Leto LXV«, št. 84 LJubljana, četrtek 14. aprila 1932 Cena Din 1.— izaaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst -a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12«—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3128 PODBD2MOC: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C Tet st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. —,-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani 51. 10.351, JUGOSLAVIJA IN RAZOROŽITEV Na včerajšnji šefi razorožitvene konference je jugoslovanski ministrski predsednik dr. Marinković obrazložil razorožitveni predlog Jugoslavije ženeva, 14. aprila. AA. Splošna komisija raz-orožitvem-e konference je razpravljala o g'avnih načelih čl. 1- načrta konvencije o razorožitvi. Prvi jc govoril italijanski zunanji mi-'i -:cr Grandi. Po njegovem mnenju bi kvalitativna omejitev oboroževanja radikalno /.nižala napadalno silo posamezne države in hkratu okrepila men obrambeni ustroj. Napadalno orožoe je enota. !;i jo jc treba uničiti. Nato je Grandi zavračal včerajšndo n";j.!!inentaciroča: Socijalistični list »Kobotnik« komentira nemške volitve in ugotavlja, da ponovne volitve za predsednika nemške republike niso bile več volitve za predsednika, nego dirka za glasovi. V tej dirki, pravi list, je Hindenburg izgubil, ker je d jbA Hitler 2 milijona novih glasov, Hindenburg pa samo 700.000. Ker ima nemška vlada pred seboj 13 milijonov Hitlerjevih volilcev, se po glasovih, ki se širijo, pripravlja, da začne pogajanja s Hitlerjem, da dobe njegovi pristaši nekaj portfeljev v novi vladi. Z vstopom Hitlerjevcev v nemško vlado bi bila usoda nemške demokracije zapečatena. Zaradi napredovanja hitlerizraa je hil Hindenburg prisiljen prikloniti se nred levico in centrom, ki s*^ zato glasovala zanj. Zdaj pa nastaja nevarnost, da ne bo Hindenhurg "slel kompromisa s Hitlerjem. Hindenburg ni človek za politično borbo, še manj pa demokrat; zato ni izključeno, da pride do takega kompromisa. Nemčija preživlja veliko krizo. Hin- denburgova zmaga samo odlaga končni boj med demokracijo in fašizmom, preprečiti pa ga ne more. Varšava, 14. ae % tem prevzela. Prepoved narodno socflaM-stičnih organizacij bo samo pomnožila Hitlerjeve jdasove na Praškem. London, 14. aprila. Vsi današnji Hsti komentirajo rnzpust narodno socijalisHcn« organizacije. »Time*« objavljajo nvodrrfk pod naslovom »Možat korak . v katerem povdarja jo, da bo reakciji na ta ukrep nemške vlade pokazala, ali ima nemška vlada ne samo \o]io. marve: tudi moč za vladanje. Tudi »Hailv Mali« p;šc. da je treba počakati, kak uspeh bo rnd'la ta akcija. »Oaily ChromcJe« je presenečen nad tem. da vlada teh organizacij ni razpustila ze pred predsedniškimi volitvami. Konferenca finančnih strokovnjakov Sestala se bo še ta teden v Lugana, da razpravlja o pomoči podunavskim državam Pariz, 14. aprila, s. V dobro poučenih krogrih Društva narodov zatrjujejo, da se bo še v teku tedna sestala v Lužami konferenca finančnih strokovnjakov velesil, na kateri se bo baje razpravljalo o pomoči podunavskim državam Svet Društva narodov se bo danes bavil s priporočili finančnega odbora. Po vsej pr:,:ki bodo morale srednjeevropske države še dalje čakati na pomoč, dočim bo Grčija baje takoj dobila posojilo. Pogajanja o Srednji Evropi se bodo po vsej priliki razvijala v tem smislu, da se bo po potrebnih pripravah sestala konferenca vseh prizadetih držav, ki jo bo organiziralo tajništvo Društva narodov. Možnost finančne pomoči za srednje in vzhodne evropske države je dana, ker bi bila Francija v gotovih okolščinah pripravljena dati z državno garancijo posojilo. Tudi ameriške bančne skupine so obrabile finančnemu odboru Društva narodov finančno udeležbo pri posojilih za obnovo Srednje Evrope. VVaahington, 14. aprila. Demokratski predsedniški kandidat Al SrniLn je imel včeraj svoj prvi veliki volilni govor, v katerem se je dotaknil tudi vprasnja reparacij in vojnih dolgov. Naglasil je, da se mo- Piccardova gondola na varnem Dunaj, 14. aprila. AA. Po poročilu iz Gurg-la se je prebivalstvu te vasice posrečilo spraviti gondolo stratosferskega raziskovalca Piccarda z lednika v dolino. . Romunija ne bo ustavila izplačevanja dolgov Bukarešta, 14. aprila. AA. Narodni poslanec Kuza je zahteval v parlamentu, naj vlada ustavi izplačilo kuponov inozemskih posojil. Minister pravde je odgovoril, da so ti dolgovi za Rumunijo vprašanje časti, zlasti tudi zato, ker sredstva za obnovo financ in gospodarstva še niso izčrpana. Smrt sovjetskega zgodovinarja Moskva, 14. aprila. AA. Tu je preminul znani ruski zgodovinar Pokrovski. Bavil se je predvsem z zbiranjem diplomatskih dokumentov iz svetovne vojne, ki jih J« objavljala sovjetska vlada. rajo Zedin.,,__e države sprijazniti z mislijo, da evropski dolžniki ne morejo plačati svojih dolgov. Temu se da od pomoči samo na ta način, da da Amerika Evropi nove kredite. To bo le v interesu Amerike same. Izvoz je v zadnjih letih padel za več kot polovico in se more dvigniti le na ta način, da se zopet dvigne kupna moć Evrope. To je boljša in uspešnejša metoda kakor pa gledati kako Evropa propada hi zahtevati plačilo dolgov. S tem se povzroča Ameriki mili jar dne izgube. Lausanska konferenca London, 14. aprila >Daily Telegraphc objavlja informacije svojega diplomatskega dopisnika, po katerih se lausanska konferenca ne bo bavila samo z vprašanjem reparacij in vojnih dolgov, marveč bo obravnavala celokupni gospodarski in finančni problem Evrope. Poseuno obširno se bo bavila z valutnim problemom in proučila možnost čimveč j ega izenačenja valut. Z gotove strani pa se pojavljajo stremljenja, da bi se lausanska konferenca odložila do jeseni, ali vsaj tako dolgo, da bi bil ze predhodno dosežen sporazum glede nemških reparacij-skih poročil med Nemčijo in državami upnicami. Smrt španskega dramatika Madrid, 14. aprila. AA. Tu je umrl po dolgi bolezni znani sr»»nski novinar m pisatelj Francisco De Viu. Pokojnik je bil napisal mnogo gledaliških dram in je bil sodelavec glavnih prestolnišKih listov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Asterdam 2286.92—2298.38, Berlin 1336.72—1347.52, Bruselj 790.10 io 794.04. Curih 1097.35_1102.85, London 212.83—214.43, Newyork ček 5618.38 do 56.46.64, Pariz 222.59—223.71, Praga 167.11 do 167 97, Trst 289.50—291.90. INOZEMSKE BORZE Curih, 14. aprila. Beograd 9.—, Pariz 20.28K, London 19.45. New York 514.—, Bruselj 72.—, Milan 26.42H. Madrid 39.10, Amsterdam 108.50, Berlin 122.10. Sofija 3.7234. Praga 15.23, Varšava 57.65, Bukarešta 3.07, Stran S. SLOVENSKI NAROD«, dne 14. aprila 1932. Narodna čitalnica oživljena To častitljivo ognjišče naSega narodnega življenja bo zopet obujeno Ljubljana, 14. aprila. Skoraj neverjetno so bo marsikomu zdelo, ko bo čatal, da je bil v torek zvečer v res taraci ji »Zezda* občni zbor Narodne čitalnice. Res je nekak anahronizem. saj so se druge čitalnice že skoraj vse zlile z manjšima društvi, vendar je pa udeležba na obenem zboru dokazala, da je to staro društvo še vedno upravičeno obstati. Sami najodličnejši gospodje so bili namreč prisotni, da bi morali navesti vsa imena, če bi hoteli natanko poročati o tem zborovanju. Same osebnosti, ki jih pri drugih društvih vidimo na najčastnejših mestih, so se zbrale, da čitalnico zopet obude, zato je pa tudi zajamčeno, da se jim posreči oživeti ognjišče našega narodnega iivlje-nja. Zborovanje je vodi! predsednik g. Janko B 1 e i w e i s. ki je pozdravil navzoče in konstatiral. da je lani minulo že 70 let. odkar je bila čitalnica ustanovljena. Pozabili smo na ta jubilej, ker čitalnica že od L 1914. ni delovala. Kmalu po pričetku svetovne vojne je namreč morala prenehati, ko je njene prostore v Narodnem domu zasedlo vojaštvo, nekaj članov- jo je pa dalje vzdrževalo v toliko, da je bilo zadoščeno zakonitim predpisom. Ze ob 501etnici društva 1. 1911. je takratni predsednik, bivši župan g. Peter Grasseli dejal, da čitalnice nimajo več tistega pomena, ki so ga imele ob času ustanovitve v ča*ih narodnega boja in narodnega prebujenja, ker so jih nadomestile kavarne In razne javne knjižnice, pač je pa rudi sedaj Še potreba, da se obdrz; in ohrani kot družabno središče narodno mislečih inte-/fgenrov. To. kar je veljalo takrat, velja še danes, kar priča častna udeležba, a treba je izrecno konstatirati, da oživljena čitalnica nima namena konkurirati kakemu drugemu podobnemu drušUn. Po lepem govoru predsedn ka g. Janka Blcrvveisa je podal obširno poročilo tajnik C. dr. Ciril Pavlin, ki je natančno orisal vso zgodovino Narodne čitalnice od njene Ljubljana, 14. aprila. Kot po geslu — dajte tudi delavcem, kar je njihovega, nudijo delavstvu hrartt-za duha m srce, tiste hrane, ki je Se vedno prav za prav le privilegij višjih slojev — na dtilavskih prosvetnih večerih v Delavski zbornici. Snooi je bil že X. večer. Te večere prirejata delavska tel. in kult. zveza >Svoboda< in delav. glasb, društvo >Zarja«, sodelujejo vedno naši požrtvovalni konservatoristi, godba >Zarja-;. in Iznajdljivi prireditelji pripravijo vedno &e kakšno posebno atrakcijo ter imajo res mnogo vsega priznanja vrednih sodelavcev, k. nastopajo. Doslej so bile prireditev brez vstopnine, zdaj so pa uvedli minimalno vstopnino, ker niso mogli več vzdrževati reda zaradi prevelikega navala. Ako bi uspele vse naše kulturne prireditve tako dobro v vsakem pogledu kot vedno t: večeri, bi lahko po pravici trdili, da smo vieoko kulrurad. Posebnost je bila dojemljiva oders.^a scena z zborovsko recitacijo >Tovarna<, ki jo je spisal ćufer, priredil pa F. Delak. Zapela so kladiva, zabrneli stroji, nakar so zrasli iz sajastih tovarniških tal in ae odtrgali od strojev delavci ter »tratil glasove v gromovite, bičajoče besede. Med sajami, oglušujočim ropotom in mehanično otopelostjo se je zbudil človek. Morda je biio v tem mogočnem nastop« nekoliko preveč zanešenjaštva, toda učinek je bil najmočnejši. G. C. Štukelj je predaval o knjigi in odnosu človeka do nje. S pravo ljubeznijo do knjige je govoril, da bi obudil tudi pri delavstvu razumevanje ter ljubezen do te velike iuiturne vrednote. Saj je knjiga najčudovitejše vzgojno sredstvo, plemeniti duha In srce, vzgaja značaje, kaže nova spoznaji:a, odkriva lepoto in resnico in kristalizira dobro med zlom. Mora pa biti seveda dobra. Grisa.i je zgodovinski razvoj knjige, nje nastajanje od pismen k vdolbenih v Kamen, hieroglifov, preko iznajdbe pergamenta in uporabe papvrusa, Gutenber-gove iznajdbe do današnjega razmaha tisi a in knjdge. Knjigo moramo znati ceniti. Zlisti bi jo pa moral ljubim dolavec, Soji-ti duhovno svobodo, 6e ga že sicer zasužnjuje delo. Delavstvo lahko po&tane najkulturnejši del naroda, saj delo, ri ga opravija končno še ne odloča toliko, da bi mu branilk) nnislfti, citati ter razglabljati Lii spoznavati. Prava kultura je znotraj ne znnaj. pamet, rasum ter notranje bogastvo tvorijo bos*rvy> čio ve k a, njegovo resnično inteligenco. Preda vatel jeve besede ao gotovo padle na zdrava tla. Koncertni del večera je ot^oriia >Zar-jat pod vodstvom kapelnika g. Dofcnarja a >Pomladansko radoetjac, onverturo in s >£Harvno8tno koračn*co< skladatelja Trajana Odobr»vanoa nti bilo ne konca »e tteraja. Gdč M t .ena Verbdčeva, učiteljica, nci Gi. Matici, je zapela tri šegave pesmi (Ura Pavčič. V kotu, MneorgBKi io Miei-kina žen rte v. Adamič) izredno prisrčno s popolnim uspehom, nagradili so jo tudi s šopkom nageljnov. Na rog je zaigral konsetrvatorist g. J. Brdnik. Delavstvo ima čat oa pravo «nwt-2h0»t, :» '»aJGi jo oftva v kakrčntkx»ri ohtt- ustanovitve pred 71 leti pa do danes. Posebno je povdarjal, kako mrno je bilo življenje v tem društvu, kar dokazuje zlasti dejstvo, da je v vsej te dolgo dobi imela le S predsednikov. Marsikdo bo morda dejal, da v teh težkih časih čitalnica n) več potrebna, vendar so pa člani mnenja, da je naši inteligenci prav v teh hudih časih bolj kot kedaj prej treba središča, kjer se bo gojiia družabnost in pravo razvedrilo. Zgodovina Narodne čitalnice, kakor jo je markantno orisal g. dr. Ciril Pavlin, je prava kulturna zgodovina Ljubljane v minulih 70 letih, -aro je pa tajnik v resnici zaslužil najtoplejše priznanje vseh navzočih. Po tajniškem poročilu je poročal blagajnik g. Janušič o skromnem denarnem prometu, vendar je pa kljub temu mogel ugotoviti 1020 Din prebitka. Gospodar Narodne čitalnice direktor g. Ciuha je popisal usodo bogatega inventarja Narodne čitalnice, ki se je iz Narodnega doma izgubil na vse strani da je sedaj prisiljena vživari gostoljubnost g. Krapeža. Preglednik g. j. P i n t e r je na to predlagal absolutorj ki so ga zborovalei sprejeli soglasno kakor vse droge sklepe. Občni zbor je določil tudi ustanovnino 1000 Din in pa le po 2 Din članar ne na mesec ki naj se po potrebi zviša, ko se društvo uživi. Pri slučajnostih se je vnela prav zanimiva debata, ki so se je udeležili gospodje dr. Ažman. prorektor dr. Dolenc, ki je obljubil predavanje, nadalje dr. An-drejka, dr. 2-irovnik. g. Skaberne m pa dr. .lenko, ki so vaš povdarjail oliko pijetcto do častitljivega društva, 1 naj privabi v svojo sredo zopet tudi naš narodno žen-jstvo. S posebnim prtrjevanjem je bil zla sti sprejet govor g. dr. A/mana ki je povdarjal. da jc Narodna čitalnica kakor nekdaj tudi sedaj središče dobrih Slovencev, dobrih Jugoslovanov in idealnih Pan-slavistov. ki. Oba komada, odigrana na rog, sta zbudila največje odobravanje, zlasti pa J. Skorpikova podoknica, da se je moral za odbora vanje zahvaliiti še skladatelj, ki je bil tudi navzoč t Plesalka - umetnica Katja Del ako \ a pa bi zaslužila za svoj nastop' posebno strokovno oceno, kajti njen ples ni zgolj ples, temveč umetnost. Prikazala je >Vi-hart (J. Blatt) s tisto umetniško dovršenostjo, k: jo občuduje vsak, bodisi delavec aLi razvajen meščan inteiigent, četudi vidi prvič kaj takšnega. Poklonili so ji lep šopek Drugič je nastopila pozneje. Plesala je Odlomek iz cirkusa (Petvrek) v slukovitem Kostumu. Gledalici so pridrževali kar sapo, s takšno pozornostjo so strmeli na oder. Soliškarjev Rudnik je recitiral g. Božič s takšnim ognjem, da se poslušalci niso mogli dolgo umiriti. Tako hvaležno in dojemljilvo občinstvo je pač delavstvo. Najbolj požrtvovalen pevec je gotovo konservatorist g. D. Burger. ki nastopa »talno na delavskih večerih z velikim uspehom. Snoči je odpel tri lirične pesmi, ki mu zelo >)ežer. Pri pevskih In plesnih točkah je bila pri Klavirju gdč. P. Menardijeva. abs. kons., ki je opravila svojo nalogo nad vse častno. H koncu je povedal še mnogo veselega humorist g. St. Ritežnik. da so se Ljudje še nasmejali ter so odhajali s prireditve razigTani. Marsikdo je na lepem večeru pozabi! na trpko vsakdanjost, za nove življenjsko borbe pa napoji takšna prireditev duha in srce s tolažbo in pogumom, česar smo dandanes vsi tako zelo potrebni. Willy Forst pustolovec V Afriki se je mudila fHmska eksped> citja pod vodstvom režiserja E. A. Dupon-ta, ki je posnela zunanje prizore ftlma >Peter Voes, tat milijonov«. Glavna vloga je bila poverjena WilHu Forstu, ki je dobil v njej najbolj senzacionalno in zanimivo okrilje. Kot prevejani bančml uradnic, ki krade miiljone, ki pa v resnici niti ne obstojajo, bega po svetu Vsi ga smatrajo za največjega mednarodnega pos*o-iovoa, kajti nati-ka s* maske beduina, mornarja, pevca itd., samo da bi mogel uiti budnim očem postave. Wiili Forat tudi v tem film« poje — in Igra gosti. Glavno žensko vlogo ima A-Mce Tre«, nedavno odkrita filmska igralka i« olanica Rein-hardtov>e gledališke šo*e. F&no >Peter Vos s, tat nrutjonov<, ki je posnet po uStoLmenem romanu, je poln prekrasnih pnrodnih posnetkov. Ne manjka mu pustolovščin, humorja ta peami Kloub temu pele - malu pa je obdržal — umetniški značaj. Nepremišljenost škoduje, ko si užaljen, zaljubljen ali lačen. * Trpljenju se morajo ljudje zahvaliti, da so začeli misliti. * Kdor ne ljubi dela, je sovražnik sploš-sostL Kvadratura kroga Burk iz življenja mladih zakoncev v sodobni Moskvi in obenem satira na bolj-ševiška načela. Sovjetska mladina se vse križem zaljublja poroča loči. pa zopet zaljublia. poroča in loči. Treba >-e ie le v državnem uradu registrirat' in razmerje ie veljavno pred zakoni. Kombinacije se neprestano izpreminjajo in včasih tudi ponavljajo. Morala je ondl pač buržuisk; predsodek, odgovornost, vest. otroci — brr! to vse je »fevdalno« zastarela Šara. Celo ljubezen je socialen predsodek, nelin na medu, gnil idealizem. Glavno je seksus. V. Katajev je s svojo vseskoz racionalnu domišljijo aritmetika ustvaril zabavno teatrsko igračo za petero simpatičnih in dobrih igralcev in jim da! ^r*"CCJ prilik, da se uveljavljajo komično in malce sentimentalno: siruvacije «e iim menjajo naglo kakor v kinu. Včasih duhovito satirično, večinoma geometrsko simetrično, v glavnem pa le burkasto zabavno poteka srra, ki je prav gotovo izvrstno sredstvo za probavljanje. Ce si razpoložen, se lahko nasmeieš: če pa nisi, norečeš: Bedarija! — a odhaja? brez škode za svoje ž: /ce. Prof. O. Šest je ustvaril za dva para mladih zakoncev zanimivo skupno sobo, ki jo deli le papirnata stena, v ozadju pa se vidijo moskovske kupole. Ker komunistična mladina vedno le študira komunistično literaturo, so celo oblaki polni komunističnih gesel. Predstava se ie vršila gladko iu živahno, samo vobče preglasno in hrupno. Tudj poje se, radio sodeluje in klavir spremlja celo končni kvintet Naši člani so pogodil^ vse prav dobro, jasno in simpatično. G. Gregor in je podajal Vasjo zelo prožno, humorno in vseskoz prijetno: takisto njegov tovariš g. Sancin. Ženski sta bila prav dobri, ga. G a b r i j e 1 č i č e-v a z resnejšo Tonjo in ga. Vida J u v a-nova z neorganizirano otroško Ljudmilo. Imeniten tip sovjetskega poeta Jemeljke ie ustvaril g. Lipah m tipičen partijski organizator je bil g. Plut. obenem spreten pevec. Živahno družbo z značilnimi maskami so delali gdč. S 1 a v č e v a. K u k-čeva, gg. Jerman in Po tok ar ter končno sluga g. M u r g e 1 j. Burka podaja seveda karikirano življenje v sodobni Moskvi: no, poučna je vendarle in za zabavo je publika zmerom hvaležna. V Gledališkem listu čitarno: Samo eno robo še razpečava kriza po vsem svetu vedno bolj: neumnost. Tudi v Ameriki so gledališča prazna, in nastalo je čudno mneje, da so kritiki krivi tega dela svetovne krize« itd. Prosim, kar berite! Stvar je zelo aktualna. Tud: slovenski kritiki prejemamo prav huda anonimna pisma. Ta pisma nas !e zabavajo. Ker pa krize nočemo biti krivi, zapišemo: 2h ela na odru celo neumnost, da je le prav dobro igrana! Zakaj, teater mora biti predvsem res -dober teater. In »Kvadratura kroga- je to: burka, veseloigra, komedija in opereta — vsakega košček —. a vse •menimo izkonstruirano in kombinirano. Fr. a Najboljše, naftrajne^e, zato 13 Vzrok«, eno najboljših del, kar jib je bilo v letošnji sezom vprizorjenih na našem odru. Vsebina je resna, gioboko pretresljiva. Drama je imela pri vseh dosedanjih vprizoritvab velik uspeh. Opozarjamo mladino pa tudi ostalo občinstvo na to predstavo. Prva repriza ruske veseloigre Kvadratura kroga, ki je imela na premijeri tako lep uspeh, bo v soboto 16. t. m. ob 20. uri za red E. OPEKA Začetek ob 20. 14. aprila četrtek: Cardaška knoginja. Opereta, Igrajo Jeseničani na korist pomožne akcije na Jesen cah. Izven. Znižane cene. 15 aprila, petek: Zaprto. 16. aprila, sobota: Seviljski brivec. Red B. 17. aprila, nedelja ob 15.: Aida. Lrven. Znižane cone. Ob 20.: Madame Burter-fly. Gostuje Pia Igirosanu iz Bukarešte. Izven. Znižane cene. 18. aprila, ponedeljek: Zaprto. * Opozarjamo na nocojšnjo dobrodelno operetno predstavo v naši operi. Gostujejo Jeseničani, člani Krekove družine, izvajajo opereto Cardaško kneginjo v korist jeseniške pomožne akcije. Cene so znižane operne. Kdor more, naj gTe danes v opero. Prepričal se bo o resnem in vestnem delu naših jeseniških igralcev, pomagal bo pa tudi njihovi prepotrebni pomožni akciji. Veljajo znižane operne cene. Ljubljanska opera ponovi v soboto dne 16. t. m. komično opero >Seviljski brivec c. V nedeljo 17. t. m, pa sta dve predstavi, in sicer popoldne velika Verdijeva opera Aida. zvečer pa poje v naslovni vlogi Puccinijeve opere Madam Butterflv gospodična Pia Igirosanu. Gospodična Pia je dovršila svoje študije v Bukarešti, kjer je dobila prvo nagrado, nadaljevala jih je pa v Parizu, kjer je debutirala 1. 1927. z velikim uspehom. Od takrat dalje poje v Bukarešti, Budimpešti pa tudi Parizu. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane operne cene. Profesor 0»lp ^est rn kapelnik Anton Neffat pripravljata z vso vnemo poslednje delo nesmrtnega Puccinija opero Turandot. Tu ran dot je eno največjih opernih del, kar se jih je v poslednjih sezonah vprizorilo na našem odru. Premijera bo koncem prihodnjega tedna. Iz Celja —c Zaradi nove ureditve pravoslavnih cerkvenih občin v zvezi z izivedbo nave-era cerkvenega zakona in ustave srbske pravoslavne cerkve se bodo vršili e vorltve cerkvenega občinskega sveta in upravnega odbora tukajšnje pravoslavne cerkvene obeme. Začasno poverjen i štvo celjske pravoslavne cerkvene občine obvešča vse svoje članstvo s področja celjskega vojaškega okraja, da so volilni spiski razpoloženi na oglod v parohijskom uradu v Celju, Pred grofijo 7-11 do vključno 25. t. m. Interesentom za lokale v Celju sporočamo, da so v stavbi Pokojninskega zavoda v Poizlagovi in Ko-lencevi ulici lokali izgotovljeni in se bodo te dni oddajali- Interesenti lahko lokale ogledajo ter vloŽe pismene ponudbe na upravo v Celju. Prosimo, da to store tudi oni, ki so svojočasno vložili vloge na centralo v Ljubljani. Uprava zgradbe Pokojninskega zavoda v Celju c_ Smrtna kosa. V celjski javni botnte: sta umrla: 11. t. m. 58-letni dninar in košar Franc Natfdenik z Z vodnega pri Taharju, 13. t. m. pa 30-letni brezposeJni oglar Frajic Homer z Novega gradu pr Boštjanu ob Savi. N. v m. p.! —c Celjski nogom«*. V nedeljo 17. tm ob 16 popoldne se bo vršila na igrišču pni Skalni kleti prijateljska nogometna terana med Atletiki in SK Olimpom iz Gaber j a. Predtekma rezerv obeh mo&av bo ob 14.30 na istem prostoru. —c Segajte pridno po vstopnicah koncert >SlovensKes;a vokatuojsa kviuic ta<, ki se bo vršii v aoboto 16. t. m. oi 20. ? mati dvorani Celjakega doma. Na klavirju bo spremljaj ooliste S- Anton Ravnik. Predprodaja vstopnjo je v knjigarni Goručar & Leskovšek na Kralja Potra ce>stl. —c Le se 12 dni je do žrebanja l. razreda novega 24. kola državne razredno loterije. Zato ne odlaAaJte in m takoj nabavite srečke v celjski podružnici >Jutnu.. —c Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla: tt. t. m. 67 letni občinski revež Martin Stergar a Gomilakega, 10. t. m. pa 73 letna brezposelna delavka Marija Resni-kova iz Levca pri Celju. KOLEDAR Danes: Četrtek, 14. aprila, katoličani: Tiburcij. Jclača, Justin; pravoslavni 1. aprila. DANAŠNJE PRLREDITVE Kino Malica: Neznani cost-Kino Ideal: Ukradena Madona. Predavanje ing. MačkovŠka ob JO. t gradbeni risaluici na tehniki. DEŽURNE LEKARNE Danes: Tmkoczv, Mestni trg 4 in Ra mor, Miklošičeva cesta 20. Nesreča na Ljubljanici K našemu včerajšnjemu poročilu smo prnieii Se uaalednja pojasnila: Ljub i Janina je sedaj precej visoka in je potrebna velika nažnja »lasti na ovinkih. Hud ovinek st- nahaja kakih 30 m nad podpeškim mostom Vo/..i< nk>tomtn"-;i Čolna je že najmanj 2iK) m pred tt*m ovin-<«i!ii odklopil nn>uv in zapeljal motorni čoln in priklopljen i |eeeq čolo — oba sta bila naložena z opeko — k levemu bregu 1-dublja.nice. To je moral storiti, kajti pri veliki vodi je voinja po sredi struge nemogoča, ker bi voda zanesJa eoln v do.snl breg. Ko je motom! 6oLn pritožni brea vsakega mouurneia pocona okoM ovinka je zagleda! vozao tik pred s*-boj sadnjU konec lesenega čoln*. Čoln je bil pritrjen k levemu bregu ^jubljanioe, voda pa je zanašala njegov zadnji konec proti ere-iln: *tru^e. Vaie-1 tega je moral tovornega eotna, v katerega je valod tega a-Arka voda omn4-bu&o ki bo gotovo dvignil promet na t>*» S! itak dovotj z»puS6en4 Lo*i>bljamsti ITrriia, drugi dan pa Primorje. Še večje zanimanje pa bo v Ljnbljant gotovo za gostovanje državnega prvaka BSK, s katerim se Krija istotako pogaja in sicer za binkostni termin. BSK že menda 10 let ni gostoval v Ljubljani ia zato bi seveda gostovanje Beograjčanov privabilo na igrišča rekordno Število gledalcev. Ce pogajanja z BSK ne bodo povoljno zaključena, bo IHrija povabila za m«i-košti drugega beograjskega reprezentanta Jugoslavijo, ki uživa prav tak sloves kakor BSK. Na vsak način bo binkoštni termin izpopolnjen z dobrim programom. V nedeljo 17. t m_ se bo vršila domača prvenstvena tekma med Ilirijo in Svobodo. Tudi za to tekmo vlada med športniki dosti zanimanja, saj je Svoboda prav resen in upoštevanja vreden nasprotnik, ki je zlasti letos dosegla več prav !epih rezultatov. Tako je igrala v Mariboru Jiven-stveno tekmo z ISSK Mariborom neodločeno n porazila 2elezničarje v Ljubljanu Ilirija gre sicer v boj kot favorit, toda presenečenja v nogometu niso nikoh z-ključena. s — SK Ilirija t lahkoatlctstea sekcija*. Danes popoldne ob pol 19. uri bo na igrišču trening in skupna maaaža za vse cross-country tekače. Drevi ob pol 21. uri bo v kavarni »Evropi« važna seja načel-stva. Vsi in točno I — Tajnik. Sobota, 16. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; IS: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Boka Kotorska (Viktor Pimat); 18.30: Gimna-stične vaje (Dra^o Ula^a); 19: Ga. Ort-haber: Angleščina; 19.30: 1. Persul: Govorniške vaje; 20: Spomina ki večer Ignaciju Hladniku: L Uvodno besedo govori dr. A_ Dolinar:; L Pevski koncert dijaškega zbora iz St. Vida nad Ljubljano Dirigira in orgelske točke izvaja prof. Matija Tome; 21: Salonski kvintet; 22: Cas m poročila; 22.15: Nadaljevanje koncerta salonskega kvinteta; 23; Napoved programa za naslednji dan. Lep delavski prosvetni večer „Svoboda" in „Zarja" sta priredili snoči že deseti delavski prosvetni večer S Lev. H4 >SLOVENSKT NAROD«, dne 14. aprila 1982. Stran 3.« Pride! Najpopularnejši filmski ljubimec UY FORST kot »Peter Voss, tat milijonov" Dnevne vesti — Opozorilo davkoplačevalcem. Dravska finančna direkcija razglasa: Z raznimi uredbami, pravilniki in razpisi je odrejeno, da se morajo davčni zavezanci izkazati v gotovih primerih s potrdilom davčne oblasti, da so v celoti zadostili svojim davčnim obvezam. Vse to je bilo odrejeno radi tega, da se one davčne zavezance, ki imajo poslovne zveze z državo, pripravi do tega, da pravočasno poravnajo predpisane davke. Finančno ministrstvo, odelenje poreza pa je doznalo, da izdajajo davčne uprave potrdila o plačanih davkih .tudi takim davčnim zavezancem, ki svojim davčnim obvezam niso v celoti zadostili, n. pr., če jim je plačilo zaostalih davkov odgođeno, odnosno porazdeljeno na petletnih obrokov. Istotako so se izdajala potrdila tudi davčnim zavezancem, katerim so bile na prošnjo dovoljene plačilne olajšave, ali pa odlog plačila davkov na poznejši čas. Ker tako postopanje ni pravilno, je odelenje poreza z odlokom z dne 5. aprila 1932, št. 27.S42-m, odredilo, da smejo davčne uprave izdajati potrdila o plačanih davkih izključ-samo takim davčnim zavezancem, ki so vse dospele davke dejansko poravnali. Dovoljene plačilne olajšave, odnosno dovoljeni odlogi plačil davkov ne upraviču-jejo davčnega zavezanca, da bi zahteval potrdilo o plačanih davkih. — Napredovanje v železniški službi. Pri sjfjeralni direkciji državnih žoleznic so napredovali za vdš. Kontrolorja dosedanji kontrolor Jos&p Rozman, za kontrolorje pa dosedanji administrativni uradnik: Josin Konrad, Hinko Kendn in Alojzij Kavčič — Izlet naših avtomobilistov na češkoslovaško. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije priredi od 1. do S. julija izlet na češkoslovaško. Člani vseh sekcij se zbero 1. julija v Mariboru odkoder se odpeljejo istega dne proti Dunaju. Tam se jim pridružijo člani sekcij Sombor in Subotica, ker je za nje ovinek čez Maribor prevelik. Program izleta: 1. julija: Maribor - Sem-merimr - Dunaj (2-10 km\ 2. julija: Dunaj-Budjejovice (207). 3. julija: Budjejovice -Plzen - Marijanske Lažni (207 km), 4. julija: Marijanske Lažni - Karlovv vari -Praga f240 km V 5. in 6. julija: Praga, 7. julija: Praga - Brno - Bratislava. 8. julija: Bratislava - Dunaj, potem razhod in povratek po poljubni poti domov. — Odprte planinske koče. SFD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljami in prazniki), Staničeva koča (stalno odprta in oskrbovana), Koča pri Sedmerih jeze-rii (odprta in oskrbovana od 16. do 23. aprila t. L), Vodnikova koča (odprta v slučaju lepega vremena ob sobotah in nedeljah). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom. Prešernova koča na Stolu (odprta m za silo oskrbovana v slučaju lepega vremena vsako nedeljo). Dom na Kofcah (stalno odprt in oskrbovan). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv. gori, Koča na Sv. planini, novozgrn;eni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju. Celjska koča nad Celjem, Pisker-nikova in Tilcrjeva koča v Logarski doji-n\ Mozirska koča na Mozirski Planini. Odprta in oskrbovana ve restavracija SFD na Bočn. — Konkorzi bi prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 31, marca do 10. aprila sledečo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 4 (3), v savski banovini 4 (2). v primorski banovini 2 (—), v drinski banovini — (1), v zetski banovini 1 (1). v donavski banovini 7 (3), v moravski banovini 4 (■—), v vardarski banovini 6 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (—). Otvor-jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 8 (1), v savski banovini 13 (6), v vrbaski banovini 1 (—). v primorski banovini 3 d), v drinski banovini 3 (1), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 14 (9), v moravski banovini -— (D, v vardarski banovini 1 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 6 (1). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 6 (2), v savski banovini 3 (2), v primorski banovim — (1), v drinski banovini 3 (S), v zetski banovini — (1), v dunavski banovini 2 (4), v moravski banovini 1 (1), v vardarski banovini 4 (2), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 5 (—), v savski banovim 6 (—), v drinski banovini 1 (—). v dunavski banovini 1 (—), v vardarski banovini 4 (—). — Vremensko poročilo z Mrzlega studenca. Zapadlo je 40 cm prsiča, temperatura —4, jasno, brez vetra, kurjene sobe za nedeljo pripravljene. — Tečajj v Triglavskem pogorju. Dr. Kmetov tečaj pn Sedmerih jezerih odpade radi nezadostnih prijav. Kvedrov tečaj v Triglavskem pogorju za enkrat ni odpovedan ter se bo po vsej priliki vršil, ako se prijavljeni tudi udeleže tečaja, če bi se odpovedal, se bo šele na licu mesta. V Triglavskem pogorju je zavladalo danes najlepše vreme. Zapadlo je precej snega, celo v Mojstrani sami, smuka v Triglavskem pogorju pa bo vprav idealna: ob najlepšem solncu • sam pršič. Davi je odšlo iz Mojstrane 11 smučarjev na Triglav. Koča je radi tečaja s muški h učiteljev prilično zasedena. Od petka do nedelje se vrše izpiti za smuške učitelje, v ponedeljek pa prične smuška šola inž. Janše, ki bo odprta mesec dni. — Smrtna kosa. V Idriji je včeraj preminula ga. .Tosipina Dežela, trgovka in posestnica po kratki, a težki bolezni. Pokojna je bla znana rodoljubkdnja im daleč naokrog je slovela kot dobra gospodinja in vzorna mati, ki je vzgojila tri sinove Ln tr: hčorke v narodnem duhu. Pogreb pokojne so bo vršil v petek ob 17. v Idriji. Bodi pokojnici ohranjen bla-g anomin, preostalim pa naše so ž al je! — Izid natečaja idejne sekcije planinskega doma na Iriškem Vencu. Društvo >Frmška gora* je prejelo 33 načrtov. Prva nagrada \ /nosku 5000 Din je bila priznana načrtu arhitekta Marijana Ivaeiča iz Drenovea s stalnim bivališčem na Dunaju, druga v »nesku 3000 D.n načrtu arhitektov iz Niša Vilka Marinška in Nisole Pucačeva, tretja nagrada v znesku 1500 Din pa načrtu dr. ing. arh. Jana Dubovega iz Beograda. Odkupljena sta bila še načrta pod geslom -Sport- neznanega avtorja iz Ljub Liane in pod geslom -Venac« neznanega avtorja iz Prage. Dom bo zgrajen še lotos. — Prepoved zahajanja v krčme. Okro-uo sodišče v Mariboru je prepovedalo Jožefu Pešiu iz Vukovskega dola zahajanje v krčmo za dive leti. okrožno sodišče v Novem mestu ,pa Antonu Roganu Iz vx>-kvice za eno leto. — Velik uspeh našega filma v Belgti. Film -»Jugoslavija.: je dosegel v Lieffu velik uspeh. Naš konzul VuKmirov^č je predaval o Jugoslaviji naglašajoč zlasti njene naravne lepote. Domači listi so zelo pohvalno pisali o našem filmu. — Dobava žarnic. Občina beograjska razpisuje za dan 22. t. m. ofertno lieitaei-jo glede dobave 2-SO.000 komadov žarnic različne jakosti. Pogoji so na vpogled pri ekonomatu beograjSKe občine in čim dospejo, tuOi pni Zbornici za TOI v Ljubljani. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 30 ton portland-cementa, 2 gumijevih in kokosovih preprog in 2000 komadov klingerit in gumijevih tesnilk. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dobave mesa in živil. Dne 15. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa. Dne 18. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (testenine, sladkor, olje, čebula) Predmetna glasa sta interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved prav>'., da bo lepo in toplejše vreme. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države oblačno, v mnogih je deževalo. Danri je kazal barometer v Ljubljani 767.2, temperatura je znašala 0. — Slovenka umrla na zagrebškem kolodvoru. 25-lcfcna Marija ž*žek :z čentibe f*ni Dolnji Lendavi je prispela včeraj f Zagreb in potožila svoji prijateljici, da je bila v vseh bolnicah, pa je niso mogM n»iih pa naa: mornarji s pamika >Trsat«. — Osel potuje z avtomobilom. Neki Nemec .z Frankfurta je kupil v torek ▼ Splitu za 600 Din oslička in ga odpeljal v luktiuzjiem avtomobilu svoji hčerki v dar. Mož je dolgo razmišrjai, kaj bi vzel za spomin iz naših krajev, da bi vsbudilo v Frankrurtu senzacijo in se je odločvl za oslička — Samomor gostilničarja. V Banja! u-ki se je obesil 4o4etni gostilničar Ivan CicetKa. V smrt ga je baje pognala beda. — Roko si je odsekal. V vasi Vod novcu blizu Zlatarja si je kmet Mirko Pašec v torek zvečer s sekiro odsekal levo roko in se skril pod posteljo, šele ko so prižgali luč, &o domači opaziil, da je vaa miza, krvava, pod njo so pa našli odsekano roko, a pod posteljo vsega okrvavljenega Miirka. Mož je izgubil toliko krvi, da bo najbrže umrl. Iz Ljubljane —Ij Polkovnik Barake odhaja. Te dni se poslovi od Ljubljane, od svojih podrejenih, pa tudi mnogih iskrenih prijateljev, dosedanji poveljnik dravskega orozniSkega polka g. Gjorgje Barako, ki odhaja na novo službeno mesto poveljnika primorskega orožniškega polka, na njegovo mesto pa pride dosedanji komandant orož-ni&ke podčastniške šole polkovnik Kvinti-lijan Tartaglia. Vest o premestitvi priljubljenega in izredno simpatičnega poveljnika našega orožniškega polka ni zadela neprijetno samo naših orožnikov, temveč tudi številne polkovnikove osebne prijatelje v vojaških krogih in med civilnim prebivalstvom. Odhajajoči poveljnik dravskega orožniškega polka si je pridobil splošne simpatije že takoj po prihodu v Ljubljano in ves čas svojega službovanja pri nas je bil strogo objektiven pravičen in uvideven. Na svojem odgovornem mestu, ki je posebno v sedanjih časih zelo težko, je pokazal široko obzorje in mnogo velikodušnosti tako, da je bil res po pravici deležen splošnih simpatij. Njegovi prijatelji m« žele na novem službenem mestu obilo sreče, veselilo bi jih pa, če bi se čimprej vrnfl. Tudi g. polkovnik sam težko odhaja od nas, ker je Slovenijo m Slovence zelo vzljubil. — Glavna kontrola odobrila licitacijo za tlakovanje Gosposvetske, BleKveisove in Celovške ceste. Kakor smo nedavno poročali, je ministrstvo za gradbe odobrilo licitacijo za tlakovanje raznih ljubljanskih ulic, tako mestnega dela Bleiweisove ceste do mitnice, ter Gosposvetske in Celovške ceste. Licitacijo je odobrila tudi glavna kontrola v Beogradu in tako smemo upati, da se tlakovanje kmalu prične. Kredit za tlakovanje teh cest znaša 2,000.000 dinarjev. —I j Muslimanski prazniki. V soboto se pr ion o verikii muslimanski prasn%W k urban-bajram, k! trajajo tri dni. To so dnevi, ko romajo etotieočd nrosrimano'r 4x vseh delov sveta v Meloo irn Medino. Tu<& v Ljubljani živečn .muslimani proslave ta praznik. V soboto ob 6. zjutraj opravi tukajšnji vojaški imam g. AhroetaŠevič ju-tranjo službo božjo za vodajte muslimanske vere v vojašnio! vojvode Mišica v Metelkovi ulici. V Ljubljani bivajoči cšvil-ni muslimani lahko prisostvujejo tej službi božji. Med kurban-bajramom namešoen-o*. in državni uradniki muslimanske vere v nobenem uradu ne delajo. —lj Gradbena delavnost. Tudi na Pri-vozu .nasprot- Gostilničarskega doma, bo zgrajena nova vila ; betoni rajo že temelje. Gradi podjetje Mavric. V mestu je tudi nekaj manjših adaptacijskih deL Podjetje Zupan adaptira na Sv. Petra nasipu podstrešje Rohrmannove hiše v podstrešno stanovanje, na Dvornem trgu št. 2 pa preureja I. nadstropje. Na Karlovški cesti št 44 adaptira podjetje Tomažič pritličje. —lj Gabrijela Preissova in Slovenci. Splošn-o žensko društvo v Ljubljani prirod.*, v počastitev 70-Ietnice od lične češkoslovaške pisateljice in dr a mati k ar ire. ve lezaslnžu*"* prijateljice Slovencev javno, vsakomur dostopno predavanje v ponedeljek, dne 18. t m. ob 6. popoldne t prostorih Jugosloven. ženskoga saveza v šelcn-burgovi ulici št. 7. TI. nadstropje. Predavala bo ga. Minka Govekarjeva. —lj šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 16. in nedeljo 17. t. m. ob 20.15 prekrasno Drevjrjevo dramo v 4 dejanjih ^Ljubezen sedemnajstletnega^, ki je doživela že štiri rxrpolnoma razprodane hiše. V glavnih vlogah nastopajo prvovrstne moči. Glavni ženski vlogi igrata gdč. VVrischer Ervina in ga. Metka Bučarjeva, glavne moške vloge pa so v rokah gg. Karusa Petrovčiča in škerlja. V ostalih vlogah nastopa celokupen ansambel odra. Režijo drame vodi g. Petrovčič. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, opozarjamo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predpro-dajL Vstopnice se bodo dobile od četrtka dalje. Vse rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure, ker se bodo sicer brezpogojno prodale dalje, na kar vljudno opozarjamo cenjeno občinstvo. —lj Ustanovni občni /Mr krajevne organizacije JRKD za bežigrajski okraj se je vršil dne 9. t. m ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Fortuna na Vodovodni cesti. Radi Obolelosti predsednika pripravljalnega odbora g. Danila šaplje, je vodil uspelo zborovanje njegov namestnik g. prof. Egidij Čeh in si štel v prijetno dolžnost in čast pozdraviti v krogu bežigrajskih mož in fantov župana ljubljanskega g. dr. Dinka Puca in narodnega poslanca g. dr. Staneta Rapeta, Z velikim zanimanjem so zborovaici sledili izvajanjem gg. dr. Dinka Puca kakor tudi narodnega poslanca g. dr. Staneta Rapeta o pomenu programa JRKD. Oba govornika sta bila deležna za iskreno izrečene besede burnega odobravanja. V odbor je bilo voljenih 16 odbornikov a predsednikom g. dr. Stanetom Ra petom. u— Sloviti komik Vlasta Burian nastopa pri matinejah ZKD v Matici. Za izvrstno zabavo m smeh je poskrbel« to pot ZKD • tem, da prinaša svojim prijateljem izvrstno smeha polno burko »Revizor Haselhubn« s slavnim Češkim komikom Vlasto Kuna nora v glavni vlogi. Film. v katerem »ura rumJ leoenik vlogo revizorja, ima toitko ao v tipov in komičnih prizorov, de smeh* ne So ne konca o« knaja. Predstave juti- v petek * soboto ob 14.15 v prostorih Elitnega kina Matica. Cene najnižje. —lj V društvu »Soča« predava v soboto ob pol 21. uri v salonu pri >Levu« naš odhčni predavatelj mestni zdravnik g. dr. Fran ta Miso praktični higijeni. K temu koristnemu in poučnemu predavanju vabimo ne le vse >Sočane< in prijatelje, pač pa tudi gospe in gospodične. Dr. Mis je vobce vsem priljubljen predavatelj in je že ruda v našem društvu nastopil v prejš- njih sezonah z zelo velikim in lepiti uspehom. Po predavanju prosta zabava s petjem. Vstop vsem prost. 251-n —lj Moška Glrll Metodova podružnica v Spodnji Sliki bo Imela v petek. 15. t. m. ob 8. uri zvečer pn Seidlu. Celovška cesta, nadaljevanje rednega letnega občnega zbora, 252-n —lj Delavsko prosvetno bi podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. reden članski sestanek s predavanjem profesorja trgovske akademije g. dr. Mih al e k a. Po predavanju razgovor o predpripravah za občni zbor. Udeležba za vse člane atrogo obvezna. —Ij Enomesečni prikrojevalni tečaj «*e vrši v prostorih Splošnega ženskega društva. Rimska c. 9. Članice, k se hočejo učiti krojnega risanja, naj se zs;laaijo jutri, petek, od 6.—9. zvečer v društvenih prostorih. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri važna vaja vsega mešanega zbora. Krstna predstava igre »Sonce" Kratka vsebina igre A. Peterlina — Batoga, ki jo vpri-zore prihodnjo soboto v Kamniku Ljubljana. 14. aprila Prihodnji teden, v soboto, bodo v »Narodni Čitalnici« v Kamniku prvič uprizorili igro »Sonce«, ki jo je spisal domačin g. prof. Alojzij Peterlin - B a t o g. On sam imenuje svojega prvenca takole: »Zgodba v treh scenah za zakonce ln one, Id hočejo vstopiti v zakon«. Igra »Sonce« je bila prvotno zasnovana kot socijalna drama, pisati jo je pričel avtor že leta 1907, ves ta čas do danes, je igro izpopolnjeval in jo z nasveti raznih svojih prijateljev tudi popravljal. Leta 1030 se je ponovno lotil dela in skušal igro vprizo- rrfi na zagorskem sokolske m od ni. Tudi tedaj ae mc ni posrečilo igre dokončati in šele letos, po 25 letih pisanja je »Sonce« toliko zrelo, da bo v 10. dneh zagledalo »ioč sveta«. Kakor zmano, je dramatično življenje in delovanje v »Čitalnici« zadnje mesece popolnoma pasivno in so se vse sile koncentrirale na to prvo vprizoritev. Pritegnila so najboljše moči, skušnje se vrše že več tednov, vsi. igralci kot režiser se zavedajo, da k treba dramatičnega prvenca domačina Peterlina predstaviti javnosti tako izpiljenega in dobro naštudiranega, da bo uspeh časten in da bo šlo »Sonce« še preko drugih, večj-ih odrov. Avtor mi je dejal, da sta že s pokojnim Borštnikom živahno razpravljala o »Soncu«. Borštnik se je za vprizoritev zelo ogreval. Pred leti. na literarnem večeru, k: se !e vršil v Brežicah s sodelovanjem liiera-tov Domjanića. I. Albrehta in obeh bratov Peterlinov. je Batog čitai odlomke iz H. dejanja, ki se odigrava v javni hiš:. Tudi v našem IfnbUanskem radiu je ob priliki eksper. poizkusov prof. Vebra seznanil poslušalce s svojo igro. »Sot.ce« je težka moralna drama, za~ jeta iz družinskega življenja nekega višjega svetnika. Iz vsebine posnemamo sledeče: Prvo m tretje dejanje se vrsi v hiši višjega svetnika, ki je skrajno vesten in pedanten uradnik, kateremn >e urad vse — za svojo družino in dom je pa povsem brezbrižen. Ima sina. ki je poročen in biva drugje, ter hčerko, ki je doma in mora prenašati nevzdržnost samote, brez pravega izražanja družinske ljubezni. Mlada, a vendar samostojna in odločna mladenka vidi, da je bivanje v očetovi hiši vsak dan neznosneje in z veseljem pričakuje mladeniča, s katerim je tajno zaročena. Mati se prav tako malo kot oče briga za domače ognjišče in išče zabave in razvedrila drugod m delnje v raznih dobrodelnih društvih, kjer se tudi seznani z nekim moškim, ki postane njen ljubimec m hišni prijatelj. Hišni prijatelj je človek temne eksistence, ni mu mar žene in matere, z ljubimkanjem se hoče gmotno okoristiti. Razbrzdano ljubavno razmerje ne pozna več meja in mati je prišla ce]o tako daleč, da ponuja svojemu ljubimcu hčer za ženo, hoteč s tem ovreči vsako ljubosumje s strani varanoga soproga, obenem pa imeti v svoji neposredn' bližini zeta in ljubimca. Hčerka razodene očeta svoje srčne bolečine, ki najdejo pri njem polno razumevanje bi radi privoljenje k poroki, čim zve mati. da so njeni in ljubimcev! načrti ogroženi, zasnuje hišni prijatelj grdo nakano, hoteč prikazati domači hčerki njenega izvoljenca kot človeka brez morale, ki se drnži z vlačugarrri. V zloglasni bez-nici »Hotel BeHe Aliance*. Hčerka podlemu natolcevanju ne verjame, hoče se pa osebno prepričati m skupno z bratom obiščeta nekega večera hotel, kjer so se zbirale vlačuge. Hišni prijatelj je povabil zaročenca k nujnemu razgovoru pravtako v »Hotel Belle Aliance« in to za isti večer, ko sta prišla brat m sestra. Zlobna nakana brezvestne matere in nje ljubimca se >e deloma posrečila, zaročenca sta se sešla, oba začudena, da sta našla dniz dragega v nemoralnem zatočišču. Zgleda, da se je vsa njena sreča zrušila, njune ljuheznn je konec. .. Med pestro družbo viačtrg in njih postov se pojava naenkrat star pošten delavec, ki je zvedel, da ie hišrri prijatelj zvabil v boznico njegovo hčer ter jo na milost in nemilost izročil brezsrčni »rrtada-mri«, ki jc že napravila običajen postopek, dekleta je nanovo oblekla, ga zadolžila hi zasužnjila, obenem jo pa že pričela uvajati v razvratno in nemoralno življenje. Nesrečno dekle je bik> s posredovaniera očeta in policije rešeno, hišni prijatelj pa v vlaku aretiran zaradi trgovanja z »belim blagom«. V hiši viš, svetrdka so naslednji da a zbrani vsi Člani rodbine, žena, ki je izpovedala svoj greh tn hčerka, ki ue more pozabiti srečanja z zaročencem v javni hiši Sinu se >e posrečilo vzpostaviti med zakoncema in družino zopet harmonijo, sestri pa je pripeljal njenega izvoljenca, tako, da je v dom, kjer doslej ni biAo pravega družinskega flvijeirja, po dolgem času zasijalo — sonce drnžinske sreče, kateremu hrtata nasproti hčerka in zaročenec . ~. To bi bua vsebina. Igro režira g. VedTin Stane, igrajo pot Golob Johi. Jnsta 2mnc Krek Stane, Čt*-mokova Rozi. Rns funX Aiionr. Skala, Metelen Draga. Golob Ivan, Orčar Milče, Elca Vidmar. Bervar, Grud en, Klemeuftfc, Ekslerjeva. Pavličeva, Erjavčeva m drugi. Gosp. Justa Zmucova (Skokova) naša najboljša lgraDca karakternih vlog. igra mater, J ob i Golob, očeta, hčer Rozi Cižmekova, zaročenca Rus Emil, sina Krek Stane, zvodofjca ra dom. prijatelja pa A. Skala. Za^rcdba je torej v dobrih, najboljših rokah, pa te upanje, da bo igra uspela. Prihodnji teden si bosta r>g4eda4a starš-ujo dva odjlična IjnbJjanska igralca gg- Va-lo Bratma in E. Oregorin, zato igralci tekmujejo med seboi, kdo bo boljše podal svojo vlogo! O vprizoritvi bom še poroča*, zaenkrat pa želim avtorju h krsru njegovega prvenca mnogo nspeha! Rajko Kos. Največja cerkev O hudi gospodarski krizi tarnamo, v Liverpoolu pa nameravajo zgraditi največjo cerkev na svetu. Gradbeni načrt je že pripravljen, toda strokovnjaki menijo, da bo treba graditi monumentalno cerkev najmanj 30 let. Graditi jo prično baje že prih Inje leto, če se položaj ne bo poslabšal. Ker pa danes nihče ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan, ni izključeno, da cerkve sploh ne začno graditi in da Liverpool ne bo odnesel svetovnega prvenstva. Nekaj posebnega bi bila zlasti kupola nove cerkve. Doslej je imela največjo kupolo na svetu grobnica sultana Mohameda Adila v Bombayu. Grobnica tega sultana, prav za prav hram, je stara že 300 let, ko se je sir Christopfer pobahal s svojo katedralo Sv. Pavla v Londonu. Kupola sultanove grobnice meri v premeru 54 rrL Nova cerkev naj bi popolnoma zasenčila cerkev sv. Petra v Rimu, ki je veljala doslej pomotoma za največjo na svetu. V resnici je največja cerkev katedrala v Sevilli. Projektirana cerkev v Liverpoolu bi imela 46 oltarjev, všteti pa niso oltarji v grobnici, ki naj bi bila izklesana iz skale, Težak problem je bilo vprašanje namestitve orgel, kar ni bilo v načrtih točno označeno. Končno je bilo po dolgih posvetovanjih sklenjeno, da bodo orgle za glavnim oltarjem, tako. da jih verniki ne bodo videli. Tudi glede akustike naj bi bila nova cerkev nekaj posebnega. Na umetnostni razstavi. — Kako vam ugaja moja vojna slika, dragi mojster? — No, veste, meni se zda, da vojna nrti m tako slaba, kakor m stika. 9trsn 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. aprila 1932. Stev. P4 Mfe r?... Ah, kako močna je ta mladina, kadar hodi s srcem na dlani! Slednjič vas hočem poslušati do konca in celo pomagati vam hočem nekoliko, da mi boste lažje povedati, kar vam teži srce. — Da, milostiva, da, — je pritrdil Maurice ves srečen. — ljubim gospodično Georgetto iz vsega srca in na kolenih se vam zahvalMem, da mi jo daste za ženo. Prisegam vam, madasme, da tega koraka nikoli ne boste obžalovali. — Upam, da bo res tako, dragi Maurice, — je odgovorila gospa de Ma- rifiac z ginjenim glasom. — Mar bi mogla mati dati hčerko tujemu človeku, če bi ne hotela v srcu njenega otroka nadomestiti vsega in vsakogar? Ne, Maurice, ne. Ce bi ne mislih na to, da nadomestite nas vse v duši in življenju dragega otroka, bi vam nikoli ne dala noegove roke navzlic dobrotam, ki bi jih prinesel zakon z možem vašega bogastva in rodu. — O, koristi od zakonske zveze z menoj, kaj je to v primeri z zakladi, ki mi jih prinaša gospodična Georgetta? — Žal, je vzdthnila gospa de Marillac, — vi ste bogati in Georgetrino premoženje se nrfci od daleč ne da primerjati z vašim. Mene je usoda kruto preganjala ... je začela pripovedovati gospa de Marillac. Toda Maurice jo je prekina, rekoč: — O, gospa, nikar se ne dotikajte tega vprašanja. To prepustite ljudem, ki je njihov pokhc govoriti o denanju. Dovohte njemu, ki iskreno želi, da mu postanete mati, opozoriti vas, da se v rodbini ne računa in da je presrečen, da ga je usoda obogatila za dva: za njegovo drago Georgetto In zanj. Baš na to je pa gospa de Marillac čakala, kajti na neumnosti tega bogatega fanta ali kateregakoli drugega je hotela zdraditi eksistenco svojih hčerk. Mož naj bi bil obema samo bankir, ki bi imel vedno odprto blagajno. Gospa de Marillac je dovršila Solo življenja deloma na svod račun in zato je bila postala tako praktična, da se je zelo dobro razumela s svojim sinom, ki je sprejemal v življenju stvari in ljudi samo, če je imel od njih kaj koristi. Georgettifna mati se je nekad časa bala, da bi Maurice de Cizeret ne odšel, ko zve, da Georgetta ne bo imela dote. Toda Maurice je bil preveč zaljubljen, da bi videl tako jasno, kakor se je bala; zato je pa radostno iz&avfl, da je za oba dovolj bogat. Gospa de Marillac je bila izredno zadovoljna in ni hotela več govoriti o težavnem položaju, ki se je bila pravkar tako srečno izmotala iz njega. Vstala je, rekoč: — Dovoljujem vam, da se pomenite z Georgetto. Maurice je httel za svojo izvoljenko, ki je s svojimi zapeljivimi očmi dosegla vse, kar je hotela njena mati Od tistega dne je bila poroka sklenjena stvar in določiti je bilo treba samo še dan. Zaljubljenca sta delala načrte in sanjala o pravljični bodočnosti, ki naj bi se pričela za oba z odhodom iz cerkve, kjer bo deležna njuna ljubezen božjega bogoslova. — Prve dni najinega srečnega življenja predfrviva na mojem veleposestvu Cizeretu, — je dejal Maurice ves srečen. — Zdi se mi, gubljena moja, da boste tam moja bolj kakor kjerkoli. Georgeta je odgovorila v trganih besedah, podobnih ptičljemu žvrgolenju. To je Maurica še bolj očaralo. Naslednjega dne je dobil Maurice v zapečateni kuverti naslov notarja gospe de Marillac. Prinesel mu ga je Roger. — To je vsakdanja in gmotna stran življenja, — je vzdihnil Maurice. — Mogel bi vam pomagati pri izbiranju daril, ki ate jih namenili Georget-ti, dalje pa mode sodelovanje ne gre. — je dejal Roger. Maurice se je pa zasmedaJ m odgovoril: — Dragi Rogere, kronajte svojo ljubeznivost in potrudite se k mojemu notarju, da mu izročite moje pismo. Prositi ga hočem, naj odide takoj k notarju vaše matere m se domeni z njim. — Ah, to je zelo prijetna naloga. — je odgovoril Roger. — Kaj je res treba da grem jaz k vašemu notarju? — Seveda. Ne pozabfte, da bom moral zapustiti Georgetto, če mi ne storite te usluge. — Ce je tako, pa potfdem k vašemu notarju, toda, odkrito rečeno, ko bo Georgetta že omožena, bom prosil Klaro, naj nekaj let počaka z možitvijo, kaijti ta presledek mi bo potreben za počitek po tolEkih opravkih, ki jih imam z vama. — Velja torej? Zanesem se na vas. Takod napišem pismo, da ga odnesete mojemu notarju. Segla sta si v roke in Roger je odšel. Sporočil je svoji materi, da mu je t»k> naročeno pripraviti sestanek obeh notarjev. — Oled, da si pridobiš naklonjenost notarja gospoda de Cizereta, — je dejala lepa Hortensia de Marillac svojemu sinu: — prepričaj ga, da je Mauri-oova sreča v Georgettinih rokah. Prav mč ne zaupam tem starim ljudem, ki trdijo, da so s svojo učenostjo in inteligenco obdržali in povečali premoženje svojih roditeljev in ki si laste pravico dajati mladim najboljše nasvete v tem, kar smatrajo za njihove interese. V tem primeru bi ti njihovi interesi ne bili naši. — Bodite brez skrbi, mamica, — je odgovoril Roger, — upam, da se mi bo posreči k) zaplesti Mauricovega notarja v naše mreže tako, da se ne bo mogel iztrgati iz njih. Vi pa poskrbite, da Maurice ne bo imel časa za razmišljanje in za dolge odgovore svojega notarja, ki mu gotovo pošlje cele litanije navodil in nasvetov. Maurice sme ostati samo tohko časa, da mu bo lahko odgovoril: — Dorrmite se čim prej z notarjem gospe de Marillac. — Dobro, pojdi v miru, dete moje, Z Georgetto bova tako zaposlili Maurica, da ne bo imel niti toKko časa, da bi se domenil s svojim notarjem. — Zbogom, mati, že hitim. Svoji sestri poljubljam in na srvBdenje! Georgetta je prežala na svojega brata. Potegnila ga je za seboj k oknu m mu deoala: — Vse bi bilo dobro, ko bi te poznala prej tako dobro kot zdaj, pravi žena možu. Pameten mož bi ji moral odgovoriti: In bilo bi še bofoe ko bi poznala sama sebe nekofcko botie. Svetost in lepota pri ljudeh nista istovetni. Blaznež ustrelil vseučiliškega profesorja 2e pred 22 leti ga je hotel ga ni Znani dunajski specijalist za ušesne bolezni, šef ušesnega oddelka dunajske poliklinike, vseučiliški profesor dr. Gustav Alexander, je postal v torek opol-Ine na dunajski ulici žrtev umora. Umoril ga je 521etni krojaški pomočnik Jan Soukup, ki je prispel v torek zjutraj iz Skalke na Dunaj z namenom umoriti profesorja. Vse kaže, da gre za zločin blazneža. Profesor je prišel takoj po 12. uri pred gostilno *Pri rjavem jelenu« na Alserstrasse. V tistem trenutku ga je od, zadaj ogovoril siromašno oblečen mož in še predno se je mogel profesor obrniti, je potegnil neznanec, ki je imel v roki aktovko, iz žepa revolver in oddal na profesorja 4 ali 5 strelov. Dr. Alexander se je opotekel, napravil še nekaj korakov, potem se je pa zgrudil in mimoidoči so ga odnesli v bližnjo hišo, kjer je kmalu izdihnil. Morilec je pobegnil v Škodovo ulico, kjer so ga pa ljudje kmalu dohiteli in zadržali, dokler ni prišel stražnik, ki ga je aretiral. Kmalu se je zbrala velika množica ogorčenih ljudi, ki so začeli obdelovati morilca s palicami in pestmi tako, da je bil do krvi pretepen, predno ga je privedel stražnik na policijo. Najprej je izjavil, da na policiji sploh ne bo govoril, temveč da bo povedal samo sodišču, kaj ga je napotilo, da je profesorja umoril. Pozneje si je pa premislil in izpovedal, da se je hotel profesorju osvetiti, ker ga je pripravil ob službo. Preiskava je dognala, da je hotel Soukup dr. Alexandra napasti že 1. 1910, pa se mu napad ni posrečil. Prof. Alexander je operiral Soukupu 1. 1905. nos, toda operacija se ni posrečila in Soukup pravi, da mu je profesor spačil obraz tako, da ga je gospodar baš zaradi tega odpustil iz službe in pozneje ni mogel več dobiti dela. V Soukupovem žepu so našli listek, ki priča, da je prispel mož v torek iz Vratislave na Dunaj. Morilec je duševno manj vreden in-dividum, dvakrat je bil že na opazovalnici in po njegovih zmedenih izpovedih se da sklepati, da ni pri zdravi pameti. Pripovedoval je, da ga je profesor že 20 let zasledoval in zato je sklenil odpotovati na Dunaj in ubiti ga. Umorjeni prof. dr. Gustav Alexan-der je bil rojen Dunajčan in že kot mlad študent je bil najboljši slušatelj prof. Zuckerkandla. Posvetil se je ušesni medicini, 1. 1903 je postal privatni docent, od leta 1907 je bil šef ušesnega oddelka na polikliniki, od leta 1909 pa redni profesor. Imel je mnoga visoka inozemska odlikovanja, med vojno je bil štabni zdravnik in šef ušesnega oddelka garnizijske bolnice na Dunaju. Od leta 1912 je bil predsednik umoriti, streljal je nanj, pa zadel društva, ki skrbi za gluhe in naglušne. Morilec Jan Soukup je doma iz Skal-ce na Češkoslovaškem in je brez konfesije. 2e 1. 1910 je prežai na Dunaju na dr. Alexandra in je tudi streljal nanj, pa ga ni zadel. Po operaciji 1. 1905 je zahteval od profesorja 20.000 kron odškodnine, pa je tožbo v vseh instancah izgubil. Po operaciji se je dal ponovno operirati v Rudolfovi bolnici od primari ja dr. Federerja, pa tudi z drugo operacijo ni bil zadovoljen in je zopet zahteval odškodnino, pa je ni dobil. 2e po prvem atentatu na dr. Alexandra so ga psihijatri preiskali in ugotovili, da ni pri zdravi pameti. V dunajski umobolnici je prebil vso vojno in šele 1. 1922 so ga poslali kot tujega državljana v domačo občino. Prvi madžarski krematorij Vse kaže, da bo imela afera madžarskega krematorija v Debrccinu za posledico kulturni boj. Prišlo je namreč na dan, da je duhovščina n;i čelu s primasom Seredvjem izposlova'i od vlade prepoved otvoritve krematorija. V nedeljo je prejel župan mesta Debrecina dr. Va-sary od notranjega ministra akt z obvestilom, da krematorij ne sm<-> biti iznuen svojemu namenu. Ministri pravi v dopisu, da je župan osebno odgovoren za to, da se krematorij ne otvori. Zupan mora poročati ministru, kako je mesto sploh prišlo do tega, da je zgradilo krematorij. Župan je pa v pogovoru z novinarji izjavil, da hoče na vsak naćin otvoriti krematorij in sežgati v njem prvo truplo, da ga bo lahko vlada javno obtožila. Ni namreč veljavnega madžarskega zakona, ki bi prepovedoval sežiganje mrličev. Gre samo za naziranje katoliške cerkve, ki pa za Debrecin ni merodajru«, kajti prebivalstvo je večinoma v taboru reformirane cerkve in reformistični škof je bil med pivimi, ki se je zavzel za zgraditev krematorija. Zgradba krematorija je bila lani v občinskem svetu soglasno odobrena in za predlog sta glasovala tudi katoliški vseučiliški profesor bogoslovja Ferdinand Lang in grško-katoliški svečenik Papp. Zupan je torej samo izvršil soglasni sklep občinskega sveta. Notranje ministrstvo tega sklepa ni razveljavilo in župan je osebno v ministrstvu opetovano posredoval v zadevi krematorija Će bo ministrstvo vztrajalo na svoji prepovedi, se pritoži župan na vrhovno upravno sodišče. Obzirnost je lepa, če izvira iz usmiljenja, ne dela pa nikomur časti, če je obziren iz strahopetnosti. USODA ZAMUDNIKA Je često prav nesrečna* Kadar \e čas, ni od' lašati. Zato pravočasno kupite srečke dri. razredne loterije, ki začne z žrebanjem že Z6. in 27« t. m. Srečke dobite v vsek podružnicah „Jutra" in v Zadružni hranilnici r.Lzo.L, Ljubljana, Sv. Petra c, 19 > mMali oglasi< Vsaka beseda 5© par* Plača ce lahko tudi w znamka*, ta odgovor znamka l — Na vprašanja brez znamke m ——m— odGntHiHama - Najmanjši o&as Din ~ YOUGTJRT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/1 VODOVODNTGGA INSTALATERJA le z dobrimi spričevali, ki se razume tudi na kleparstvo — sprejme Ivan Kavčič, kleparstvo in vodovodna instalacija, fikof ja Loka, 1542 Tednik »ZABAVNI UST« S tražioče pri Kranju. — Vsaka številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T PLETENA VRTNA GARNITURA v dobrem stanju naprodaj pod polovično ceno. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda t. 1531 BRANJ ARIJO z inventarjem, blagom in stanovanjem, kjer je prostor tudi za vinotoč, v naj prometne jsi ulici Zagreba, prodam za sooo dinarjev. — Mesečna najemnina 500 Din. — Pojasnila daje Koloman Vedo, Zagreb, Dubo-vafika ulica 21 — Trešnjevka. 1539 6TTRICEVNI RADIO dober aparat na baterije, kupi Novljan Jože, gostilna, posta Višnja gora. 1540 BELEGA KROMPIRJA kupim več vagonov. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Bohinc Ivan sin, Medvode, 1550 ČEVLJARSKE STROJE SctLarfm.asch.inc, Lederwalzma-schine, Frobana Doppelmaschi-ne, Durchnahmaschine in električni motor po zelo ugodni ceni proda Anton Pelko v Kranju 1552 Hotel Bellevue, Omiš pri Splitu Najlepša dalmatinska riviera. Morje, pesek, solnce, zrak, romantika nadkriljuje vse Prebiti nekaj dni v hotelu Bellevue se pravi koristiti zdravju. Dobra hrana, zdravilna pitna voda v sobah, električna raz- /a in kurjava. Peščeno kopališče. Takse ukinjene, Popust cenovnika. Na zahtevo pošljemo prospekte. Kompletna penzija Din 55.— do Din 75— na dan. SLAftčIČAR ••vimofrtnjen delavec, išče zaposlenje. Gustav Veselic, Ormož, OBROKE! MANUFAKTURA L7UBL7ANA ALEK5ANDR0VA8 MARIBOR GREGQ*ČiCEVA20 Obiščiknas! iCahlevaJl? pcimka! PRODAJALKA mešane stroke, z znanjem nemščine, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Prodajal-ka 1553<. m TOVORNI AVTO 2Va tonski, v zelo dobrem stanju prodam ali zamenjam za 1J/2 tonskega. Na ogled v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 51 (mlekarna). 1549 I Tužnih src obveščamo vse, ki so jo poznali, da nas je naša dobra mama, stara mama, sestra, teta, tašča, svakinja, gospa Dosipina Dežela trgovka in posestniki po kratki, težki bolezni zapustila. Pogreb nepozabne rajne bo v petek, dne 15. aprila, ob 5. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 16. aprila, ob 9. uri dopoldne v farni cerkvi. V Idriji, dne 13. aprila 1Q32. Mirko, Viktor, Stanko, sinovi: Davorinka, Julka, Albina, hčere; Ivan Moravec, brat: in ostalo sorodstvo. Urejuje Josip, PqyBMi 8* »Narodno _2a opravo in lncerattt del Lista; Oton umau^ — v« t Ldumjam.