Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K t>*aO mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 210.
Telefonska številka M.
Celje, v petek, 16. septembra 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Pasivna rezistenca na Južni železnici.
(Dopis iz železničarskih krogov.)
Celje, 15. septembra.
Koalicija društev železniških uradnikov, ekspe-dijentov in dela vlakovodjev je imela 14. septembra dopoldne na Dunaju svojo sejo in sklenila naznaniti upravnemu svetu Južne železnice, da začne 14. septembra opolnoči pasivno rezistenco, ako se ji v seji upravnega sveta, ki je vršila isti dan, ne dovolijo sledeče zahteve: 1. Izključenje dveh gotovih uradnikov pri ravnateljstvu Južne železnice iz vseh vprašanj, ki se tičejo perzonala. 2. Opuščenje kazenskih odredb proti uradnikom. 3. Pravomočna izjava uprave, da v soglasju z vodstvom koalicije in osebne komisije dovoli vse zahteve uradništva (po zboljšanju plač in glede draginjskih doklad), ki so se stavile v zadnjih sejah osebne komisije in sicer 8. sept. 1908, 14. julija 1909 in 24. ter 25. junija 1910. 4. Koalicija bode v sporazumu z osebnimi komisijami predložila odgovor Južne železnice o izpolnjenju zahtev uradništva posebnemu zaupnemu shodu železn. uradništva, ki se ima vršiti dne 16. oktobra 1910. Uradništvo hoče financijelen položaj Južne železnice v toliko upoštevati, da bi se naj uvedli vsi poboljški, kateri so upeljani na državnih železnicah, uvedli tudi na Južni železnici. Finančni efekt pa bi naj nastopil še le 1. januarja 1912.
Upravni svet je na to odgovoril, da se bodo te zahteve deloma »študirale«, deloma ob »gotovem« času izpolnile — in tako je došlo do pasivne rezi-stence. Ta beseda, slovenski prilično »tihi odpor«, ne pove lajiku veliko; temveč pa pomenja za onega, ki ta »tihi odpor« izvaja. Pasivna rezistenca ni nobeno nasilno, temveč pravno utemeljeno sredstvo. Kajti kedo more uradniku zabraniti, da bi se ne držal natančno službenih predpisov? In sicer tako natančno, kakor se jih pri navadnem naglem poslovanju ne more držati, da bi ne zadrževal in oviral prometa. Uradništvo dela torej pri pasivni rezistenci nekaj, kar bi moralo delati redno in vedno. Dela pa to sedal zaradi tega, da bi doseglo pri upravnem svetu Juž. železnice isto, kar mu je že davno obljubljeno. Ali se naj da uradništvo večno voditi za nos?
Govori se, da so simpatije prebivalstva navzlic grozečim neprijetnostim na naši strani. Od simpatij samih pa seveda nimamo ničesar ako puste mero-dajni činitelji, da se smatra Južna železnica izključno za molzno kravo krščenih iu nekrščenih Židov in da streme vse »sanacijske akcije« vedno le za tem, da bi se zvišale dividende in bi ne trpeli posamezni miljonarii škode.
Resnica je, da se tako važno promet, sredstvo kot je Južna železnica, ne sme smatrati za zgolj privatno izkoriščevalno podjetje temveč za javno napravo, pri kateri se ima v prvi vrsti skrbeti za one, ki jo nujno rabijo in za one, ki skrbijo z velikim naporom za to, da ta naprava gladko in brez vsake nevarnosti iunkcijonira. In to smo mi uradniki in vsi usluž-
benci sploh. Za nas se ni zavzel doslej nikdo temveč smo se borili sami proti upravnemu svetu in njegovim izvršujočim organom, kateri se niti toliko ne brigajo za nas, da bi naše upravičene in že obljubljene zahteve v dolgih treh letih preštudirali! O-pozorili smo na nje upravni svet še o pravem času; ali gospodje so ostali v letoviščih in se niso ganili — zato pa smo tem bolj energično sedaj spregovorili mi. In ako smo že prijeli za tako nevarno in osti o orožje ko je tihi odpor, potem ga tudi ne popustimo, posebno sedaj ne, ko Stojimo ravno pred ogromnim jesenskim prometom, ko ima Južna železnica in pa javnost sploh največji interes na tem, da promet redno funkcijonira. Zastopniki industrije, obrti, kmetijstva, tujskega prometa pa naj govore sedaj vsaj besedo v našo korist! Saj ne store tega za nas, temveč za — se.
*
Kakor poročajo jutranji listi z Dunaja, so se vršila včeraj celi dan posvetovanja zastopnikov uradništva z upravo Južne železnice, ki pa niso v'ošla do nobenega uradništvo zadovoljivega konca. Uprava je rekla, da hoče nekatere glavne zahteve izpolniti, glede ostalih pa hoče rešitev naznaniti do 1. novembra. S tem pa se zastopniki uradništva niso zadovoljili, zato se pasivna rezistenca nadaljuje. —
Socijalistično organizirani uslužbenci se pasivni rezistenci doslej niso pridružili, dasi so že od leta 1907 v koaliciji železničarskih društev. Včeraj sta se njihova zastopnika posl. 1 omšik ra Weigl pogajala separatno z ravnateljstvom Južne železnice. To je priznalo uslužbencem, poduradnikom in slugom znatne priboljške, tako da socijalistični uslužbenci in poduradniki najbrž ne bodo pasivne rezistence uradništva podpirali.
*
Kolikor se da razbrati iz raznih poročil, se bode pokazal vpliv pasivne lezistcnce uradnikov in eks-pedijentov pri tovornem prometa. V Gradcu ?o imeli tovorni vlaki že včeraj precejšnje zamude, istotako na Dunaju in na TirolSKem Osebni promet še doslej ni tangiran.
Politična kronika,
PROTISLOVANSKI KURZ V AVSTRIJI.
V Rusiji so se pričeli živeje zanimati za usodo avstrijskih Slovanov. Vodilni ruski list »Novoje Vremja« je priobčila članek, iz katerega navedemo sledeče odlomke: »V Istri nima mnogo deset tisoč Slovanov najmanjših državljanskih pravic. Slovani nimajo tam svojih krvavo potrebnih ljudskih šol; niso pa redki v glavnem mestu kronovine, v Trstu, krvavi napadi na Slovane, pri čemur podpira Italja-ne avstrijska vlada. V Ljubljani niso potrdili šestič izvoljenega župana Hribarja. Nič boljši ni položaj pri severnih Slovanih. Država pritiska na Čehe s policijsko silo in hoče razrušiti njihovo zgodovinsko kraljevino; oslabiti hoče Slovence in njim vzeti vsak
predpogoj za razvoj in napredek. Hrvate in Srbe razdvaja — slednje še obtožuje veleizdaje. Vprašanje je, ali se bode mogel ta kurz dolgo obdržati ali ne.« Ta izvajanja so tem zanimivejša, ker so izšla pod uredništvom grofa Witteja ...
VOJNA NA BALKANU?
Mladoturki kažejo od dneva do dneva jasneje, da niso prav nič boljši ko toliko psovani staroturki; njihova nasilnost napram slovanskim narodnostim v Turčiji in napram malim slovanskim državicam postaja vedno očitnejša. Položaj se je tako poostril, da je vsak hip pričakovati vojne. To mladoturki tudi žele in hočejo; to priznavajo popolnoma odkrito. Jeden njihovih najuglednejših listov piše: »Ako želimo stalen mir na Balkanu, se moramo vendar že enkrat odločiti za jedno žrtev in zadati svojim sovražnikom tak udarec, da si 20 let ne odpomorejo od njega. Turčija mora to učiniti v interesu svojega prestiža in svetovnega mira. Bolje je, da se to zgodi danes kakor jutri. Turški topovi morajo gromko spregovoriti, drugače ne bomo imeli miru ...« IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA NA HRVAŠKEM.
Včeraj se je tudi formalno izvršila združitev Frankove skupine pravašev s klerikalci okrog Hr-vatstva (furtimaši). Frankovci in klerikalci so zborovali najprej ločeno, potem pa so došli klerikalci v »Starčevičev« dom in tam se je z velikim navdušenjem proklamirala fuzija. Nova stranka se bode zvala »hrvaška stranka prava«; predsednik stranke se ni izvolil, pač pa osmeročlanski odbor za vodstvo stranke. Časnikarjev niso pustili na zborovanje; o-srednji organ nove stranke bode »Hrvatsko pravo.« — Kakor poroča »Pokret«, se bode nova koalicijona-ška hrvatska stranka imenovala »hrvaška samostal-na stranka.«
MINISTERSKI SVET O ARGENTISKEM MESU.
Včeraj popoldne je imel ministerski svet sejo, na kateri je sklenil, da se obrne na ogersko vlado glede dovoljenja za uvoz 10.000 ton mesa. Prodaja argentinskega mesa bo samo dovoljena, ako se bo navedla provenijenca.
ČRNO MORJE NEVTRALNO?
Ruski listi javljajo, da se je turška vlada, podpirana od Angleške, obrnila na velesile, da bi bilo Črno morje proglašeno kot nevtralno. Listi prote-stujejo z vso odločnostjo proti takemu načrtu.
DOPOLNILNA DRZAVNOZBORSKA VOLITEV NA ČEŠKEM.
Pri včerajšni dopolnilni državnozborski volitvi v Jabloncu je bilo razmerje glasov tako - le: soci-jalni demokrat Grubenecker 4776 glasov, nem. ra-dikalec Glockner 3744, kandidat nemško - nacijonal-ne delavske stranke Prediger pa 1726 glasov. Treba je ožje volitve, ki se ima vršiti 26. t. m. Pri tej bo brez dvoma zmagal nemški radikalec Glockner. Zanimivo je, da je bil pri splošnih volitvah 1. 1907 takoj brez ožje volitve izvoljen socijalno - demokratski kandidat, ki je dobil takrat 5717 glasov.
LISTEK.
Institulka. w
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
Po prstih je stopal proti vratom... postal nekoliko in poslušal, če morda kdo prihaja... Nato je šel k oknu... nagnil se globoko doli in gledal, gledal nervozno in pazljivo na vse strani... Videl je, da ni nikjer nikogar... le doli v pritličju je slišal Kamilov glas... pred njim je varen, njega ni bilo še nikdar tu gori v tej prašni in motni dvorani...
Hlastno je odprl zopet miznico in privlekel precej velik zvezek popisanih listov iz nje... Popisani so bili ti listi z drobnimi, komaj čitljivimi črkami in videlo se je na rokopisu, da ni bil spisan v zadnjem času, kajti prve strani so bile že precej zamazane, dočim so bili poslednji listi sveži in novi...
Oskarju so plesale vse črke pred očmi... v silnem razburjenju je premetaval posamezne liste in naenkrat je padlo izmed njih nekaj trdega na tla Prestrašil se je ter se urno sklonil k tlom .. Zavita je bral je ono stvar in jo položil na mizo... Zavita je bila v tenak, bel papir in kar nehote so pričeli Oskarjevi drobni prsti odvijati neznani predmet...
In naenkrat je držal v roki že precej obledelo, motno sliko... in čimdalje jo je gledal, tembolj so se mu širile oči, tembolj mu je gorel obraz...
Kakor kip je sedel na svojem prostoru, držal v roki obledelo fotografijo ... in gledal, gledal...
Slednjič je stresel z glavo, segel vnotranji žep svoje suknje in privlekel iz njega zavitek pisem... Odprl je enega izmed njih — in držal je v roki mal medaljonček, v katerega je uprl svoj pogled...
»Ali je mogoče? ...« je vzkliknil na to, »moj bog, kako je to mogoče?... Kako prideš ti med listine gospoda Erazma, ljubljena mati moja? .. Da, ti si to, o mati, ti in nikdo drugi!...«
In pričel je poljubljati starinsko fotografijo svoje matere, ki je revež ni nikdar poznal, in debele, vroče solze so mu kapale na razgreto lice ...
»Mati, oj mati«, je zdihoval siromak, »zakaj si me zapustila tako zgodaj, zakaj me nisi vzela s seboj tja v večnost v neznano daljo! ...«
In gledal je zopet sliko v svojem medaljonu in ono v Erazmovih listinah... poljubil sedaj eno, potem zopet drugo... in pozabil je na vse, pozabil na akte in zgodovino, pozabil na Erazma in na Heleno .
Srce pa mu je krvavelo ob misli na njo, ki mu je dala življenje, a je ni poznal nikdar in nikoli... Vedel je o nji le toliko, kolikor mu je povedal Kamilo, a saj tudi on ni vedel mnogo ... In sedaj je našel njeno sliko v Erazmovi miznici, v tisti miznici, v kateri je imel stari grasčak privatne stvari, o katerih ne bi rad, da bi prišle med svet in v javnost...---
Velike, vroče solze so mu rosile na bolno lice ... slednjič si je zakril obraz in plakal kakor dveletno dete...
Tiho in mirno je bilo vsenaokrog... le glasno ihtenje nesrečnega Oskarja je odmevalo po dvorani in bilo je kot bi jokali mrliči v grobnici...
Naenkrat se je dvignil, poravnal si svoje dolge L se in stopil je z obema slikama k oknu ter ju zopet opazoval... s steklenimi, izbuljenimi očmi... In pritisnil ju je zopet na ustna in ju vroče in strastno poljubljal...
V srcu pa se mu je začelo dvigati nekaj silnega in sovražnega, srd in bol, jeza in sovraštvo: vse to se je združilo in se izlilo silno in strašno iz njegove duše... Stisnil je pesti, te svoje drobne koščene prste je stisnil v jezne trde pesti... in z zobmi je zaškripal tako grozno, da bi se prestrašil, če bi ga kdo slišal... Poprej razgreto lice pa je postalo mrtvaško bledo ... kosti na licu so mu še bolj izstopile in njegova suha brada je pošastno štrlela naprej. Strašen je bil v tem trenutku, tako strašen kot še nikoli...
In tisti moment se mu je izvilo iz prsij ter se razlilo v grdo in grozno kletev:
»Proklet bodi, kdor te je mučil, mati preljubljena, stokrat proklet, ki ti je uničil mlado življenje!... In če je bil ta človek slučajno tvoj soprog in moj oče... tem huje tem strašneje!... Naj se odpre zemlja pod njegovimi nogami — in proklet naj bo na večne čase...«
Po teh besedah je zavladal mir in molk v širni dvorani... le odmev, votel in grozen je donel Oskarju na uho...
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Delegacije za rešitev skupnega proračuna za 1. 1910 se skličejo dne 16. oktobra.
Češko - nemške spravne konference se prično v torek dne 20. septembra v Pragi. Udeležijo se jih tudi češki radikalci.
Turški ministerski svet namerava odstaviti grškega patrijarha Janeza zaradi sklicanja patrijarhat-skega narodnega zbora.
Štajerske novice.
v Štajerski deželni zbor. Vodilni nemški listi v Gradcu samo kratko citirajo izjave slovenskih listov, ne da bi dostavili tudi jedno besedico o stališču deželnozborske večine k obstrukciji. Zanimivo je, da so umolknili vsi napadi na slov. obstrukcijoniste in da se prav nič ne povdarja znano šovinistično nemškonacijoaalno stališče, da se obstrukcije ne bode na noben način odkupilo. „Gr. Tagbl." ve poročati o pogostih konferencah dež. odbornika Robiča z dr. Korošcem; o rezultatu ni bojda Nemcem ničesar znanega. Zelo verjetno je, da se bode kriza še za nekoliko sej deželnega zbora zavlekla, ker se bode predlagal vedno ne-utralen dnevni red, proti kateremu ne bode mogoča obstrukcija. — »Narodna stranka" je odložila nameravane shode, na katerih zavzame stališče glede obstrukcije v štaj. deželnem zboru, na prihodnjo nedeljo 25. sept.
Dr. Verstovšek in cena drevesca. V Št. Janžu na Vinski gori so na zadnjem shodu prosili kmetje poslanca dr. Verstovšeka za posredovanje, da dobijo cenejša drevesca iz drevesnice v Celju. »Slovenski Gospodar« javlja sedaj: »Poslanec dr. Verstovšek je storil korake v tem oziru in nam javlja, da so lepa drevesa za posestnike na prodaj po 70 vinarjev ...« Res pa je, da so drevesca bila na prodaj že pred Verstovšekovim »posredovanjem« po 70 vinarjev in da so imela tudi zadnjo leto isto ceno, kar ve vsakdo kdor jih je kupoval. Verstovškovo »posredovanje« je toraj samo prazna židovska reklama ali pa — debela laž »Sloven. Gospodarja«. V takem »delovanju« za ljudstvo je res težavno konkurirati z dr. Ver-stovškom!
Pevski odsek »Celjskega Sokola« priredi jutri v soboto 17. septembra ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Sokolskega doma zabavni večer. — S tem uljudno vabi vse brate.člane in prijatelje sokolstva, da se v obilnem številu udeleže domače zabave: Na zdar! Vaditeljski zbor »Celjskega Sokola«.
v Ustanovni občni zbor celjske podružnice »Prosvete" se vrši v pondeljek dne 19. sept. in ne danes kakor je bilo napovedano.
v Obsojen celjski policaj. Kakor smo poročali, je razžalil celjski policaj Schwarz na nečuven način slovenske četovodje na javnem prostoru pred celjskim kolodvorom. Tega žaljenja četovodje seveda niso mirno požrli temveč so vložili proti vročekrvnemu germanu v policijski suknji tožbo. Pri prvi obravnavi minnli torek je trdil naš ljubi Švarc, da so bili četovodje »nemirni" in se je skliceval na Derganca kot pričo zato. Obravnava se je na to preložila in še le sinoči končala. Schwarz je bil konecno obsojen na 10 kron globe ali 24 ur zapora. Svojo službo bode ta možak seveda v Celju dalje opravljal, dasi je na tako očividen način pokazal svoje sovraštvo proti Slovencem. V Celju je namreč vse mogoče!
Vzdignil se je...
Pomislil je za trenutek... nato pa je začel zopet poljubljati sliko svoje matere, in močile so jo solze, grenke in vroče solze nesrečnega "sina...
»Niti tebe, niti njega nisem poznal, o mati.. je pričel zopet z obupnim glasom, »in taval sem po svetu sam in ^apušicn, bre'/. ljubezni in brez varstva ... Kolikokrat sem se razjokal, videč, kako nežno in ljubeznjivo zro otroci v ljubeči obraz matere ... kolikokrat je zatrepetalo moje srce v bolesti in žalosti, ko sem videl, da celo neumna žival ni sama, ampak da pazi nanjo skrbno oko matere--
le jaz, le jaz na širnem svetu nimam matere, ni nimam očeta ...«
Poslednje besede je izgovoril le napol slišno, kajti udušile so jih solze, udušila jih je bol prihajajoča iz njegove ranjene, nesrečne duše ...
V	tistem tuenutku je zaslišal peketanje konjskih kopit na dvorišču, stresal se je po vsem telesu in preplašen je pogledal skozi okno ...
V	silnem diru je jahal Kamilo preko dvorišča na glavno cesto ... rudeč kot mak je bil njegov obraz, bil je konja s silno jezo in nategoval vajeti kot bi bil sovražnik za njim ... Nagnil se je- preko okna in gledal za svojim bratom ... toda ta je že izginil za oglom grajskega gradiča ... Le jednako-merno peketanje konja je še odmevalo iz dalje ter postajalo vedno tišje in tišje, dokler je slednjič popolnoma umolknilo ...
Oskar je stopil za korak od okna in zmajal za-
V	Skalah se po poročilu klerikalnih listov ustanovi poštna oddaja.
Iz Keblja na Pohorju. Našo župnijo bo kmalu zapustil mož, kateremu smo dolžni v slovo malo spo-minščico. To je naš nadučitelj Jak. Pukmeister. Mnogo zaslug si je stekel pri nas v času svojega kletnega bivanja med nami (od leta 1897—1910), za katere mu bodo dobri župljani vedno hvaležni in ga ohranili v trajnem spominu. On je bil prvi, ki je začel sam za našo občino samostojno slovensko uradova-ti in opravljati posel občinskega tajnika, kajti poprej .je bila naša občina navezana na oplotniško tako, da je hodil tajnik gor k nam, ali pa tudi občinski možje doli v Oplotnico, kjer se je pa, kakor tudi sedaj, vedno le nemškutarilo. Pa tudi naši čebelarji so mu dolžni hvalo, kajti le z njegovo požrtvovalnostjo so se povspeli do tako visoke stopnje čebelarstva. On je bil pri nas prvi, ki nam je začel priporočati novodobne panje ter nas navduševati za to imenitno panogo kmetijstva. Vedno je bil pripravljen,. dati kakoršen-koli nauk in poučiti vsakogar o čemurkoli. Srčna mu hvala za to! — Hvaležni učenec.
V	Ciršaku pri. Št. Ilju so bili pri občinskih volitvah izvoljeni slovenski kandidatje. To je najbolj severna slov. občina na Štajerskem.
v Trboveljski »Sokol" priredi to nedeljo dne 18. sept. javno telovadbo in veliko ljudsko veselico pri Forteju na Vodah. Vspored je sledeč: 1. Ob pol 1. sprejem bratskih društev na kolodvoru. 2. Sprevod na telovadišče. 3. Ob 3. uri javna telovadba na Fortejevem travniku. 4. V Fortejevi dvorani veselica s srečolovom, plesom itd. — Pozivamo nujno okoliška sokolska društva in njihove člane, da pohite v nedeljo v Trbovlje! Slavnost velja za odgovor na klerikalno izzivanje minulo nedeljo.
v Poročil se je 15. tm. g. Ivan Zorenč, trgovec iz Desiniča, z gdč. Ljudmilo Tombah iz Št. Jurja ob j. žel. 9
v V Dovškem pri Rajhenbnrgn je umrl dne 13. tm. 86-letni veleposestnik g. Franc Kralj. Bil je. spoštovani in blag mož.
Gornji grad. Pri jubilejni veselici C. M. podružnice v Mozirju so se udeležili javne telovadbe tudi gornjegrajski telovadci in so s svojimi vajami želi burno ploskanje in priznanje. S tem nastopom so pokazali, da so dani glavni pogoji za obstoj in uspešno delovanje sokolskega društva, ki se ima v kratkem ustanoviti v Gornjem gradu. Ni se treba bati, da bi jelo sčasoma pešati, hirati in bi slednjič zaspalo, ker dotični telovadci so prožeti s sokolskim duhom in. se bodo vedno zavedali svoje dolžnosti. Telovadnica se namerava zgraditi že prihodnje leto, seveda ako bodo možje v Gornjem gradu in okolici, umevajoč pomen tega prekoristnega društva, izdatno prispevali v ta namen.
Iz Gornjegagrada nam pišejo: V nedeljo zvečer je šel kmečki fant' J. Peglič domu v Rad-mirje. Srečal ga je drug fant Nežik in ga je vprašal, kako mu gre. Pegliča so isti dan neki fantje hudo pretepli in mislil si je, da je bil tudi Nežik med njimi, zato ga hoče vleči. Potegnil je nož in je Nežik* parkrat težko ranil na vratn in prsih. Ranjeni fant je na mestu obležal in so ga morali nesti domu. Peglič je zaprt.
Na Polenšaku pri Ptuju se snuje podružnica štajerske kmetijske družbe.
Toča je pobila v torek minolega tedna popoldne med Polenšakom in Vel. Nedeljo po vinogradih še večino onega grozdja, ki je preostalo od raznih trtnih bolezni. Tudi drugi pridelki, osobito ajda. so močno trpeli.
čudeno z glavo ...
»Kaj to pomeni ....?« je pomislil ... »Čemu odhaja tako razburjen in brez slovesa? ... Zgoditi se je moralo nekaj nenavadnega ... Toda kaj? ...«
Krčevito je držal materini sliki v rokah in strmel pred se ...
Tedaj pa je zaslišal, da se bližajo po stopnicah koraki, urni in lahni ...
Zdrznil se je, pomislil nekoliko, potem pa naglo skočil k mizi ... zravnal Erazmove rokopise, del materino sliko nad nje in vse skupaj položil v največji naglici v miznico ter jo urno in hlastno zaprl.
Bil je zadnji čas, kajti baš tedaj so se odprla vrata in v sobo je priskakljala — Helena ,..
Oskar je naglo stopil k nji ter ji poljubil roko .. Čutil je, kako vse kipi in vre v njegovi notranjosti, deloma od razburjenosti, deloma vsled Heleninega nenavadnega prihoda ...
»Kaj vam je, Oskar?« ga je vprašala Helena začudeno. »Tako bledi ste in roka se vam trese ..«
Pogledala mu je v oči in ga pogladila po njegovih črnih laseh ...
»Vaš prihod, milostiva, vaš nenadni prihod .. je jecljal Oskar in plašno zrl v Heleno ...
»Ta vas je toliko preplašil, dragi moj filozof?« se je pošalila Helena ... »O, brez skrbi ste lahko, Oskar, nič hudega, verjemite mi!«
Oskar je čutil, da se norčuje iz njega ... iz njenih besed je spoznal to in iz njenega pogleda----
Sram ga je bilo, v dno duše sram, a vedel ni, kaj bi
Čebelarsko/ podružnica za Št. Jurij in okolico ima svoj izvanredni občni zbor r nedeljo 18. t. m. pri g. Rudolfu Dobovišeku. Vsi «lani ste najvljudneje vabljeni. Začetek točno ob & "ari, v slučaja nezadostnega števila članov še zboruje pol ure pozneje pri vsaki udeležbi. Odbor.
Iz Dobja pri Planini. Sprejmite spet nekaj iz naših zapuščenih krajev. Naš župnik Vurkelc (pač Burkelc, ker samo burke vganja!) je stehtal od faranov 3000 K. Obetal je, da kupi za ta denar kaplana, katerega pa ni in ga ne bo. Zopet drugih 3000 K je sfehtal, češ da bo stavil kaplaftijo, pa si le farovž razširja. Dokler ni imel;>Vnrkelc komande v občini in v odboru, se je gospodarilo s 50% občinskih doklad, zdaj pa jih moramo plačevati 110%- Prej se je plačevalo občinskemu tajniku 160—200 K na leto, zdaj se plačuje 300 K, kljub temu, da so v občini zmožne osebe, ki bi tudi za prejšnjo plačo to službo opravljale. Tudi Vurkelc popoluoma neopravičeno pobira berajo, kar znese na leto najmanj 200 K, torej y desetih letih 2000 K. Računite dragi bralci, vse te zneske, in prepričali se bodete, za kakšno ogromno svoto je že župnik Vurkelc farane v Dobji oškodoval. Da je sovražnik učiteljstva in da je zasejal- spv-raštvo v Dobji, kakoršnega nihče poprej ni poznal, je žal le prevelika resnica. In to se še ipe^uje: Kristusov namestnik?	; /j
Iz Središča. Nimam namena, kritikovati shod klerikalne »mladine", ki se je vršil v »obrambo sv. vere" pod vodstvom prof. Hohnjeca in dež. poslauca Ozmeca, staviti hočem samo nekatera vprašanja: Kdo in zakaj je vpisal Frica (Miroslava) Ploha? Zakaj je vpisala Tomašičeva p. d. Biberičeva Franja Serca, člana napredne mladinske organizacije, in Jožefa Raušla, ki je pri orožnih vajah, torej brez njegove vednosti — v klerikalno organizacijo? Na to odgovorite, potem bomo govorili dalje!
Iz Grobelnega se nam poroča: Kako lepo se je moral obnesti dne 4. t. m. na Ponikvi shod »katoliških« mladeniče v, evo zgled: Ko se je pripeljal večerni vlak na Grobelno, zaslišali so se ljuti glaSbvi, hrapanje »auf biks«, »kuraš« itd. Ljudje so se kar začudeno pogledovali, misleč, kaj in kdo morav'tt> Siti. No bila je šentjurska »katoliška« požarna Jbramba, lepo v kroju pijana, katera se je ravno vračala s shoda v Ponikvi. Delali so ti suroveži tak& obraze, da bi gotovo ne bilo varno kakemu drugemii zravfen njih. Oj ta ljuba katoliška izobraženost! Takšne'shode nam dandanes pripravljajo naši duhovniki nI vabijo nanje skupaj našo slov. mladino, da-se^potem pijana slabej obnaša kot neumna živina. StSrišf^n predpostavljeni, ne puščajte na takšne shode svoje mladine! Popotnik.
Žetale. Komaj je prišel kaplan Kranjc k nam, že je začel s svojim razdiralnim delom. Kaj pravzaprav hoče? Ali mu nismo dovolj narodni? Ali ne izpolnjujemo svojih krščanskih dolžnosti? Ali ne delujemo na gospodarskem in izobraževalnem polju? Naj nam pomaga, a naj ne razdira tega, kar smo si s trudom ustvarili. Ako bi hotel to, bomo mu potrkali naprste tako odločno, da ga bodo minile skomine. Pozor,b'>
Iz Št. Petra pod Sv. Gorami. Poročali1 Ste v »Nar. Listu«, da je bil voljen dne 30. avgušlir t 1. županom v Št. Petru pod Sv. Gorami g. Jaribz Hu-dina. Več kakor pet let je že preteklo pri naš od zadnjih občinskih volitev. Pa kaj mislite, da hoče sedaj stari župan dati vajeti iz svojih rok? Kaj Šel "Namesto da bi bil izročil vse občinske posle 'takoj po volitvi novemu obče priljubljenemu županu ^SfoČai je okrajnemu glavarstvu v Brežice, da g. HfidftiS ni glasom glasovnic, niste vi proglasili po volitvi'Mu-tudi podpisali volilni zapisnik v tem smislu tir še prostemu kmetu se tako počenjanje gabi ter se dbfa-čam v imenu soobčanov na si, okrajno glavarstvo v Brežice s prošnjo, da blagovoli takoj preiskati vso zadevo ter dati tudi nam kmetom pravico. — Kmet iz okolice.
odgovoril... V glavi se mu je mešalo tako čudno .. srce mu je utripalo burno in razburjeno .'.. vsa kri mu je silila v glavo, a vendar mu je bilo mraz. pu vsem telesu kljub temu, da so mu stopile potn&S£.a-ge na razbeljeno čelo ...	sjJk
»Oskar, ali ste bolni?« ga je vprašala tedaj Helena, videč njegov izpremenjeni, koščeni obraz ... In v njenem srcu se je oglasilo nekaj čudnega, "Piljenju podobnega, toda le za trenutek ... Takti}5 nato mu je položila desnico na njegovo potno čelo;, pogledala ga s svojimi velikimi, črnimi očmi takp. glo-boko in ljubeče, njene ustne pa so pričele govoriti tako sladko in ljubeznivo:
»Od ljubezni ste bolni, Oskar, kaj ne, od Vroče in iskrene ljubezni? ... In jaz sem tista, radi katere ste bolni, jaz sem ona, ki jo ljubite tako žarka in ognjeno ... Ali nisem uganila? ... Govorit^ Oskar, prosim vas, govorite! ... Vzljubilo me j& srce, globoko in iskreno me je vzljubilo in zato je postalo bolno ... Ali je tako, Oskar?
In nagnila se je k njemu, privila se tesno k njegovemu drobnemu, slabemu telesu in Oskar je bil omamljen od njene bližine ...	.„v ni n
»Resnico govorite, milostiva,« je dahnil, napol slišno ... »Vem, da je greh, a jaz ne morem drugače ... Od tistega dne, milostiva, od tistega krasnega, bajnega dne vas ljubim z vsem ognjem svojega bitja in ni ga trenutka, da ne bi mislil na vas . i.«
(Dalje sledi.)
Na naslov c. kr. finančnega ravnateljstva v Mariboru. Pri Sv. Vida blizu Ptuja je le ena tobačna, trafika, ki jo ima Franc Schoschteritsch. Ta lokal eploh ni sposoben za ta namen, ker je vlažen; in,so vsled tega tobak in cigarete mokre. Zraven vftega pa trafikant g. Schoschteritsch in njegova.dva sina ljudi, ki prihajajo tja kupovat, nadlegujejo, kako naj volijo. Na dan občinskih volitev je sin Gustl mitničarja, ki je prišel po cigarete; celo iz prodajalne vrgel, češ, da je prišel v^bflnit.- Slavno finančno ravnateljstvo prosimo, naj vendar enkrat naredi red, da ne bo Scho-schteritscheva tobakarna agitacijski lokal.
Iz Maribora. Klub »Narodni Pipec« se iskreno zahvaljuje vsem, kateri so ob priliki njegove slavnosti 11. septembra 1.1. pomagali in pripomogli do tako sijajnegŽ^Špeha prireditve. Posebno pa se zahvaljuje 'gospej Druževičevi, za krasne solo speve gdč. BraMl, diletantkam in diletantom in g. Posebu za požrtvovalnost in trud, ki so ga imeli z gledališko igroč "»Glasbenemu društvu« za izborno in neumorno igrafffe.' »Glasbeno društvo« je tokrat igralo prvikrat tudi za ples in videlo se je, da koraka društvo došledirk) naprej, zakaj tako izborne godbe za ples že-dblgo dolgo ni bilo v Narodnem domu. Nadalje se zfffiValjuje gospem Weixl, Tomažič, Planinšek in gdč. Pešl in Furstovi, ki so se trudile v kavarni ter vseril drugim sodelujočim gospicam in gospodom. Prisrčna hvala tudi bratu »Narodni Pipec« iz Ptuja, ki se ie udeležil veselice v lepem številu in s »pip-cemi na čelu, gostom iz Celja, Trbovelj, Ormoža, Ljtrtdftiera, Negove in drugim ter gg. dr. Turnerju in Seršenu iz Ljutomera za blagodušno poklonjene buteljke.
voiz Maribora. Gdč. Brandlovi. ste na dan slavnosti kluba »Narodni Pipec« nabrali na kaznih in za »pipce« v prid kluba 8 K, za kar izreka vrlima go-spicami odbor tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Iz Črešnjevca. Znano je, da je župnik Sušnik na Čr^pjevcu obsojen v 4mesečno ječo in sedaj nastopi svojojjljazen. V nedeljo 11. t. m. je vzel »slovo« od fazanov, pri čem je nekaj njegovih prismojenk za-gnalOjj^k. Oddahnili se bodo farani, a tudi »Štajerc« bo gptflvo od sedaj dobival manj gradiva. Proti njemu j^ nastopal župnik z vso odločnostjo, a pri tem veoiiipma tako nerodno, da je on ravno najboljši agitator^anj. S svojim delovanjem je pognal marsikoga vvnemčurski tabor. Na piki je imel še zlasti tudi; železničarje i" se ob priliki obregnil ob rije, češvr^j se- obrnejo na Kiteka. ki je nasproti dr. Korošcu.kandidiral, kateri še ni za delavce storil, kolikor je, nohtom črnega. )nm: al).
Druge slov. dežele.
Pritožba proti zaplembi. Zoper zaplembo oklica, ki ga4e4zdal Hribar na ljubljansko meščanstvo, po razglasitvi njegove potrditve, se je Hribar pritožil. Danes popoldne bo pri ljubljanskem deželnem sodišču razprava. Smo radovedni na izid.
»Slovenska Filharmonija v Ljubljani« je imela sindčfObčni zbor. V pozdravnem nagovoru je predsednik df« Ravnikar povdarjal, da društvo napreduje, dasj je deželni odbor odrekel vsako podporo. Danes je angažovanih 25 godcev. Njih število se v kratke^ pomnoži za 8. Novi kapelnik je po odlodu g. TjiUicha Edvard Czajanek. Društvo ima danes 524 čfan.ov. V preteklem letu je nastopila godba 267 kra*. Sodelovala je od 1. oktobra 1909 do 31. marca 191Q.pi:i vseh slovenskih opernih, operetnih in dru-gill prestavah. S slovenskim gledališčem je že tudi za iffihpdnjo sezijo sklenjena pogodba.
Al^ra Praprotnik - Kleindienst. Tozadevna raz-pr4v,a, ki je bila določena na 17. t. m., je preložena na nedoločen čas. Doseglo se je namreč, da bo slučaj preiskala tudi medicinska fakulteta dunajske univerze.
Ostro streljanje na vojaških vajah pri Trstu. Pri
vojajptih vajah v tržaški okolici je streljal nek vojak 97. pehotnega polka z ostrimi patroni. Zadel je dva prostaka bosansko - hercegovinskega polka, enega v nogo, drugega v roko. Vaje so takoj ustavili in u-vedli- preiskavo. Posrečilo se je izslediti dotičnega vojaka, ki je imel še tri ostro nabasane patrone. Do-tičnika so takoj odvedli v zapor.
I. državna gimnazija v Ljubljani. Število učencev na I. drž. gimnaziji v Ljubljani znaša letos 098, med temi je 21 gojenk. Zavod šteje 18 raaredoV, od katerih je 10 pararelk.
^Ne*ferjetno ! Včerajšnji jutranji ,.SIov. Narod" je bil zaplenjen. Žrtev zaplembe je postal en del nekega ^jnserata banke ,.Slavije", oni del, ki govori;'o;lfgospodarski osamosvoji. Čudno, da se danes, v Ljubljani pleni vse, kar je količkaj v zvezi s Hribarjem. Čudno in smešno!
Nemški okrajni šolski nadzornik Peerz, o katerem so ljubljanski časopisi pred nekaj časa poročali čudne dogodke o nasilstvih na ženskah in podobno, je dob 1 dvamesečni dopust.. Sluti se, da je to začetek konca Peerzove slave.
Žbdiel je v Gradcu nemudoma predstojnik idrijske ga rudniškega ravnateljstva, dvorni svetnik Bilek. o-ji; ,/,
Iz Idrije se nam poroča, da je naša notica v št. od 14. t. m. pod naslovom ..Meščanski klub v Idriji" najbrž zlobna mistifikacija.
Škof dr. Ant. Mahnič je obhajal 14. t. m. šestdesetletnico. Klerikalni listi so ga ob tej priliki proslavljali kot velikega narodnega junaka. Osobito ga je kovalo v zvezde zagrebško furti-maško „Hrvatstvo", češ da je Mahnič apostelj in neustrašeni borilec hrvaške misli v Istri. Zato bo dobro, ako ponovno povemo, da je Mahnič bil tisti, ki je proglasil narodnost za poganstvo, in da je Mahnič član trojice Stadler-Jeglič-Mahnič, ki si je stavila nalogo, zasužniti jugoslovanstvo jezuitskemu klerikalizmu.
Jezikovna ravnopravnost pri celovškem deželnem sodišču. Že pred poldrugim letom je bilo primorano deželno celovško sodišče vloge tudi v slovenskem jeziku sprejemati; na veliko žalost koroških velegermanov se je število vlog zelo pomnožilo. V veliko začudenje je pa deželno sodišče pred kratkim neko vlogo dr. Brejca, ki jo je napravil v slovenskem jeziku, zavrnilo, češ, stranki ste doma v Št. Vidu na Žili, torej po mnenju sodišča v kraju, kjer samo Nemci prebivajo. Iz tega slučaja se vidi, kako Nemci povsod kako luknjo iztaknejo, skozi katero bi radi slovenski jezik iz uradov pahnili. Pritožba je šla na upravno sodišče in upamo, da bo isto pritožbi ustreglo.	_
Društvene vesti.
Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah priredi 2. vinotoka »Vinsko trgatev« v dvorani g. Forteja na Vodah. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina 1 krono. Svira domača godba. Prijatelje in podpornike pjostovolj. gasil, društva naj-uljudneje vabimo, ker obeta biti prireditev impo-zantna.
Narodni gospodar.
Zadružništvo na Japonskem.
Dr. T. Nishigaki, bivši tajnik japonskega centralnega društva zadrug, je objavil glede japonskih zadrug daljšo študijo, iz katere posnemamo:
Zadružništvo na Japonskem je jako starega datuma, ker že skozi več generacij se nahajajo zadružno upravljana žitna skladišča, potom katerih se v slučaju lakote pomaga revežem proti obrestim s semenskim in krušnim žitom, predvsem z rižem. Pod imenom »Ko« ali »Muzin« nahajamo že več let sem neko vrsto kreditnih zadrug, katerih člani svoje deleže obrokoma vplačujejo in proti gotovi obrestni meri lahko dobijo posojila. Takih kreditnih zadrug je še dančs na tisoče v deželi. Prebivalstvo se bavi v glavnem s kmetijstvom, zato so kmetijske zadruge v preteži. L. 1891. je minister notranjih zadev grof Shinagawa objavil prvo zadružno postavo, ki se je pa ozirala le na kreditne zadruge. Leta 1899. se je ta postava razširila za vse vrste zadrug in je stopila I. 1900 v veljavo. Po tej postavi imajo zadruge pravice juridičnih oseb. Dovoljeno jim je zasledovati sledeče cilje:
1.	Dobavljati članom potrebni kapital in jim omogočati nalaganje prihrankov.
2.	Prodajati pridelke članov, oziroma jih predelavati.
3.	Nakupovati za člane na veliko in jim prodajati pri obrti ali za njih življetije potrebno blago na malo.
4.	Posojati članom za pridelovanje blaga potrebna orodja.
Ni potrebno, da bi se zadruga omejila le na eden tu imenovanih namenov, ampah lahko izvršuje s svojo organizacijo vse obrate obenem. Koncem 1. 1900 je bilo na Japonskem 21 zadrug na podlagi nove postave, od teh 13 kreditnih. Koncem leta 1907 jih je bilo že 5149, mej temi 1864 kreditnih. 194 zadrug je zasledovalo vse po postavi dovoljene jim cilje. 744 jih je bilo strogo produktivnih, ostale pa so vršile razne posle. Leta 1903 je štelo 571 zadrug 45.131 članov, 1. 1907 pa 1623 zadrug 151.123 članov. Povprečno število članov je naraslo od 79 v 1.1903 na 93 l. 1907. Rezervni fond je znašal za zadrugo povprečno 700 K, za člana 3—4 K, posojila 5200 K, oziroma 60 K, hranilne vloge 3600 K, oziroma 36 K. Leta 1907 je Štelo 1623 zadrug 151.123 članov, od katerih je bilo 121.136, to je 80'2°/0 zaposlenih v kmetijstvu, 10.475 al> 6'9% je bilo v trgovini, 4'7°/o v obrti oziroma v industriji, 3028 t j. 2% je bilo ribičev.	(Iz »Zadruge« št. 9.)
Iz zadružnega koledarja. 10 do 19. sept.: Švicarska kmetijska razstava v Lausanne 14. in 15. sept.: II avstr. kmet. zadružno zborovanje na Dunaju 17. do 20. sept.: Razstava avstrijskih državnih konjušnic. 19. do 22. sept.: Mednarodni kongres kmetijskih zadrug in za znanstvo o kmečkem prebivalstvu v Bruslju 20. sept.: Deželni kongres ogrskih kmetov v Nyiregyhazi. 22. sept. do 2. okt: Kmetijska jubilejna razstava v Monakovem. 26. sept.: Osrednji zbor kmetijskega društva za Bavarsko v Monakovem.
Dnevna kronika.
Krščansko - socijalno perilo pred sodnijo. Bielo-hlawek toži. Včeraj se je pričela na Dunaju obravnava krščansko - socijalnega državnega poslanca in deželnega odbornika Biehlaweka, proti hišnemu posestniku Zitterju, ker je javno trdil, da si je dal Bielo-hlawek kot javen funkcijonar od Hrabe očitati, da je »Schurke«, ne da bi radi tega Hrabo tožil. Tožil pa zaradi tega ni, ker je res, da je obogatel z nedopustnim izrabljanjem svojih javnih funkcij. Zitterjev zagovornik je pri obravnavi izjavil, da nastopa njegov klijent za svoje trditve dokaz resnice. Na to je naglašal, da Bielohlawkovi dohodki faktično daleč presegajo prejemke, ki bi jih po predpisu imel dobivati od svojih javnih funkcij. Tako si je na primer dal kot upravitelj Fran Jožefove ustanove zvišati prejemke na 3600 K, dasi sam ni nič delal, marveč vse posle za to ustanovo so opravljali magistratni uradniki. Bielohlawek je bil v devetdesetih letih reven kakor cerkvena miš, da ga je morala njegova takratna ljubica Amalija Kraus vzdrževati. Čim pa je postal poslanec, je jel obiskovati nočne lokale ter šampanizi-rati z vlačugami. Ti njegovi šampanjski računi so znašali stotake, tisočake. Kasneje se je Bielohlawek oženil. Sedaj ima ženo in dva otroka, a vkljub temu še ni upustil občevanja z raznimi ženskami dvomljive poštenosti. Davčni oblasti je napovedal, da ima 3600 K letnih dohodkov, kar je docela neresnično, saj plačuje samo za svoje stanovanje letnih 2800 kron. Bielohlawek izdaja v družbi z drugimi osebami »Oesterreichische Volkspresse«. Ta list subvencionira vlada. Do sedaj pa je Bielohlawek vse te sub-vecije porabil za se. Vsi mestni liferantje so morali inserirati v tem listu, ker jim je sicer Bielohlawek grozil, da ne bodo dobili dotičnih nabav. Nekemu Ranftu je Bielohlawek preskrbel službo hišnika v nekem mestnem poslopju, za to si je dal od le tega izplačati 300 K. Razprava se je prekinila in se nadaljuje popoldne. Pri nadaljni obravnavi je zastopnik obtoženca Zitterja še navajal kot dokaz resnice tele slučaje: Afero Mendel, kjer je Bielohlawek vtaknil v žep 2500 K, zadevo glede nakupa restavracije Cobenzel, kjer je baje dobil Bielohlawek okroglo 50.000 K in druge slične afere, nanašajoče se zlasti na Bielohlaweka kot upravitelja blaznice v Steinho-fu. Bielohlawek je naravno vsa očitanja zavračal kot zlobno laž. Sodnik je sklenil, da se pozove k obravnavi 64 prič, med temi Hraba, ekscelenca bivši sek-sijski šef Sieghard in dunajski podžupan Hierhammer Obravnava še je nato preložila do danes. Danes bodo zaslišane priče. Obravnava zna trajati precej časa.
Politični umor. V Sučnu na Novem Vitkovn v Galiciji je ^ukrajinski" bogoslovec Ševkuv z revolverjem ustrelil 21-letnega mladeniča Pavla Salahuba. Vzrok uboja je politične narave, Bogoslovec je zagrizen ,, Ukrajinec", ustreljeni pa je bil pristaš starorusinske stranke, ki zagovfcrja narodno edinstvo z Velikorusi. Moža sta se sprla in bogoslovec je v svoji strankarski strasti na mestu nstrelil svojega političnega nasprotnika.
Prijet vohnn. V Stanislavu je policija aretirala sumljivega človeka z imenom Jan Exposito. Ko so ga preiskali, so našli pri njem razne važne dokumente. Izročili so ga sodišču, kjer je priznal, da je res vohunil za neko tujo državo.
Dohodki monopola na alkohol. Po statističnih podatkih, ki jih je izdala ruska vlada, .so znašali dohodki državnega monopola na alkohol v prvi polovici letošnjega leta 350 milijonov 270.000 rabljev ali 875 milijonov 675.000 kron.
Po svetu.
Oproščena detomorilka. Pred porotnim sodiščem v Brnu je stala te dni soproga šolskega sluge Emilija Simandl radi detomora. Svojo eno leto staro hčerko je zaprla v neko šolsko sobo, v kateri je odprla vse peteline pri plinovi napravi. Mati je nato skozi ključavnico opazovala, kako umira otrok. Ko se je otrok zadušil, je poklicala sosede ter se je sama javila policiji. Pri obravnavi je obtoženka izjavila, da je to storila samo iz prevelike ljubezni do otroka. Otrok je bli dlje časa bolan; bil je jetičen in zdavnik je izjavil, da ni rešitve zanj. Izvršila je dejanje samo zato, da okrajša svojemu ljubljenemu otroku trpljenje. Zaslišane priče so povedale, da je mati silno ljubila svojega otroka. Cele noči je preb-dela pri njegovi postelji. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede umora, nakar je bila Simandlo-va popolnoma oproščena.
Strah v gledališču. Med predstavo v gledališču Chatelet v Parizu je nekdo zažgal bengaličen ogenj. Gledališki obiskovalci so mislili, da gori gledališče. S klicem »ogenj« so drli k vratom in na cesto. Več žensk je omedlelo. Ker so igralci igrali dalje, je kmalu nastal mir. Ogenj je zažgal neki odpuščen gleda-liščni strojnik iz maščevanja.
Velik dobrotnik. Grk Corelianos, o katerem se je nedavno poročalo, da je podaril grški državi dva milijona frankov, ej zdaj obvestil svoje sorodnike, da je podaril državi vsega skupaj 14 miljonov frankov. Od tega zneska je plačal kralju prvi obrok v znesku milijon frankov, v vojne namene že pred letom. Corelianos opominja svoje dediče, naj pazijo na to, da se bodo njegove določbe točno izvajale.
Duhovnik prestopil k protestantizmu. V bližini Vinkovec na Hrvatskem je te dni prestopil k protestantizmu bivši katoliški duhovnik Rudofi Sabljič. Šel je v Požun, kjer se bo v tamošnjem evangelskem zavodu izobrazil za evangeljskega duhovnika.
v »Prodana nevesta" v Londonu. Praški listi poročajo da je nprava londonske „Velike Opere" naprosila praško „Narodno gledališče" naj ji in-scenira Smetanovo opero „Prodana nevesta".
v čeden »božji namestnik". Vratislavsko sodišče je te dni obsodilo meniha Jos. Kamero na sedem mesecev ječe, ker je preveč intimno občeval s šolarji. — Kdaj bo neki konec takih čednih činov t. zv. »božjih namestnikov" ?
v Delavsko gledališče. V novem Jorku so milijonarji ustanovili gledališko društvo z Vander-bildtom na čelu ter nameravajo postaviti za 15 milijonov kron veliko delavsko gledališče. Vstopnina na posamezne predstave bi znašala samo 60 v in igrale bi se najboljše stvaii.
v Zarota v Moskvi? V Moskvi je policija aretovala 40 dijakov in delavcev. Našla je pri njih mnogo obtežilnega materijala, ki kaže na to,, da so bili aretovanci člani obsežne zarotniške družbe.
v Jesenski sejem »Narodno-gospodarske jednote" v Pragi se otvori dne 17. septembra na praškem Strelskem otoku in bo trajal 12 dni. Na trgu bo razstavljeno vse, česar človek potrebuje: tekstilno blago, usnje, stroji, igrače, izdblki iz lesa, kovine itd. — vse to pristno češkega izvira. »Na-rodno-gospodarska jednota" v Pragi hoče s temi sejmi pripomoči do veljave češkim izdelkom doma in na tujem. Naj bi se za te sejme začeli zanimati tudi Slovenci in se bolj kot doslej ozirati pri svojem nakupu na češke izdelke, kjer ni slovenskih 1
v Kolera. Oflcijelni komunike ogrskih oblasti razglaša, da so se pojavili štiri novi slnčaji kolere, in sicer izmed teh dva vMohaču. Komunike zatr-jujd, da se je prigodilo do sedaj na Ogrskem v celem šele 15 slučajev kolere. Ogrsko časopisje je globoko užaljeno, ker so se avstrijski listi osmelili trditi, da je na Ogrskem središče in ognjišče kolere. — V SchOnbergu pri Berolinu sta se pri-godila dva slučaja azijske kolere.
Razžaljena papeževa zastopnika. V Santiagu de Chile je umrl državni podpredsednik Albano. K maši zadušnici je prišel tudi papežev zastopnik in njegov tajnik. Ker so se pa odkazali prvi sedeži zastopnikom tujih držav, ki so jih poslale tja k slavnostim stoletne proslave čilenske republike, sta papeževa zastopnika ogorčena odkorakala iz cerkve. Ponižnost je dandanes pri papeževih zastopnikih popolnoma neznana stvar.
Kakšni so madžarski župani. Veliki župan Julij Szemszd v Baji je dal aretirati svojega uslužbenca Burthyja radi izsiljevanja. Kmalu se je pa izkazalo, da je Burthy nedolžen, in da se grehi, ki mu jih je očital veliki župan, drže njega samega. Szemszfl je zakrivil več goljufij in izsiljevanj. Dokazano je, da je svojega nasprotnika Kreuziga zaprl v občinsko hišo, ter mu z revolverjem grozil, da ga ustreli, če mu ne da večje svote. Ker mož ni imel denarja, ga je pustil veliki župan toliko časa stradati, da je pisal neki dunajski tvrdki, s katero je bil v trgovski zvezi, naj pošlje zahtevani denar na naslov velikega župana. Taki so madžarski župani.
Ukradeni poljubi. Zgodi se časih, da je človek takorekoč elektriziran, kadar sreča lepo, mlado dekle. Najrajši bi skočil k njej, ter ji pritisnil gorak poljub. Ampak to ni vselej varno in bi človeč prav lahko prišel navzkriž s kazenskimi paragrafi. Gotovo bi se redkokdaj zgodilo tako, kakor se je zgodilo mlademu Angležu Ccoggingsu. Nekega dne se sprehajal Scoggiogs v Bradfordu, ter opazoval mimo njega drveči svet. Naenkrat mu stopi nasproti krasna miss Ethel Lenford, mlado, zdravo, kiasno razvito dekle. John Scog-gings je bil vsled njene krasote in živahnosti njenih oči očaran in presenečen. Nevidna moč ga je vrgla proti dekletu, katero je z obema rokama objel, ter ji pritisnil na rnbinastni ustni vroč poljub. Miss Ethel se je nenadnega napadalce tako prestrašila, da je skoro omedlela. Sklenila je, da takšna predrznost ne sme ostati nekaznovana, zato je vložila proti vročekrvnemu Johnu tožbo. Pred sodnikom je potem pripovedovalo razburjeno dekle, kako je John Scoggings, kakor volk skočil na njo, ji vrgel roke okrog vratu, ter ji malo-dane z zobmi izgrizel ustnice. Bil je to prvi poljub, ki ga je dobila od mladeniča, zato je bila tako silno prestrašena, da ni vedela, kje da stoji. „Ali tisti strah še traja?" jo vpraša sodnik. — »Nič več," odgovori gospodična, »sedaj je vse minilo." »Torej mislim," nadaljuje sodnik, »da tisti poljub ni bil ravno tako grozen zločin in da bo globa 20 frankov dovolj velika kazen za gospoda, ki vam je ukradel poljub. Recimo, da ste vi grdi, potem bi pač dobili mnogo večjo odškodnino. Ker ste pa tako lepi in dražestni, je gotovo, da se gospod Scoegongs ni mogel premagati in bi šel najbrž tudi v smrt za vas. če bi mu dali le en sam poljub." Gospodična je bila vsled teh sodnikovih besedij nekoliko osramočena, nalahno se je nasmejala, zardela do ušeh ter se zadovoljila z obsodbo. Scoggings je takoj plačal globo, zahvalil se prijaznemu sodniku, tpr odšel k staršem gospodične Ethel Lenford. — Čez dva tedna je že bila poroka. Nevarni volk se je iz-premeuil v ponižro jagnje, ki poljubnje lepo mlado gospo do mile voije.
Vsenemški dijaki izražajo udanost nemškemu cesar jeviču! V Tulnu ob Donavi se je vršil v nedeljo shod avstrijskih vsenemških akademikov. Na shodu so sklenili odposlati vdanostno brzojavko nemškemu cesarjeviču Viljemu. Razume se samo ob sebi, da vladni komikar shoda ni razpustil, ker ga na shodu menda ni bilo.
Obrambni veslnik.
Ljubljanska okolica za Ciril-Metodovo družbo.
V zadnjem času je pričela ljubljanska okolica prav pridno delovati za družbo sv. Cirila in Metoda. Podružnice kar tekmujejo med seboj. Tako nam je poslala vrla podružnica na Viču ravnokar čisti dohodek jubilejne veselice v zueskn 610 K 10 vin. Srčna hvala! Rodoljubje naj žive!
Pevska društva, dijaki, pevci, knjigotržnice pozor! Konsorcij Slovenskega Branika je izdal in založil 4. zvezek »Žirovnikbvih narodnih pesmi". Zbirke ni treba hvaliti, saj je dovolj že ime „Ži-rovnik". Pripomnimo le, da je tisk prav ličen, oblika knjižice je ista, kakor prvih treh zvezkov, vezana v platno — ter stane 1 K — po pošti 5 vin. več. Sezite po nji, dokler je kaj zaloge. — Naroča se pri upravništvu ■ »Slov. Branika" v Ljubljani, Tržaška cesta 33.
Hmelj.
XXII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA V ŽALCU O HMELJ. KUPČIJI V DRUGIH KRAJIH.
Žatec, 14. septembra. Lahko se reče, da smo z obiranjem hmelja pri kraju, če se tudi tu in tam še spravljajo kaki ostanki. Kar se množine tiče, znašala bode ista 160—170.000 sto tov a 50 kg. Kar se kakovosti tiče, ne ugaja glede barve, pač pa glede vsebine in duha. Kupcem bode letos treba manj gledati na barvo, kakor na kvaliteto. Kupčija je postala manj živahna in so se cene za srednje in slabo blago nekoliko znižale. Cena za prima se vzdržuje. Na kmetih se pridno kupuje in sicer po 110—140 K za 50 kg. Obče je mnenje, da je letošnjega pridelka že 50.000 stotov prodanega. Tujih hmeljev tukaj ni v večjih množinah; za neko partijo prima štajerskega hmelja plačalo se je 125 K za 50 kg. Konečno kup-čijsko razpoloženje je mirno, cene za prima se vzdržujejo, one za slabše blago pa omahujejo. Cene za prima 130 — 150, za srednje blago 120—130, za slabo 106 — 112 K za 50 kg. — »Saazer Hopfen-Brauer Zeitung«.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
SKLICANJE ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Praga, 16. septembra. »Prager Tagbl.« poroča, da se namerava češki deželni zbor dne 29. septembra sklicati v slučaju, da bode pri češko-nemških spravnih pogajanjih kaj upanja na uspeh.
BIELOHLAWKOVA AFERA.
Dunaj, 16. septembra. Danes se je nadaljevala obravnava v častni zadevi Bielohlawek contra Zip-perer. Kot prva priča je zaslišan mestni svetovalec Hraba.
Dunaj, 16. septembra. Koresp. »Austria« poroča, da bode dež. odborik Gessman predlagal v nižjeav-strijskem deželnem zboru delegiranje jednega deželnega odbornika, kateri bode vodil v Bielohlawko-vi zadevi preiskavo.
KOLERA NA DUNAJU.
Dunaj, 16. septembra. Na azijatski koleri je zbolela 381etna svakinja tesarja Travnička, ki je zaradi kolere že v bolnišnici.
»CESAR« ROOSEVELT.
London, 16. septembra. Ugledni njujorški list vNew Jork Journal of Commerce« piše, da namerava Roosevelt doseči mnogo več ko predsedništvo Združenih držav v Sev. Ameriki. On bi rad koncentriral vso moč države v rokah centralističnega zvez-, nega sveta in uprave in bi potem prevzel vodstvo iste, tako da bi bil nekronani cesar Zjedinjenih držav.
CESAR VILJEM NA JUŽNEM OGERSKEM.
Budimpešta, 16. septembra. Posebni dvorni vlak s cesarjem Viljemom je vozil danes zjutraj ob 5.50 mimo Budimpešte; cesar bo došel v Belje popoldne.
VOLITVE V JUŽNOAFRIKANSKI PARLAMENT.
Johanesburg, 16. septembra. Pri volitvah v juž-noafrikanski parlament je izvoljenih 34 nacionalistov, 33 unijonistov, dva delavska in 6 neodvisnih kandidatov.
TRAGIČNA SMRT PESNIKA.
Madrid, 16. septembra. Znani pisatelj ni pesnik Matija Casanova je šel po ulici in se dotaknil slučajno z roko stebra za žico cestne železnice. Steber ni bil dobro izoliran in električni tok je pesnika pri priči ubil.
Tržne cene.
Dunaj, 15. sept. Borza zakmetijske pridelke. V inozemstvu je postala tendenca lena in medla; tudi na tukajšnjem trgu je kupčija skoro čisto mirovala, dasi so cene padle za 5 vin. Ječmen se je držal.
Budimpešta, 15. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'87, pšenica za april K 10'29, rž za oktober K 7'30, rž za april K 7'74, oves za oktober K 7'91, oves za april K 8*27, koruza za maj K 5'74. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 25.000 stotov, pšenica v efektivu za 5 vin., oves in koruza za 5 vin. cenejša, ostalo nespremenjeno, termini medli. Vreme lepo.
Trst, 15. sept. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 39 do K 40 za dobavo K 32V2 do K 331/2- Tendenca medla.
Praga, 15. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 23'55. Tendenca: medla, /reme lepo.
Budimpešta, 15. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 148—149, mlade težke 150—152, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 35.000 komadov.
Budimpešta, 15. sept. Mast. Svinjska mast 176, namizna slanina 148.
Trgovski
sotrudnik
za mešano stroko se sprejme takoj pri tvrdki lfincenc Kveder v Žalcu. — Istotam
se sprejme tudi	529 3-1
Razglas.
Prostovoljna razprodaja gozdov v Socki, kateri so bili poprej last Zaloške grajščine, se bo vršila v četrtek, dne 22. novembra ob 8 uri do-Poldne In sicer se prične prodajati pri Tofantu.
Razprodajal se bo gozd nad cesto, kateri leži proti Gor. Ponikvi, t. j. takozvani Rodolf. Proda se tudi še nekaj delov v Brezovem grabnu. V Klavževem grabnu je tudi pet delov gozda za prodati, kjer je posebno debelo bukovo, hrastovo in borovo drevje.	473 -u
»S*
V najem se da ali tudi proda radi smrti dobro vpeljana
gostilna in trgovina
blizu železnice ob glavni cesti, zraven dveh tovarn. Ima lep vrt, žganjetoč in prodajo tobaka. Natančneje se poizve pri gosp. Ivanu Sulčič, Zidanmost, Štajersko.	509 10 6

JVJu-u-j.V-T-r f r r-rj~f-i~-h~i—rrr j-.r---n"j".....~ - - • ■* — -** - ----■ - . ■ .........	m .i..«. > i » . i	.....-».i.m j
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih Knjig,
na debelo ln drobno pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
' i	177 88-56	I
• j iwn irrri"u~lriruiju-irr.-u--i*ijvuririri-u-'fi)-i*ui-i-i- -u*i'i* *i-----.-• ------ -.........»■ « ■■«■«■«■ w ^^ma^jo^aoov^'