrbaža napo\-e<}ali štraik: ,6000 delavcev štrajka. — \z Curiha poročajo, da sta morala lista »Aranti« in »PodoIo d* Ttalla« prenehati izhajati na nedolo-čwi ta.%. — Iz MfUma poročajo, da je tokarski štrajk končal 6. decembra. Stavci prično delati v onih tiskar-nah. ki so povU&la mezdo za 30 od-stotkov. I talijansko mlnis^rstvo .fe napravilo enaj^t inirekcijskih okraiev v svrho ura\Tiave rafcdcljevanja ili uporabe glavnih živil. Italijanski parlament. Đoseftigev pozdrav RomunUL Dodatno k eovoru italijanskejra mfiiistrskega predsednika Bosellija navajamo po kore«pondenčnem ura-du Hjeurov poedrav Romuniji. Boselli je rekel: Dn« 27. a\Tu«ta je segla Romu-nija prostovoljno po orožju, da osvo-bodi brate izpod tujega jarma, da doseže svoje narodna ideale in se pri-druH zavefnikom v ponosnem boju za svobodo in pravico. Težko priza-detemu ljudstvu, njejrovemu kralju in armadi pošiljam vroče čestitke. (Proccj vroče mora res biti Romu-nom ob padcu ejlavnetia mesta Bukarešte!) NapoTtd Tojne N#mč!?1. Boselli je rckcl glede napovedi vojne Ncmčiji: V istih dneh (ko je napadla Romu-nija Avstrijo) je napovedala Italija vojno Ncmčiji. V^roki napovedi so dovolj pojašnjeni v izjavi, pripomi-njam samo to, da je NemČija po vojni napovedi Italije Avstriii uvidela sdtna, da mora podaljšanje evropske-ga vojnega konflikta privesti tuđi do vojne med Italijo in Nemčijo. Potem je dokazoval §e. da so se nemški vo-jaki že tako bojevali z avstrijskimi v istih vrstah proti Italiji. Italija In Slovan? ob Adrijl. Poročali smo, kar ie povedal Boselli o italijapskem gospodstvu na Jadranskftm morju in o nikdar za-starelih pravicah Halijanov na vz-hodnem jadranskem bregu. Boselli Dravi, da ta TEhodni breg mora biti Halljaaaki. t •^^*^«ž dovanskimi narodnostimi pa hoče Italija mirno životi in pričakuje skupnega dela s Crno jroro in Srbijo. Boseili je 2ovo-ril jasno: Slovanske dežele ob Adn-jl, to )# Ooriika, Tržaika, Istra in Dalmacija, kjer je Italijanov napram ogromni slovanski vočini prebival-stva lt mala peščica, te dežele mora-jo biti italijanske, ne samo italijan-ska last, ampak tuđi prebivalstvo sa mora priznati za italijansko. S Crno goro in Srbijo hočejo pa lepo v miru živeti, potem ko bi Italija požrla sto-tisoče Jugoslovanov. Boselli je tako vsaj odkrito priznal. kaka laž ie tista napoved entente o svobodi malih na-rodov; potlačiti, uničiti jih Tiočejo in Italija bi hotela vse Slovane ob Adriji poitalijančiti, ako bi jih zadela ta nesreća, da bi prišli pod njeno oblast. Toda mi smo prepričani, da se to ne zgodi, in prepričani smo, da se bodo Jugoslovani še toliko krep-kejse borili proti Italiji, ki jim že se-daj napoveduje narodno smrt iz ust svojega ministrskega predsednika, torej z najkompetentnejšega mesta, Konec Bosellijevega govora. Curili, 6. decembra. Ministrski predsednik Boselli je izvajal nadalje: Vsled posesti v južni Albaniji smo mogli učinkovito sodelovati v preprečenje vojne konterbande v prid sovražnika čez grško mejo in zaprli oni del balkanske fronte vsled zvez naših čet z armado v Solunu. Glede G r č i j e je rekel Boselli, da nočejo siliti k vojni nikakega naroda, ki nima volje do vojne, zahtevati pa morajo, da se mu odvzamejo materijalna sredstva s katerim bi naše so-vražnike direktno ali indirektno pod-piral. Spomladi 1915. sta izjavili An-glija in Francija, da se prideli Carigrad v bodoči mirovni pogodbi Rusiji s primernimi garancijami svobo-de morskih ožin. Italija se je pridružila izjavi. Italijanski duh je zvezan s poljskim potom simpatičnih tradicij in tako je Italija odobrila ru-skega carja potrditev jamstva enote In samostojnosti Poljske. Osrednje države pa so potrdile razkosanje Poljske in na način, ki nasprotuje mednarodnemu pravu, izvršile pre-nos suverenosti, s katero silijo poljsko ljudstvo v boj proti državi, kateri pripada. Ona država, ki ima B e 1 g i-j o materijalno zasedeno, goni belgijsko ljudstvo v masah iz dežele In je vporablja za prisilno delo izven dežele. Italija glasno in z ogorčenjem graja to in želi belgijskemu ljudstvu vzpostavljenje njegove neodvisnosti. Italija sredi takih nečloveških izgre* dov ni pozabila plemenite umerjeno-sti in svetosti svojih tradicij, kajti Italija je domovina medna* rodnega prava in prvoro* jenka kultnre. Tako smo razla-stili nam pripadajočo B e n e š k o palačo. Boselli je trdil nadalje, da gTe v italijanskih kolonijah vse prav. Italijanski narod se drži vzorne discipline, ki mu jamči zmago. Italijanske f i n a n c e so kljub velikim izdatkom močne hi gotove. Zakladnih bonov je bilo od-danih do 30. novembra 4290 miliio-nov lir. Italijanski k r e d 11 je vzvi-šen in da vene žrtve italijanskega naroda zagotavljajo kredit do dosege zmage. Temu bo sledila velika uspeš-na volilna reforma poleg socijalnih I dobrot. Nujne velike izdatke je imela država v provincaii Forli in Pesaro vsled potresa, v lajšanje gospodarske bede v Anuliji in v pomoč vojni zoni, zlasti Benetkara Sklepi pariške gospodarske konference trajajo samo za čas vojne, italijanska trgovska politika po vojni ni prejudicirana, marveč je preskrbljeno, da z letom 1917. končajo vsi italijanski trgovskl dogovori z drugimi državami. Treba ukrepov za ustvaritev trgovske mornarice, ker sovražno zasle-dovanje vsak dan manjša stanje italijanskih trgovskih ladij. A n g 1 i j a hoče skrbeti za dobavo žita, premo-ga, sladkorja in železa, ali ima sama težkoče radi pomanjkanja prostora na ladjah. Zato bo treba omejiti vsa-ko porabo. Posebno usodepol-no je pomanjkanje prenio-ga, ali vse žrtve so idealizirane z Renijem domovine in privedejo nas do zmage, ki da Italiji narode, dežele in morja, kjer so nekoč vihrale beneške zastave. Dnigače si miru v Rimu ni mogoče misliti. Boselli je končal, ali nijeden po-slanec se ni dvignil, da bi Čestitat si-vemu ministrskemu predsedniku. Senat. Sefa parlamenta je bila prekin;e-na za par ur, ker se je sešel senat in je Boselli v senatu ponovil svoj govor. Predloc za tajne sejo. Ko je seja zopet pričela, ie nad 50 poslancev vseh strank podalo predlog, danajteizjava vlade raspravlja v tajnih se i ah. — Ministerijalno časopisje se izreka proti tajnim sejam, ker bi iitoffnile imeli neprijttne potlrtica 283. Stcv. »aLOVCrotU nakuu-, one 9. dcccmDm 1916« Stran &■ BarzilaL Paslanec Barzilai je na to pod-žigal zbornico z govorom v sporain onih Italijanov, ki so bili v Avstriji radi veleizdaje usmrčeni. Ko je pri-povedoval, kako sta B a 11 i s t i in S a u r o pred svojo usmrtitvijo kričala: Smrt Avstriji! in Zivela ttaiijal, so ponavljali nekateri poslanci te te-sede. Navzoči so vstali, samo socijalisti so sedeli. Nato je nastalo ljuto zmerjanje: bojazljivci, prodani malo-pridneži, šarlatani, izdajalci, lopovi, širokoustneži itd. Prcdscdnik ni mo-> gel napraviti miru. Poslancc Mon-teguarnieri je padel nezavesten na tla, prijela ga je božjast, ko je klica! neprestano »Smrt Avstriji!« I3ar-zilai je končno mogcl končati s hva'o kralja in vojvode d' Aosta in z željo, da Italijani zavojujejo T r i d e n t, Trst in P u 1 j. Govoril je še p^r besed v čast takozvanih italijanskih mučenikov, na to je bila seja zaključena v znamenju žalosti. Mirovna debata. Curih, 7. decembra. (Kor. urad.) V včerajšnji seji je predloži! Boselli zakonski nacrt glede izdaje literarnih del Battistijevih na državne troske. Nato je govoril poslanec Ferry: N'iCe r*xe slabih odporno iilo države ali izjaviti kliub najnujnejšim že-ljiri po miru, da \c ir»n?oč skleo i^-!jaratncga miru. Mi ne smemo s* rri-krivati, da dejansko vojni uspelii nišo bili samo na strani četverozveze. Na vsak način pa ne more biti več govora o vojaski previ adi Nemčije in 0 tlačenju latinske kulture in evropske svobode. Iniciativo za mir, kate-rega je tako želeti, morejo pričeti samo nevtralne države. M o g 1 i a n i je 1 z j a v i 1, da v varstvo najvi-talnejsih interesov Italije dane garancije nišo razvidne. A n g 1 i j a se polašča Afrike in Japan sili Rusijo k teritorijalno - političnim odstopitvarn. Seda-nja vojna ima svoj vzrok v zgodovin-skem nasprotstvu med Nemčijo in Anglijo. Cas je torej, da kateraKflli stran prizna vspreicmljivost cven-tuelnega mirovnoga predlo^a. 11 a -lijajezatopoklicana. Robi I a n i priporoča dnevni red, v katerem st ima izreci vladi zaupanje. Ministrski predsednik Boselli izvaja, ča socijalistični predlog obse^a že-Ijo, naj se i t a I i j a n s k a vlada oprime inicijative za mir. Taka*želja pa je v tem trenotku n e -s p r e j e m 1 j i v a. Zbornica si ne more želeti predcasnega innegotove-ga mira in po drugi strani tuđi ne more drzno glasovati proti miru. Mir mora izvirati iz zmage orežja. dru-gače bi bil usodepoln in bi ne prine-sel Italiji vseh njenih dežel in njene-ga celega morja. ki je potrebno za zgodovino in politično eksistenco Italije. Zato rredla^a on, da se razrrav-lja o socijalističnem predlogu, ako bo vzdržan, sele po 6 mesecih. Bosellijev predlog je b f 1 s p r e j e t s 293 glasovi prc-ti 47. Ta*ne seje. Tajnih s%i za razpravo o vladn! Izjavi ne bo, ker je dotični predlog umaknien. Parlamentarna vprašania glede pomanjkanja premoga. Preko Lugana poročajo. da med Stevilnirrri parlamentarnim! vpraša-nji, ki se bavijo z gospodarskim! stiskami, se nahaja tuđi vprašanje poslanca I) a n e o Kledc pamar.ikanja premoga. Daneo zahteva nojasnila, kaj namerava ukreniti vlada glede na bližnjo zatvoritev turinske plinar-ne radi pomanjkanja premoga. Cena je zopet poskočila; tona stane 220 Iir. Za november je bilo napćvedano 50 pamikov za transport premoga iz Arrglije v Genovo, moglo pa se jih je najeti samo pet. Ifoiiia i Hulilo RUSKO URADNO FOROĆ1LO. 6. decembra. Zapadna fronta. Jugovzhodno od Pon^orža-nov so naše izvidne čete napadle so-vražne poljske straže in vjele več mož. V Gozdnatih Karpatih ?o za-sedle naše čete neko visino 3 vrste južno od Jablonice. bile pa so prisiljene jo zopet opustiti. UPORI NA RUSKEM. Iz Stockholma priđe to - le po~ ročilo: Moskovski metropolit je iz-dal oklfc, v katerem pravi: »Nehajte vendar s 5vo]o nepo-kornostjo proti edinosti. Pravi krist-jani so trdni v veri, hrabri in rnočni. Verujte v Boga, ne verujte tiskanim besedam. Ljudje. ki so sovražniki božje moči in božjega reda, so vas zapeija1! v težke izgrede. IzdajaJci, ki hodijo med nami, so vas zapeljali, ti ^e ^avremajo ra močnega poilavaria države. Splošno se sodi. da vlada ljudstvu mnofo prikriva. »Journal des dtbats« pravi, da bo pnšlo v kratkem do izDremembe v vrho\Tiern arrradnem vodstvu Francoske General Joffre bo kot član nadzerstveneta sveta v zavez-niskem armadnem vodstvu. Francoska zbornica. Po dolji taini seji se je zopet otvorHa javna seja, v kateri je poslancc Čhaumet kritizira! korake vlade, ki je vsled svoje kratkovidnosti zmedla do^odke v orrentu in zla-sti v Atcnah. Ministrski predsednik Briand je odgovori!, da je ugted Francoske vzvišen nad t^ko sitmni-čenje. Zbornica ie sprejela nato s 344 glasovi proti 1^0 ^lasovorn dnevni red. ki izreka vladi zaupanje. FRANCOSKA LINIJSKA LAĐJA IZGUBLJENA. Pariz, 8. detembra. (Kor. urad.) Mornariško ministrstvo sporoča: Linijska^ ladja »?uf-f r e n«, k i je o d p 1 u 1 a dne 24. novembra v orijent, ni do-spcla na namembeni kraj. Smatrajo io za iztublje-no. Posadka »Suffrcni^ je zn a š a 1 a 1$ častnikov in 7on mož. (Linijska latjia »?uffre»« iz leta 1599., je obseifala 1?.72f ton. vozila je 17 milj na nro. kon:sk"h cil je ;me!a 16-^no in je bHo nhoražr^ s 4 tnr?r»yi !:a!ibra 30*5. 10 tonovi kil:hra >r>, 8 topovi knHbra TO in 22 topovi kalibra 47 cm.) PLEN NEMSKFGA PODMORSKE-GA ČOLNA. Bcrolin, *. decembra. (Kor. ur.) Pred kratkim z redom Pour le meri-te o^rkovani kapitenlajtnant Stein-brink je na svn?i zadnji vožnji tekom 11 dni s svojim podmorskim čolnom potopi! 22 Jadi] s skupaj 13.005 tona-mi. Cnaist ladij je bilo natovorjenih s prerrogom za Italijo. Dne 6. novembra je bilo doseže-no najvišje štcvjlo en dan potopljenib ladij, namreč 38. Nov napad neinskih podmorskih čofnov na Madejro. London, 7. decembra. (Kor. ur.) Listi poročajo iz Lizbone 6. t. m.: Poroča se, da so nemški podmorski čolni zopet napadli Funcbal. Podrobnosti ni. Prvo obstreljevanje Funcbala je bilo naperjeno proti centrali angle-škega podmorskesra kabla. Uradna poročila iz Maderne pravijo, da ie bi- j lo 34 oseb obitih. med njimi nekaj portugalskih pomorščakov. Podmor- i Ztmmmetmm nemSkm *«d|a. London, 6. decembra, (Kor. cr.) Adiniraliteta rac^laša: Dospelo ]e poročilo. da so videli 4. decembra v sevemem Atlantskcm oceanu obo-roteno in kot Crgovsko ladjo maskirano nem^ko ladjo. O vožnji te ladje do sedaj ni nađaljnjih informacij. Zmaga vojne struje na Angleškem. NARODNO ANGLEŠKO MINISTRSTVO LLOVDA GEORGEA. London, 6. decembra. (Kor. ur.) »VVestminster Gazette« izve, da ie Bonar Lavv' odklonil kraljevo nonuđ-bo, da nai sestavi kabinet, ker čuti. da ne more prevzeti mesta minisir-skega predsednikfl. Kralj je pozval k sebi L!oyd Oeorgeia. London. 6. decembra. (Kor. ur.) Na nasvet Bonar Lawa je naprosil kralj Llovd Qe-o r i e j a, da nai Drevzame šesta v « vlade. Lloyd (je-ene je sp re 1 e 1 in bo po-skusil brez ozira nastran-karske diference sesta-v i t i narodno ministrstvo. London. 8. de:cmbra. (Kor. ur.) Zatrjuje se, da je novi kabinet Llovd Oeorza ?!;nro sostavljen. V kabinetu bodo najbrž te - le esebe: Bonar L a w zslcladni kaneler, Addison niunicijski min^ter. R a 1 f o u r runa-nji minister, lf>rd Dcrbv voini mi-Tii5ter i« vf)f!ia vlade v zbornici lor-dov, Henderson delavski mini-stfr s sedežem v vojnem svetu, Barncs minister za penzne, lord Rnbcrt C e c i 1 državni tajnik v zu-nanjrm uradt:. Delavska stranka, izvzemši pacifiste, je sklonila, da se udeleži se-stave nove vlade. Izrekla ie tuđi upa-nje, da bo skušaja vlada resiti irsko vprašanje. Llovd George je obljubi! delavski štrajk1, da bo imenoval delavske^a ministra in da bo posta-vil plovstvo in rudarstvo pod državno kontrolo. ObMubil je nadalje drlavsk! strak\ da bo za^topana pri mirovnih poeajanjih. Olede mobilizacije bogatstva je ir?avil da bo v stoji politiki stremil r? tem. da bo urecUl dcTo rsr^s mn^kr^a prrbivalstva de-že^e \n da misli na to. da nostavi vse prinrafike in vsn^n ^VoriŠ-^unje pre-mo7Tr\]n pod državno kontrolo. B?ije narrerava tuđi izvesti mobilizacijo kmetijstva da dvigne produkcijo živil na Ancleškem. Llovd George. Llovd Oeor^e — vojni minister — prej odvetnik v \Valesu. sin neke-ga učitelja, je zmascal. Z njim so zma-Rali na Angleškem ekstremni pristaši vojne. Popolnoma nepričakovano je izpodrinil A^quitha ter spravil na povrsje stranke, ki zahtevaio vztra-janje v vojni z Nemčijo do ^krajnosti. LIoyd Oeor«:e zastopa sistem, da je trena Nernčijo popolnoma do skraj-nosti izmozgati. V trenutku ta iz-prememba v ansleškem kabinetu pač ne bo imela na potek vojne no-benega vpllva ker *o fv v moći nobenega ministrske^a pred-sednika, pač pa je že danes jasno, da bo imelo to imenovanje za posledico nove strahovite žrtve Anglije. Vse-kakor ima Llovd Oeorge veliko za-slombo v poslanski zbornici, če tuđi so nekateri vplivmi liberalni politiki proti njemu. Videti je, da hoće Anglija napeti vse svoje sile do skrajnosti, da zrnaca in v tem leži pomen novela arjgle-škega kabneta Je tu pred vsem brambni zakon za Irce. ki priđe v po-štev. Oa^'ravno re razširja vest. da je Carson odločno izjavil, da se brarrbna dolžnoM za Ir^ko ne bo dala izpeljati. je vendar verjetno, da bo Lloyd Ocorge, kateremu se je posrećilo doseči vojni"« diktaturo, zlomil rudi ta odpor. Smznanje da ang'eška vlada nirra dovolj v rokah vojnih do-godkov, je bilo za njega merodajno, da je začcl proti Asjuithu ^orbo za -mali vojri' svet« za odbor, katerega pooblastila na] prescs:ajo minisrsuo oblast, ki bo sklepal o vsch zadevah, združenih z vojno. Ta vojni svet bo irnel tuđi inoč. da bo svoje sklepe iz-vedel. To rnoč si hoče iznoslovati od parlamenta in si lo bo tuđi izvojeval, če tuđi bo morda nrišlo do budili bo-iev. Llovd Oeorgre oa je tuđi mož, ki bo neupogfljivo stal za svoje zahteve. V tem oziru Ima izprememba an^Ie-škega kabineta tud? za nas pomen, ker nam odnira po^cd na nove silne tvorbe, rrorda le siinejše, kakor. pre-1 teklo poletje. Dasfravno moramo primati, da ie Llovd Oeonre sila močna oseb-nost. nam !e vendar vsem jasno, da noteka leođovine ne bo moprel ustaviti in da bo moral tadf on končno uviđetf, da ne more obrniti usode cn- Ffeflrikl stasom o antrleški krizL / Iz Borlina pornčajo; Kabinetia krta v Londonu je zadeva, ki se tiče edino Anflije. Zato jo tu pop^laoma mimo presojajo. Vsi listi so tega mnenja. »Taccblatt« piše; Lloyd Ge-orfe vidi danes slabi poloiaj Anglijc, Prepričan je, da more samo on resiti Anglijo iz zagate. Novi vojni svet je samo prikrita diktatura, Lloyd Ge-orge je za to diktaturo, proti kateri je bil Asquith. Asquith je podlegel. Veliki napori AngHje, za katere bo ta izprememba signal, nas ne stra-šijo. Asauith odklonil odlikovanja. »Morningpost« poroča, da je prejel Asquith kraljevo lastnoročno pismo, v katerem mu kralj izreka svojo zahvalo za njegovo delo ter mu ponuja dostojanstvo peera in red hlačne podveze. Asquith je to odlikovanje odklonil. Turika voina. TURSKO URADNO POROĆILO. 7. decembra. Sevcrno od Donave se je zvišal glasom zadnjili poročil plen naših čet iz bojev pri Bukarešti na kakih 4000 mož, med njimi 66 častnikov raznih stopenj, 38 brzostrclnih topov, med njimi 2 brzostrclni havbici kalibra 105 cm, 100 polnih niunicijskih voz. 20 strojnih pusk, 3 avtoTnobile, na tisoće pusk in mnogo opreme. Samo v boj-nem odseku naših čet so pustili Ro-muni na bojišču nad 600 mrtvih. Paljshi državni s^et. fjlede provizoričnega poljskega državiicifa sveta prinaša naredbeni list lublinske gubernije te - le do-loćbe: Provizorični državni svet bo obsto>al iz 25 članc^7 ter bo ime! svoj sedež v Varšavi. Iz nem^kega uprav-nega ozcmlja bo v državnem svetu 15, iz avstrijske^a upravnega owm-!ja pa 10 članov. Ćlane državae^a sveta imenujeta oba generalna *u-bematorja skupno. Oba generalna •mbernstorja pcšljeta v državni svet po enefft vladneffa komisarja in po 2 namestnikft, ur>r*v:5*na pe sta po-šilmti v državni svet tuđi še drage fftstapnike. Vlnđne komisarje in drug; zastonnike mora drfa\-ni svet vsikdar poslušati. Prvič se sestane državni svet na povabilo obeh vlad-nih kcrrrisanev ter voli iz svoje srede z abrolutno većino pred?ednika in namestnika. Predsednik ima naslov »kronski maršal«. Nadaline seje dr-^avnesra sveta sklicuje krunski maršal. Seja se mora sklicevati, če to zahteva erlen izmed ^beh komisar-jev ali večina članov. Drža\Tii svet ?k!er»a o svojem poslovnem redu in izvoli upravni odsek. Upravni jezik državnega sveta je poljski. Organi uradov se smejo posluževati nem-skeffa jezika. Seje državnega sveta rrso javne. Državni svet mora od-dsti svoje mnenie o zakonodajnih zadevah. Če to zahteva tuđi samo en upravni def. Državni svet mora iz-delafi nacrte za naredbe, s katerimi se uravna skupno za«topstvo od Av-stro - Ogrrske in Nemčiie upravljanih delov poH^kegra kraMestva. Pripraviti r^ora poljsko drža\T!O upravo. Nadalje mora predlagati inicijativne predlofe v zadevah dežele. mora so-de!nvati pri nstvantvi poljske vojske, mora dobiti sredstva za odpra-vo po vojni prouzročene škode in za gospodarsko oživitev de?e!e. Naš cesar v giavnem stanu. Dne 6. decembra porocajo iz glavneifa stana, da se je cesar ves dan mudil tam ter sprejemal visoke voja?ke funkcijonarje. Ob 1. popol-dne je dospel nemški cesar z general-feldmaršalom v. Hindenburgom in reneralom infanterije v. Ludendorf-f(jm. Sprcjel ga je naš cesar, v spremstvu na sta bila feldmaršal nadvojvoda Friderik in šef greneral-nc^a štaba fcldmar.sal baron Conrad. Pocoldne sta se oba cesaria posve-tovala o političnem in vojaskem položaju, na st a lem vsled zavzetja Bu-karešte. ZveČer je posla] cesar brzojavne čestitke kralju Ferdinandu bofgarskemu in sultanu. Zvečer je ce«;ar spreiei ministrskega predsed-nika dr. pl. Korberja. Dne 5. decembra te bil naš cesar obfskal prvič v svojem novem do^ stojanstvu kot cesar nemškejra cc-sarja ter mu podelil vojaški faslužni križec T. razreda z vojno dekoracijo, cesar Viljem pa je podelil našemu ce-sarju hrastovo listje k redu Pour Ie mćrite. VčeraJ se je cesar Karei vrni na DUU* Ententa hoće odstiviti kralja Konsianffna. Amsterdam. 8. decembra. V oficijelnih pariških kro«ih se veđno boli širijo govorice, da hoče franeoskt vlada kralja Kmistantina odstaviti iH ra prcDCljati na južno • francosljo, ako bi se grška vlada še dalje branila izpolniti zahteve aliirancev. Frankobrod« 5. decembra. (Kor. nr.) Kakor itve poroCevtlcc »Frankfurter Zeitg.« iz Carifnda. so se bale ententne države tedinile, da iz-kličejo. če bi se izkazala la Grikcm potreba izprcmcmbc na prest o 1 u, najstarejšega sina princa Jurja Orškega princa Petrosa za kralja. Ker je princ Petros sele v deve tem letu, je določen Vcnizelos za cas mlado-Ictnosti kot regent. Princ Juri, ki jo oženjen s hčerjo Rolap.da Bonaparta« se mudi že delj časa ne-prostcn^oljno v Parizu. Njegova pri-sotnost v Atenah je bila tam ne-Ijuba. Curib, 7. deeembra. Italijanski listi poročajo: V Atenah se pripravljalo resni. dalekosežni dozodki. Vlada je vpoklicala več letnikov re«ennstov pod orožie. V Pireju se iiahajajo fran-coski parniki. da spravijo atensko franeosko kolonijo in konzulate na varno. Rim, 7. decembra. Tukajšnji srški poslanik dement^ra. da bi bila general Dusmanis in polkovnik Me-t a x a s zopet vpoklicana v grški generalni štab. BLOKADA GRŠKE. 2eneva« 8. decembra. (Kor. ur.) Kakor vlada franeoske republike uradno razglaša, je proglasila sporazumno z aliiranci blokado Grške in njenih otokov. Blokada se dne 8. decembra ob S. zjutraj proglasi za. efektivno. Nemiri traiajo. fiaagr, 8. decembra, Tz 'Aten se poroča: Me^ pos^aniki aliirancev in ^rško vlado fii bilo nikakih poga>Mii. Iz radnih rnest grške province se poroča o. resnih nemirih, katere pro-vzročajo oddelki rezervistov, ki jih vodilo oficiri!. — Prlj*ik ie inuog* francoslcik ©ficiii«[v in vson Vetikelistom so •rroeili s smrt-jo k\ jih trpinčili. V Volu in drugih krajih so naškodili hiše Venizelistov in jih zažgali. Posebno so o-bdelali 70Ietnega atenskega župana Venize-lista. Generala Karatasa, ki je najbrže Venizdist. je besneča ljudska rrmočica trpincila, ko so ga pripel}ali s tremi drujrimi vjetniki v parlamentarno poslopje. Italijanski poslanik! pri kralju Kon-stantinu. Lugano, 8. decembra. (Kor. ur.) Atenske vesti italijanskih Hstov in »Agenzie Stefani« poročajo: Italijanski poslanik je imel pri kralju Kon-stantinu avdijenco radi odprave di-ferenc s četverozvezo in sicer na pod!agi izjave, po kateri Grčija ne goji nikakih sovražnih čustev na-pram četverozveri. Kralj je pripo-znal zmcrrio zadržanje italijanske diplomacije m izjavil, da obžaluje mučne dogodke in želi zadovoljivo po-ravnavo s četverozvezo. Zaplercba pusk In municije Venl-xeli»tov. Lus^n3, S. decembra. (Kor. ur.) Grški državni pravdnlk je zaplenfl v hi šah Venizelistov v Atenah 30.000 pnŠfc in mnogo municije. Francoska admiralska ladja »Provence« Je zapustila Pirej, ostala pa Je tam itali-janska bojna ladja »Libia«. Zaplenje-nt grški torpedni lovec »Panphir« se i ie potooil vsled eksplozije. Pet mož je ub?tih, 25 ranjenih. Grčija vzdržaie oboroženo nevtratoost Budimpešta, 8. decembra. Med Atenami in Sofijo obstoji brezžična zveza. Atenska vlada je obvestfla en-tento in centralne države, da Grčija strogo vzdržuje oboroženo nevtrad-nost in da noče ententi ničesar več privoliti. Vsako nadaljnje izzivanje zaveznikov se bo smatralo za casus belli. Carisrrad, 8. decembra. (Kor. ur.) Brezžična brzojavna zveza med Ate^ nami in Carigradom zopet funkcijo-* nira. Ogrski državni zbor. V finančnem odseku ofrske» državnesra zbora m die 6. decombra finančni minister Tcl«cky razpraT-Ijai o državnih dofiodfcfh in rfdatklh s posebnim oziront na »ove davke. Povedal je pri ti prfliki, da so rnaćali vojni stroški ©rrske #r*aT»e pofmrice v pnrili freh m#s#cih p#-vprečHO 450 d« 470 vilijonev kron vsak mesec, seđal pa da znašajo povprečno 690 do 700 mi- Stran 4. .slU Jhi\2»iiA i*ib. ;?83. Stev. iriMi srMik ii. jL Hrta i rojili ino mira. Posebni poročevalec lista »New-Yark - \Vorlda« Karei Wiegam je Intl preci nekaj đnevi z ministrikim predscdnkam dr. pl. Korberjem raz-favor. T^ je rekei, da ce&arjeva smrt ni#kar nič premcnfla notranjih raz-mer. Vsa strašna prorokovanja, da ob smrti cesarja Franca Jožeia nastane revolnciia in kdo ve kaj, so se idCKzata za prazna. Monarhija obsto-ji v stari solrdsrnosti, a z novimi upi m pHfcadsvanli. Vezi, ki so za časa Franca Jožefa skupaj držale monarhijo, jo bodo držale tuđi pod ce-sar)«tn Karlom. Deije je rekel dr. pl. Korber: Avstrija ne srne zaostati za ćrugimi Jrfovami in upam, da bom s sodelo-vanjem narodov marsikaj dosegeL Ki tehko, izvršiti gotove premembe takn hritro, kakor mislijo nekateri Otođe pTefermne prebivalstva le rmM dr. pt Kdrbcr: Vzdržati hoče-HO m borno* Cttede organizacije za eaofco nadetttev žlvil smo bfli morda v«tH potosni, a v?>c kaže, da batno i^tafiH ne satno eno leto, neto če treba ie efljfc, Amerika, je đejal dr. p. Korber, ¥o ob koncu vojne in pri obnovitvi naru ferala najvažnejSo vioffo in bo se Bptmi morila sodelovnti pri ob-nOtrhi Evrope, ker )o br> mora'a preeirrbUejti s surovi nami. Kako je Srtnrmo fCbmnje v Ameriki. ni dobro Ipano, k«r avstrifska vlada r.e more ejfcčcvati ~ svojim poslan i štvom. Vo-Ikfe sovrmitvn v ctezeteh entente proti ATitiifi in Nernčif }c v©ct" dei za-krlrflo i«tTT-o^vifimo časonisje, kl ]s tuđi odfovomo za zavlačevanje vo#ne fh prtprečovarje miru. Prihod-ntoot in mir sta ndvisna od tega, da bo vladalo med dri« vam: raiumcva-nje med narod', to pa mare uetvarit! rmfVTt ineo?>lefe. MonoDoliziranje Jarmega mr*cr»ja daje na v!adr» in na U«rr>d wč voHva, ka kor 2^ rma po-gjmvar drfeve. Jaz se*n rs sv^odno, neod^i?wo, a o^rrrrrrno ča*o£v*je. Iizne politični wtf. = Frme Jožefov križ. Cesar Karl je ustiiorfl v smislu svoječasne odredbe nokojnegsi cesarla franca Jokft potebe« red, ća ea dobijo gc-■•ral!. ofeirtf tn rojalki uradrnki. ki so M«d vojno dužili v cesarski oseb-t€ slnibi. Novi red 5% imenuje »Križ eesarje Franca Jof.tfi« ter se no«i na d«sni strani prs. Na križa }€ napis »Mllltaudbcs a latere meo«. = D»eTfllk cosarki Franca Jo-žefs. Z Dtinaja r>oroćajo: V pisalni mtei pokf*hi#ta cesarja so naili skrb-no se«^ftvljen dnevnik, kamor je zapi-saval franc Joie! svoje subjektivne vtis« o ratnih osebah in dogodkih. Dnevnik ima seveda veiiko historič-ho vredsoit. = Am^csdjfi, ^Az Est- poroća, 4a bo te dni v Avstriji izdana iako db&9&n* ajnnestiia. = Zx*+d*n& brvatsVeea saJ>ora. Hrvmtski sabor je »klican na dan 14. de mi ikra k zasedanjn. = Nentiltl rađikalcf )n mfnistnOcl predeedalk. Nemško-radikalni po^la-n«c Huwitn«r i*daja fist. v katerem nirpada \-nDvič ministrskeja pred-9t4«flra Korberja, ker je odklonil z^-htrvo, na| teven pariaireatarnim potom hn>oirt' n*»iko-radikalne zahte-ve. O«ta mo. da je že telaj. ko je bil frv!5 MefciistrsJti predvodnik, deloval s 3r«4«tTi crrrfm Tacffea in da ptmf?u se je ba- omaškom, da ie v veliko korist mrkvm areteo fionten !cnde^ ker.o-rijflaep prara 'ir da bo v kratkecn petmml&r**. flmto ♦• kiel rapei od Uirr^ ek aUJi'4fe r>o«iia«ie zakonov ■ili—■)!£ po Mfcoatti bi pr^tpeh in Beri floreilre dmfb*, t«c izraiai: Strmina elmoie«! konflikta, kl •kii Cvree>#. »«n i**«o ka^r. do ka-kpgm iitlieji leiite fr'r^d« «ee^> jfeveaje sttoMT. U nrefmjejo m-Merie Mfd dfteriML Yklie»o v spio-m aNibll— eg mrodonr. taer> se tu ue»reeW) mrva s svettatf stvar Mi in c^k> 3 v eerkvevee* eV>sto)«ist\ii vi-sđb« iMe*i c^cinre. ki sea et>a p# »ožtem hi tceretiefti prava «e4etaklflTm. tae« »ot5e< vkHmo SerHkie mirae drimvljane TOd sol-zmmt mater. ie«a ht otrok iztrfane od w«* doeBov. dracod i^poetav-fimm otort* mt*t* in nebranjeno preWveietre zlastf napeetoen iz zrake hi pomod nt koonem in na moiju ejremaelftva. ki n«>o1njujfein in trzaje dnfe z groex». Dočhn obiainjemo t» e#l— were bede ii iznova karamo i* tejf teemU ttorjeee e^ecaTičnoeti, MeThei ii •* ke^exlto*i 9e zr>4e, we««L2«>9«i«»jBoe. * m n%¥Si9 da na] kakor t promrtradjo kodeksa za cerkev, tako tucfi za družbo napoči srečnejši in mlm^Jli čas, ko se bo vsled spoštavania pravičnosti in pravice zopet nstvaril red, In da se zasveti čim prej zarja zaže-ijme^a miru, ki nm prinese narodom, ki se bođo zopet sprflaznili, vsak procvit. Končno je izjavil pape.^, da si pridrži ustvaritev dveh njvih kardinalskih mest. = Danci ia mir. V božičnem tednu namcravaio na Danskem prirediti velike manifestacije za mir. Sodclovalo bo ^000 društev. Manifestacije bodo imele namen, posvedo-čiti pred celini svetom, kako vsa Danska.želi miru. To je jako znaCilna vest. Danska je namreč od sedanje vojne za milijarde obo^atela. = Mir iz Amerike. Ameriški senator Stone se je baje nedavno izrasti, da bo državni departement Zedi-njenih držav storil še pred Božičem korake, da doscic mir. Stone pravi, da so i«cledi dobri ter vidi v poteku dofodkar na Romunskom prej f4aj-AciVC položaja, ker je s tem izločena ena iwnod cm;h driav, ki hoće tuđi pokrajine oć ATstrij**. = AiB«r7ka ta mir. Nekoliko ču-daški član an^lcške^a parlamenta Trevelyan i« spisa' na pretidenta Združenih držav odprto pismo, v katerem ga je porval. naj posreduje za mir. Prezidem VVilson ni na ta noziv nič odRrovoril in da tuđi ne mi^li nič storti za rrnr, izhaja iz dveh dejstev: 1. Z ocirom na to, da i^ bil novič Iz-rolfen za preiidenta. ie predloži! arrrrikan^kemu kongresu spomenico ali po5iarnco. v kateri je označeno, kaj smatra za glavne naloge svojega delovanja; posredovanja ra mir v tej spomenici niti z eno beseđo ni OTrenil. 2. Ameriški poslan;k Oerard v Berolinn se je mudil sedaj nekaj teđnov v Wa$hinftomj ter pred kratkim zo^et odrotovi! na svoje mesto v Berolinn. Pr^č odhođom je izjavil, da ne ne»e seboj n?kakih mirovnih prcdlo^oT in da morem sedaj pri ti mirovni precfogf le od anscle?ke strani, sfeer nimajo pomena- Peto vojno posolilo. V kroffu remin mo/ je bila spro-žtni misel, porabiti priliKo za podpi-5OVRnje peteja \-o]ncga posojila v to, da se mnognm dokazom zve^tobe in vdtnosti vladarski hiši pridruži nov d^»ka«: z mnogoitevilnim podpisova-njem petega vojnoga po*ojila se naj poevedoći mJademu vladarju. s kako ljubecni.k> se z* je oklenilo vse pre-bivaistvo in kako je pripravijeno, rse storiti. da njetova armada^zvo-jcje končno zmaco. ki nam prinese zažeijcri m:r. Prevzerriši vladanje, je cesar Kare4 T3c s^roje izredne sile poetairf! v službo domovine ?n posve-ča z največjo v^#tno čas, Jtiw>jjwosti in pokornost javnim koristirn monarhije. Znano je da je nei mladi cesar natejično eodučeii o vseh upravnih stvareh in zato ne more nikofrar pre-se«« izve, da dobiva tesar neprestano natančna poročila. kako napreduje podpirovanje na novo vnino p^v^Ho. FV>«ied«nji usn^h podr>i>ova-nja na p«<*h ne bo zao*tal %a pričakovatii'. ako bo pod-pi^ovanje tako nanredovalo. kakor ne je začelo. Podpisovanje .S. voi-nect po*ojila je icaz «a u panja državi in to zaupanje ie ntemeljeno. kait! vofnr^osoflfii driavni \-rednoetni nernrji »\^r» samo nopornom« varni, neto se tnđ^ tako dobro obrestnjeio, da pMobrieca obre^tsvinja nikier ne pe^e wa>o4^« d-nar. Seđaj «fno ttrdi dohe. ki je določetta zu r>ot1pieov«iijc vojr»ei* pobila, a ?ie w1no ie do«rt1 Ijiid^. k\ imtio kartele m T>rhr9*Ye. s mie'i^o: *^ai je \^t rno. F? mv'rni^ rofafs roj!lo edim vei a^i wwm'\ «11 na od1«lik> * nođpivn**. »Jie'^č. ie ie ^tek ie (V>et1 čaia. Ttko mJIMtfife pe ^e »ane^T^ 7a r»eTt*fn i*of*aw*i^«^e-ta »e rre da fiodnigf ?;m najve? more bi č*w rrri k^o podpii#, tnlikn boft ie rr? tkun^oet. ^eoe»«J< eii-t je fa/k* re»ea). moči, 4e m-rmurz *ewrn>?Ve ^ "nv T»mM1. »klerit? ta net niro^e* mir. Tre^ko vođi mlađi nel ces»r Hrf«T»o krmi-le i» zde4 tiid' wrrel'»tTo md av-etrlfskrn - ofTskiief *rmmd9mi. kf so i« ne*ne0vaff mn trirki1! Nifi^ \v i* friđ^tfe flrrieiljiviri lavorik.' Vsi uofledi sn obmjeni na cesaiie Karta, vsa trdnear« treprTČarJa. dm mis. bofite časti in "^nac. m>m?11e i* vr^neara Meteža v nove. šrečne čaše, Ler>a fn n»ire»f»<3|s*?ra uva^cva-ni« je vreeSte misol. Boe'o^ati veto votfto no9o|fle) v zrrek vxiamwtf tn z\restrr>»e ceeemlri b^5i. Vm so nokli-cani. da se te*a mleV.e tn nfhče ne bo iz*st»1. k<*w rf*mi^'. da se pora-bi nateto volno noo1i^J:tk1 afekti«, fina^čni str«fn^ki. 3etr:lki n«r.nTki in »aH^fcepln: 2. ker»ce|:;^ki ofi^na^tie ta of'citaitieje. ken^eltiski pomoćni-ki ki *nfno?n?ce ter polno i»f>os1eni pc*no£ni §1ufe. Pod 1. «ave<1en! maluibenci dr>Tr* \e če siaie »e*«i«eka •^dlen ee rvokoii'eo manj Vfkor 14#^ krov ^ri V^i fiU^i. f>fU ^o»v eeii^if^lr* ****•**. Id wr»li vmj 14nn V-*n Vt n-vi 1. i« 2. Aift^nie-m\ rt'"*t»tfici vojne fKv^r^ore: ▼ 1. rt«. ?M ¥ r II. nmrtm M8 K. ▼ HI. rt*^ redu 3fW K. v TT. Twmrc4m 480 K. Ushilb#ieejm. kl iien rrc W na-reefbt z ine 9. februar ja 1916. dri. 7*k. $t. 33 n mamce eVceeiber obrok dklktejde, In fn*ia er« e>mi9ertinr> po nfrvi naredbi primane i?wi dokiede, dobe n ta mesee ra*loček rf^lačan. Tue^ xa TW#W««e irimrme na-Maviimt m m riwvc \n sirote drž. na«ftavljeneev hm drfava v fasa od 1. decembra 1916 de knuca decembra 1917 same plačevala davke tn piisto4bine 7a Mlietviee. Vojna doklada za vmekoiene drž. yradnike in drž. očiteljeke #»cbe, W ee> bffe nTri^eeie v kek činrrvni raav red. hm SMŠaia tri pokoi«aM w*t*U ■mp aHHDe^^Bej othbbhbv-% pri dohodku do vStevši 1000 K 192 kroo, pri dohodku od 1000 K do vStevši 2000 kron — 240 kron, pri. dohodku nad 2000 kron do vštevši 9440 kron — 252 K. Vdove državnih uradnikov in državnih učiteljskih oseb dobe vojne podpore, Če znala pokojnina z more-bitno milosrno doklado do vštevši 1000 K — 1.^6 K, če znaša od 1000 do vštevši 2000 K — 102 K, če znaša od 2000 do vštevši 6000 K — 228 K. Zakonske sirote dobe po državnih uradnikih vsaka 120 K. Če nima staršev, in po 72 K, Če nima očeta; zakonske sirote po državnih usluž-bencih dobe po 60 K, če nimajo star-šev in po 4* kron, če nimajo očeta. Tište osebe. ki dobivalo iz drž. sredstev miloščino, dobe tuđi vojne pcdpore. in sicer Dri dohodku. ki ne rnaša 100 kron. dobe 36 krort: pri dohodku od 100 do ROO K, dobe 48 K; pri dobodku od $00 do 1200 K, dobe 60 kron. Vojno podporo bo fininčna de-žel. oblast, kl naVamje noVojnine in mlloščine, nradomt nnkazala v izplačilo v 12 me*ečn:h obrokih, za-6snsi od 1. januarja 1917. lestl iz iriiintii lm\ Geaeralnl poUovnik pl. Boro-erić rerkeemi županu. Renški župan Ivan Steptnčič je poslal generalne-mu polkovniku pl. Boroeviću povo-ciom Še»tde«etera njegovega roiit-neja dneva primerne čestitke. Generalni polkovnik pl. Boroević je odgo-voril: »Za prijazna vosčila k rojstne-mu dnevu srčno se zahvaljujoč po-šilja mnogo pozdravov — Boroević, £O.« Odlfkoran }e z železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje računski narednik domaćega p©špol-ka Rudolf Josip Levpuščck. Goriiki učitelj- Vekoslav C r n i-20j, ki je bil pred kratkim odlikovan s srebrno ivetinjo druge vrste, je sedaj ob zopetnem odhodu na boji-ščo povišan ra praporščaka. Umri je nagle smrti vpokojeni ravnatelj državnega muzeja v Ogleju g. Iienrik M a j o n i c a. Pokojnik je bil odličen arheolog in ima velike zasluge ta rmjdbo in ohranhev drajjo-cenih starin na Primorskcm. Prijaz-nega goepoda se grotovo spominjajo itevilni gradežki kopalisčniki \t vse monarh*!©, ki so hodili ocledovat Si rnameniti državni muzej v Ofifleju. Pred fforliko irnrai>valno kotni-*tjo za 1)ud»ke !■ ntetČanske io)e v LJublfejn? ]e bil l^redno pripuščert k uspo«obljenostn«triu irpitn g. Ivan 5 1 a t e e, c. kr. poročnik v r.. ter ga je prebil z ugodnim uspehom za ljudske lole s slovenskim očnim jezikom ter ta nemščmo kot predmet crte 7. decembra 1916. Poewo6 Oorflko - GrflđllčMtki. V Trstu se ie vršila nneta seja deiel-ne pomoćne komisije za Ooriško-Ortdiščinsko. Namestrrik se je na]-prvn sprnninjaJ pokojnega ctsarja. Komisija je viela na xnanie proučavanje rn prva dola namestnistva za svrtfečasno V7ix>ntavitev debele. V to svrho ie rmnistr?tvo za javna deta pridclilo neirfe«tnistvn višie^a tehnič-«e*a funkcijn^irja. Komisija se je bevila s ^t!*vi!ni?ni nro^niami za podpore: nredlajrtno je bilo več brez-ohre^tnfh posoli iz državnih sred-stev. ?upaemto Slto^K> p. thrtovfle 75thteva. da se takoj prijavijo \-si evak^irmici fz Krajnevasi pismeno a!i nsrmf^io ter podajo natančne na-sloTe, kle bivmio, radi o^ebnih občin-5kih tli poetičnih zadev. — Župan Anto^ O ii 1 i č. Pfa TO*e4keeH poe:mal?$ča na AJlevicl. ^Novine, pri»aiajo z cori-*Ve fronte dopis, if katerejra posne-»lamo: Te dni so pokopali twkaj rar itotfi rnlekmr: naših in itulijansklh. Stojim tu. Polnoč je že minila. Po-ročnfk MaHnkmrić bodri moštvo, da «aj č?w prej kkof)lje rrobove. Voz i* rocoai nrihaja, vstk polu padlih tunakov. Za vtako eeim so hoteli halljtni ?ro<5re i'h }e poshišati. Dopisnik, ki je ▼©*•* kuraC nrinovedu'e dalje: Dene« *+m eri1 mHn za ba^ rakopa-ne fukaj na pokemfli^u. 7»dnjič sem !o darnvei na vseh mrtvih Hm. Sredi ^•kona^Va »e n^ti o^arček ki ara Je #el »etreTiti knret Oliiro. Danes nišo Meli fretrfTk* ud flero ktkor ool da* Dane* a» padati kom* sae- ga, tako fjubko, tako milo so se kopl-čili na grobove padlih, kakor da jim šepetajo: Pokoj, pokoj Vam večni! Zadnjić je bilo drugače. Treskale so granate druga za drugo v neposred-nji blizini. To je bilo že drugič, da nas je krstil ogenj v času male...... Tu na pokopališču je zbudila mojo pozornost dopisnica pri nekem itali-janskem oficirju. Naslikan je Trst Po njem so razvite italijanske tro* bojnice. V luki so usidrani parobrodi, s katerih vihra italijanska trobojni-ca. Nad Trstom italijanska zvezda z nadpisom: 1915! Ob strani dražest-na Italijanka s trobojnico, ki se vije okoli nje. Gleda s poželjnim oČesom na Trst. Pred nogo iej leže knjige. Drobno je pisano, vendar se more čitati: Oberdank (ki ie hotel usmrtiti cesarja Franca Jožefa), na nasprotni strani nekoliko stihov. iz katerih raa-vidiš željo do Adrije in pripojenja k Italiji.....Tako željo so imeli leta 1915. V ruskem vjetništvu se nahaja-jo, kakor je izvedel informacijski tirad v begunskem taborišču v VVag-ni: Fran Cejan iz Vrtojbe. star 37 let, v Harkovu: Simon Carli. s Tolmin-skega, star 36 let. umri dne 2. maja 1916 v Tveru: AJojzH Furlan iz Aj-dovščine, 23 let, v Šacku. gub. Tam-bo\-; Anton Kragelj, \z Sv. Lucije, 31 let, umri v Jekaterinoslavu; Anton Čemuta, z Bovškega, 29 let, je v Uf!; Alojzij Breščik, iz Deskel. 29 let, v Polozku: Ivan Zgubin, iz Hlev-nflca. 31 let, umri dne 10. aprila 1916 v Syr - Dariii; Josip Pisk. ;z Bat, 25 let, je v Aulje - Ati: Adolf Pišot, iz Črnič, 22 let. v istem kraju: Fran Ko-kosar, z Grahovega, 23 let, je v Tom-sku: Henrik Krapež, z Otlice, 27 I«t, v Balahni. Zaplemba premoženja. Deželna sodnija v Trstu ie odredila zaplembo premoženja Alojzija Peteanija, rojenega v Gorici 1855. učitelja v Cervinjanu, ker ie osumljen, da je za-krivil zločin veleizdaje, in Mateja B o i i č a, rojenega 1888. v Dol. Tre-bu^i v tolminskem okraju, delavca, nazaduje patruljnega vodje tit. pod-lovca lovskega bataliona št. 20.. ker je osumljen, da je zakrivil zločin nbega k sovražniku v smislu § 183. voj. kaz. zak. V Zagrebu \e umrla dne 1. decembra gospa Ines $inek iz Sv. Pentra pri Gorici. Bila je med istimi, ki so bivali v Sv. Petru do zadnjega dne. Pokojnic a Je bfla najgrarejša hči vpokojenega c. kr. davčnega višega trpravitelja Rajka 5tneka. Kdo ka! ve? Od izbmha vojne z Ttaliio ne vem, kj,e je moia družina, žena Margareta Marinič Zdarčeva z otroci Antonom. Josipom, Ido In Marcelo. ki so pred vojno stanovali v Kojsketn na TCalehah 5t. 214. Če kdo kaj ve o njih, nai mi to blago hotno snoroči na naslov: Anton Ma1 rinič. Ka1kd vodstvom predavanja s foto^ra-fičnimi sliktmi o predmetu. Na raz-polago jim je trajno in brezplačno stalno posvetovalno mesto za vse vrste počastitve vojakor pri društvu »Verein fiir Denkmalpfleg© und Mei-rratschutz* (Dunaj IX. S«verin-grassc 9). Upati je, da se na ta način doseže, da se prihranijo velike svote za nalogre oskrbe in da se vkljub temu izpolni nezavrnljiva želja vsake občine po dostojnem znamenju hva-ležnegra spomina na one, ki so dali življenje za domovino. Prljave za vodstvo občin, korporacij in ^ol pri nosetu razstave se sprtjemajo 2e se-^aj pri društvu »Denkmalpficge mć Heirr.atscmitz Vertiiu oa Duala, K. Severiiuu«^ SL " — Avstrilsko mormarttlul drm- Uvo )e v žalni se^svojega osrednjega načelstva povodom smrti Njego-vega Veličanstva cesarja Frana Jo- žefa skleniio ustanoviti poseben za-klad za podpiranje vdov in sirot po-morščakov. Da se trajno časti spo-min na visokega pokolnika in na njegovo iskreno skrbstvo za vse, kar se tiće pomorstva, se bo ta ustanova imenovala »Cesarja Franca Jožefa I. spominski zaklad.c Kot osnovno glavnico mu je osrednje načelstvo Avstr. mornariške^a društva odka-zalo stotisoč kron. — Enotna uniforma. Da se iz-enostavi dobava in pošiljanje za Ceta-mi, se je za sedaj se provizorično do-locila enotna uniforma za vse skupine čet, in sicer bluza % položenim zavratnikom. dokoJenke in plaŠč, ka-kršnega je imela do sedaj jahajoća artiljerija. — DoJilr trate vojaa, kiinujetnc inozemsko blaeo le. će ita dotnači pridelki nfkakor ne morejo nadome-ščati. Radi vojne moremo rzvažati le malo, zato obremenjuie vse blago iiiozemstva kurz našega denarja. Crm več blica uvažamo, ttm \eo zlata morajno poslati v inozemstvo m tem bolj pada kurz naše veljave nasproti veijavi drugih cležel. — Štedite s plinom! Piše se nam: Pred nekoliko dnevi so objavili tukajšnji đnevr.iki notico, v ka-teri so biii p. n. odiemalci plina pozvani, da bi z ozironi na pomanjkanje prermoga v plinami s porabo plina kolikor mogočc sredili. Kakor se je pokazalo, ta poziv ni ime! uspeha, ker poraba plina od dre do dne na-rašča. — Pliiiarna pa je od merodaj-ne strani prejela obvestilo. glasom kateretfa je izkijučeno. da bi y Krat-kem mogla dobiti toliko plinskega premota, kolikor ga potrctiuic, če hoce svoi obrat trajno vzdrčati v se-danjem ob^e^u. Zato sled% da bode treba obrat v doglednem času ustaviti, ako se porama plina izdatno ne skrči. Kdor upošteva* kol;ko plina se porabi v vojaJk:h in cfvilnih nolniš-nicah, za javno razsvetljavo, za raz-svetljavo ^lavnega kolodvora, to-bačne tovame in drugih iavnih na-pnv, bode pač zlnhka uvidel zle po-sledice, ki morajo nastati, ako pli- nama rrrora ustaviti s^'of obrat. Za-torej, štedite s plinom! Omejite raz-svetliavo kolikor mrKroče! Me raVte plina za kiTharrje m kr>r»e^! Ko pli-nama dobi zađosti premota, bode vsakdo lahko rabil plin, kakor bo hotel — Šotska vest. Profesor na II državni g'ninaziii v Ljubljani gosnod Ivan K a v š e k ie pomaknjen v VIII. činovni razred. — Tohak. Civilno rrreMvalstvo se upravi i ero pn't^uie. đa rohero vojaci po trafikah ves tobak. tako da civilno oMečen čTovek ne dobi nlče-sar več. Vojakov trafikantje većino-ma ne poxnsjo. zato se postavi vojak, ko je dobi! en pa^et tobaka, meni nič. t?bi nič zopet v vrsto in odnere na ta način po 5 do 6 pake-tov. Prcskrba vojaštva s tobnkom bi se pač dala dmjjače in boij enostav-no uredu:, dr, bi ne bHo ne\"o!jr. — Prodajo tobaka v costHnah fn kavamah. Finančno minJstrstvo je prepovedalo prodajo cigaret in cigar v gostilnah in kavarnah. Izvzete so le one gostilne in kavarne, ki so v posesti licence za javno prodajo tobaka, — Društvo zđravnlkov na Kranjskem v Ljubljani. Z ozirnm na obstoječe draginjske razmere, je sklenilo društvo zdravnikov na Kranjskem, da zviša zdravniške ho-norarje — po vz^ledn stanovskih or-e«nfzacij v drugih kronovrnah — za tretjino dosedanjega tarifa. Ohenem prosi, da slavno občinstvo račune sproti poravna. — JaTna ljudska knjižnica Go-spodartkesa naprednoga društva za s^ntjakohski okrai izposojn najlepše slovenske, hrvaške in nemške kniige vsak torek, četrtek in so-boto od pol 6. do pol 9, zve-čer ter ob nedeljah in praz-nikih od 10. do 12. dopoldne na Vožarskem potu št. 2, koncem Horijanske ulice in začetkom Kar-lovške ceste. po«ta]ališče električne cestne železnice. Na n^nolafo po-polni tiskani imeniki knjig. Vitop v knjižnico ima vsakdo, vpisnina le 10 vinarjrv. Iz Dratstuda. Ko so naSi fami zvonovi, znani po svojem lepem glasu, odpeli cesarju y slovo, smo odpo-ala!i bogato ovenčane na bojno polje. Snemanje se je vršilo dne 30. novembra, v času, ko so se vršile pogrebne svečanosti. Dasi so jih hiieli iz znatne visine na tla, so ostali po-pclnoma nepoškodovani. Teža far-nih zvonov znaša 2038 kg, s podruž-ničniini 3409 kg. Gledalcev ni manjkalo. KcHosalen uspeh je dosegla vče-raj peta ameriška senzacija »Srca_J^ prognanstvu«, grandijozna drama v 5 cielih z lepo divo Klaro Kimball Voung v glavni vlogi. 1 a film bo pri-vabil sloje, ki nišo občudovaii kinematografa zlasti vsled krasnih pokrajinskih slik in sijajne igre. Pred-vaja se ?.e dancs v soboto do pone-deljka U. deceunbra. V torek in sre-do (2 dneva) »Marje praznična oble-ka«t ocrska ljudska igra v 4 delih % Olfo D«S!fioi:d. Kino - Ideal. Izgubti se je v četrtek, dne 7. decembra okoti 10. zvečer na potu od pošte do glavncga kolodvora zelen nahrbtnik (Rucksack), ki je vse-boval eno pištoa fifola pri mestni aprovizaciji. Od torka, dne 12. de-cembra naprej se bode oddajai stran-katn v voj. prodajalni v Gosposki ulici fižol, in sicer p o 1 kilograma za vsako osebo. — Da se ugotovi števi-lo rodbinskih članov, mora prinesti vsakdo s seboj Iistek od peka, oziro-ma vojne prodajalne. kjer kupuje stranka kruh. Ta potrdila se bodo pri oddaji fižola numerirala, tako da se bo natančno usrotovilo, koliko je prišlo strank na potrdila posameznega prodajalca kruha. — Prodaja se vrši po sledečem vrstu em redu: V torek, 12. decembra dopoldne za si ranke, ki dobivajo Kruh pri Do-Ilnarju, Pred škofijo; p o p o 1 d n e za stranke, ki dobivajo kruh pri B:z-jaku na Poljanski cesti; v s r e d o, 13. decembra dopoTdne za stranke, ki dobivajo kruh v vojdJ proda jalni, Solski drevored; p o p o 1-d n e za 5frarke, ki dobivajo. ki dobi-vajo krrh pri Zužku v Sv..nori]ana ul'ci; v četrtek. dne 14. dopoldne dopoldne za stranke, ki dobivajo kruh pri Zatazniku,-Stari tr£; popoldnc za stranke, ki dobivajo kruh pri WoTetu. Sv. Flornana ulica. — NcidHjnji prnda?ni dnevi se obia-viio prav >čn*=Tio. 4- (Vffali krf>rnn?r5« po vojnih nrods??a1nah na dr^|wo. Dosedaj se je odf'ajal krorr:>ir na dr«>bno le v vojni pr^daja^ni v Oosposki ulici. Ker je no krotrnin« veČje novpra^evanie in da ** o^nravi nnvaJ, se bo. nočenŠi s prihodnjo suboto — oddajai krn«m-^ir na drobno vsak dan donoldne tuđi se v vojnih nrodajalnicah na Sv. Jakoba tr^u. Marile Tereziie cesti ter iz mestne« skladišča na Poljanski centi st. 1S. 4- O2frs%f praiiči. Urad 7a ljudsko prehrano nn Dunaiti ie dobivanje r^rc.ki'h P'tan'h pra^iče\r odredil tako, ćn je avst^ka centralna •nakn-nn^'ilnica dobrih trkijučno pra\ico. nak^rK>vflti prs^i^e na Ogr^kem in jih uvađati v Avstrijo. PridoMiene pra^T*e bo nf kimovalnica po coto-vem klju^n razdelila na posamezne kronmine. Privatnim o<;ebam ie uvažanje pniičev odslej prenovedano. Rozne stvari. # Za madžarske žumaflstt. So- lastnik firme bratje Neumann v Ara-du Adolf Neumajin je darova! društvu madžarskih žurnalistov 10.000 kro«. ♦ Sa iptiiskemti krai}a niio do-voflll potovanjJL Listi poročaK), da se je nameraval španski kralj — čigar mati je bila avstrijska nadvojvodinja — udeležiti pogreba umrlega cesarja Franca Jožefa, a da ni mogel po-tovati na Dunaj, ker mu franeoska vlada ni dovolila, potovati čez fran-cosko ozemlje ♦ Nikdar Bm ni dovolj. Pred vojno je veljalo železo 20 do 21 kron meterski stat, zdaj pa velja že 35 K. Železarski baroni,. ki se valjajo na rrjilijoni^, pa še nišo zadovoljni. Dne 7. decembra/y imeli v trgovinskem ministr^tvu^fsvetovanje in pritiskali na vlado, naj zopet do voli zviša-nje cen. * * Skrita živita. *V malem kraju Nagyvarad na Ogr^em so malo pogledali pri trgovcih. obrtnikih in kmetovalcih, koliko so kaj poskrili živil in so našli 3380 kilogramov sladkorja, 1515 kilogramov čokolade, 17 meterskih stotov kave, 31 metet-skih stotov meda, 70 meterskih stotov orehov, 180 meterskih stotov čebule, 650 zabojev mila in vse pol-no drugih živil in potrebščin. Vrli lastniki tega blaga so je skrivali, da bi pognali cene še višje in svoje bliž-njike šc bolje odrli, kakor jih derejo že zdaj. * KnJ1ZnK;a Leva Nikolaja Tot-stvga. Nekdanji tajnik velikega ru-skega pisatclja grofa Tolstega. V. F. Bulgakov, je po naročitu moskov-ske^ra »društva grofa Tolstega« pre-iskal kakih 15.ooo knj^g obsežno knMŽnfco pokojnikovo, da dožene. katerc knjige je ToJstoj nafbolj čital. Fzkazalo se je, da je v knjigah, ki jih je Tolstoj pozorno čital, vse polno bdežk in pripomenj; časih so zapisane na posebne listke in obscgajo ceTc po'emike. Zanimivo je, da se je Tolstr« jako mnogo bavil z bogo^ov- n^TT»i de?i in je ravno v teh naiveč be-ležk in opomenj. Nišo zastonj imenovali ToNtc^a zaka?rreles:a apostola. Pri boleznfh možgan, hrbtettJcc in živcev premaguje naravna Franc Jožefova grenčica ćelo trdovratne težkoce v želodcu in črevesu in dosega pravilna in izdatno izpraznenje telesa, pozivi prebavo in pospe^i tek in učinkuje tuđi pri daljsi uporabi milo in sicrumo ter ne dražljivo. Sloviti dnnai^ki zdravnik za živce dvorni svetnik prof. Ohersteiner se ie pre-ttičpI o iznomem učmkovanju Franc Jozefove crrenčice. Darila. »Rdeči križ«. Trgovska in obrt-niska zbornica za Kranjsko je darovala »Rdecemu križu« v Ljubljani zncsek 300 K. Za ta velikodušni dar se deželno in gospejno pornožno društvo »Rdečega križa« nartopleiše zahvaljuje. Darilo revni šolski mladini. Go^ spod Josip \'e§kovo (Vescovo) trgo-vec iz Gorice, ulica Sv. Antona št. 12 zdaj begunec v Divači h. št. 58 je da-roval na dan pogreba Njegovega Veličanstva v sprmin na pokojnega očeta zatiranih in sirot 30 K (trideset kron) za revrno šolsko mladino in oh-činske uho^e. Rck? noživi dobrotnika sirot mu klice načelstvo v Divači. — Načelnik Alojz R e b e c. Upravnistvu naših listov so poslali: Za »CirH - Metodovo družbo«: Vjekoslav Fulgosi, uradnik podružnice IJnbljinske kreditne banke v Splitu 10 K, mesto venca na krsto kolege g. Milana Drakslerja in Anton Štre-kelj. tu 10 K, v spomin umrlega dra-gega prijatelja Matevža Cerarja. Skupaj 20 K. Za »zaTod za v vojni osfepefe voiake«: Dr. Karei Schmidinger, c. kr. notar v Ljubljani 20 K, mesto venca umrlemu dvornemu svetnikn Franu rfubadu. Za »velove hi sirote padlih KranJ-cct«: Feliks Urbane, veletrgovec v Ljubljani 30 K. rresto venca na krsto dvornemu svetniku Levcu. Srčna hvala! Današii list obsepa 10 \\Y2nl Izdajatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna fn tfsk »Narodne tfskame«. Zima |e tu In ž njo čas katarov, katerim so ziasti oni izpostavljenl, ki trpe na kroničnem obolenju sopil. Onim, kater?m ni dana priložtiost, da bi zamenjali oštro podnebje z južnim, milim, je Sirolin RocHe prava sreča. Daljša uporaba tega iz-bornega sirupa prijetnega okusi; Ttčinkuje pri kataraličnih pojavih do-brodejno, olajša kašljanjs, zboljša splošno razpoložeffje in poveČa tek. Zobe čisteče sredstvo v tubah, kakršen je Sargov Kalodont, pripo-ročajo zdravniške avtoritete radi tega, ker ostane neporabljeni ostanek vedrio svež in nepokvarjen, nedo-stopen ponesnaženju, prahu In drugim dodatkom, kar je pri zobnem prasku neizogibno. Poleg aromatičnih sestavin vsebuje Kalodont tuđi glicerin, ki nima nobene kislobe v sebi in ne vzkipi. Isti se rabi rudi v medicini splošno in ne vsebuje nobe-nih lastnosti. škodljivih dlasnu in zo-bcm. Sploh pa vseobča uporaba Kalodonta zadestno izpričuje o tega izbornih vrlinah. o pripravnem ovoju in nl7ki ceni. rtg.TžSTK £iZ £^ e* g*> rn^ f^i i? Mi s začetn:ca, stroiepiska idll kot loiaoina MOC TitopIU v kako trrrov>ko podjetje Ponudbe pod rAnsbIUe" 4062 na uprav. Slov. Naroda. Vlagalko in učenca spreimt tisfearno IH9HS HROUBTIH Ljnlilfasa, W»llova nllea. Bjajj* Ut9 m Up, motmrm ^aaaj lokal na prometnem prostoru, ki wtn najmanj 6 m v kvadratu cvertuelno prilično stanovanje. — Ponudbe pod „lfOTO po4|eite/ 3840" na upravništvo »Slov. Nareda«. 3S40 Brožeinobeski s sli^o dragih svojcev (cena od 450 K na- prej), kakor tuđi povećanja se izdeluiejo po vsak« fotografiji. Cenfki gratis in franko. Tht American fotograf. družba z o. x. Tep itx - Sehftaan. Solidni zastopniKi se sprejmejo. Ra proda) je v Spod. Lokab oblina Krainja, oestoječa iz stanke, čumnate in postranske sobe, kuhinje ter obokane kleti; zraven hiše stoii tuđi hlev s prostorom zm 2 Živinčeti in pod Stavba je v dobrem stana. Hi*a stoji ob državni cesti. Cena, ki je zmerna in drnci dngoji se izvejo pri prodajalki 6*oUa]l itrmk«!) iz Spod. Lok št 21. a af »•!<•> kakovoafl po 7, Sv 11 ia 16 fer«a; la«aa »•dlo^a !n »rei^oa vsah Tratj „Haril"« barva za U sa In brate ed Dr. DralUa po 2 in 4 S !aase voda In maati| Sansneanzaupilvaaia las, iamlmke in puder pouli&nl i.i.1 prip«r#te Šiefan Strmoll Ljubljana, Pod Trančo št L Potar! laraAl v|^kllo«afa w vo)attu> slvžliavsal« ie l»kal edprft saato aa pro4a{« blafm Ih aiatr vukl tfaai wmmtm •d S do i/21 ia v ne«ai|a a4 • da U mre da»*iaaa. STROLrlM^Roche^ Prsne bolesni9 oslovski kaselj# aađuh^ influenci« Kdo nđtj jemije Sirolin f 1 VaaH.Ki trol nm fr«jnem kaplju } a, Vadu^l|tvi .kaferfm Sirolin inafrto ^ X OseDC a kroničnim Ka/«rotn l>ror>Kij«vt I «k $liro^Mxni of rocifpri kaferih uĆinkuie Sirolin ^^^^^Nl s Sifolioom eulrfvt. I c ugodnim vsp«Hom nmsptoinft pocuf#k* Smdcy&¥ 4 A.^/- Stran ft. .SLOVENSKI NAKUU\ one 9. decembra UM to. *J$3. SU:*. p- Modvodo. 4060 ■aa i|mi a* tafcof postrežnica ■a BaaHarl o—tt IZUL Mtatropf* nmo stanovanje prmxn« ali moblOTSn« obstoječe iz 2 Sob, i3£e stranka brez otrok ra talroi ali 1. januar. Pooudbe pod |1666 4003' na uprav. »Slov. Nar.« ffaieeneff a 6ovl|e imi vsak, kateri impregnira (namoči) podrlate s Durattnom, kcr s tem podvostročuje trajanje podplatov. DURATIK velja K 1*50 stekteničlca in zadostuje za 1 par čevljev. Dobiva se v vaeh trgovinah in pri glavnem zastorstvu za slovenske dežele Alate MekUc, Ljiiblfaaa, Strmi pat a. Trgovci dobivalo velik popast Tisočc prt-ratiniR pišem. 3970 manufaktura | JnMl Sicger ' Danaj I fismstrstr. 8 F. Ceniki z zdravniSkim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vir.afjev V ratnkih. 143 Proda se L S | « i leplm leniaattm in saoviam vrtom, v JĆateri je sedaj g v večje mesto na Gorenjifcem. Proa*a se stavbfSCe zase ftr? pa vsc skupaj. Na 2eljo se proda tuđi v*č a«wlje rraven, kaleor tuđi Žlvinslci h'ev. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. U44IU »redR^e v Aseriki! Kdoc hoče stopiti s STojimi sorodoiki V Amcriki t dotiko rmdi denarnih pod por ra p'srm, naj napiše kratko pismo ▼ nemikem jcaiku, tičoče se samo rod-biD&kib nnnir, ki ne ime obiagati nič |_uTrnflmiaP aM awr vojno sadeva. Na* slov svojth sorodnikoT naj napiše na buTorto, v drago kuverto nai vtakne B^fj^e ptemo in naajo napiše natančen Haslov fn ime odpoitljatelfa ter v«e Icud ©4poŽ1je na sledečo adr**o: aToaUy 6. Stro, boaridr per Adresa* Bra*» dcoir Bask, atorlta, W. 56. 3381 lefetsklrasa U preaala traakirua pisma te ie tprejae. 1OTVORITEV! Nova trgovina F. ČUDEN S& Liubliana ipeolalna trgovima zutatee, ur( grafcnlne. ^^ Fina božična darila: ^= I bc-iljanti J zapesinice I I prstani I | obe«ki | | uhani | | Unžan-ure] | Ettrna | | Scka Ukapa— | 1 Omtga 1 500 Rron! V«m rtatam, ako m«i uni-ne *dtra*t v 3 dnph arez ba'p'in Vi^ih Cci»a iOntVu r. jmn*»tvcni»n »ism«m 1.04 &, 3 lonfld K 4—. t li^iv E ••#. Na stotine zatovatnili tltm In prisnanj. Emny, - i*Met (Kam) I PmMcU MALINOV SOK garantirano pristen, vkukan v najboljši rafi- ftsdi, v po?tf» h z»v»f1h 4 S kc brutto 1S K franko raz^olilja A. fsNk, Praam.KnL ¥i«^raay 1174 la 2a en groš narobila specijelne ponud^e Pristen dober brinjevec se dobi pri 11 L. SBEfflKO B »H. SIŽL •^S^k ^J^jB^ mP^ J^^^_a^^' ^5^L aS£ ^EHl-^^^b ^B^Bl^BIV .^B^bL^B^Bl. H^klL^a^B^^L a^B^^^B^B^L^B^B^L ¥ detelnem gledallfičn. Sobota 9. ob pol., 7. in pol 9. uri zvečer — Nedelia 10. ob pol 5M 6^ pol 8„ in 9. uri zvečer. — V ponedeljek 11. decembra ob pol 6., v 1* Pol 9. uri zvačer: Zaloigra na gradu :: Rottersheim.:: Igrekatz ▼ 4 dejaojih — Spisala Bmtml himšma in iliftid KrtHk — Za fn« pi4r«ma lBB|Ui K0iM i« J. FlMk BrVJ^BviJP^H f^HivVlnB^pt IIhBI I "^«^B*4BlB^B^Br ^BjBJB^^B^BjBlB^a HBHB I Ya fftanftki umotvor, ki bo s svoj«, p% rtmičsem žitljmju poenetean* de^aaja ♦rtnidil cpl^šno poz«m«st ttr bo p# •▼•)! pretrMljivi TMrbtoi gWb«ko vplirai na gledaIce, ni samo Mfftsaefjvaetoo uprizori«« in imrmdmc draaMt^ae meci, ampak je, kakor vsi ttaat »Danajske am«tBi§i^ M*awke in^intrf)*«, pre^BtavlfaMi p« prTOTrs%«i4i daaaait4ith um«t»ikth. ____________________.^__^^_^— fl^BBi a^Bf^BVBB^h^B^ a^b^^Wa g| ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■■■■M fW| AlTfs Bottermiftai ♦ . . . Herman i«nk«, flen dona|ilrega umrtnišktjBt filma PirvI«, nieeova bc»r»f« • . • . . C©r*y Mt!awi^. Članka ^Brau—vega stealica. Mraai Oram aaartwaaj......Karof Pfann, &*• {1l4iI«U ea Daaajlici. ■ka«, ntopova sopr»aja .••••• Qf«te Luaat, čfeaicm duaabalMft uaManiJkaaai filma. fr«( AltSsa aaMaai •••••• Otan ^*iom( član danajsk .mJItaatkafa giedatfSCa. JlMBa*!;........< • . . • Kare! Đaumgartner, c. kr. dvorni igraiec. 9bM aHalia*! gođbcnik , • • • . Dr. Rodolf B>«er, Cia« n©v«ga 4onaj. me§C. fledališČa &megova lena .,.•..* Polly Janisch, članica đunajskega umetnišk. filma. ) . .... Liaiia Hai«. članica dunaMcaaja umetnrfkega filma. j^H ) ")uni r^OTKi Mar « Hofer, Claaica >ltfti4(MrNM gledalitta«. SiraaV« ••«•••#•••••• Wa;«c Hofer, č*an oem. Ijud. gledaliRa na Dunaju. Hl HBl m^mm^b« I Svečani pogreb Kjeg. VeliL cesarja u. (W. Frančiška Jožefa I. n. dd. mm •. * 4. »i w*. — **+»*. Dr awlfttAlf A ■k»« «. *». »i * t. li«. pw.—i awr^*«»*a*w^ laav krasni sporad. *9 IIIHKIliaV* Konforistinia Z lepo pisav«, zmožna stenografijc in stro- je^is'a «• a»r>f«itt v x*ečii ti^ovinf v m»stu na Šta'eiKkem. Po*u«be poi .JŠL !•••**/ 4#ii na upravn*tv# Slov. Nart«a. Mt)s9€bc, doječe matere, slabotniT bolniki ia trpeči, sta-rejše o*€be in takt, ki 99 prtartaVe bo-lezen ali težke štraptee, otroci, ki imajo bule ali ki dobivajo zobe, porodnice in druge slabotne esebe pa ne morejo jesti navadnih jedil, ker so večinoma slabotne, da ne morejo delo prebave izvršiti. Take osebe potrebujejo torej Msebno labiao, lahko prea^TlJIvo im jako redila«, močno hrano in to je Fellerjevo pristno dorševo ribje olje. Nima slabega okusa in duha, marveč hsa »ajbolji oknt, » ttrtj praw lakko jemlje- Tuđi obroci ga pijejo ra*. Dor-iavo rilBje a>lje se o4 mmtim* z4w-■ikov in profesorjev jeamljc Odlikovati Je v»ckakor prad naa »■■■aaaatriai aie-SajBioaai, eatala4>aBi, rajilaiai y*aa%oai hi aVtiajiai praa>arata>ai. Pftalva^aa aaaw: 2 stekleaia sanoU fnmkmamaa«i krm; edino pristno od lekamam at V. Feller, StoMoa, Ela-Ug «ev. 23S (Hi*at*a) Kupi aa deber s planino, s Panudbe : Dolanfaka catrta 10. pnlličje. Zamahe a ove i a stare, kupi TMfcO moa^taio tvrrjka tlL(BMiaju*a iađMinia proMMTtii zamaikov JBLAttH k Ko L|nbltawa. 2925 tW mwit»t*m prlMka sa sakap la**«m a« ■!•*«, obstoječ iz dvonadstropne hi§e, jLOsp. poslopja, senčnati vrt 2 verando ob jezeru, več njiv fozdov in travnikov Hotei-fki koncesija. Eiektrična ra«vetijtva Hi5a v nmibofji«m stanu, k«r )e, »k«r» nova in poseduje več kleti, krasno dvorano in seb 16 sob za tujee. NtiboljSa ntložitev kapitala. Pojasnili daje Laopold Joako, KaiOTlflta. 37SK) ■rada sa v tepem trgu na Spod. Štaierskem enonaistropna hiša s vatffciaa vHom, 3995 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Prota ao »a* vajoHmiaU poajoli enonndstropna hiša v Rožne dolini. Pojasnila daje Kaaatsks poaojllnlca lfaUil|aa. okoUc«, Lfubllua. pafr Kupim -^aj 3991 mlzanKe Me in les. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Kupi se pod ngodnimi pogofl mala pritliena hiša pripravna sa malo trgovino v mestn aU na deteli. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda pod „ngodai poffOfl 3998U. z veeletao prakso v hranilniSkem in po£ojil-niSkem knii?ovodstvuf vcšča obeh dcželnih jezi kov iša« primorao službe. Ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod nVestna/4032u prodasta se Sva srednje velika Ivanka Slaml£f St. Vid nad aVfmblJamo« 4034 WV Kupi 80 dobro obranjena pisolna miza (amerik. sistema) in 3817 MlrlkolMBl ročni vozltok. Kdo, pove upravništeo »Slov. Naroda« Pod ugodni mi pogoji SA pf*oda1 v Ljubljani blisu cerkve Sv. Jakoba s prostornim deoriščem in stranskimi poslopji. — Kje, pove upravn. »Slov. Naroda« pod rI«. 3S72". 3872 j Nobenega zobobola 1 vef, nobenih noči brez spanja. „Fldaa" pomiri bolečine v otlih zobeh, pri | trdovratnlh revniatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva Ze ođpovedala. Pri neuscrhu denar naraj. Cena 1 50 K. 3 zavitki 4 K, 6 zavitkov 55^ K-! Nobeneca jobne^a kamena več, snežnobele zebe dobite po uporabi »Sita" ___________' — IC^BUfa flaJda. Tikoišnji učinek Cena 2 K 3 steklenlce 5 K. XeBeny, Koiiae (Saseiuim) L Postat pradal 12 Z 23, Ograko. 3659 Lsnjarska sekalnica H. ENGEL & Ko., OiinaJ M., Stefaniestr. 1« «50 se priporoČa sa iedelavo pr«VlCke munkljskih ZdbO-f«V Z USniem. zaoSittValnih plOŠS, ^akor vseh vrst USniarska sakalna dala. Prodaja la ra«ao«l|alaica varovaloev po4aiat«v ia peiaetaftov t vsafcl vellkosn li prUta*ga SSa|a. Dobava takO). Prosi se nemške korespondence. I ) Nova Crepe de Chine bluza i š litra diuOli hn, liki ii Mi 5 I BRATA ttriM.Mliiii.iMi Praoafalaiaa i mil»Mi«ia oBm it 6. I naspTon notoia fpavaniojai^1« Uilii aaaaa^i^^^^^^^^^^^^^1^^^^^^^^^^^^^^] EBERL! %mmtm:.\ 121 ■elavnicaaa IgrHka ulica štev. 6. Električna sila. | F283. §tev. .SLOVENSKI MAHOD*. «bc f- decf bra 191«. Stran 7. ■•ta'lkl kaffttal B tO,MO.Ot#-—. _„ ^^^^ tfBflfrl ar^"""™1 Štuje do. »k* nt hwn. knfižlce 31. okt 1916: h..tt« „ iT.toQ.tM-. O. kl?. Ifr f>t*i-v. n Kl '8,330.091—. u Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Carraii n taajL - fctuortjeu «6*. W llTijin tm-Sf. Wn Kila (I M MwM Hrt"). Usta: itljeu 1IW. - 33 poftnžiR. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. rr.: Prevzemanje lecirnlh vlOf na hnnilnc Najkubntnejše izvrševanje bonnlli aar#4U na vs«h tuzemskih in mozemskih mestih.— lzplačevanje kn- I knjižice brc2 rcntnega davka, kontovnc knjge ter na konto-koreru z vsakodnevnim vsdno urodnim obre- ponov in izžrebanje vrednostnin pjpiijev. — KuDovanje in pro. nanje deviz, vaiut in tujih norc»v. — I štovanjem — D«nar »e lahko dvi|ra vsak dan brez odpuvedi. — Kupovanje in rrodaianje Vr*dao«talh Najemodaia varnih oredalov samoshrambe (safes* za o^njevarno s nrrevanje vrednostnih pa^irjev, rstin, I paptrftr itrofo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednosinih đrajrotin »tđ. pod lastni zaKlepon vranke. - Onraviliićt c. kr. ixr. lottrtjt Breznlačna revizija ?z2re- I Dapirjtr m roso ite nanje. U8 banih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebania. Izvlačila i ! nakailla * AnorUo la ta Ajaarlk«. I Uitmeiii In pismena pojasnila Im nasvetl o vsah « banćno široko apadajoćih tran&akcijah vsekdar brazalaćno. BVBnofavke: Prometna • finka Ljubljana. - Telefon ftev. 41 I Prazne vreče vssh vrst in v vsaki množini kupnja vodao ter plaćnje najdražje -—?■ trgov&ka tvritfo *= I Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 — Slovenske ——-—— li! narodne p2ii > sa Stlrl glaiave, !*!■• Fr. Maroli, L|a&l]aiLa. Ceaa K 1*59 m 1-90. 2725 ttiSfm vojakom, 5olam društvom Kd. naj-tiplijše priporo'amo. — IfiJlSfie darilo. f^orcl Lin^art r nrsr = f a^taim, Jtir^c cererik ccsU II 7. 3iitofnj vitli vrst žepnih srf ur sa mihai* s ti^la^ia biti««, sttn-shih la kslUnfskih nr, Intiilk. Pi*!i»ste Ttrae vre. «re t *ae—tm'cih x raslfavin Stasa!nf§»»«i *li hrti ]»»•§«, sslogs srairriiiJi ia s«*•>*•?. nminilr - prrto4#T*»- P*i»t»rM. «, ^c«»rtli«5it*«.Ta4«m p^ni« te KM^» ptfr pate- ; fl VBa^eaaMB^ s^sjvsBMs aas^H w#v^ ^^T*eJcwa) r^aBasa sam aaJBBasapBL* \ h —t 9« j«»—11». ?i «IlT>«^'|e. turž«, u^fl|a > p^tim'itTt, Mflvolett 1.1 A , »er-M—HlM w«4- ' Hocfl, ker to <«!•▼•• sveti la x* •;4«nt 1« »iniia ; flaHBBaaVOBBOSl E-S aTf *- h. Midi. En3gi ■ snieh Brao. i**r. ^49. l^rsvffke. Ivan Bizovičar | Bmefm fn trgovski vrtiur I Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato bpTtmVieno ; vrtoarstvo ter okasno izdelane ' j vence, Sopkc in trakove i f b mrtraškfh a>#r!k | Fsefie dtlrtraolisfec i criflfN ia dToraae j Vsakovrstne stdikc do najZlahtneiših cvetlic i^ zeienjadi. Sprej«fTtam na- I roč^2 na d«žtlo Vsa na- I ročila se tzvrSujeio to^no I m solidno. I jBrzoiaviia: ?f Btsorttar. I .•: TrtsEr LjnUlveaa, :: j Jovarna ĆPeler Mozina 4 c%0* firag št 20 JLjubljCtnCC %-sg št- ZO najnanta slavnemu občinstvu, da bo morala tjde lova~;e civilnih cev/;ev j u^n/afnrtt podp.atu v$led SPioš^-^a pomanjkanja surovin in novih s^o^uh odreda omefHl Jfdor se koča se pravočasno pres^r-y bct± je janj jadnja princa. Dovoljujemo si slavno cbčinstvo opozoriti na: Specijalni ođ&ieK m pletenins, trikotažo In psrilo: Za dame! Za sospođe! Za dečke in dehllce! VTfi1** «3fr?te?5*2 iopiCtt In €«^O- Srsjse likanc iz iifona in eefirja v Sportne jopice za deklice. crpiti z rokavi kakor tuđi brez najboljših kakovostih. • «* »• j « , , » ^ rokavov. Sralc« za iport v vsch moekrnih »vltor« za dečke v vseh kakovostih Jportna ispiCO iz volne in svile. oblikah, iz eefirja in niako.- in vei»kostiri. Spodn}« krila, pletena iz volne, wOŽ«f) srajet) v različnih oblikah. Sportna (ttpice v različnih oblikah crepe de sante, svile, Hitra, klota,' «Ofi««lRO pt)HIO kakor: srajce, in barvah. batinta itd. jopice, h!«če iz volne in bombaža. Oamaštl v vseh velikostib. ! ir^-^t^i-^a^ a««i^A lAMifA i« T«tr« parifo. zdravni^ko pripo- i Kombinate), ara|€^ JopUo in ^ f ^ NOfiavIce od najcenejše do naffi- l dru^o penlo, pleteno iz volne, M l.v, * . . . . , n^s,* vrc+A 7, v« c+.rr.*^ u hnmha#» in ^ifrvna f"log«¥l€«l volnene, mako in bomba- n^ise vrste, za vse starosti, iz i _ J:umu ,, " ^1.10"*- . žaste v različnih modnih barvah volne, bombaža in flora. ; PredpasnlM pisani, bell m crni V __ * ,J, nizi^niii niuu.mi uarvaii. | vseh modernih krojih. *T\¥ "■•"■^^ najbolji msern| triko |n „ormalflO p«- SfesniM v različnih kakovostih od ar-^.tiaV'naramieai itd v veliki Hl° kakOr: hlaČke» iOpiCe korn" najcenel^ih da najboljših. ^ K^?^ nara5llllice lld' v vellkl binaie (žabe) v vsakovrstnih ka- m^^i.- «___ - .. _njn;h K-«,as izuin. kovostih in velikostih. Nogovl«« crne in v modnih Darvan, nokaivlf« fflace olatene in triko j volnene, svilene, flor itd. tm^n% fO^tl v \^h kakovostih/ Tttra parilo za dojenčke higije- i Gamaie iz sukna, p'etene in triko. o^^^u^ .amft|eT rokmvice n!Čno Pnznan0 kot naJbo^e. ^Okavica ^lac^, pletene in triko. in dru^o v to stroko spadaioče Prmd&msnlM za dekliee iz perilnega Žopnl rol>d iz platna, sifona in potrebećine za zimski šport in tu- in beiegra blaga, kakor tuđi za batista. riste. male dečke iz močnega moleskina. N&l^ačfa In najpopolmejsa Izblra ¥ tej strokl. Posebno pr\p+rt>6mmt> mlbIIčbo «;#}asite y#rSa iz ćiuie volne in veiblodje dlake, dalje galdit ameriSke^m ia ivcdiksga proizvoda v raeh veliteostih, reliko za'ojo dobili a)la£6ev od najcenejiih do na]rinejših, »««■■—= in aa>a#aTwt|H M«l« iz »rile, baršuna in volne. i i Uumiana A. & E. SKABERNE Uubliana MeStnl trg 10 sp^tm trgOt1u za plettnint, trikotažo in perllo Me5tnl ttj 10 , Na dabslo šn drobno! ==*—**—== Na debelo in drobno! i Sprejme sa izur}*iM kontoristinja ki ie obenem tuđi prodajalka meŠane stroke lOroti ♦akoi^njfmu nastopu pri tvrdki atl- haal Omaaen, VU»i»gora. 4000 Krasni rodovit^l ^874 VI Si u HfiM UI x ledili posestrom ▼ Blsollskl Okolici se radi rodbinskih raznu r po zelo ugodnih pogo;ih ceno prodafO« Kje, pove upravn. »SJo?. Naroda« /(e zam^Sitc kpe prilike in poSliite nam takoj sliko Vašega očets, sina, braa itd., da Vam jo za malo ceno X 5*— povećamo v velikosti 43cm/33 v lc-pem okviru, lerSe iidetana K ••—, da Vam bo v oleras sobe in trajen spomin Vaieft t« mogoče padlega očtta. sina, brata itd. au da se ;e boluje za naSo skupno domovino* Obenem ko roiljete sliko označite ah' naf se napravi cei* ali donrsna slika. Napravimo' na želio tu 'i karte i 40 rta, 10 ka rt skupaj samo R 3*S0. Denar pošlite naprej in priložite 50 vin za pošto. Polllemo tuđi nm povzetje, a stane Vas nekoliko več. 380S Otrin Josef, Seegraben boi Leoiwn. Kupnitm In prođsiam ali t ko« mlaiJoĐ ▼zamen samo starinske stvari la ta« "45 staro zobovje. ieit Dv, Mm ii ilaiiE Frančiškanska ulica St. 10, Ljubljana. Gotiokteln. ' NajnovejSe Izkušeno trecbtvo proti ' akutnemn kronlčnema kapavcu (trfperju,) belemu toku, cvstitidl, črevesnemu in mehmrnemu katarju Ltd. ; Brez vbrizgavanja. O Oonoktelnn ' piše: , Casopi s če ških zdravnlkov ! leta 1912. žtev. 14.' Eno Izmed mnogih sredstev, U ga i lahko toplo priporočamo v resničnl praksi i je takozvani Gonoktein. Spaja v sebi vn dobra svojstva in prekaša vsa draj^a sredstva. 2130 ! Gonoktein ovira s svojim bakcerid- nlm delovanjem nadaljevanjc vnetnega procesa v zadnjem delu sečne cevi, kakor tndi pojave komplikacfj. V slnčajih, ki smo jih ml imeli, preisknSali smo tudl vodo, ter nismo opazili niti najman- ših sledov draženja ledvlc, a bolnlki se i nikoli nišo pritoževall, da jlh boli na lttmbalni »trani. ; Dobro spričevalo temu antigonoro- j fku daje tuđi okolnost, da to bolnikl, opazivšl, kako je sobolnikom odleglo, . sami zahtevali, da dobe ta preparat Zahtevajte literaturo In prospekt Dobi se v vseh večjih lekarnalL Skatljica K 6'—. Ljubljana: Lakania „Trnkftiej*1. Zagreb : Lek ma -Salvator" S. Mtt-telbach, Jela616ev trg. ; Proizraja: Farnrak«loiko-keraiCni latoora-I torij .HERA- Praga - VršoTice 552. DoHsTaiel; vofnega mfnistratra la Vofna-zAraTstrerndga rndratenja. i _______ Kranjska deželna banka v Ljubljani mm m u ng(0 5V o OUStlljSilO VOJKO POSOJilO w ^m m^: I- 40letno 5'|21 amortizacijsko državne posojilo U KI imale 92 kron, U- 5 Vio državnozakladne liste I ZKffil UM M H I Zi 11 miile 96 kron. V tvrho podpisevania voinaga posolila dale banka * —— hipotekama in komunalna posoiila. • Strm 8. .SLOVENSKI NAROD*, da* Š. decembra 191«. —■———i i i i. ■...... ■ i^i ■ ■ k 283 ste*. Oficijelno Mibskripclifko nrasto: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani In njena podruftnke v Splitu, Cetovcu, Tntu, Gorici L{.v l|y»li«nt, firajevu H% Celfu HT sarajemajo pristaše na PETO 5'A-no AVSTR. VOJNO POSOJiLO ! L imuw***» «**■ pri*« •'/.%-■• amrlfeac«*« **•*»<> p«M|lfe i **■■•/. NINE nom. IL tevka prorte 3 , «m 1. (ari* tat; vraMNve trimo mMMMc« * •#*•% m IM K aom. I In od*kre viakaui snbaMfcmhi '.**/. bOttifikacijO. ===== PodpftMvaat« •• vvil ©4 20. »aiBMfcra do 18. decembra 1918. Damske klobuke : v najve&Ji isberi priporoča ■ MINKA HORVAT. modistka LJUBLJANA, Stari trg itev. 21. Popravila najaeneje. 29M Papra^la najoen«js. 11 (lijfaif brzošfvalne st.ojs [ I Jg ^J4Kj~y m V naviinih !• •»•#f9M«JUh tpremah 8 I • f ————^— z 10 leta)« pteraeno gari««l(# —^——— 9 I m J^lMM'r^Ci kakor tarfi najto**] lu-MjaMi^na 9 1 Jf i^^m hrh srnu tmlKJ a£^ s i L-± ^-> rllll i Otmi RBICjO *w^ % s j SpevrlT&Ina trrorina Sivalnf* strejev in turim ter rseh p*»aa«zaiii «tenttill Ib i glao«-rekavic, aotei !>laf79 za i cosporje in rlimf, raznofrstnf- ftS6 9arfwiaef ratai *•!• in Materi*al9 kirvrgi6«e fre*Mtte. 413 Moderna predtiskarija. Orehov les : kostanjev les v ctotollli v polenih In deblih kupim vsako vafoaako množino po najviSji dnevni ceni i. Ptfataik, LSnbllaaa, M&r. Terezife cesta 13. Perilo n sadite zarcdof v acafiog!. \iii\twM seTRtiiskiti oprem. Perifo za deteta « xalogl. I Dstffimtieno 1886. Moskoy damsko in o trosko pfl^* lastnega izdeEka ^B| đaleć znano zaradi izbornega kroja, točnega Ćela, zmenilh cea prlaoroča ^^^ ai^ ^LV ^L^baT a9a\ BasPSi JVMft BuSii cKaJf ^^™" doli a vit«) Ij perila ces. i ft kralj. Visokosii, častniških uniformlranj, zavodov, mm» mosttnov i. i. d. w ;- LJUBLJANI. Perilo po ■§•■*! se izgotavlja najhitreje« Iftotaai prva kranjska lillulld III imilllllil liUiIlii. Motorni obrat. ittiTitlg fffmiiB ura. HžmeiSi flril. ■ilki UM Mom naIp*Men«|£a pestreib*. PHMiN m, !B i! l!8ek. Snertal predmeti. PRIJAVE SPREJEMA IN DAJE RADEVOUNA POJASNILA ( kot of ici jelno mesto j I Češka industrijalna banka UUBUANA. STRITARJEVA ULICA. CUti subskripcijski kurz znam pri: a) 5%\ amortixa l«Uh K 96*—. ■ • i 2S3. štev. .S! i 'Vfc'N$Xi NAftOD* -!ie 9. ekcerabra i'Ji5 Stran 9. Promet zarilkat t bo^čin on 191L Radi pomanjkanja aradaiik*-fm in sluiabniikcga otobja kakor promet s poštnimi zavitkl, kl ga Je tuđi prevoznih sredstev bo povećani pričakovati o ietošnjem božičnem času, prav posebno otežkočen. Zato, da se zvišanim zahtevam kolikor mogoče ustreže, ic treba tuđi mariji-vega sodeiovanja ob&nstra. C. kr. poŠtno hi brzojavno ravnateljstvo ▼ Trstu se torej obraća do javnosti s prošnjo, da ga pri njegov cm stremljenju, završiti večji del božićneg* prometa s poštnimi zavitki po mož-nosti že sredi meseca decembra, de-jansko podpre. ter vposteva sledeče določbe in nasvete, ker ft\ sicer bila nelzogibna sastajanja v prometu, ki bi enako občutno oŠkodovala stranke in poštni zavod. Predvsem na] si vsak prizadeva. da odda božične za-vitke na pošto nekaj dnl poprej. kn-kor je to običajno delal v normalnih jazrnerah. To velja tuđi za zaviike z iivili vsake vrste, torei tuđi za div-jačino v splošnem in posebe **. vse ca Ogrsko namenjene pakete. Pri obstoječih težkočah je nemegnče da-jati zavitkom z živili kakoršnokoli prednost. Zlasti zavitke. naslovljene v velika mesta. je treba predati pc-prej kakor sicer. ker se v teh krajih dostavitev navadno se bolj zavleče. Ker nadalje zavitkom med vožnjo ne bo mogroče onsvejsti o*ie pozornosti, kakor se ie v dragih okolščinah It lahko zah-eva. je neizogibno notreb-no. da ie omot r^solutno trpežen in dovolj odporcn. Ravnateljstvo pripo-roča torej pošiljateljem, da rabilo za omot v svojo lastno Korist edino Ie. iesene zabojčke. Ako pa se v^n-darle vpora!)l?ajo za omot Kosi, valovita lepenka ali platno, morajo biti ti omoti prav posebno trpežni. Zavijanje v navaden papir ali škatlie iz le-penke (karton) naj se snloh opusti. Zavitke je na vsak način treba prav krepko prevezati. Pošiljateljem onih predmetov, Ki se đrasače razposilja-to z naslovnimi zastavicami brez omota, kakor dijačina in podobno, se nujno svetne, da "redaio o božič-nem času tuđi tnke ^šiljke v omot, ker se sfeer lahko zgube na5lovi. Sveže meso ali predmeti, kateri pu-ščajo maščobo ali vlaera. posebno rudi ribe. se mora?o djati v lesene za-boje ali r>a v kose. Na pošiljalkah z ŠIvfmi živaJi in na dotičnih poštnih sprerrmicali mora b'ti navedena r-red odredba pošHiatelja kakor: a) Če se tskoj ne spreime, rtazaj! — h) Ce 5e takoi ne sprejme prv>dati! — Če se takoi ne sprejme. hrzoiavno obvesti-ti na moje stroške! — PošiHke mora-jo fcmeti čisto jasen in r>opo!n naslov (bivališče. mestni nkrai. ce>_ta. ulica. hišna §te\ilka, zadnja pošta). Pripo-roča se. da se vloži v pošiljke prepis naslova. Zavitek in poštna spremnica morata biti popolnoma enako na>lov-liena. Naslovi se morajo pisati neposredno na omot; če to ni imaoče, se napiše naslov na pap;r. ki se z vso povrSino trdne oril^pi na omot. Ake se pošilja v ko4ih. vrečah :n s\\2no. }e treba nask>v prebiti na omm, ali pa rabiti naslovne zastavfce. Naslovne za5tavice morajn biti 'z lesa, čvrste lepenke. usnja, pertjatnera itd. tn pritrjene na pošil#:e tako, đa ne morejo odpasti ali pa se fxltr^riti. Pri poliljkah. ki 50 podvrzene užitnini \n namtnjenc v v#čja mwta, je treba točno naresti vsebino na postili spremnici kakor rudi na ^c,5;i}kah samih in sicer po kaikovosti in koli-čirri (v kilo^rramih. kosih, litrih itd.). Pri pošiljkah s povzetjem se mora »povzetje« in »povzetni znesek^ oenačrrJ tuđi na naslovni strani nlik samih. Vredno«t. navedtna v n«.^-\m savitka in na 5preTnwieH hrer, stru-gotiti in popravkov, *e mnra vjerrati v Črkah in številkah. Končno se O!5o-zarjajo odpošiHatelji zavitk-rvv v inozemstvo na obstoieče prcpoved: o izvozu bla?ra. Prirominja se. da mora škodo, ki nastane iz te^a. da %e ni»o uvtžrvTile prfrsovedi. rarjflaSe-ne v drfa\-nih zakorit-'h. *n>-ti vse-fel Ie odr^IMjatftJ **nv ZatorH j? mijno potrebno, da se pr#d predajo zavifkov za lnozetn*tvo v.^ak r*w& o dotičnih predpisih. loiip¥rtolSTKi)i!iF MAlfflONis # JEDINSTVEN * u svoJoJ AHALhiČHpJ KAKVO^T piESSHUBLEf^ Ik prKrili latim Rta jttom ziMif! ! VojnopoStne do^lsidce. H 3-5U ia 1' 00; ?to vofalK^ tii Ijibeceaikih 8«kleler - !•▼« lalega raifletei« Dxmm\ XVIIS, SrnaeafssM t7. Ako ne uga}a, drnar nazaj TržO'Jd in potnlhi kl !•!• mm mr9l rmkmm pr*4m\mtl »•|e Isđtllie ▼ velrmr ▼•fuMUJi slikah za ¥sa vrste orož|a im šnvle s IotOf»rs!!ranlm? slsvaml i lehko zarfo*o^e brez 7.a!o^ bi»fa , in rlzfka trajno !■ pri!• Ino «ksl-sftac« Jptmf »art«, Barlia 1. 9< | lt HitaWthBf«r i!. 38 31. Proti 9 ulM in iniilGli; i Jikarao đelufe dafcra ijibi Melusinc uslna in zobna voda U mtrM » ? I >'-'"*•: &ai!«i!B9-mfflt II ***** 7641. Srnit. Hnrstto. Zl februarjs 190P. Plsf. ;re*ried irkJirnaT Pr*?in vlindno. po^lfite mi znpci rri «tek!«nTee Vaše izho-no d^lujoce antf«-^«ća§ melnsifie-ns-i&e zosaa voie, Icatcrr. '"t ncnrr'.n^Ijivn sredstvo zoper zobcboi, utrja dlcsno in od-*«tranj3 nepnjetur* sap© ir ust. Za ©hranjenje xeb :n ©svsžerje usr j© bom TSJtltomnT *»t najbolje priporsctl. Spoitcranjem Vata !'ayri«-v:;, kr »ft^;? •*e*'8f Htktrttne itiu jvttlljke, toteme, mole 2ornlce, tebavlfa najoenejše preprs^ajaloeni A. WEISSBERQ, Dunaj Unicre Oonausir. 23|3, odd !!!., SU in—Ifa kofctBttdtma, Katalog, zastonj. ' • • • : G F. Jurasek : uglašeralec glasovirjev in trgovec glasbil | ! v Ljubljani, Wolfova ulica ŠL 12. I ?«foga fer i^pcscjevalsiisa | iid^virjev, pianin in harmonijem : 2073 Ugodna zamena in lOletno jamstvo. i %-poctalrA zztoC sa ng!&ft9?an*e ter pepra-rr== vita vsah giar^U. ■ Cglaic a'©c ▼ „Claab«ni aaatiol" ter v vseh ------------- »lOTenakita zaToaib. ------------- kl ei v I v^v i •! i rfđJiOpSa DOZiCna aanlay I *nkw tmOI vvllka imira I : brilipntov in :| po safa!i*!h cenah. 1 -i e novi cenik 1 :oledarje^: Tucii no pi-Mi | Miti« — Ceot v oslika 1 droz pofidia. 1 Za •bii«? obisk vi udno vabi fj I Vojfia lira« Pr^emo?* ulica St 1 y Ljubljani.2 10 leti. garar,cija. ^ Doaer lC^5*F>3fc1»*lS O^*#»J^5 j «,«iiiw, siVflini široj 5. ■" -^5- . »• tebi Ie itr1: jzesmn^T.rabf. - i«««i*kft ..i«,. „Gritzner" i« „Rfrana" ■:ir»j«v v pri»rosfl i« luksas •#rrwi, kar\fa lc«a »©Ij-jbna, v?; *tT#fi rcEej« rs*ikaj«\ krpaj« aerfl« ia aofmviffe, trc Siva;© naprej ia I narij. Psuk v vezeaia irrzru?e« \' hi* Jth?->. t! r«tV ifthk* #fledt ter pesa^efne sisteme strojev n«iKkusi v trgovini ; t L^U1LJAHI, S¥- Peira »aalp 7f — blizu frančiškanskega mostu, xa vodo, Ictc, 3. hiša. ,1.) šfiriđ&2ftftetr*a S12% smort. drlav. pesojilo ' i K 92' n«fto od K 50* nom. napraj 2.) 1. jMnliii 1922 plašljive driavne zakladnice ! a K §@°- na to spreiema ¥ia PonUrout 7 1b Via Mar. ¥ar«sa 20 v laitnl palačL To*2€>ev.ia pol»*yi^» ?.® delo drage volje. ^a -5o5/c in /iovo leio ktobakoo i a čepu os eh orst sa dame ta dekhce puporeča po aloboha %niiant cent $liodnt salon i,Zuiovska ulica 3, Stuchig Maschhe Dlor>"lrg' Tjiuhl,„„„. Umi mlin imM « uffliiBlI otroških vozičkov ta naTafta* «• «a|fl»a1*« zime. > M. Pakle v I.|nbl|maL I Franc Furlan i i uslntnlk raskiiim Hm | I felfičsvničarstvo f ■ In fj i zalog a štedilnlkov i ^ senabaj« 125 ' i ^Imbrozev trg štev. 9. < __ ^_ _ _ _ — _^u - — .^h> a^^ ^^ ^^_ . ^^H ^h _- 1 y ljiiii, DoBaisKa cesta IL Velika zaloga sf^lssilne, porcela-35- sFettllE; zrcal, žip, kij^arcevj ¥rčko¥ goslllniska in kavamar-sk? n?,miz!ia posoda po i^jnižjih cenaha I parno barvarstvo ter kemično čišćenje io snaženje oblek. Apnetura sukna. 00 OaTIPlJ a.HLiun MwM m ■ Ozka nliia ft. 4. Sprejemališče S^lenbnrgova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. _____ ___ ___ |_ i__1 ■■■ ^^flrt r __^ awa ^^mff^ ^ i Stran 10. .SLOVENSKI NAKOP*. dne ». toeabn 191«._____ 289. «tv. Zajamčen uspeh. Tbofc £h$^ *"■ li*Jt J r* €?•, lepe %* *• a» * o*fc:te «• rabi mtd. 3535 w. ji. i\»a hume z* prsi VMlto .^^ ,,«—m» «,,*». Rlbi ■c zunaire. Edina krema za prsi, ki •«* vsied čudov;tera učinka prodajafo Tefcarnani. đ?ornc parfiirntnje itd Poiikutna pufica !< 3*50. veliki pu^ca, za-rfottni *• 'i»p. A, lim, lafearatarfj, »vaai HL, lafclaravgam ft. ^L^B^hajai V ^-a^BaMBa^Ba1 * atonAaalOMBBV alaaaal BB1 _AaaaalaB%** ===== T&hnl2na p>lsarna =^^ aa fsvrfitortf v*&tf«t vrztm r-^'r-t©^ prer«€**?iair. Obteitvano konc. sesAfen* potrtdott^ct 39 nafliitp 1» ^ro^ajo sstmfffSI, gdide« !ft posestov VALENTIH JICCETTO zaprhežem s^dn! f?v*de^ec * Ljubljani, Trncfski pristan stas. 14. !*rvrSu|«tm taicSf na leftjo privatn« s«m*tv* v maito in ne dcl^ti. Prodaja??; •n 5tvrj5-f n&l $e ebmtjfl n» gori c:nal!«po po»r*«!dva!rifO. Pravsao?««?; fctrfl stav'sln;?:« ~;*Jj* 5« ^i^icro¥^('5. tajnost xaianK<£?ia. ff»eoBO*a pevtf£i e9B r«di obila talog*. irlHs, veleftne teikev»s*j rako; žt vpora&d, bialene i K 3 4 H aTrtrskf aparati, S. Gilet*f. v *!*•;*ntnem n»kciiastenj etu:/.t s 5 rczTTnifni klinam. K. 6.- in K 8 8('v; v finih kasetah z ogleda-om, čorK'ern 5ti. «■ '• klirs^mt K 7* 5 in 12 K. — N*ajboli§e I«. «r»cUtaia BcrttQCf*tk9 kMn* tv»c^t * 'V60 >'8"'» I« folimffr jfrc'il is 3trtt«^i* tas i dveTPt *e-"» r K 7'30 Poši!;a po porzet u. Vojnr> ro*tnr poSiij -tvc p: ti Tpo»!a*vi zneska v napr?j z dodatno 1 K za porto Specija'^m tr^.ivfn« ra ?*virt§Ve »•k?»ne predmete A. 1VEISSBERG, Dunai I!,9 !ifr^«p« DonsuitraiM, 2> S:3.7 oddeUte IV. KaUiaci in nw«»mw en «res za proda^iee trrati*. Slovenska kOfesponUcnca. ZJisupaik: ^e .:cc)O L/ I 1/ 11 iL( O i\ JL £j i 1 i l\ fem ti«bs»n!S?. e. kt. del. v?'+fi Llab^ena, Slangrcsat trg ?.:^. S5S (Kamproti nunekt cerkve.) Xa?ve?Ia In na'spjsctnelša tvrđica in izpo^o'eva - ^a na jap« A75trifc. — ^eHasa^s^* ia!og^ s^i^ išorfer, f!5Iil Ci ttč,\imiw.Ti. Fč'stcr, E?rr?»irt G2"3r1'cr Stinri, Ruđ. Steizbamner, Czapiia. Uu'^errer & Gloss. Rofma!!?i ??1 ??pn:erg an r:\kan»lci harmoni}i Okrokl a4 ii !§•— ?wiF>re . Naibo.^tejSa fib'r^ v vseh modernih iloffh in letnifc h«T¥i^ Ojiti*? si U'avirje i anglcSko ponavljajo'o mehaniko, ti IsHa postavno AhTenis fBr»nc;'». !ff«{9Y«ata* ?i ni?*a Jtrn^an na;- or»4^e'<« V^lutavca!^ *er ?f>fTa*flattr"^?vm ia ceni ICtr imam lferai navedene prvt fabrikata isli'laCna 1» \m% z& Kraiklsko v za'oti, sv«Tfw ?re5 na »tupom lftli!- IBtatov in navidcrnefn „^afslaa** rr* kr:ča!;s, ici se ^raneio fovorlti o ft4Q^r«2n Magn«, d?.sr nimajo m jtdnef« pomemb^cg* fabrikata v zalomi. Priporcčarco ApecliSflno >•!• soflfln« tvrdke Ljubljana, Stari irg stev. 9. — Lastna h:«a. «»<■•▼«;*« |fff- KOSTUHS ~9& 2faiaovajša Uli VflfM lilabvke ia stosalk*. *••%•«*» Otrolke siilekiii! m oblelce n ralaflenKe. ■afNaaltoa parila *■ aVaga aotraMeiiia sa ■aTar«i#iiik©. ■af* Poftllja na izbiro tuđi nm deieio. -»• Od rmok« c. kr deželne Ti^de s& Kranjsko z ođlokom dae 9. oktobra 1916 St. 30 912 koiicesionirana pisama za revizije voznih Hstov ter reKlumccljsKili in tarifnih pojasnit Ljubljana, Dunajska cesta St 29 DftBDanja Tljndno tro^ OtVOtiteV. fra«N ara i 4aa+!*no m rio5čnnro oprku. lc»no-ccrntntnr> in 5trcšno opeko. Vi'a stavbinska in galanterijaka kle--sr^ka rjcli v rriznanri solidni izvrSitvi. Wm ;i k*5n'^i ti?™. Pcst»k!jei!8 zrni* Po: r^vr ročno in ceno. Proračuni hrez^lačn« in post. prosto. k Kalina megiilatellis : za gospode : LJafeliaaa, Franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in uradnlaVke ■ uniforma: \po meri v najkrajšem časa. LHIKUSCR Ljabljaaa, Mcstai trg 15 priporota avojo veliko lsbct alelnlkov In solnaVadftov. ispravila *e tzvrSujcio točno in solidno RHDIUN! Zapestna ura '. InttfiKivfH) svctcCHo fafi|Bkla« amaHtaii SHvilke ia Inzald razSiriajo v temi mofea ^vit Regulirano Anlcer4eJo, a^e točna^ š totfat garancija Izdelana v nikim, z usnjatun jeimenQn\ prtmtf 35 mm Priznano praktično za vojake. Caaa tt kraaV PoSilja po povzetju (vojna pošta denar napre) taloga ar Jakob Kttnia. Dunai 3 223,L5wengKse37A. Bližolo se veliki dneoi srete! ▼ taav tff) U fa»taar]a ltIT ixiraa«ai bođo glavni doMtfcl alatla- MH Isbaralli araclit Ktfik srečk /ntr. rftifcga križa ... 300.0CO in SOSOM kron UrlHk srtik...... 200.000, 490 000 i n 200.000 frayk. 5° n zmiiiikiii sreSk iz Uh 1S30 . . • §0.01» in 90,000 kron 1% zmijskih sreck h leta 1889 * . . 00.000 in 100.000 kron 17 ir*bAa*j vaabO latOl Svota glavnih dobitkov 1. 1917: SpžM.000 kroa oziroraa frankov. SSS* Mestiiai olirak aa^o S 7#— ozlroma E 3*75> "la*l To sroolso ^nuMo ta-*t»o aloai«rmo ▼r«Ano«t ia fo !zajmba doaarfa kaTfeor pri la-tvrtiaOi v slotfti« aolsiroliaMia lxkl|uca>nal — Xaa\tovm|to brasalatea Foi««mUo ia l«rol«i aaort, kitlia x aarocilom! t 2414 Srečkovno laitopstvo 1, Linblfana. Brez konkurence! F. L Fopper čevlji MA rV^VV^C ^W ^^Ra^pTW a»w aai^^B^^aaiaa Ba|WI] priUlai. Wti li itjMjfe kajkovosti. lH»T»«ai «WB0 pri JULIJI STOR, Ljubljana £. Prešemova ulica U. 5. 2k *Goysserski četlji n tartete, MfOitiM ^fc će?qi » aartae k Laaa - ttaafe - 6wrtp. Tuvarna psina ]. 1. Miš Ljnbljana, Kongresni trg št. 12. 12° naiVCLia ZalODa DOillSTVa za ipalM ta fertflaa sob«, salona En ftsposk* I aoba. Praproga, KMtor}!, modrool aa viJiai I Ilinall aaOrocl, otroikl voslikl ttd. 1 Mestna hmnilnica ljubljanska LJUBLJANA Prefternova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000*— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000*— Sprajoma vloge vsak dela^uik. Hranilnica je p-nfilarno Tama in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima rpcljane lične domaće hranltailke. >«—I« m ■■■ipiii ki p»a1cf|« aa IraalskMB »r«« IV. Isvaa Braa|alM pa prati I'/-*, ••rMitai Ia proti aa)BMa| ----------- 1". eilrcnu '/.•/, ođ*c2s*ev«i;n se dolg. -