Primm - s i / mun„ , GOBICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 || CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ ■H ^^..M poomnapucanavgormn ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA Tm^i A*'** 1500 LIH e==EŠ SOBOTA, 30. AVGUSTA 1997 Načrt po meri (našega) čbveka Marjan Kemperle Pravijo, da se je znal VVinston Churchill mojstrsko izogibati najbolj žgočih nevšečnosti: ko so ga nasprotniki postavili pred perečo in navidez nerešljivo zadevo, jo je kratkomalo obšel tako, da je ustanovil delovno skupino, ki bi jo morala do dna poglobiti in proučiti. Zadeva se je nato zavlekla v nedogled... Podobno je včeraj storil deželni odbor F-Jk z regulacijskim načrtom tržaške občine: namesto, da bi o njem odločal in ga odobril (tako, kot ga je izglasovala mestna skupščina, ali pa kot ga je s svojimi omejitvenimi predlogi spremenil deželni tehnični odbor), je ustanovil delovno skupino, ki ga bo sedaj podrobno analizirala, da bi ugotovila, ali ugovori tehničnega organa odgovarjajo predpisom, ah ne. Zadeva se bo -gotovo - zavlekla še vsaj za nekaj tednov... Vprašanje spornega tržaškega regulacijskega načrta je mogoče razčleniti na vec ravni. V sebi nosi klice starega, nikoli preživetega konflikta med Trstom in Deželo za deželni primat. Prvi bi želel določeno avtonomijo, druga mu jo oporeka. Gre pa tudi za poskus uveljavitve določenega tržaškega gospodarskega lobbyja, da bi na teritoriju razvil svoj potencial, in s tem tudi kar precej zaslužil: razvojni naCrt je zanj sinonim za finančni in gospodarski uspeh. Obstaja pa še en, za nas gotovo pomembnejši aspekt celotne zagonetne zadeve. Ugovori deželnega tehničnega odbora dejansko onemogočajo vsakršen razvoj okolice, kraškega predela teritorija tržaške občine. Ko bi deželna uprava odobrila tako »popravljen« načrt, bi zadala temu teritoriju smrtni udarec. Gospodarsko bi se ne mogel veC razvijati; zamrznjene bi bile pobude, v katere so Slovenci že leta vlagali trud in denar. Ljudje bi ostali brez perspektiv, ki krepijo življenjski impulz. Zaščita Krasa, kot jo pojmujejo tukajšnji naravovarstveniki, bi privedla do paradoksalnega rezultata: kraške vasi bi prisilila v nekakšno arhaično umiranje na obroke. Takrat bi morali naravovarstveniki začeti z drugo kampanijo, tisto o zaščiti izumirajočega Kraševca. Zdravniki pa vedo povedati, da tiči najboljša zaščita v preventivi. Deželnemu odboru je dana možnost za tako preventivno dejanje: dovolj bo, da bo ljudem v okolici dovolil življenje po meri: s perspektivami, ki omogočajo gospodarski in s tem družbeni in kulturni razvoj. ITALIJA / KARTEL SVOBOŠČIN KRITIČEN, NE SILI PA V RAZKOL Vlada za postopno vračanje albanskih beguncev v domovino Bertinofti opozoril Prodija, da se odpiranje do desnice lahko spremeni v smrtni objem RIM - Vlada se je odločila za postopno vrnitev beguncev, ki so spomladi zbežali iz Albanije. O vračanju se bo dogovarjala z vlado v Tirani. Vladni sklep ni zado-volil Kartela svoboščin, ki je s svojimi predstavniki izrazil razočaranje, vendar ni nasprotovanja zaostril do razkola. Nanjo je tudi vplivala pripravljenost na dialog o reformi socialne države, ki jo je včeraj izrazil Silvio Berlusconi v odgovor na Prodijevo vabilo na kosilo. Prodijevo odpiranje do opozicije je izzvalo takojšnjo kritično reakcijo tajnika SKP Fausta Bertinottija, ki je poudaril, da je tako odpiranje huda napaka in se lahko spremeni za vlado v smrtni objem. Italijanski gospodarski stroj pa po podatkih Ista-ta teCe nekoliko hitreje in bolj sproščeno. Na 2. strani Bombni atentat v Banja Luki: eden mrtev, dva ranjena SARAJEVO - Napetost v Republiki srbski se vse bolj zaostruje. Včeraj popoldne je na železniški postaji v Banja Luki, kjer je štab sil, ki so zveste predsednici Biljani PlavšiC, eksplodirala bomba. V eksploziji je bila ena oseba ubita, dve pa ranjeni. O stopnjevanju napetosti priCa tudi dejstvo, da je Nato z generalnim sekretariem Javierom Solano vCeraj popoldne po dolgi seji zagrozila, da bo tudi s silo posegla proti sredstvom množičnega obveščaja, ki ščuvajo k nasilju. Grožnja je bila jasno namenjena »sokolom« s Pal, ki nasprotujejo Biljani PlavšiC in njenemu naCrtu udejanjanja Daytonskega sporazuma. Napetost je spodbudila dejavnost mednarodne diplomacije, ki skuša ohraniti Daytonski mir. Glavno prizoršCe mednarodne diplomatske dejavnosti je Beograd. Predsednik ZRJ Slobodan Miloševič je vCeraj sprejel ameriškega odposlanca Roberta Gelbarda, nato pa tudi predstavnike srbskega vodstva s Pal. Do srečanja je prišlo isti dan, ko bi Miloševič moral odpotovati v Banja Luko. Na 9. strani Nova oskrumba spomenika TRST - Fašistični vandali so spet oskrunili spomenik bazoviškim junakom: tokrat so požagali dve jelki, ki so jih ob spomenik zasadili domačini. Na 3. strani Regulacijski načrt bo treba poglobiti TRST - Deželni odbor F-Jk je vCeraj razpravljal o tržaškem regulacijskem načrtu in odločil, da bo moral zadevo podrobneje poglobiti. Zato je na predlog odbornika Puiattija ustanovil delovno skupino, ki bo analizirala ugovore tehničnega odbora, da bi ugotovila, ah so v skladu z veljavnimi normami in predpisi. Komisijo bodo sestavljali deželni odbornik za krajevno načrtovanje in tehniki deželnega ravnateljstva ter pristojni tržaški občinski odbornik in izvedenci tehničnih uradov občine. KZ je medtem ostro obsodila predloge tehničnega odbora, ki bi - Ce bi jih deželna uprava odobrila - onemogocih razvoj okoliških krajev in tamkajšnjih gospodarskih dejavnosti. Na 3. strani KRAŠKA OHCET Vse živahnejše vzdušje v pričakovanju nedelje V Repnu se v nadvse prijetnem in veselem razpoloženju nadaljujejo praznovanja v okviru 18. Kraške ohceti. Po predsinočnji fantovski in dekliški ter sinočnji plesni zabavi bo danes prenos bale, jutri pa slovesna poroka. Vmes je cela vrsta zanimivosti, kot je prikaz nekdanjih ročnih opravil na Krasu (na sliki - f. KROMA) Na »Dragi ’97« o manjšini, Sloveniji ter Evropi nasploh TRST - Na letošnjih že 32. študijskih dnevih »Drag« ’97« bodo v ospredju vprašanja manjšine, Slovenije in nasploh Evrope. Prvo predavanje bo v petek, 5. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, zaključno pa v nedeljo, 7. septembra, ko bo udeležence obiskal tudi tržaški škof Evgen Ravignani. Na Opčinah bo tudi »Draga mladih«, ki bo potekala na temo »Naslednja postaja: Evropa«. Na 3. strani Pod grožnjo potapljaškega noža ugrabil mestnega redarja GORICA - Policija je predsinocnjim po kratkem zasledovanju in brez prelivanja krvi onesposobila 41-letnega Massimiliana Visinija iz Gradišča, ki je po koncu košarkarske tekme ugrabil 45-letnega mestnega redarja Maria Gregorija, ko je urejal promet pred goriško športno palaCo. Višini je pod grožnjo dolgega potapljaškega .noža prisilil Gregorija, da sta se s službenim avtom odpeljala proti Marianu. Med potjo ju je prestregel šef letečega oddelka kvesture Lori-to, ki je po 10-minut-nem pogajanju prepričal ugrabitelja k predaji. Na 8. strani r nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka trupa BANCA ANTONIMA TOPOLAM VENITA od 1. septembra smo z vami tudi na Opčinah v Narodni ulici 42 Priložnost, da vam bomo še bliže in vam nudili vedno boljše storitve. RIM / PO PRODIJEVEM VABILU BERLUSCONIJU RIM / ODLOČITEV PRODIJEVE VLADE Berlinolti nasprotuje dialogu s Kartelom V desnosredinskem zavezništvu kritični do liderja Albanci se bodo vračali postopoma Opozicija je bila do vlade zelo kritična, vendar ni prišlo do nikakršnega razkola RIM - Zbližanje med premieram Romanom Prodijem in liderjem opozicije Silviom Berlusconijem skrbi Stranko komunistične prenove. Fausto Bertinotti je v intervjuju za vatikanski radio jasno poudaril, da je pogovarjanje vlade z desnico lahko nevarno. »Če bi vlada spojila Prodijevo namero, da o reformi socialne države tvega krizo, z željo po dialogu z desnico, bi naredila hkrati dve hudi napaki. Levosredinska vlada, ki ima podporo komunistov, bi se morala ograditi od politične kulture desnice. Socialno državo pa je treba reformirate zato, da bo pravičnejša, ne pa zato, ker je predraga, treba je popraviti nedoslednosti, ne pa klestiti pokojnin,« je poudaril tajnik SKP. »Se sreCa,« je dodal, »da obstajajo delavci, sindikati in SKP, ki bodo s svojo mobilizacijo skušali preprečiti vladi, da greši. Če levosredinska vlada namerava ospora-vati interesom ljudi, bo škodila sama sebi. Slo bi za zgrešeno izbiro. ne za pogum, paC pa za neodgovornost.« Bertinottijevo kritiko sta zaostrila še predsednica senatorjev SKP Ersilia Salvato in gospodarski izvedenec Nerio Nesi. Salvatova je ocenila ponudbo dialoga desnici kot »nevarno«, Nesi pa kot »nesprejemljivo«, ker naj bi šlo po njegovem za obnavljanje Andreot-tijeve politike dveh pekarn (se pravi opiranja na več političnih sil, tudi Ce so si med sabo alternativne). Stranki komunistične prenove so odgovorili po eni strani predstavniki Oljke, po katerih je dialog med vidno večino in opozicijo v demokratični državi normalen, Ce vsaka ohrani svojo jasno vlogo, po drugi pa predstavniki vlade. Podtajnik v zakladnem ministrstvu Gi-orgio Macciotta je menil, da je treba spoštovati sklep, ki ga je parlament sprejel, ko je izglasoval dokument o gospodarskem načrtovanju, ki navaja, da je treba skrčiti socialne izdatke za 7-8.000 milijard lir. Njegov kolega Piero Giar-da pa je dodal, da reforma pokojninskega sistema ne bi sprevrgla dosedanjega normativa. Edina alternativa reformi je po njegovem mnenju odpoved dodatnim izdatkom, kar pa bi onemogočilo finansiranje načrtov za nova delovna mesta in zagon gospodarstva. Vzporedno tudi v Kartelu svoboščin mnogi niso zadovoljni z dejstvom, da je Berlusconi pokazal pripravljenost na dialog. Kritičen je bil podpredsednik poslanske zbornice Alfredo Biondi, ki je poudaril, da je bila Berlusconijeva poteza samovoljna, ker o njen ni sklepalo strankino vodstvo. Na nevarnost pasti v dialogu z Oljko pa so opozorili številni drugi predstavniki komponent Kartela. Tudi predsednik Dežele Lombardija Roberto Formigoni je posvaril, naj se pripravljenost na dialog ne spremeni v pripravljenost na zakulisno dogovarjanje. RIM - Italijanska vlada se je odločila za »mehak« povratek albanskih beguncev. To je na kratko smisel Napohtanovega posega pred senatnima komisijama za notranje in zunanje zadeve. Notranji minister je namreC dejal, da ob izteku 90 dni, kolikor trajajo dovoljenja za albanske begunce, ne bo nobenega podaljšanja, vendar bodo domov odhajali postopoma. Poudaril je še, da bodo tako kot doslej nemudoma izgnah vse tiste, ki so povezani s kriminalom in ki se ne bodo držali zakona. Včerajšnji dan je torej potrdil predvidevanja, da Italija konec tega meseca ne bo začela s splošno repatriacijo albanskih beguncev, kot je bilo sicer svoj čas predvideno. Pri tem je Kartel svoboščin sicer zavzel zelo ostro stališče do Prodija, vendar ni šel predaleč. Voditelj CDU Buttiglione je na primer dejal, da vlada ni znala braniti italijanske suverenosti, saj je dopustila, da se je razširilo mnenje, Ceš da lahko vsakdo pride v našo državo in se tudi ustavi, ne da bi se kaj zgodilo. Od vlade pa bodo zahtevah, da pospeši naCrt za pomoč Albaniji, da odobri dekret za takojšen izgon vseh novih begun- cev in da v Albaniji odprejo središča za sprejemanje beguncev, ki se bodo vrnili v domovino. Napohtano je še pojasnil, da bodo izde-lali nova določila, ki bodo natančno predvidela izjeme pri obvezni repatriaciji (-npr. za osebe, ki potrebujejo zdravniško oskrbo), čas in naCin povratka albanskih beguncev v domovino ter zagotovila nadaljnje uresničevanje načrtov za pomoč Tirani. Omenil je še možnost, da bi določili nov dokončni datum za repatriacijo, lahko bi bil 30. november. Posredoval je tudi podrobne številke: v naši državi je trenutno 7.100 Albancev, za katere poznajo naslove (2900 jih je v sprejemnih taboriščih, 451 pri verskih skupnostih, 2880 pri sorodnikih, 935 pri prijateljih). Od začetka albanske krize so izgnah 2.849 »navadnih« beguncev, a 440 na podlagi zakona Martelli. Ni pa znano število tistih, za katerimi se je izgubila vsakršna sled. O odnosih z Albanijo je govoril tudi zunanji minister Lamberto Dini, ki je povedal, da je v odnosih med Rimom in Tirano zaradi vprašanja beguncev skoraj prišlo do krize. NOVICE TRENDI / PO DVEH LETIH NEGATIVNE RASTI BENETKE / SVARILO PARTIZANOV Bojazen za delovna mesta v pordenonskem Zanussiju Electrolux ne namerava zapirati obratov v Italiji PORDENON - Švedski koncem Electrolux, ki je pred leti kupil pordenonsko industrijo bele tehnike Zanussi, ima na Pordenonskem tri obrate, ki bodo zajeti v preustroj proizvodne mreže. Po vesteh iz sindikalnih krogov naj bi bilo pod vprašajem 215 delovnih mest v Pordenonu, vendar švedski menedžerji zagotavljajo, da ne bo odpuščanj, ampak le premestitve. Prihodnji teden, 4. septembra, se bo vodstvo Electroluxa sestalo s sindikati kovinarjev Fiom, Fim in Uilm in z njimi razpravljalo o posledicah preustroja švedske grupe v Italiji. Govorih naj bi tudi o povečanju proizvodnosti v italijanskih obratih, vendar sindikati opozarjajo, da je storilnost v njih že optimalna, zato ne bi smelo biti prehrane vznemirjenosh. Ostajajo še vprašanja preureditve delovnega Časa in notranje reorganizacije dela, ni pa izključeno, da bi se Švedi odločili tudi za presli-tev nekaterih dejavnosh iz drugih držav v Italijo, kar bi imelo ugodne posledice na zaposhtev. Za povezavo letališča v Ronkah z Moskvo RONKE - V prostorih letališča na Ronkah sta se deželni odbornik za turizem in trgovino Roberto Tan-fani in predsednik družbe Aeroporto Friuli Vene-zia Giuha Spa Adalberto Pellegrino te dni sestala s predstavniki mske konzulenčne družbe Europoint, s katerimi sta razpravljala o pobudah za konkretizacijo možnosti turistiCno-ekonomskega prometa med našo deželo in moskovsko regijo. Pobuda se pridružuje že navezanim stikom tržaškega pristanišča in namerava pritegniti k projektu najveCje gospodarske in prevozne infrastrukture v Furlaniji -Julijski krajini. V ta namen je bil prvi sestanek že preteklega marca v Moskvi, ki so se ga udeležih tudi privatni podjetniki in turistični operaterji, v kratkem pa se bodo stiki nadaljevali. 11 V drugem trimesečju BDP končno spet rasle RIM - Italijansko gospodarstvo daje nove znake oživljanja. Kot je včeraj sporočil zavod Istat, je v drugem trimesečju letošnjega leta bruto domači proizvod (BDP) rasel bolj kot je bilo pričakovati: v primerjavi s prvim trimesečjem se je povečal za 1, 5, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa za 1,7 odstotka, kar je naj-veCja stopnja rasti od začetka leta 1995. Po oceni zakladnega ministra Carla Azeglia Ciampija je tako gibanje v skladu s predvidevanjem vlade o 1,2-od-stotni rasti BDP v letošnjem letu in hkrati osnova za vsaj 2-odstotno rast prihodnje leto. Ciampi je komentiral tudi ocene Mednarodnega denarnega sklada o izpolnjevanju maastrichtskega kriterija o 3-odstotnem razmerju med deficitom in BDP, o katerih meni, da so zelo laskave, saj priznavajo Italiji izreden uspeh, ko jo dajejo na isto raven s Francijo in Nemčijo. Upo- števah je namreC treba, da je bilo v Franciji in Nemčiji to razmerje komaj leto nazaj med 3 in 4 odstotki, medtem ko je v Italiji dosegalo 7 odstotkov. Kazalcem o gibanju BDP so se vCeraj pridružili še ugodni podatki o javni bilanci, ki jih je objavilo proračunsko ministrstvo. V avgustu bi se morala javna poraba gibati okrog 2.500 milijard lir, kar je komaj tretjina lanske avgustovske porabe, ki je znašala 8.400 milijard. V prvih osmih mesecih leta bi se moral javni primanjkljaj tako znižah na 32 tisoč milijard lir, kar je v popolnem skladu s perspektivo, da se do konca leta ustvari 3-odstotno razmerje med deficitom in BDP. Pozitivni so tudi zadnji podatki o prihodkih od boja prod davčnim utajam: v prvih šestih mesecih leta je davčna uprava iztržila 6.180 milijard lir, kar je 2.221 milijard ali 56 odstotkov veC kot v prvem polletju lanskega leta. Poleg zakladnega ministra je veliko zadovoljstvo nad ugodnimi podatki o gibanju javnih računov izrazil tudi podpredsednik vlade VValter Veltro-ni, medtem ko so bolj previdni ne samo delodajalci, ampak tudi sindikati. Confindustria je podatke o rasti BDP komentirala dokaj skeptično in povabila vlado, naj počaka na jesen preden optimistično govori o gospodarskem zagonu. Sindikati pa menijo, da en sam pozitiven signal še ne zadostuje za optimizem, kajti gospodarsko oživljanje je še preslabotno, da bi se lahko izrazilo v izboljšanju zaposlenosti, posebno na jugu države. Povrhu dodajajo, da gre pretežni del zasluge za zvišanje BDP pripisati spodbujevalcem za avtomobilsko industrijo, ki se bodo čez nekaj mesecev končali, to pa pomeni, da je porast proizvoda le začasen in ne stabilen trend, ki bi slonel na proizvodnih investicijah. VZPI-ANPI obsodila secesionistično politiko Bossijeve Severne lige BENETKE - V Četrtek dopoldne so se na sedežu občinske uprave v Benetkah zbrali predstavniki VZPI-ANPI iz dežel Furlanije Julijske krajine, Veneta, Lombardije in Tri-dentinske-Južne Tirolske. Srečanje, ki se ga je udeležil tudi beneški župan Massimo Cacciari, je bilo pomembno, saj so se udeleženci na njem pogovorili o najpomembnejših političnih problemih v državi, predvsem pa o najnovejših iniciativah predstavnika Lege Bossija o odcepitvi Severne Italije od ostalih delov države. Udeleženci srečanja so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi Bossijevih se-cesionsitiCnih akcij, ki skušaju rušiti enotnost države in njenih državljanov. Italijansko odporniško gibanje je znalo najti, kljub nekaterim ideološkim razlikam skupen jezik in skupno pot v boju proti nacizmu in fašizmu in nato pri ustvarjanju ita- lijanske republike, ki je sad boja in žrtev vseh naprednih in antifašističnih sil, je bilo v govorih pou-dajeno. Udeleženci srečanja so pozvali prebivalce Italije, predvsem pa prebivalce štirih dežel, udelženk srečanja, da se, skupno z ostalimi demokratičnimi silami uprejo vsakemu poskusu razkosanja države, v korist medsebojnega sožitja in utrjevanja naCel demokracije. »Povezati moramo spomin na boj za osvoboditev naše države, pa tudi drugih narodov izpod fašističnega jarma, z bojem za uveljavitev demokracije in za skupno reševanje vseh problemov, ki so nam skupni« so v svojih posegih govorniki poudarili in zagotovili svojo prisotnost in udeležbo pri vseh akcijah, ki naj zagotovijo državi miren razvoj in rešitev ekonomskih in drugih problemov v koristi vseh prebivalcev. Neva LukeS | 29. AVGUST 1997 v Lil JAH j valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1741,00 1776,00 nemška marka 969,00 989,00 1 funt šterling 2817,00 2872,00 j švicarski frank 1168,00 1198,00 j belgijski frank 46,30 48,30 francoski frank 285,00 295,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 231,00 241,00 j švedska krona 219,00 229,00 kanadski dolar 1242,00 1282,00 portugalski eskudo 9,10 10,00 nizozemski gulden 853,00 878,00 avstrjski šiling 136,600 140,10 španska pezeta 11,08 12,18 J grška drahma 5,90 6,70 J irski šterling 2572,00 2652,00 japonski jen 14,20 15,10 avstralski dolar 1236,00 1306,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 270,00 280,00 slovenski tolar 10,30 10,70 29. AVGUST 1997 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1737,00 1767,00 nemška marka 970,00 988,00 francoski frank 286,00 296,00 nizozemski gulden 854,00 879,00 belgijski frank 46,59 48,39 funt šterling 2787,00 2867,00 irski šterling 2562,00 2657,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 6,03 6,63 kanadski dolar 1266,00 1306,00 švicarski frank 1170,00 1195,00 avstrijski šiling 136,36 140,86 slovenski tolar 10,30 10,60 ] 29. AVGUST 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1759,460 EKU 1923,620 nemška marka 979,110 francoski frank ' 290,890 funt šterling 2852,960 nizozemski gulden 869,260 belgijski frank 47,422 španska pezeta 11,591 danska krona 257,120 irski šterling 2619,660 grška drahma 6,221 portugalski eskudo 9,645 kanadski dolar 1267,990 japonski jen 14,730 švicarski frank 1184,180 avstrijski šiling 139,130 norveška krona 236,440 švedska krona 224,460 finska marka 325,460 MILANSKI BORZNI TRG 29. AVGUST 1997 INDEKS MIB-30: +1,30 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.429 -0,87 Mediolanum 21.143 -1,35 Bca Comit 4.346 -0,34 Montedison 1.065 -1,38 Bca di Roma 1.545 -1,34 Parmalat 2.713 + 1,45 Bca Fideuram 5.938 -1,46 Pirelli Spa 4.485 -3,15 Benetton 25.331 -1,50 Ras 14.772 -0,89 Credit 3.582 -0,88 Rolo 21.818 -0,85 Edison 8.109 -0,71 Saipem 8.296 -1,62 Eni 9.718 -1,31 San Paolo To 12.183 -1,28 Fiat 5.410 -1,47 Sirti 9.335 -0,45 Generali 36.923 -0,73 TIM 5.708 -0,27 Imi 16.226 -0,46 Telecom Ita 10.230 -0,71 Ina 2.546 -0,50 Italgas 5.339 -0,35 La Fondiaria 8.967 -0,77 Mediaset 7.635 +0,63 Mediobanca 11.391 -0,12 DEŽELA / REGULACIJSKI NAČRT DRAGA ’97 / PREDSTAVILI SO PROGRAM Načrt bo poglobila delovna skupina Sestavljali jo bodo deželni in občinski izvedenci V ospredju manjšina, Slovenija in Evropa Tema mladih pa bo »Naslednja postaja: Evropa« Deželni odbor Furla-nije-Julijske krajine je včeraj odločil, da bo moral vprašanje tržaškega regulacijskega načrta še poglobiti. Soglasno je sprejel ustrezni predlog odbornika za krajevno načrtovanje Maria Puiattija o ustanovitvi delovne skupine, ki bo prečesala ugovore, s katerimi je deželni tehnični odbor povsem sprevrgel bistvo naCrta in s tem sprožil vroCo polemiko med tržaškimi političnimi in gospodarskimi krogi in deželo. Delovna skupina bo mešana, deželno-obcin-ska. Sestavljali jo bodo deželni odbornik za krajevno načrtovanje in tehniki deželnega ravnateljstva na eni strani, na drugi pa pristojni tržaški občinski odbornik in občinski tehniki. Skupina bo preverila, ali se je deželni tehnični odbor v svojem dokumentu strogo držal predpisov in norm, ali pa je predloge iznesel samovoljno. Deželni odbornik Puiatti bo naposled seznanil deželno upravo z rezultati te poglobljene analize, da bi lahko nato deželni odbor odločal na podlagi točnih in jasnih elementov, ne da bi pri tem nanj vplivala mnenja, ki so jih nekateri posamezniki in organizacije- iznesli v tisku. Predsednik deželnega odbora Giancarlo Cru-der je po seji izjavil, da se je odbor lotil obravnave žgoCega problema zelo odločno in ugotovil, da je poglobitev potrebna. Napovedal je, da naj bi vso zadevo rešili v kratkem Času, odločitev pa bi morala zadostiti normam in predpisom. Po mnenju odbornika Puiattija se delovna skupina ne bo lotila kupčkanja, pac pa bo le osvetlila posamezne sporne točke. V razpravi so se oglasili tudi trije tržaški odborniki, Degano, De Gioia in Tanfani. Odložitev dokončnega sklepa jim je verjetno odvalila kamen s srca, saj so se znašli v nezavidljivem položaju: tržaški gospodarstveniki so namreč zahtevali, naj odstopijo, Ce bo deželni odbor odobril »popravljen« načrt. Gristi a-no Degano je potrdil, da je poglobitev potrebna in da pri vsej zadevi ne gre za zaščito nekaterih interesov. Po njegovem mnenju bi moral odbor v zelo kratkem Času odobriti tak regulacijski načrt, ki bi zadostil zakonskim predpisom in istočasno odgovarjal potrebam in zahtevam mesta. De Gioia je bil zaskrbljen, ker ne bo mogoCe upoštevati vseh zahtev občinskega sveta, po Tanfanijevem mnenju pa bi bil enotedenski razmislek že dovolj, da bo našli zadovoljujočo rešitev. V zadevo je vCeraj posegel tudi predsednik tržaške pokrajine Renzo Codarin. Za torek, 2. septem- Le nekaj dni pred proslavami bazoviških junakov, ki so bili ustreljeni 6. septembra 1930, je bil spomenik na bazoviški gmajni spet tarCa fašističnih skrajnežev. Tokrat so požagali dve smreki, ki so ju pred Časom posadili domačini. Prvo smreko so mimoidoči našli požagano že predvčerajšnjim, odvržena je bila za ograjo spomenika. Včeraj je bila za ograjo še ena smreka, kar pomeni, da so se vandali vrnili. Predsednik odbora za proslavo bazoviških žrtev Filibert Be-nedetic je že vCeraj izrazil globoko ogorčenje, danes se bodo predstavniki odbora podali k spomeniku, ki je bil že prej itak hudo poškodovan in tudi nic ne kaže, da bi oblasti (do prefekta De Feisa so se obrnili že pred dvema mesecema) nameravale kaj ukreniti pri njegovi prenovitvi, bra, je sklical srečanje, na katerem naj bise tržaški parlamentarci, Zupani občin tržaške pokrajine in predstavniki gospodarskih ustanov in združenj ter sindikatov o perspektivah razvoja tržaške pokrajine. za katero je bil že izdelan naCrt. Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki deluje v okviru Narodne in študijske knjižnice, je tudi letos poskrbel za organizacijo in koordinacijo spominskih svečanosti. V petek, 5. septembra bo Manjšina, Slovenija in širše Evropa bodo v ospredju letošnjih, že 32. študijskih dnevov Draga, ki bodo od petka, 5. septembra, do nedelje, 7. septembra v parku Finžgar j evega doma na Opčinah. A tudi mladim bodo posvetili veliko pozornost, njim bodo tudi najprej prepustili besedo. Tako je bilo tudi na včerajšnji tiskovni konferenci v Peterlinovi dvorani, na kateri so predstavili letošnji program: najprej je Nadja Roncelli podrobno orisala 7. Drago mladih, ki je s pogledom uperjena naprej, nosi naslov »Naslednja postaja: Evropa«. Prirejajo jo Akademsko katoliško združenje AMOS iz Maribora, Mavrični most mladih (ki združuje mlade na Krasu onkraj meje), Mladinski odbor Slovenske prosvete, Združenje katoliških študentov iz Ljubljane ter SOU (študentska organizacija univerze v Ljubljani). Glavno breme organizacije letos nosijo Mariborčani, kot cilj pa so si zadali poglobitev nekaterih tem, ki p obliže vplivajo na življenje in bodočnost mladih in ki jih bodo naCeli na enem predavanju in dveh okroglih mizah, bogat je tudi kulturni in razvedrilni program. Predavanje bo že v Četrtek, 4.9. ob 16. uri (Skupni duhovni in kulturni temelji Evrope, mag. Vinko Ošlak, filozof). Ob 17.30 bo delo po skupinah, ob 20.30 bo na sporedu dramska igra: Male dame (gledališka skupina Slovenski oder iz Trsta), po igri bo spoznavni veCer. Na- ob 16. uri proslava ob spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju (proslavo prireja občina Kranj), dan kasneje bo ob 11. uri polaganje vencev na pokopališču pri Sv. Ani, ob 20.30 pa bo zadušna maša v bazoviški cerkvi. Osrednja prosla- slednjega dne ob 10. uri bo okrogla miza: Evropska unija danes (gostje bodo veleposlaniki Francije, Italije, Velike Britanije in Nemčije), ob 14.30 bo izlet v Devin, ob 19.30 bo maša, ob 21. uri pa nastop glasbene skupine »Kraški ovčarji«. V soboto, 6.9. bo ob 10. .uri okrogla miza Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU, gostje: mag. Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), dr. Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in dr. Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Ob 14. uri bo zaključno razmišljanje. Kot je poudaril predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor (tiskovne konference se je udeležil tudi Marij Maver), pa se bo Draga »starejših« soočila z vprašanji, ki so v tem trenutku najbolj aktualna za Slovence v Italiji in za samo Slovenijo. Poleg tega bodo priredili tudi eno ali dve razstavi (med drugim bo tematska razstava o 40 let Mladike in nasploh založbi v celoti, razstava slikarke Marte Kunaver, predstavljene bodo razne knjige, tako da vse založbe lahko prinesejo, razstavijo in prodajajo svoja dela. Prvo predavanje bo v petek, 5. 9. ob 17. uri, urednik »Doma« Giorgio Banchig bo načel temo »50 let po podpisu mirovnega sporazuma« va ob spomeniku bo v nedeljo, 7. septembra ob 15. uri. Svečanosti se udeležujejo tudi SD Zarja z odbojkarskim turnirjem, Slovensko planinsko društvo s spominskim pohodom ter organizaciji skavtov in tabornikov. KZ proti omejitvam Izvršni odbor Kmečke zveze izraža svojo zaskrbljenost v zvezi z mnenjem, ki ga je deželni tehnični odbor izdelal o novem regulacijskem načrtu za tržaško občino. To mnenje namreč vnaša v omenjeni naCrt nesprejemljive popravke in omejitve, katerih sprejetje bi močno ohromilo celoten gospodarski in družbeni razvoj občine. Omejitve, ki jih vnaša mnenje odbora, zelo omejuje vse tradicionalne gospodarske dejavnosti, kar pomeni pravo grožnjo za perspektive razvoja gospodarstva slovenske narodne skupnosti na tem območju. Zlasti hude pa bi bile posledice za kraško kmetijstvo. V mnenju odbora je namreč izrecno poudarjena prepoved gradnje kmetijskih objektov na vsem območju, ki ga bo zajemal Kršaki naravni park v svoji najširši zasnovi, kar bi praktično pomenilo skoraj celotno kraško območje tržaške občine. Zal večkrat poudarjena bojazen KZ, da postane lahko park sredstvo za zamoritev ali vsaj okrnitev tradicionalnih dejavnosti v imenu varstva narave in okolja, je bila upravičena. Naravo pa se prav tako uspešno, Ce ne uspešneje, kot nam dokazujejo dosedanje izkušnje, zavaruje s smotrnim kmetijstvom, ki ni njen nasprotnik temveč od vedno prijateljski sopotnik. Izvršni svet KZ zato odločno zavrača vsako neutemeljeno omejevanje kmetijske dejavnosti tako izven območij, kot na območjih, ki bodo zajeta v naravnem kraškem parku. Zato zahteva, da se odpravi prepoved, ki jo predvideva mnenje tehničnega odbora. Pri tem pa še enkrat poudarja, da morajo biti dane parku le tiste razsežnosti, ki so potrebne za zaščito izrazitih kraških naravanih zanimivosti ne pa skoraj celotno kraško območje, kjer se morajo ostro izvajati tradicionalne večstoletne dejavnosti, s katerimi niso domačini zadali teritoriju nobenih ran. Slednje je Kras zadobil s posegi, ki jih Kraševci niso niti hoteh, niti želeli, še manj pa izvedli. BAZOVICA / POŽAGALI SO SMREKI Spet vandali ob spomeniku (analiza položaja slovenske manjšine v Italiji, stanje na krajevni ravni s posebnim ozirom na Benečijo, perspektive, ocena odnosov z Rimom in Ljubljano). V soboto (16.30) bo na temo »Slovenija v evropskih integracijskih tokovih« (perspektive slovenskega vstopanja v Evropo pod vidikom modernizacije državne uprave in preobrazbe finančnega sistema; vzgoja za nove potrebe, vloga civilne družbe in posameznika) spregovoril bo Andrej Bajuk, priznan ekonomist, argentinski Slovenec, ki je kritičen bodisi do slovenske notranje politike (gospodarstvo) kot do zunanje (integracije). Zadnji dve predavanji bosta v nedeljo, 7.9. Ob 10.30 bo mladi slovenski teolog s Koroškega Klaus Einspieler načel temo »Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu« (Sveto pismo pravi, da je Izrael izvoljeno ljudstvo. Kaj pa to pomeni za Izraelove odnose do drugih narodov? Mar Izraelova izvoljenost razvrednoti pomen drugih narodov?), ob 16. uri pa bo dr. Andrej Capuder, ki te dni zapušča slovensko veleposlaniško mesto v Parizu, predaval na temo »Enoumje 2000« (Kaj nam obeta prihodnost, ali bolj ali manj prisilni jopic, ali pa bolj ali manj razvidno svobodo? Razmišljanje med evropskim in slovenskim prostorom). V nedeljo ob 9. uri bo za vse udeležence maša, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani. Omenimo še, da so vCeraj predstavili tudi zbornik lanske Drage, ki so mu dali naslov »Izzivi« in v katerem so z magnetofonskega traku zbrani prav vsi posegi lanskih predavateljev in diskutantov. NOVICE Deženi odbornik D’Oriando s sindikati o zakonu Bassanini Kot je bilo predvideno, se je deželni odbornik za lokalne avtonomije Gianluigi D’Orlandi sestal z deželnimi tajništvi sindikatov CGIL, QSL in UIL in razpravljal z njimi o pravni interpretaciji Bassani-nijevega zakona o reformi javne uprave. Največ pozornosti so seveda posvetili problemu meditve nekorektnih službenih napredovanj v krajevnih upravah, ki je zbudil veliko hude krvi med osebjem in sindikati, posebno na Občini Trst. Sindikati so predloge odbornika D’Orlandija ocenili kot nezadostne, vendar so do 5. septembra prekinili napovedane oblike sindikalnega boja. Odbornik se je namreč obvezal, da bo do tega datuma ustanovil posebno delovno skupino in se pogovoril z zainteresiranimi krajevnimi upravami, sindikati pa dodajajo, da bodo »premirje« prekinili, Ce bodo uprave medtem začele izvajati sklepe, ki so jih že sprejele za reorganizacijo osebja. Na tržaški univerzi tudi letos »predtečaji« iz matematike Z namenom, da bi olajšala vključevanje študentov, ki so se vpisali v prve letnike fakultet za ekonomijo, farmacijo, inženirstvo, psihologijo, matematiko, fiziko in naravoslovje, je Univerza v Trstu tudi letos pripravila tim. »Precorsi di matematica«. PredteCaji naj bi olajšali obiskovanje univerzitetnih lekcij s pomočjo obujanja in poenotenja višješolskega znanja matematike. Začeti se bodo 1. septembra in bodo trajali do 19. septembra (od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30) tako v Trstu kot v Pordenonu. V Trstu bodo lekcije v dvorani A na ekonomski fakulteti (za študente inženirstva, matematike in fizike) in v dvorani O na medicinski fakulteti, Ul. L. Giorgieri (za vse ostale). STALNO GLEDALIŠČE FJK / PREDSTAVITEV LETOŠNJE SEZONE ŠOLA / OD ČETRTKA, 4. SEPTEMBRA Očaiijivi Gassman kot igralec in režiser Na programu 19 predstav in vrsta znanih imen Seminarji za šolnike letos v znamenju govorne kulture Po vsej verjetnosti ste na reklamnih plakatih po mestnih ulicah zasledili smejoči se šarmantni obraz velikega italijanskega gladališkega in filmskega igralca Vittoria Gassmana ter njegovo izjavo, da bo sezona 1997-98 Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine v gledališču Ros-setti res bogata. Včerajšnja javna predstavitev letošnjega programa je to napoved tudi potrdila. Stalno gledališče FJK se je v zadnjih Časih izkopalo iz neljubega, nekoliko zapostavljenega položaja, ki ga je imelo pred leti, ter postalo eno izmed najbolj cenjenih gledališč v Italiji. Bistveni zagon na poti ustvarjalnosti in uspeha mu je nedvomno zadal njegov umetniški vodja in znani režiser Antonio Calenda (na sliki/ f. KROMA). Slednji je podrobno orisal najpomembnejše dosežke tržaškega gledališča ter se zaustavil na najbolj odmevnih imenih, ki jih bomo lahko letos videli na odru v Rossettiju. Zelo razveseljivo je obnovljeno sodelovanje z že omenjenim Gassmanom, ki bo prav gotovo prinesel sezoni še večji prestiž. Kdor si je lani ogledal njegovo predstavo Ani-ma e corpo, se gotovo še spominja njegovega glasu, ko je na tako enostaven in hkrati tako popoln naCin recitiral verze 5. speva Dantejevega Pekla o nesrečni ljubezni Paola in Francesche. Letos bo prav on 29. septembra ot-voril sezono v Rossettiju s predstavo Dante, v kateri bo z drugimi veliki- mi igralci Robertom Her-litzko, Ugom Pagliaiem in Paolo Gassman še enkrat posegel v tekste naj-veCjega italijanskega pesnika in jih preoblikoval v zanimiv prikaz večnih Človekovih konfliktov in strasti. Priljubljeni Gassman bo za Stalno gledališče FJK režiral tudi delo Bugie sincere - I due Kean, v katerem bo preletel glavne poteze razuzdanega življenja genialnega igralca Edmunda Keana, ki je slovel na angleških gledaliških scenah 19. stoletja, in lik katerega je Gassmana zelo prevzel. V priredbi Stalnega gledališča FJK sta predvideni še dve predstavi: Shakespearov Rihard III. in gledališka postavitev dela znanega tržaškega pisatelja Itala Sveva Se-nilita. Poleg tega je na programu še petnajst gostovanj, med katerimi naj omenimo samo nekaj izmed znanih italijanskih umetnikov, ki bodo prišli v naše mesto: Giorgio Ga- ber, Luca Ronconi, Franco Branciaroli, Elena Soha Ricci, Mariangela Me-lato, Gabriele Lavia ter Sabrina Ferrilli. Stalno gledališče FJK pa bo gostovalo štiri mesece v Rimu, tri v Milanu in nato še v drugih mestih z najuspešnejšimi postavitvami lanske in letošnje sezone. V aprilu bodo že tretje leto priredili TS Festival, ki ga bo otvoril Carmelo Bene s svojo novo predstavo (In) Vulne-rabilita d’ Achille - Poe-sia di Carmelo Bene, gotovo eden najbolj zanimivih dogodkov prihodnje italijanske gledališke sezone. Zainteresirani lahko naročijo abonmaje od 1. septembra naprej pri blagajni Rossettija ali v galeriji Protti. V sodelovanju s Telecom Italia so letos ustanovili zeleno številko 167-222088 za raznovrstne informacije. V četrtek, 4. septembra se bo v Kulturnem domu v Gorici začel 32. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini. Uvodno predavanje bo ob 9. uri na temo Izobraževanje v 21. stoletju imela dr. Aleksandra Komhauser, ob 11. uri bo slovesna otvoritev seminarja, ob 12.30 pa sprejem, ki ga prireja Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Program prvega ciklusa seminarja, ki je namenjen profesorjem nižjih in višjih srednjih šol, je razdeljen na štiri delovne skupine. Skupina A, ki se bo ukvarjala z retoriko, bo imela na tržaškem liceju Prešeren od 9. do 13. ure naslednja predavanja: 5. septembra Zdravka Zupančiča VeSCina javnega govorjenja in nastopanja, 6. septembra pa prav tako Z. Zupančiča Členitev besedila in Nataše Zupančič-Konc o pouku diha in govora. Skupina B bo v okviru tematike medijev 5. in 6. septembra prav tako na liceju Prešeren sledila predavanjem prof. dr. Mance Košir Zakaj potrebujemo vzgojo za medije in dipl. ek. Ladeja Godine Otroci in oglaševanje. Skupina C bo v istih dneh in urah na TTZ Z. Zois v Trstu poslušala predavanja prof. dr. Božota Repeta Slovenci v 20. stoletju in prof. Božidarja Mrevlje Slovenski učbeniki zgodovine in koncept predmeta, medtem ko bosta Bariča Smole in prof. Marija Mercina v okviru teme Pripovedovanje kot ustvarjalni postopek predavali pod naslovoma Danes največ teže tista poved ima, katera je zapisana in Pripovedovanje v šoli. Skupina D (prav tako v prostorih TTZ Z. Zois) bo 5. septembra sledila predavanju o povezovalnih vsebinah naravoslovja, 6. septembra pa OBISK / NEMŠKI ŠOLNIKI Spoznavali so naše šolstvo Spoznavanje različnih manjšinskih šolskih sistemov - tako bi lahko obeležili obisk treh elanov južnotiroIškega šolskega sindikata Siidtiroler Schulgevverkschaft (SSG) pri tržaškem tajništvu Sindikata slovenske šole. Gostje so si včeraj ogledali zamejske šole, porazgo-vorili so se z ravnatelji, elani sindikata in tudi političnimi predstavniki, da bi obogatili svoje znanje o slovenski manjšinski šoli v Italiji, ki je v marsičem sorodna, a tudi v mnogoCem različna od nemške v Južnem Tirolu. Učitelj Giinther Crepaz bodo prof. Alenka Kozinc, mag. Martina Križaj-Ortar in dr. Marja Bešter govorile na temo Katero znanje slovenščine potrebuje učitelj v slovenski šoh? Drugi ciklus seminarja je namenjen vzgojiteljicam v vrtcih, ki bodo v osnovni Soli France Bevk na Opčinah od 9. do 13. ure poslušale naslednja predavanja: 8. septembra prof. Milene Blažič na temo Ustvarjalne jezikovne igre v predšolskem obdobju (isto predavanje bo 9. septembra od 9. do 13. ure v Centru slovenskih višjih srednjih šol v Gorici), 9. septembra pa prof. Faruke Fras-Berro o razvijanju otrokove samopodobe ter Zvezdane Čeme in Alenke Sekol na temo Igre in dejavnosti za razvoj otrokove pozitivne samopodobe (isto predavanje bo dan prej v Gorici). Tretji ciklus, za učitelje onovnih Sol, bo potekal na OS F. Bevk na Opčinah in v Centru slovenskih višjih srednjih šol v Gorici po naslednjem programu: skupini A in B, 8. septembra prof. dr. Milan Dolgan na temo Pomen in oblike govornega sporočanja in prof. Katarina Vitežnik na temo Sestavljanje verzov - verzibkacija v nižjih razredih osnovne šole (isti predavanji bosta v Gorici za skupino A 9. septembra). Skupina C ima v programu 8. septembra (v Gorici skupina B 9. septembra) predavanje dr. Lidije Magajna na temo Individualne razlike v načinih učenja in pristopi k poučevanju. Skupini A in B imata 9. septembra (v Gorici isti skupini 8. septembra) v programu predavanji mag. Darje Skribe-Dimic na temo Okoli šole je polno skrivnosti in mag. Maje Umek na temo Geografija in zgodovina skozi pravljice. Skupina C pa bo 9. septembra prisluhnila predavanju prof. Spele Kajič Kmetič na temo Vaje za »popestritev pouka« slovenskega jezika. NOVICE Morilko spet prijeli Tudi drugi pobeg 29-letne Giuliane Regelli, ki je v začetku prejšnjega meseca umorila mater, se je že konCal. Zensko so podobno kot prvič prijeli v Tržiču, ko je skušala vzpostaviti stik z osebo, s katero je bila v prijateljskih stikih. Predvčerajšnjim okrog polnoči so jo odkrili agenti tamkajšnjega komisariata in goriške kvesture. Pospremih so jo v Trst, v glavno bolnišnico, vCeraj zjutraj pa je bila premeščena v videmski zapor (v našem mestu ni ženskega oddelka). Sodnik se je namreč odločil, da hišnega pripora ne bo veC prestajala v bolnišnici, temveč za rešetkami. Regelhjeva je svojo priletno mater Mario Maiorano ubila 9. julija, porinila jo je skozi okno 3. nadstropja stavbe v Ul. Raffineria. Maioranova je bila na mestu mrtva. Po zaslišanjih je sodnik za Regel-lijevo odredil hišni pripor, ki ga je prestajala v cen-tru za mentalno zdravje. Tam pa ni vzdržala, 20. t.m. je naskrivaj zbežala iz centra. Karabinjerji so jo = po dveh dneh našli pri nekem prijatelju v TržiCu. , Spet se je znašla v Trstu, vendar niso hoteh veC tvegati, odločili so se, da jo namestijo v glavni bolnišnici, kjer naj bi bila kontrola večja. Regelhjeva pa se ni pomirila, spet je zbežala, a tudi tokrat se je njena pot končala v TržiCu. Razbili izložbeno okno Včeraj okrog 1.30 so agenti letečega oddelka aretira-li dve osebi, ki sta razbih izložbeno okno v trgovini »Finzi Carta« v Ul. Ghirlandaio 45 in skušali vdreti v notranjost. Njuno početje pa ni ostalo neopaženo, videl ju je nekdo, ki stanuje v poslopju, in nemudoma obvestil policijo, ki ju je kaj kmalu prijela v bližini. Ugotovih so, da gre za 22-letnega Vatna Se-rena iz Istrske ulice 18 in 24-letnega Massima Gui-doneja (brez stalnega bivališča). Oba sta že imela opravka z agenti, Serena so samo dan prej prijavih zaradi nekega drugega poskusa tatvine. iz Brixna, profesor na nižji srednji šoli v Brunecku Siegfried Huber in profesorica na učiteljišču Greti See-bacher so že med prvim srečanjem na didaktičnem ravnateljstvu na Opčinah (z didaktično ravnateljico Stanko Sosič Cuk in ravnateljem Marjanom Kravosom) ugotovili, da so razlike še kar velike. Gostje so se Čudili, da pri nas že v osnovnih šolah poučujejo tretji (tuj) jezik. Čudih so se tudi, ker pouk manjšinskega jezika v italijanskih šolah ni obvezen (kot se to dogaja pri njih). Čudno se jim je zdelo, da tudi italijanski starši vpisujejo svoje otroke v slovenske šole in vrtce, še najbolj pa so se zaCudih, ko so izvedeh, da slovensko šolstvo v Italiji nima svojega šolskega skrbnika (na Južnem Tirolskem jih imajo kar tri!). Nekaj odprtih vprašanj je skupnih obema manjšinama: na primer enorazredni-ce in univerzitetno izobraževanje šolnikov. A tudi na tem področju so Nemci na boljšem: na bocenski univerzi so že uvedli teCaj za univerzitetno izobraževanje nemških učiteljev, seveda v nemškem jeziku, in z določilom, da je lahko kar 70 odstotkov predavateljev iz tujine (beri: Avstrije). TRST / POKRAJINA Namestili so Odbor za enake možnosti Včeraj zjutraj je pokrajinski odbornik za osebje Al-do Debelli (An) imenoval elane prvega Odbora za enake možnosti, ki mu bo predsedoval pokrajinski svetovalec Augusto Truzzi (An). Stirinajstclanski odbor sestavljajo predstavnice sindikalnih organizacij in predstavnice pokrajinske uprave. Odboru zakon pripisuje nalogo, da v sklopu uslužbencev in uslužbenk javne ustanove skrbi za spoštovanje enakosti med spoloma oz. za odpravljanje eventuelnih diskriminacij. Ob tem ne moremo mimo ugotovitve, da v odboru ne sedi nobena uslužbenka slovenske narodnosti. Poleg tega je bil na Celo odbora imenovan pokrajinski svetovalec moškega spola (in Debellijev strankarski somišljenik), medtem ko bi to mesto bolj upravičeno zasedala ena od številnih svetovalk. Ob tej ugotovitvi je opozicija že napovedala svetovalsko vprašanje. Večeri pri Sv. Justu Na gradu Sv. Justa se nadaljujejo veCeri v okviru pobud Triestate. V nedeljo zvečer si lahko ogledate ameriški film Cosa fare a Denver quando sei morto, v katerem nastopata znana igralca Andy Garcia in Cristopher Iioyd, v ponedeljek pa italijansko srhljivko režiserja Sergia Stivalettija Maschera di cera, katere producent je Dario Argento. Oba filma bodo predvajali v sodelovanju s kinom Alcione, zaCela pa se bosta ob 21.15. Program se bo nadaljeval v torek s šhriumo glasbo d.j. Massimina in VValterja S. ter v sredo s triom GiuliaPelhzzariBaUaben, ki bo igral razne modeme in starejše uspešnice. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na telefonsko številko 308300. V SESLJANSKEM ZALIVU 3. izvedba solidarnostne Baklade na morju Pod pokroviteljstvom občin Tržič in Devin - Nabrežina organizirajo jadralna in navtična društva (med katerimi tudi JK Cupa) iz Tržiča, Ribiškega naselja in Sesljana tretjo izvedbo Lucciolate - Baklade na morju. Namen solidarnostne pobude je zbiranje sredstev v podporo družinam bolnikov, ki se zdravijo v Onkološkemu centru pri Avianu. Letošnji program predvideva ob 18.30 zbirališče najrazličnejših plovil v Sesljanskem zalivu, kjer bo zaigrala nabrežinska Godba na pihala in navzoče nagovoril predstavnik občinske uprave, nakar bodo vsi odpluli proti TržiCu, do pomola »N.Sauro«, kjer je predvidena družabnost. Še jutri v Carsiani razstava ciklam Od preteklega Četrtka je v botaničnem vrtu Carsiana na ogled Prva razstava ciklame, ki bo odprta do vključno nedelje, 31. trn. (od 10. do 13. in od 15. do 19. ure). V sodelovanju s pokrajinsko upravo, občinama Zgonik in Re-pentabor in Turistično ustanovo je razstavo pripravilo združenje cvetličarjev Assoflorish-Confesercenh, ki je želelo vzporedno s Kraško ohcetjo ponuditi obiskovalcem ambientalni in kulturni sprehod po naši zemlji. Tajnica združenja Confesercenti Ester Pacor in predsednik Assoflorish Egidio Muzina sta podčrtala pomen te pobude, ki žeh prispevati k širjenju poznavanja krajevne proizvodnje cildam in hkrati ponuditi turistom priložnost veC ob njihovem obisku v mestu. Zgoniška županja Tamara Blažina in komisar Turistične ustanove Eho Tafaro pa sta izrazila zadovoljstvo za to novo pobudo, ki bi lahko postala priložnost veC za našo pokrajino in bi jo lahko v prihodnosti še ponovili. 18. KRAŠKA OHCET / FANTOVSKA IN DEKLIŽKA Na repenskem trgu zaživelo kot v lepih starih časih Zaročenca sta zaplesala zadnji ples v »ledih stanu« V četrtek je bilo na vrsti veseljačenje. Nevesta in njene prijateljice so se dobile na Colu, ženin in tovariši pa v Repnu. Tisti, ki smo njune zadnje norčije v ledih stanu opazovali od daleč, smo slišali samo glasbo, pesem in razigrane šale. Na trg v Repnu je ob 23. uri, takrat, ko je bil na sporedu njun zadnji ples pred poroko, najprej prišla nevesta -družice so jo pripeljale na okrašenem voziču. Ženin je bil nekoliko pozen, zato so morala kar nekaj časa dekleta plesati sama. Ko je ven- darle prišel, ga je nevesta pogledala nekoliko po strani... Za maščevanje pa bo čas po poroki. Nataša in Adriano sta zaplesala, se dvakrat zavrtela, enkrat z valčkom, enkrat s polko. Potem se je na plesišče zgrnila množica. Je bil kak kozarček odveč, smo bili indiskretni. »Ce je to vprašanje za Primorski dnevnik, potem je odgovor: ne,« sta odgovorila. V četrtek so v hiši ob repenskem trgu sedele ženice v narodnih nošah in opravljale ročna dela. Vezle so in predle, obiskovalcem ponujale suho cvetje in prtičke. Sinoči pa je imel ženin že priložnost, da se izbranki oddolži za zamudo. Kaj je sploh bolj romantičnega od serenade, ki ji po domače pravimo podoknica? Je zaleglo? Ni? O tem bomo poročali jutri... (m.g.) KD Kraški dom se zahvaljuje za denarni prispevek, ki ga je Zadružna kraška banka dodelila za organizacijo Kraške ohceti. Spored Kraške ohceti DANAŠNJI SPORED Ob 17. uri: odprtje Kraške hiše, razstav, osmič in kioskov. Ob 20. uri: ples na trgu v Repnu z ansamblom »Adria kvintet«. Ob 20.30: prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repen. Ob 24. uri: zaključek. JUTRIŠNJI SPORED Ob 9. uri: zbirališče noš v Kraški hiši v Repnu in na Colu ter sprevod do cerkve na Ta-bru. Ob 10. uri: poroka v cerkvi na Tabru. Ob 11. uri: sprevod novoporočencev in noš s Tabra v Repen. Postanek za tradicionalni »žvecet« v restavraciji Furlan. Ob 13. uri: »predaja neveste v Kraški hiši v Repnu. Poročno kosilo. Ob 17. uri: novoporoCenca odpreta ples na trgu v Repnu. Ob 24. uri: zadnji valček in zaključek prireditve. Razstave, osmice in kioski bodo jutri odprti od 10. do 24. ure. Darila za kraški par Tudi za letošnjo Kraško ohcet so nekatere ustanove, organizacije in posamezniki namenili organizatorjem in novoporočencema darila. Objavljamo seznam daril, če pa bi kdo želel še kaj darovati, naj to sporoči uredništvu našega dnevnika na tel. številko 7796600, darilo pa izroči v turistični agenciji Aurora v Ul. Milano 20. Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urar-ne Malalan z Opčin Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine čevljev Malalan z Opčin Poročni šopek in 200 nageljnov - darilo cvetličarne Svagelj z Opčin Poročni kolač - darilo pekarne Cok z Opčin Poročno potovanje na Palmo di Majorca - darilo turistične agencije Aurora/Atlas Grafika Lojzeta Spacala - darilo Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze Monografiji L. Spacala in B. Groma - darila Tržaške knjigarne Umetniška keramična vaza Gabrijele Ozbič -darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze Stenski keramični krožnik - darilo delavnice umetne obrti ARS Cretaria Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo PRAE »Vejenca« s kraškim motivom - darilo Lesnine Bor iz Nabrežine Umetniška slika - darilo slikarja Stana Žerjala iz Boljunca Umetniška slika - darilo Rite Sturman iz Mačkolj Dvoposteljna žimnica - darilo Pohištva Koršič Kompletni kozmetični tratman - darilo Estetike Nadeste - Nadja Švara iz Boljunca Hranilna knjižica v znesku 500.000 lir - darilo Zadružne kraške banke Hranilna knjižica v znesku 700.000 lir - darilo Nove Tržaške kreditne banke 12 steklenic vina - darilo kmetije Milič (Zagradec 2) Emajlirani zlati obesek »murček« (moretto) -darilo zlatarske delavnice Zlata kapljica Aleksija Guliča z Opčin Dveletna naročnina na revijo Mladika - darilo Slovenske prosvete Trst Keramična skleda Gabrijele Ozbič - darilo re-pentabrskih deklet Poziv narodnim nošam in harmonikarjem Zadruga Naš Kras in KD Kraški dom va-bia vse lastnice in letnike narodnih noš ter harmonikarje, da se v čim večjem številu udeležijo 18. Kraške ohceti. Zborno mesto vseh noš bo v nedeljo ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka, nato pa slavnostna povorka do Kraške hiše v Repnu. Urniki avtobusov Z Opčin (tramvajska postaja) v Repen: vsako uro od 8.40 do 19.40. Iz Repna na Opčine: vsako uro od 8.23 do 20.23. S Proseka v Repen: vsako uro od 8.10 do 19.10. Iz Repna na Prosek: vsako uro od 8.51 do 19.51. Na omenjenih progah vozi avtobus št. 45. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 30. avgusta 1997 SREČKO Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.16 - Luna vzide ob 4.11 in zatone ob 18.41 Jutri, NEDELJA, 31. avgusta 1997 RAJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje, zračni tlak 1007,6 mb narašča, veter 9,7 km na uro jugovzhod-nik, vlaga 74-odstotna, dežja je padlo 38,8 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Matilde Mazza, Gianluca Giurco, Christian Saggese, Marco Facchin. UMRLI SO: 76-letni Giovanni Grudina, 72-letna Silvana Trani, 71-letna Aurora Marega, 65-letna Alberta Marchesi, 68-letna Marcellina Rolfi, 68-letni Mario Cei, 72-letna Čarobna Skrgat, 74-letni Arman-do Maraspin, 65-letni Ri-naldo Zorzenon, 75-letni Luca Scorcia, 64-letni Antonio Biondi. OKLICI: uradnik Stefane Podda in študentka Valentina Parapat, podjetnik Paolo Oblach in prodajalka Silvia Caravochiro, trgovec Alessandro Masuruana in natakarica Consuelo Cri-sman, uradnik Abdi Moha-mud Yusuf in risarka Erama Bresola, vzgojitelj Tommaso Bianchi in univerzitetna študentka Ales-sandra Scarino, delavec Maurizio Germani in gospodinja VVipha Prathumphong, delavec Alioscia Cazzador in študentka Cristina Richter, agent javne javnosti Roberto Della Noče in uradnica Denisa Lupini, inženir Paolo Rondini in zdravnik Susanna Centuori, industrijski izvedenec Maurizio Colautti in Solnica Giovan-na Fante, ribič Antonio Veneziano in gospodinja Marilena De Rubertis, inženir Roberto Padrini in uradnica Cristina Collavin, avtoklepar Denis Bencich in geometer Elisabetta Sor-mani, šofer Massimo Furlan in delavka Michela Grosso. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 25. do SOBOTE, 30. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Largo S. Varda-basso 1 (ex Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo Var-dabasso 1 (ex Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.15 in 22.30 »Altri uomini« , r. Claudio Bonivento, i. Clau-dio Amendola, Ricky Memphis, Veroni ca Pivetti. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Kissed«, r. Linny Stopkevvick, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sha-dow Program«, i. Charlie Sheen, Linda Hamilton. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Con Air« i. N. Gage, J. Malkovich. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »Batman e Robin«, i. George Clooney, Arnold Schvrarze-negger, Uma Thurman, Ali-cia Silverstone. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Lhsola perduta«, i. Mar-lon Brando, Val Kilmer. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Twin Tovvn«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Austin Power - II contro-spione«, i Mike Myers. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’hotel dei piaceri conti-nui«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn, Diane Keaton, Bette Midler. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. S_____________IZLETI SKD SLAVEC Ricmanje-Log priredi v nedeljo 7. septembra 1997 izlet v Beneško laguno. Vpisovanje vsak dan na tel. št. 281096 (Sonja Komar). SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira romarski izlet na Sv. Višarje v petek, 5. septembra. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj izpred cerkve. Romarska sv. maša ob 11. uri, kosilo ob 12.30. Vpisnina 50.000 lir. Kličite telefonsko številko: 226180 ali 226117 (tudi tajnica). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOLJENCEV Trst prireja v četrtek, 11. septembra, izlet v Oglej in Gonars, kjer se bomo poklonili žrtvam taborišča ob spomeniku na pokopališču skupaj s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje 2. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva v ul. Cicero-ne 8 - tel. 360324. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Landskron, nastop iz-vežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak večer od 20. do 21. ure na tel. št. 291078. E3 ČESTITKE Danes praznujeta naša draga VIDA in EMIL srebrno poroko. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem skupnem življenju jima želita mama Dragica in hčerka Irena. Danes se vzameta ELE-NA in GIULIANO. Mnogo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti jima želi SKD Slavec Ric-manje-Log. Pri Peračevih spet je festa Caterinca naša ta najlepša konCno s Paolotom se omožila in vse nas razveselila. Iz dna srca jima vošCi vse najboljše Klan Perač V farni cerkvici na Repentabru že zvoni, kjer danes Tamara i Stefanom se porod. Vso srečo jima želita Ruggero, Breda in Gabrijela s Paolom Danes stopata na skupno življenjsko pot Giuliano Bacer in Etena lacaz Obilo sreče in zadovoljstva jima želi Upravni in nadzorni odbor ter delovni kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu Danes praznuje 70 let tovariš Josip Žagar Ob tem visokem jubileju mu Zeli Se obilo zdravih in srečnih let kolektiv TPPZ »Finko Tomažič« _______________________i STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK DOLINA prireja PRAZNIK TISKA na Krmenki sobota, 30.8. ples z ansamblom O ASI nedelja, 31.8. 17.00 Pozdrav Darja Brajnika in Jakoba Venierja; koncert godbe na pihala BREG; ples z ansamblom STATUS SYMBOL ponedeljek, 1.9. ples z ansamblom O ASI GLASBENA MATICA Sola »M. Kogoj« sprejema prijave za novo vpisane gojence od 1. septembra dalje, vsak dan, od 10. do 15. ure razen sobote Lanske gojence vabi, da Cimprej potrdijo vpis za S.l. 97/98. Informacije na tel. st. 418605. iJ PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah obveSCa, da bo razstava izdelkov domačih openskih likovnikov odprta do 14. septembra. 7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: Četrtek, 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Susic). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega srediSCa Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. St. 370846 (urad Slovenske prosvete). 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, bo od 1. septembra dalje posloval vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. 1„ 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obveSCa, da bo zbor uCnega osebja za osnovne Sole in otroške vrtce v torek, 2.9.97, ob 9. uri na osnovni šoli J. Ribičič. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah obveSCa, da bo prva seja učiteljskega in vzgojiteljskega zbora dne 1. septembra 1997, ob 10. uri, v prostorih osnovne šole F. Bevk. TRŽAŠKA KNJIGARNA obveSCa starše in dijake, da sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. 3 OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel prireja od 1. do 13. septembra varstvo za osnovnošolce popestreno z uricami zanimivega branja, z igrivim računanjem, s kopanjem v bazenu in Se z marsičem. Starši lahko pripeljete otroke v dom vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 17. ure. Otrokom nudimo seveda tudi dobro hrano. Vse informacije dobite v pisarni doma, tel. 573141 ali 573142, od 8.30 do 12.30. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1997/98 Tečaji, ki jih je odobril Deželni Odbor in jih finansirajo: Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje DODELJENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 350 ur - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVINSKEM SEKTORJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 380 ur - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH - razpoložljivih 12 mest - trajanje 700 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti POSTAVLJALEC TALNIH IN ZIDNIH OBLOG - razpoložljivih 15 mest - trajanje 500 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim, ki nimajo višješolske izobrazbe ali kvalifikacije nad 25. letom starosti omejitev SOCIALNI ANIMATOR - razpoložljivih 15 mest - trajanje 600 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečajev je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena štipendija • v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 VSAK DAN RAZEN SOBOTE OD 9.00 DO 13.00 URE. PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obveSCa, da se je začelo vpisovanje za glasbeno Solo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in Četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. St. 228333 in 228642. SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu »2. Kraškega Ok-toberfešta« na pripravljalni sestanek, v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri. v društvenih prostorih. SD GRMADA prireja dvodnevni začetniški tečaj jamarstva, ki bo potekal v Mavhinjah 6. in 7. septembra. Za informacije tel. St. 200179 med 19. in 20. uro. PD KOLONKOVEC v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji, prireja v soboto, 6. septembra, ob 15. uri, tradicionalno tekmovanje v sajenju solate. Tekmovanje se bo vršilo v kmetijskem podjetju g. Kristjana Debelisa - Ul. Ven-tura 29. Prireditev bo obogatila fotografska razstava aktivnosti kulturnega društva, ki jo je pripravil fotograf Mario Maganja. GLASBENA MATICA -Sola »M. Kogoj« vabi svoje gojence, da potrdijo vpis Cimprej in sprejema prijave za novo vpisane, vsak dan od 10. do 15. ure od 1.9. dalje (razen sobote). Informacije na tel. št. 418605. ŽENSKI in MOŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN NABREŽINA sporočata vsem pevkam in pevcem, da bo prva skupna vaja v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v prostorih srednje Sole Igo Gruden v Nabrežini. Obenem vabi vse ljubitelje zborovskega petja, da pristopijo v zbor. ŽPZ IVAN GRBEC (Skedenjska ulica 124) sporoča vsem pevkam, da bo prva vaja v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Obenem vabi žene in dekleta, ki ljubijo zborovsko petje, da pristopijo v zbor. ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja nove sezone 1997/98 v torek, 2. septembra, ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v ul. Ruggero Manna 29 v Trstu. Se posebej dobrodošli novi pevci in pevke! MePZ F. VENTURINI sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob 20.30 v domu A. Ukmar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke! ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (Iri-na) ter 327165 (Alenka). VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk - OpCine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi elane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob Časa« (I segni del tempo). Vsak elan lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali crno-bele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotografi-co isontino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da je v teku zbiranje poklicnih curriculumov (rok predstavitve: 12. 9. 1997 do 12. ure) geometrov, gradbenih izvedencev, inženirjev in arhitektov iz tržaške in goriške pokrajine za dodelitev poklicnih nalogov s področja javnih del. Podrobnejše informacije lahko dobite na občinskem tehničnem uradu za javna dela (tel. 6703312). Nabrežina, 27. avgusta 1997 ZUPAN prof. Giorgio DEPANGHER l.r. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1997/98 dva tečaja s poklicno kvalifikacijo: dvoletni tečaj za OPERATERJE NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno). dvoletni tečaj za kuharje (1.200 ur letno). □ tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo, □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna, □ program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure. Ce želiš pravilnik, klici na tel. št. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PGM ART VVORLD isce sodelavce za komeri-calno dejavnost (tudi part time) na področju likovne in fotografske umetnosti. Za vse nadaljnje informacije pokličite na tel. 040/393473. ŠPORTNA TRGOVINA iz Goriške išče izkušeno osebo (z znanjem slovenščine) za delo v skladišču in prodaji, seznanjeno s tehničnimi novostmi športne opreme. Pismene ponudbe poslati na poštni predal št. 20 -34170 Gorica. NUJNO IŠČEMO žensko srednjih let za pomoC pri starejši osebi. Tel. št. 040/228074 ob uri obedov. IŠČEM OSEBO za oskrbo starejše ženske 14 dni mesečno za ves dan s prenočitvijo. Tel. št. 040/421481, od 8.30 do 9.30. PRODAM hišo z vrtom v Trebčah. Za informacije telefonirati v Gorico na št. 0481/30609. SKORAJ DIPLOMIRANI ŠTUDENT statističnih ved nudi lekcije iz matematike in statistike. Tel. 040/212293. za rejše osebe. Tel. 040/200518. PRODAM KNJIGE za I. razred geometrov: »I promessi sposi«, »Obča zgodovina, od antike do danes«, »Angleščina, Ge-neration 2000«, »Manuale di disegno«. Tel. št. 0038666/567076. SLUŽBO DOBI MLADENIČ za delo v recepciji v slovenskem hotelu Emona v Rimu. Pogoji: znanje tujih jezikov in vozniško dovoljenje. Za informacije klicati v Palače hotel na tel. št. 0481/82166. PRODAM ŠOLSKI KNJIGI »Organska kemija II. « in »Verovati danes«. Tel. št. 040/213923 ob uri obedov. PRODAM približno 450 kg grozdja na trti (malvazijo in vitovsko). Tel. št. 040/228967. V NAJEM vzamem enosobno ali dvosobno stanovanje na Opčinah. Tel. št. 0038667/72560 v večernih urah. IŠČEM KNJIGE za 2. klasični licej »F. Prešeren«. Tel. št. 040/275520. MOTOCIKLISTI! Na trgu je JAMAHA TT600 letnik ’91, cena 3.500.000 lir. Če si zainteresiran, poklici na tel. št. 040/912843 v večernih urah. PRODAM KLAVIR primeren za začetnike. Tel. 040/327228. OTROŠKI VOZIČEK Chicco clic clac s torbo in pokrivalom za dež prodam za 200.000 lir. Tel. 327447. PRODAJAM KNJIGE za IV. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 330798 (Elena). TRGOVINA JESTVIN išče delavca/delavko, po možnosti s prakso. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montec-chi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA ČUK, OpCine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Tel. 200898. IŠČEM sposobno osebo oskrbo in družbo sta- PRODAM pristno domače vino po ugodni ceni: Albino Corbatti, Ul. Gardoni 9 (Naselje Sv. Sergija, pri nogometnem igrišču), od 8. do 12. in od 15. do 20. ure, (tel. 280910). OSMICO ja v Zgoniku odprl Stanko Milic. OSMICO sta odprla Ivo in Andrej Kralj, Slivno 9. OSMICO je v Prebene-gu odprl Josip Rapotec. ToCi belo in Cmo vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič, Medjavas 7. DREJCE FERFOLJA je v Vrtni ulici v Doberdobu odprl osmico. ToCi belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek - odprto vsak dan. OSMICO ima odprto Ivan TerCon v Mavhinjah, št. 42. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO v BrišCikih je odprla družina Suc. ToCi belo in Črno vino ter nudi domače svinjske dobrote. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toCi belo in črno vino. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca 49. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. ToCi belo in Črno vino. PRISPEVKI V spomin na Milana, ob tretji obletnici, daruje Marjan 100.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Franko Furlan darujeta Milka in Sergij Milic 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Franke KrišCak Furlan darujeta Eda in Vinko Milic 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago Franko Furlan daruje družina Kralj (OpCine) 20.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Franke Furlan darujejo Marija B., Gina in Brana, Danica in Lidija 45.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Anico Budin vd. Stubelj in na Štefanijo Ravbar vd. Fabjan vd. Živec daruje Zmaga Lorenzi Blazina 60.000 lir za namiznoteniški odsek SK Kras. Trgovina jestvin Sonia Crismancich daruje 50.000 lir za zvon cerkvice na Jezeru. Namesto cvetja na grob Valterja Fala darujejo Oskar, Zdenka in Boris Kuret 50.000 lir za II Gat-tile in 50.000 lir za ric-manjsko cerkev. V spomin na Ivana Primožiča, ki je pokopan v Temnici, darujeta Mara in Silva (Ciine) z družinama 50.000 lir za KD Prosek Kontovel in 50.000 lir za cerkev na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Zorana Pangerca daruje Olga Stranj 20.000 lir za Primorski dnevnik in 20.000 lir za DPZ Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob drage Klare PuriC darujeta Netka in Rada z družino 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Viktorja Tence daruje brat Albino z ženo Anico 25.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Štefanijo Fabian darujeta Marija in Andreina Menegatti 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Štefanijo Ravbar darujeta Kristina in Stano Žigon 25.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na mamo Štefanijo darujejo Damjana, Sabina in Jadranka 60.000 lir za Skupnost Družina OpCine. KNJIGE / PESNIŠKA ZBIRKA TRŽAŠKEGA PESNIKA RENZA CIGOIA 18. KOGOJEVI DNEVI O slepeče belih sanjah sira Roberta V zbirki tudi pesem, posvečena Robertu Hlavatyju Letos sedem krstnih izvedb Drevi otvoritev v Kanalu ob Soči Renzo Cigoi Sir Robert, pod obzidjem pokopani vitez Na koledarju se že izteka drugo tisočletje... Njegove nesmiselne sanje so se začele na zgubani koži kraške planote, tako stare in vedno enake. Pogosto je šlo za slepeče in bele sanje, ki so mučile njegovo staro telo, željno vina, plamenov in čričkov. Med resničnostjo in videzom je bilo prepozno vpeljano vzhodnjaško bistvo, ki z dvema potezoma s črnilom in štirimi zamahi pobarvane vode pričara podobo, pravljični rudninski svet, nastalgično preteklost iz potu in krvi, iz lačne in spokojne in svobodoljubne [arkadije, kjer se obzorja dotikamo z rokami, takoj onkraj griča za vasjo. Dvajset duš je varovalo šest hiš in zvonik še iz turških [časov, in barve so se čarobno prelivale ob minevanju letnih časov vedno na istem mestu... Zdaj bodo spravili v jok boginjo Živo obrisi njegove zemlje, tako čisti in žareči v sanjah; vetrovne krajine z vedrimi rdečimi [kotanjami, doline in trnasto grmovje... Cankar, Prešeren in Srečko bodo veseli; nad gradovi vzdižni mostovi,hribi in gorovje. Pri znani videmski založbi Campanotto je tržaški pesnik in pisatelj Renzo Cigoi (roj. leta 1931, po očetovih prednikih slovenskega rodu) izdal pred dvema letoma pesniško zbirko II satelli-te di Giove (Jupitrov satelit) s spremno besedo -kar je nekoliko nenavadno, čeprav precej privlačno - psihiatra in docenta o kibernetiki in poročevalski teoriji Valentina Braitenberga iz Bočna (Bolzano), to je nepoklicnega ocenjevalca, ki potemtakem ni še prena-sicen z literaturo, saj njegovega pesniškega občutenja ni še načela skoraj neizbežna .rutina, ki nemalokrat pesti profesionalne književnike in literarne kritike. Zbirka vsebuje nic manj kot sto in eno pesem, ki so nesorazmerno razdeljene v štiri razdelke z dokaj zgovornimi naslovi, ti pa pri priči zbudijo bralčevo pozornost: Nestvarni jaz (45 pesmi). Domnevni jaz (30), Zbegani ali Zgubljeni jaz (19) in Zavrnjeni jaz (16). Tudi naslovi pesmi so mikavne sorte, pravšnji, da požgečkajo tvojo radovednost in razbrzdajo domišljijo: Kesida o davnih koreninah, Tek v neskončnost, Novembrske vrtnice, Oblak večji od Himalaje, Cme luknje, Zlati sadeži, Obzorje v kozarcu, Dež ne ve kdo ste, Kratko potovanje v preteklost, Mora brez konca, Obešenjaška balada, Kesida o pijancu, Kesida o dnevih in noCeh, Morska kesida, Kesida o dolgem spanju, Kesida o hrupni tišini, Klovnova misel, Kesida o žametnih koreninah, Kmet brez zemlje. Lanski sneg, Kesida o poznem kesanju, Umirajočemu bogu, Trikratni salto mortale, Sanje o sanjah, Prazni tabernakelj, Kot sonce ogro- men pljunek, Naivni sonet, Izbira zastave, Človek za na odpad. Terminal itd. Zbirka je vsekakor vredna branja in premišljevanja. In ponovnega branja, kot priporoča tudi Braitenberg. Gre pretežno za konceptualne pesmi in besedne igre, ki pa jim ne manjka estetske draži in prefinjenosti. Za (avto) ironijo in izrazito intelektualističnimi metaforami se zelo pogosto skriva ranjen in globoko Čuteč človek. Bralcem ponudim za pokušino prevod 40. pesmi (iz prvega cikla)', ki ima naslov Sir Robert, sotto le mura sepolto ca-valiere (Sir Robert, pod obzidjem ali zido(vje) m pokopani vitez.) Pesnik jo je posvetil svojemu dolgoletnemu (in žal že mrtvemu) prijatelju, ki je bil tudi naš prijatelj in draga oseba, in sicer slovenskemu slikarju dr. Robertu Hlavatyju in njegovim slikarskim vizijam in sanjam. Preden konCam, bi rada pritegnila pozornost bralcev še na eno drugo Cigojevo knjigo, ki prav klice po branju. Se vsak, ki je prijel v roke ta 260 strani dolg intervju s tržaškim pisateljem Gior-giom Voghero, ga je v dušku prebral z neizmernim dopadenjem, tako je živ, prisrčen in šegav. Izšel je v zelo lepi knjižni opremi pri rimskem založniku SEMARju leta 1996 z naslovom Quat-. trocento domande a un vecchio ebreo triestino. Colloqui con Giorgio Vo-ghera (400 vprašanj staremu tržaškemu judu. Pogovori z Giorgiom Voghero). Kdor ni še vzljubil slednjega, ga bo prav gotovo po branju njegovih nadvse bistrih, poučnih, sočnih in do amena iskrenih odgovorov. Izpraše- valcu pa bil hvaležen, da mu je postavil toliko vprašanj. (A propos: Kdaj se bo našel pri nas kakšen spraševalec (literarno in človeško radoveden) in recimo... Zbombardiral Pahorja... Rebulo... Merkuja ali koga drugega z nekaj rožnihven-cev inteligentnih in zanimivih vprašanj?) In, ker še postavljam nerodna vprašanja za domaCo rabo: Kdaj se bo našel za- ložnik (Lipa? Slovenska matica? Mihelač?), eden tistih, ki so mu zamejci mar (še obstajajo?) in bo zvezal v zbirko najbolj pronicljive in duhovite glosice zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki bi večkrat prav prišle tudi našim politikom in diplomatom... potrebnim (kot slepec vida) kakšnega razsvetljenja ali iluminacije!?! Jolka Milič Z nagovori akademika Cirila Zlobca in kanalskega župana Zorana Madona ter s slavnostnim govorom skladatelja in akademika Uroša Kreka bodo nocoj ob 20. uri na Kontradi v Kanalu ob SoCi o tvorili letošnje Kogojeve dneve. Mednarodni festival, ki ga že vsa leta zanesenjaško organizira Prosvetno društvo SoCa Kanal, bo do 24. oktobra »zazvenel« na petih prizoriščih. Desetim glasbenim veCerom bodo lahko prisluhnili v Kanalu ob Soči (7. IX., 12. IX., 26. IX., 3. X., 17. X.), na gradu Dobrovo v Goriških Brdih (19. IX.), v Cankarjevem domu v Ljubljani (10. X.), na dvorcu Zemono pri Vipavi (11. X.) in po dvanajstih letih vnovič tudi v Trstu (24. X.). Trst in Gorica predstavljata mejnika v življenju Marija Kogoja in simbolično kažeta na njegovo trnovo pot, zato je prirediteljem toliko bolj dragoceno sodelovanje Glasbene matice Trst, ki je prevzela nekaj »taktov« v organizaciji zaključka letošnjega festivala in koncert ansambla Pro arte vključila v svojo abonmajsko ponudbo. Tako bo 24. oktobra v Kulturnem domu Trst priznani ansambel pod taktirko Nade Matoševic (solisti: Vasilij Melinkov, violina, Anja Bukovec, violina, Dušan Bavdek, čembalo) nastopil s skladbami A. Schnittkeja, H. M. Goreckega, D. SoštakoviCa in P. Merkuja - s koncertom se namreč želijo organizatorji pokloniti tudi 70. jubileju Pavleta Merkuja, pomembnega kulturnega delavca, skladatelja in velikega poznavalca življenja in dela Marija Kogoja. V znamenju 70. obletnice bo tudi literarni večer posvečen poeziji Toneta Pavčka (izbor- pesmi: dr. Igor Saksida, nastopila bosta Duo Marcossi - Tassi-no - flavta in harfa). Sicer pa tudi 18. kanalski glasbeni festival ostaja zvest svojim izhodiščem (predstavljati glasbo 20. stoletja in izvajati nova dela slovenskih skladateljev) in v svojem konceptu ne pristaja na trende popularnega. Se vedno skromen in ljubiteljsko naravnan si prizadeva, da na koncertno prizorišče privabi kvalitetne domače in tuje izvajalce, rdeCa nit festivala pa so zagotovo krstne izvedbe. Letos bodo Kogojevi dnevi ponudili sedem praizvedb štirih avtorjev: Marijana Gabrijelčiča (tri skladbe), Janija Goloba (dve skladbi), Jerce Oblak in domačina Stefana Maurija. Pester in celo drzen program obeta, ob izjemah Hayd-na in Beethovna, srečanja z glasbo ustvarjalcev, predstavnikov 20. stoletja in glasbo tistih, ki so vnašali miselnosti iz 19. stoletja v naš Cas, srečanja s skladbami najbolj sodobnih tehnik (H.M. Gorecki) do skladb posebne zvočnosti in silovite energije A. Schnittkeja. Uverturo letošnjim Kogojevim dnevom bo drevi ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu zaigral evropsko priznani orkester iz Padove in Veneta (solisti: Diego Gale, trobenta, Mirjam Kalin, alt, Mario Polena, flavta). Pod vodstvom Antona Nanuta bodo izvajali skladbe U. Kreka, O. Re-spighija, Tržačana M. Zafreda in noviteto Concertino za trobento M. Gabrijelčiča. Pred koncertom bodo v galeriji Rika Debenjaka otvorili razstavo del akademskega slikarja Maksima Sedeja. Vrhunski izbor del izjemnega ko lori-sta in mojstra renesančne kompozicije (pripravila ga je umetnostna zgodovinarka Nelida Silič - Nemec) ponuja ogled doslej še nerazstavljenih slik iz zapuščine treh otrok umetnika. Tatjana Gregorič SLUŽBA ZA POBIRANJE DAVKOV Nova svetovalna služba za davkoplačevalce Tržaška hranilnica Cassa di Risparmio di Trieste - Banca Spa, ki je pooblaščena za pobiranje davkov, obvešča, da bo od 1. septembra 1997 dalje davkoplačevalcem na razpolago za informacije in nasvete, ki zadevajo davke, uslužbenec službe za pobiranje davkov v naslednjih uradih: • Punto Cassa periferico v agenciji pri sv. Jakobu ob četrtkih od 8.20 do 10.30: • na bančnem okencu v Miljah ob četrtkih od 8.20 do 10.30; • v podružnici v Sesljanu ob ponedeljkih od 8.20 do 10.30; • v poslovalnici št. 3 na Opčinah ob ponedeljkih od 11.00 do 13.20. Ob tej priložnosti tudi obveščamo, da je Punto Cassa Periferico pri Sv. Jakobu spet odprt po poletnem premoru in na razpolago za vse blagajniške operacije, ki zadevajo pobiranje davkov. CRTRIESTE BANCA SPA BASIST LUKA DEBEVEC - MAVER NA KONCERTU V GORICI Polno zveneča pripoved V zadnjih izdihljajih poletne vročice, v preludiju nove sezone Slo-veskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, se je na odru Komorne dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v torek, 26. avgusta predstavil Luka Debevec-Mayer. 30-letni glasbenik se je rodil v slovenski družini v Buenos Airesu. Po študiju filozofije pred šestimi leti se je »zaljubil« v petje in se s svojim naravnim glasovnim darom (pravilno!) odločil za kariero solo-pevca. Potem ko je prejel prve lekcije petja v šoli operne hiše Teatra Colon v argentinski prestolnici in se izpopolnjeval pri drugih priznanih glasbenikih, je leta 1995 v slovitem Teatru Colon pel Sa-rastra v Mozartovi Čarobni piščali, naslednjega leta pa je glasbeno »oživel« vlogo Dulcamara v Donizzettije-vi Elisir d’amore. Izkušnje v opernih predstavah so tudi v solističnem nastopu basista prepoznavne, saj njegov koncert ponuja galerijo prijetnih zvokov in gibov. V glasbeno izpovedovanje se argentinski pevec podaja zavzeto, z vso razpoložljivo poustvarjalno energijo, s predanostjo in ža- rom, ki te omreži - njegove doživete interpelacije se zazdijo v danem Času edino možne in sprejemljive, z zakrito preudarnostjo ohranja celostnost umetniške pripovedi. V kratkih, jedrnatih, lepo zvenečih in dramatično Čvrstih izvedbah samospevov se Luka Debevec - Mayer razkriva kot solo pevec z izrazito lepo oblikovanim,' odprtim glasom, prikupno barvo, zvočnostjo, ki ji ni potrebno prestopati meja naravnih glasovnih danosti. Tankočutne dinamične kreacije, glasovna Čistost, moCne izpovedi in dražljivo spogledovanje z glasbeno in literarno tvarino ustvarjajo lik koncentranta, ki z vsem dostojanstvom in plemenitostjo oživlja skladateljevo sporočilo. Čeprav v marsikaterem glasovnem odtneku bliže baritonu, Debevec vešCe in dopadljivo »potuje« tudi med najnizjimi legami v partiturah. Kljub sopari in do-necnosti ambineta uspe predstaviti vso svojo pevsko talentiranost, uspe ustvarjati različne razpoloženjske slike, ki jih nizajo v samospevih G.H. Handel (Ombra mai fu), L. van Beethoven (In questa tomba oscura), F.P. Schubert (Liebesbotschaft, Standchen, Aufenthalt), H. Duparc (La vie anterieure, LTnvitation ou voyage), G. Faure (Au bord de 1’eau, Les berceaux, En pri ere), G. Mahler (Ich atmefeinen linden duft, Blicke mit nicht in die lieder, Liebst du um schonheit), G. Puccini (E 1’uccellino, Sole e amore) ali R. Strauss (Die na-cht, Morgen, Zeuignung). Intenzivnost prevladujoče dramatičnosti se razblini v izrazito svetlejših in vedrejših samospevih kot sta naprimer Schubertov Liebesbotschaft ali Puccinijev E 1’uccellino - in v interpretacijah slednjih dveh skladb dobimo občutek, da ima Luka Debevec-Mayer še veliko skritih (rezervnih) poustvarjalnih potencialov, tistih, ki bi njegov bas osvetlili in ga bolje približali karakterju izvajalca. V predano pevsko hrepenenje Debevca se je povsem enakovredno in zelo spretno »vključeval« tudi pianist Christian Usciatti, vese in eleganten spremljevalec, ki je s svojo brezhibno igro nudil vso potrebno podporo interpretativnim prebliskom basista. Tatjana Gregorič BENETKE / MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL POBLIKACIJE / REVIJA ZA PROMOCIJO KRAS Filmski testament Marcella Mastroiannija Sinoči predvajali film Anne Marie Tata Spominjam se... Kakovostna »kraška« revija Izdaja jo družinsko podjetje iz Svetega pri Komnu Beneška Mostra se je sinoči poklonila spominu Marcella Mastroiannija s projekcijo nežnega, pretresljivega in Šaljivega filmskega testamenta "Spominjam se, spominjam se", ki ga je posnela njegova poslednja življenjska družica Anna Maria Tato. Tatojeva, ki je velikega italijanskega igralca spremljala zadnjih 22 let pred njegovo smrtjo, je v Benetkah napovedala ustanovitev nagrade Ma-stroianni, ki jo bodo dodeljevali igralcu ali igralki, menjaje v Italiji in Franciji, deželah, kjer jfe živel. Marcellov stric Umberto je že oblikoval kipec za to nagrado. Anna Maria Tato na beneškem filmskem festivalu predstavlja daljšo verzijo, skorajda triinpo-lurni igralcev portret pod naslovom "Mi ricor-do, si, io mi ricordo", medtem ko je publika v Cannesu lahko videla krajšo, uro in štirideset minut dolgo različico. Po njenih besedah imata različici filmskega portreta decembra lani umrlega umetnika tudi različno strukturo - v prvi gre za neposredno pričevanje, druga pa je velik hommage filmu. Portret Marcella mladeniča iz Časa "Sladkega življenja" (La dolce vita), z ironičnim nasmehom, na plakatu vsak dan pozdravlja obiskovalce na vhodu v Palais du cinema. Na platnu pa se prikaže obraz, zaznamovan z boleznijo, ki pripoveduje anekdote in spomine, vendar s toplino, humorjem in ljubeznijo do prekipevajočega življenja. Režiserka Anna Maria Tato je doslej posnela že prek 70 portretov slavnih osebnosti. Portret Marcella pa je posnela na 35 mm trak v hriboviti severni Portugalski, kjer je njen sopotnik interpretiral svojo zadnjo vlogo v komadu Potovanje na konec sveta luzitanskega doajena Manoela de Olivere. Anna Maria pravi, da je Marcello "oboževal, da je med delom govoril o svojem delu", delo je bilo zanj vir življenja. Govoril je, da je njegov poklic igra, toda na odru je bil skrajno resen: nikoli ni zamujal, nikoli ni bil muhast, imel je železen spomin. Igralec, Fellinijev fetiš, si je želel ozkega kroga. Tatojeva se spominja, da je izredno spoštoval druge ljudi, ni želel biti vsiljiv, zaznamovali so ga "odličnost, eleganca in sramežljivost". V avtoportretu ne govori o svojem zasebnem življenju, le o materi, oCetu in dedu mizarju; spominja se vonja po lesu v njegovi delavnici, okusa po leči, obuja spomin na nešpljo, rojstvo svoje hčere Chiare, poljuba, ki mu ga je na vlaku podarila neznanka. "Ljubim življenje, " pripoveduje. "Morda me je življenje prav zato v zameno ljubilo." Jezi se, ker Američani vztrajno v njem gledajo "latinskega ljubimca", in pravi: "Bil sem obdan z lepimi ženskami, toda za to, da sem jih poljubljal na platnu, so mi plačali." "Danes imam 72 let. Ne počutim se starega. Ko sem bil mlad, se mi je življenje zdelo večno, kasneje pa sem v nekem trenutku opazil, da je zbežalo mimo takole: pfuf!!, " pripoveduje na platnu Mastroianni. Igralčeve spomine poživljajo sekvence iz kakih tridesetih od 170 filmov, kolikor jih je posnel. Posladek je smeh zbujajoč odlomek iz pozabljenega filma "Sci-pion afriški" z Vittorijem Gassmanom, edinim, ki ga je Marcello posnel s svojim bratom Rugge-rom,- Gospa Tato se spominja, da je umirala od smeha, kadar sta mu pri-povedala o njem. Na zadnji dan, 6. septembra, se bo Mostra še enkrat spomnila mitičnega igralca, in to s projekcijo "Zadnje lune", gledališkega komada, ki ga je Mastroianni zadnjic zaigral 4. novembra lani v Neaplju. (STA) Revija Kras, ki izhaja v Sloveniji, je pred kratkim slavila že tretje leto svojega obstoja. V tem Času je bilo natisnjenih 22 številk, v katerih je veC sto avtorjev priobčilo skoraj 600 sestavkov, publikacijo je dodatno ovrednotilo veC kot 900 slik, zemljevidov, risb itd. Vse to je izšlo na okrog 1500 straneh v izjemno kakovostnem tisku in Ce k temu dodamo le Se podatek, da je bilo med sodelavci 370 takih, ki so Se pred tem imeli objavljene svoje prispevke v raznih strokovnih revijah, potem je jasno, da je bila ves Cas tudi strokovna plat revije na visoki ravni. Vse to nas je navedlo k temu, da smo obiskali izdajatelje publikacije, da bi se podrobneje spoznali z njihovim delom pri reviji. Zanimivo je, da ima revija Kras dva sedeža: enega v Ljubljani, drugega v kraski vasi Sveto pri Komnu. Prav v tej vasi so si izdajatelji uredili v stari kraški hiši svoj drugi dom, sredi številnih starosvetnih kmečkih rekvizitov in z veliko mero okusa ohranitve vsega, kar tako enkratno označuje kraške domove. Revijo v bistvu izdaja družinsko podjetje, v katerem je Dušan Rebolj, kot direktor podjetja Me-diacarso, izdajatelj, njegova soproga Ida Vodopivec odgovorna urednica, njun sin Lev Lisjak pa glavni urednik, ki obenem skrbi tudi za oblikovanje revije, tiskanje itd. Iz pogovora z gostitelji je bilo lahko razbrati, da je duša “ekipe” vendarle gospa Ida, ki je svojemu primorskemu poreklu (soprog je Gorenjec) in izjemni ljubezni (vseh treh izdajateljev) do kraške pokrajine dodala Se svoje dragocene izkušnje kot dolgoletna urednica glasila Ljubljanske banke. Prav simbioza notranjega Časnikarskega imperativa in odnosa do okolja, v katerem leži kraški dom te družine je privedla do rojstva revije, s katero naj bi to pokrajino in njene ljudi predstavili v edukativnem in informativnem smislu, jo pravilno ovrednotili v zavesti domačinov, pa tudi vseh tistih, ki bi jo tudi sicer morali poznati in ceniti, pa tega ne storijo. Pri tem pa se uredniška politika ni omejila le na matični Kras, ampak skuša zajeti tudi kraška področja v širšem evropskem prostoru. Že površen pregled publikacije pove, da izdajanje take revije ne more biti lahek finančni projekt. Iz pogovora je bilo razvidno, da je bil težek posebno začetek, saj je za zagon te publikacije morala gospa Ida Črpati potrebna sredstva iz prodaje družinske kolekcije umetniških slik. Kasneje je šlo nekoliko lažje (a ne lahko), saj so priskočili z raznimi prispevki na pomoC ministrstvo za kulturo, za znanost in tehnologijo, za okolje in prostor, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za šolstvo in šport, nadalje slovenska komisija za UNESCO, mesto Ljubljana, veC močnejših podjetij, 20 do 22 odstotkov prihodkov pa dajo naročnine in prodaja. Kljub oCi-vidno veliki podjetniški sposobnosti izdajateljev pa bi izdajanje revije brez velikega neplačanega družinskega dela ne bilo mogoče. Revija Kras ima svoje bralce po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje. Približ- no polovico je prodajo v Ljubljani, kar vendarle kaže na veliko zanimanje za to pokrajino in njene značilnosti v prestolnici sami. okrog 30 odstotkov je pokupijo na Krasu samem, ostalo pa po ostalih krajih Slovenije in drugod. V našem zamejstvu je kakih 100 naročnikov, vendar hodijo mnogi zamejci po njo v Sežano ali Koper ter Novo Gorico, saj je tam precej cenejša. Gotovo bi je prodali tudi v zamejstvu precej več, Ce bi objavljala več vsebine iz teh krajev, ki so tudi sestavni del matičnega Krasa. Uredništvo revije skuša sicer v Cim večji možni meri vključevati v revijo tudi sestavke z druge strani meje. Poleg tematskih izdaj (ki so obravnavale n.pr. 10-letnico vpisa Škocjanskih jam v seznam UNESCO, notranjski naravni park, tržne usmeritve Krasa itd.) je bilo natisnjenih tudi veC prispevkov iz zamejstva in o nekaterih zamejcih, vendar je tega premalo in ne odraža pravilnega razmerja med obema deloma Krasa vzdolž umetno potegnjene državne meje. Vsekakor je uredništvo revije povsem odprto tudi prispevkom s Tržaškega in Goriškega, za katere bi pa morali nekaj veC storiti tudi zamejci sami. Revija Kras je vsekakor publikacija, katero je zaradi njene izredno bogate, pestre in kakovostne vsebine vredno vzeti v roke, zlasti ker njeni prispevki v glavnem ne sodijo med dnevne novice, ampak imajo trajno vrednost in lahko predstavljajo zanimivo in koristno branje tudi v Času, ko mnoge druge revije že zdavnaj vržemo med stari papir. Pa tudi zato, ker je publikacija, ki izhaja na domačiji pri Konketo-vih v Svetem res prava in pristna Kraševka. Bojan Pavletič NADALJUJEJO SE OSTRE POLEMIKE Poizus: besedo imajo odvetniki Kolektivna histerija. V tem trenutku nam ne pridejo na misel druge besede, s katerimi bi na enak način (spet) komentirali zanimanje ali bolje reCeno strastno radovednost, ki spremlja film »Porzus«, za katerega pričakujejo jutri na Lidu pravi naval novinarjev in radovednežev. Tudi Ce bo to najslabsi film na Mostri, je pa gotovo že danes film leta, ki je vzbudil največ zanimanja in doslej v glavnem nepotrebnih polemik. Marsikdo se je včeraj na filmskem festivalu zamislil nad potezo Maria Toffanina (nekdanjega partizanskega komandanta »Giacco«), ki je preko svojega odvetnika Livia Bemota napovedal sodno akcijo proti režiserju Renzu Martinelliju in ostalim ustvarjalcem filma. Toffanin, ki živi na Škofijah, je zahteval, naj sodstvo na nek način takoj ustavi predvajanje spornega filma, češ da ga obrekuje in da istočasno potvarja resnico o pokolu. Njegov odvetnik Livio Bemot iz Gorice je včeraj vložil na beneškem civilnem sodišču nujni ugovor proti predvajanju filma. V vsakem primem bo »Giacca« zahteval primerno denarno odskodninno in hkrati tudi ustrezne poteze, da bo resnica o PorCinju znana širši italijanski javnosti. Režiser Martinelli je Tof-faninovo zahtevo označil kot neutemeljeno in absurdno, »Se zlasti zato, ker ne on in njegovi odvetniki, kot vsi, ki o tem pišejo, filma sploh se niso videli«, ter poveril svojemu odvetniku Soveni, da prouči Toffaninove ugovore ter zavrne prošnjo po zaplembi filma, hkrati pa, da preveri možnost vložitve sodne prijave Toffanina. Martinelli je tudi povedal, da je bil »Giacca« povabljen na premiero na Lido. »Najprej je vabilo sprejel, potem se je očitno nekaj zgodilo in ga je odklonil«, je Se pojasnil režiser. Dodal je, da »Porzus« ni zgodovinski dokumentarec, ampak umetniško delo, ki se zelo svobodno navezuje na pokol ter z njim povezana dogajanja. Nekateri pa so previdnejši in dvomijo o umestnosti filma, ki bi obravnaval Se nezaceljene in boleče rane. Tako razmišlja tudi rimski režiser Francesco Maselli. Boji se, »da bomo po tej poti dali prav tistim, ki mislijo, da so bili med vojno vsi enaki, »kot meni predsednik poslanske zbornice Lucia-no Violante«. Gre za zelo nevarno in nepravično stališče, ki ga odločno zavračam, je dodal Maselli, ki meni, da je bil Porcinj eden od tolikih strašnih tragedij v zmedeni zgodovinski situaciji in v »drogiranem« vzdušju, ki je takrat prevladovalo na obeh straneh. Prispevek k resnemu zgodovinskemu soočenju o PorCinju pa prihaja izpod peresa Paola Cessel-lija, sina nedavno preminulega Marca Cessellija, avtorja knjige »Porzus, due volti della Resisten-za« (La Pietra, 1975), ki predstavlja doselj najbolj objektiven prikaz teh dogajanj. Cesselli v Manifestu piše, da oce ni sodeloval pri scenariju filma, paC pa, da je pred smrtjo še enkrat poglobil vsa dogajanja ter jih strnil v publikacijo, ki bo v kratkem izšla. Cesselli - pravi sin - je bil vsekakor do zadnjega prepričan, da je pokol nad Cenebolo sad nasprotujočih si stališč komunistov in pripadnikov »Osoppa« o bodočnosti Furlanije, upoštevajoč tudi eventuelne ambicije Slovencev. »Osoppo« je zastopal konser- vativna stališča in sumili so tudi, da sodeluje z nacifaSisti; užival je podporo visoke cerkvene hierarhije in dobival znatno pomoč od zaveznikov, sam »Bolla« (komandant Francesco De Gregori, ki je bil ubit v PorCinju) pa je bil odkriti monarhist. Komunisti, to se pravi garibal-dinci - piSe nadalje Paolo Cesselli -pa so bili vseskozi v zelo težkem položaju, brez ustrezne pomoči (hrana, obleke itd.) in večkrat tudi v nesozvocju s Slovenci. To je privedlo do tragičnih sporov, iz katerih je nastal Porcinj. »Komunistični voditelji so se venomer zagovarjali, da so na napačni kraj poslali napačno osebo, pri čemer so vse odgovornosti zvrnili na goreči značaj Toffanina. Cesselli podčrtuje, da je ukaz za pokol najbrž prišel z videmskega komunističnega poveljstva, tudi zato, ker je »Giacca« stalno trdil, da ukazov ni mogoče diskutirati. »Iz Študij in raziskav, ki jih je opravil moj oCe vsekakor izhaja, da Slovenci na splošno in predvsem Ozna nimajo nobenih odgovornosti pri pokolu«, je v Manifestu Se napisal Cesselli. Sandor Tence ALŽIRIJA / DIVJANJE INTEGRALISTOV BOSNA / PO IZGREDIH V BRČKEM Skrajneži poklali skoraj sto oseb V pokrajini Sidi Musa najhujši pokol od začetka upora islamistov proti vladi Nato razmišlja o možnosti pritiska na »sokole« s Pal Nemčija zahteva, naj Miloševič podpre Plavšičevo SIDI MUSA - V pokrajini Sidi Musa v južnem predmestju Alžira so islamisticni skrajneži ponoči poklali na desetine civilistov. Novice o zopetnem pokolu so prvi sporočili tamkajšnji prebivalci, priče najbolj krvavega pokola v petietni zgodovini islamisticnega upora. Uradna alžirska agencija je zvečer sporočila, da je bilo v pokolu ubitih 98 ljudi, 120 pa ranjenih. Med njimi naj bi jih 30 bilo v življensj-ki nevarnosti. Prve agencijske novice so navajale celo 200 ah tudi 300 smrtnih žrtev. Zgroženi vaščani iščejo svojce in pričajo, da so napadalci žrtvam rezali vratove, številne obglavili, trupla zažgali, glave pa pustili na pragu njihovega doma. Vojaki in policisiti so obkolili prizorišče pokola med krajem Sidi Musa in priljubljeno Četrtjo Eucalyptus v predmestju alžirske prestolnice. Prišlo je tudi vec visokih političnih in vojaških osebnosti, za zdaj pa ni Se nobenih uradnih ocen števila žrtev. Ta najhujši pokol alžirskih islamistiCnih skrajnežev doslej sledi vrsti bombnih napadov in pokolov civilistov, v katerih je bilo od nedelje po delnih ocenah ubitih skoraj ljudi. (-STA/AFP) Na telefoto Ap eno od stanovanj, kjer so morili islamisticni skrajneži. BRUSELJ, SARAJEVO - Ministrski svet zveze Nato se je vCeraj kljub počitnicam zbral na izredni seji, posvečeni vprašanju, kako bi lahko Severnoatlantska zveza prispevala k mednarodnim pritiskom na nacionalistične skrajneže na Palah. Predčasno sejo ministrskega sveta so sklicali na vec zahtev visokega civilnega predstavnika za BiH Spanca Carlosa Westendorpa generalnemu sekretarju Nata, rojaku Javierju Solani, naj Severnoatlantska zveza utiša nekatere srbske medije v BiH. Julija je Nato tako akcijo zavrnil, češ da bi pomenila, da se je Sfor v sporu med Srbi in Muslimani postavil na muslimansko stran. Poleti je televizija na Palah večkrat predstavljala Mednarodne sile za vzdrževanje miru v BiH (Sfor) kot okupatorje in pogosto predvajala spot, v katerem se kratica Sfor sprevrže v SSfor. Didiplomati še ne pričakujejo pomembnih sklepov, saj se Članice Nata za zdaj ne strinjajo o tem, katere ukrepe bi morale sprejeti. ZDA pa so že začele s pritiskom na Nato, naj ukrepa. Ameriška predstavnika sta opozorila, da bi Sforjeve sile lahko posredovale pri obrambi predsednice srbske entitete v BiH Biljane PlavšiC, Ce bi "soko-li" na Palah skušali na silo izvesti državni udar. Richard Holbrooke, nekdanji namestnik ameriškega zunanjega ministra, je v izjavi za Časnik Los Angeles Times zatrdil, da bodo tamkajšnji Sfo-rjevi vojaki preprečih morebitni državni udar, nek drug visok predstavnik, ki je želel ostati neimenovan, pa je povedal, da ima Sfor široka pooblastila za ohranjanje miru; zatrtje prevrata bi bila nedvomno ena od njih. O kakršnemkoli spopadu med vojaki Nata in frakcijami bosanskih Srbov bodo po njunih besedah odločali tamkajšnji vojaški poveljniki glede na tveganje. Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi ameriški general Wesley Clark je včeraj prispel v Sarajevo. V Bosni in Hercegovini se je mudil na enodnevnem obisku, so sporočili s sedeža Sforja. Vojaški viri v Bruslju so sporočili, da sodi včerajšnji Clarkov obisk v sklop rednih obveznosti, ki jih je prevzel ob nastopu svojega položaja julija letos. Zanimivo pa je, da prihaja ameriški general v BiH prav dan po nemirih v Brčkem, kjer se je nekaj tisoC ljudi odzvalo na poziv srbskega ultranaciona-listicnega vodstva s Pal, naj poslopje policije in radia obranijo pred pristaši predsednice Plavšičeve. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je pozval jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj podpre predsednico Republike srbske Biljano PlavšiC, in Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ) v nasprotnem primeru zagrozil z evropskimi sankcijami. Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič se je včeraj v Beogradu sestal s srbskim elanom predsedstva Bosne in Hercegovine Momcilom Krajišnikom. Osrednja tema pogovora so bila prizadevanja za rešitev spora med predsednico Republike srbske Biljano PlavšiE in vodstvom bosanskih Srbov na Palah. (STA/AFP/dpa) JAPONSKA / PROFESOR ZMAGAL V VOJNI PROTI DRŽAVI Konec cenzure japonskih vojnih zločinov Država je šolarjem vztrajno skrivala vse negativne vidike japonske zgodovine TOKIO - Kljub svoji drobni postavi, je pokazal železno voljo. Univerzitetni profesor zgodovine Sa-buro lenaga je namreč po 32 letih legalnih borb zmagal v samotni vojni proti cenzuriranju japonskih šolskih učbenikov, s katerim so desetletja skrivah grozodejstva japonske okupacije Kitajske. 83-letnemu don Kihotu je namreč vrhovno sodišče te dni priznalo zmago v njegovi osebni vojni proti državi, zaradi katere je bil večkrat tarča groženj skrajne nacionalistične desnice. Vrhovno sodišče je razglasilo za nezakonit ukrep šolskega ministrstva, ki je poseglo s težko cenzuro v lenagovo zgodovinsko knjigo in črtalo iz nje vse odlomke o grozodejstvih japonske vojske med vojno na Kitajskem. Se posebno je cenzuriralo opis eksperimentov z vivisekcijo in metodami biološke vojne, ki so jih Japonci izvajali na kitajskih ujetnikih v Mandžuriji. Sodišče je obsodilo državo na plačilo 400 tisoč jenov (približno šest milijonov lir) odškodnine, ki jo bo prejel vztrajni profesor. Znesek je sicer skromen, a ostaja mu zadovoljstvo polne moralne zmage, ki je gotovo veliko pomembnejša. Japonska vlada je bila do pred nekaj leti nepopustljiva v izvajanju cenzure šolskih knjig in učbenikov, saj je veljalo pravilo, da je treba šolarjem skriti najbolj negativne vidike japonske zgodovine. Tudi Zadnji cesar, Bertoluccijev film, ki je prejel veliko nagrad, je doživel v japonski verziji cenzuro tistega dela, kjer se nanaša na japonsko inva- zijo Kitajske. Podatke o grozljivih eksperimentih v Mandžuriji je general Shiro Ishida leta 1945 predal Američanom v zameno za imuniteto pred obsodbo zaradi vojnih zločinov, leta 1990 pa je japonska javna televizija NHK odkrila dokumente s temi podatki v arhivu nekega ameriškega vojaškega poveljstva v Utahu. To ji je uspelo na osnovi ameriškega zakona (tim. FOIA), ki obvezuje javne ustanove, da dovolijo vpogled v svojo dokumentacijo vsem, ki to zahtevajo. Po vojni in dosegi imunitete je veliko japonskih zdravnikov in znastvenikov, ki so opravljali inkriminirane eksperimente, prevzelo odgovorna mesta v medicinskih in farmacevstkih ustanovah, kjer so s pridom uporabili svoja dognanja. NEKOLIKO MANJ NAPETO V ULSTRU London vabi Sinn Fein na pogajanja o pomiritvi na Severnem Irskem Belfast, 29. avgusta (STA/AFP) - Britanska ministrica za Severno Irsko Mo Mowlam je v Belfastu včeraj uradno povabila Sinn Fein, politično krilo Irske republikanske armade (-IRA), naj se udeleži pogajanj o prihodnosti Severne Irske, ki se bodo v Belfastu začela 15. septembra. Ta odločitev pomeni, da London priznava spoštovanje premirja, ki ga je 20. julija razglasila IRA. Movvlamova se je po posvetovanju z varnostnimi službami in irsko vlado odločila, da Sinn Fein izpolnjuje postavljene pogoje, zato bo povabila njegove predstavnike, naj imenujejo svojo pogajalsko skupino. "Vem, da pot ne bo lahka; pogledi okoli mize bodo različni, vendar mislim, da bomo v mirovnem procesu naredili velik korak naprej, " je dodala Movvlamova. (STA/AFP) Na telefoto Ap predstavnik Sinn Feina Martin McGuinness LJUBLJANA / PREDLOG POSLANCA SNS JELINČIČA Za zamiznitev fiduciarnega računa Denar naj bi v dogovoru z Italijo nakazali prizadetim Slovencem LJUBLJANA - Poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je slovenski vladi poslal pobudo za zamrznitev tekočega fiduciarnega računa pri banki v Luksemburgu, na katerega nakazuje denar, ki izhaja iz nasledstva obveze sporazuma med takratno SFRJ in Italijo v Rimu leta 1983. Obenem vladi predlaga, da začne na državni ravni preko upravnih enot RS zbirati primere vseh fizičnih oseb, ki so jim za Časa fašizma spremenili priimke in imena (poitalijančeni); tem primerom pa naj kot širšo utemeljitev in razlago doda primere, v katerih je italijanska oblast od leta 1920 do kapitulacije Italije 9. septembra 1943 spremenila imena krajev in ustanov. Vlada naj bi obenem pri sedanji italijanski oblasti vložila zahteve po pravni in materialni zadostitvi v tistem Času kršenih človekovih pravic oziroma političnih pravic. Za spremenjena imena vasi oziroma mest v skladu s fašističnim dekretom št. 800 iz leta 1923, ki velja še danes, pa naj slovenska vlada, kot predlaga Jelinčič, uveljavlja skupinsko odškodnino, namenjeno posamezni skupnosti. Slovenski državljani lahko kot fizične osebe dobijo za takšne primere odškodnino v skladu z italijanskimi zakoni št. 96 iz leta 1955, št. 261 iz leta 1967 in št. 932 iz leta 1980, predvsem pa z zadnjo sodbo višjega sodnega zbora v Rimu z dne 29.7.1997 (razsodba št. 162). Ker je denar, ki se nakazuje na fiduciarni račun neuporabljen, ker ga Italija noče dvigniti z računa, Jelinčič predlaga, da se ta sredstva po dogovoru z italijansko stranjo nakažejo prizadetim slovenskim državljanom do skupne vsote dolžniškega razmerja RS (-kot pravne naslednice SFRJ in njenih sporazumov) do Italije. Jelinčič še predlaga, naj Slovenija prevzame pravno zastopanje prizadetih Slovencev do Italije. (STA) Razstava Edinosti o italijanskih grozodejstvih TRST - Družbeno politično društvo Edinost iz Trsta prireja v nedeljo v Ljubljani od 10. do 18. ure dokumentarno razstavo o italijanskih pokolih na slovenskih in hrvaških tleh. Razstava v Ljubljani, ki jo je Edinost ponudilo tudi italijanskim oblastem, želi biti poklon številnim nedolžnim žrtvam, ki so verjele, »da je popol nad njihovimi sovražniki bistvena za obrambo življenja, svobode, neodvisnosti in verke svobode ter za ohranitev človekovih pravic in pravičnosti v njihovih lastnih in v drugih deželah«. Na razstavo je Edinost povabila vse veleposlanike, ki so akreditirani v Ljubljani. H SLOVENSKI DRŽAVLJANI Od ponedeljka v Italijo z osebno izkaznico TRST - Slovenski državljani bodo lahko od ponedeljka, 1. septembra, dalje prestopili slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, in ne več izključno s potnimi listi. V ponedeljek bo namreč stopil v veljavo meddržavni sporazum med Slovenijo in Italijo o ukinitvi vizumov, ki sta ga 3. septembra lani podpisala takratni slovenski zunanji minister Davorin Kračun in italijanski zunanji minister Lamberto Dini. Sporazum naj bi stopil v veljavo z dnem, ko bi obe strani uradno sporočili drugi, da sta sporazum ratificirali. Slovenija je to storila že pred časom in je tudi obvestila Italijo o ratifikaciji, Italija pa je Sloveniji zagotovila, da bo to storila 1. septembra. Ker italijanska stran še ni uradno obvestila slovenske, ni bi- lo mogoče z gotovostjo zatrditi, da bo sporazum res stopil v veljavo 1. septembra. Včeraj pa je vodja oddelka mejne policije v Trstu Antonino Ab-bate našemu dnevniku potrdil, da je že v začetku avgusta prejel navodilo iz Rima, iz katerega izhaja, da bo slovenskim državljanom od 1. septembra dalje dovoljen vstop slovenskih državljanov v Italijo z osebnimi izkaznicami. O tem se je pred dnevi razgovarjal v Kopru tudi z vodstvom tamkajšnjega oddelka mejne policije, dodal pa je, da je tudi policijsko osebje na italijanskih prehodih že prejelo ustrezna navodila. V ponedeljek, 1. septembra, torej na italijanski strani meje ne bo težav ali zapletov: slovenskim državljanom bo dovoljen vstop z osebnimi izkaznica mi. NA GRADIŠČANSKEM Trčila potniška vlaka: eden mrtev, 30 ranjenih EISENSTADT - Na železniški progi med Mat-tersburgom in Loipersbachom na avstrijskem Gradiščanskem, približno 40 kilometrov južno od Dunaja, sta včeraj zjutraj ob približno 6.30 trčila potniška vlaka. Predstavniki avstrijskiz železnic (OeBB) so povedali, da je v nesreči ena oseba izgubila življenje, vec kot 30 pa naj bi bilo ranjenih. Vzrok za nesrečo je najverjetneje človeška napaka. (STA/APA) Na telefoto Ap: reševalci na delu KRONIKA / NAPET DOGODEK S SREČNIM KONCEM 3 OBVESTILA KINO Pod grožnjo potapljaškega noža ugrabil mestnega redaija 41-letni M. Višini se je predal policistom, ki so go dohiteli v Coroni »Imam dve pištoli in nož. Naredi vse, kar ti ukažem, Ce ne si mrtev!« Tako je predsinoCi ob 22.15 41-letni Massimiliano Višini iz Gradišča nagovoril 45-letnega goriškega mestnega redarja Maria Gregorija, prav tako doma iz Gradišča, ki je urejal promet odhajajočih avtomobilov s parkirišča športne palače v Podgori po pravkar končani tekmi košarkarske ekipe Dinamice. »Moški je stal tik za menoj in drezal v moj hrbet s trdim predmetom«, nam je včeraj pripovedoval Gregori po srečnem koncu skoraj enourne ugrabitve, ki je sledila prvi grožnji. »Takrat še nisem mogel vedeti, da nima strelnega orožja pač pa samo nož, kakršnega uporabljajo potapljači. Mož je bil videti dokaj zmeden in agresiven, zato nisem imel izbire in sem se ravnal po njegovih ukazih«. Višini je hotel ključe službenega avtomobila redarjev, ki pa jih ni imel Gregori temveč njegov 33-letni kolega Massimo Bevilac-qua, ki je prav tako urejal promet kakih sto metrov stran. Pod grožnjo noža, s katerim ga je napadalec drezal v hrbet, se je Gregori podal do Bevilacque. Ta je skušal pridobiti na času, ko pa je uvidel, da utegne napadalec biti res nevaren, je izročil ključe Gregoriju. Višini je tedaj ukazal Gregoriju, naj sede za volan in naglo odpelje v smeri proti Gradišču, sam pa je sedel na prednji sedež ob voznikovem. Bevilacqua je ostal na parkirišču in dal takoj alarm, potem pa ustavil prvi avto, ki je peljal tam mimo, in velel vozniku, naj se poda v zasledovanje vendar zaman. Ugrabitelj je namreč Gregoriju ukazal, naj vključi modre luči na strehi in naj pritisne na plin. Začela se je divja in napeta vožnja. Gregori je pod grožnjo noža, s katerim ga je Višini drezal v grlo, moral prehitevati vsako vozilo. Najprej sta peljala proti Gradišču, nato po stranskih cestah skozi Faro in Moraro proti Marianu. Policija, ki je tačas že vzpostavila cestne bloke in se podala v zasledovanje, je službeno vozilo redarjev prestregla že ob 22.30 na medobčinski cesti Slovrenc-Ma-rian. Najprej so ga začeli previd- no zasledovati, nazadnje pa so ga prehiteli in ustavili tik pred Coro-no. • Na policijskem avtomobilu je bil sam šef letečega oddelka kvesture Carlo Lorito in z njim inšpektorja Mario Beggi in Vito Su-race. »Takoj po alarmu smo za-stražili vse ceste v okolici Gorice«, nam je včeraj pripovedoval podkvestor Lorito. »Ko smo bili gotovi, da je krog sklenjen in da ubežnik ne more iz njena, ne da bi peljal mimo naših mož, smo začeli iskati znotraj tega obroča. No, dohiteli smo ga razmeroma hitro in ga prisilili, da se je ustavil.« Takrat se je začelo pogajanje z ugrabiteljem, ki je še vedno pritiskal konico noža v grlo Gregorija, ki je bled in negiben sedel za volanom. Malo prej je Višini jasno pokazal, koliko zna biti nevaren, ko je nekajkrat z nožem silovito zamahnil po armaturni plošči avtomobila, potem pa se je še porezal po zapestju, češ da se on ne boji krvi. Policisti so prepoznali Visinija, s katerim so v preteklo- sti že imeli opravka. Vedoč, da utegne biti nevaren, so se začeli mimo pogovarjati z njim, da bi ga prepričali, naj se preda brez na-daljnih izpadov. Pogajanje se je zavleklo neskončnih 10 minut, nakar se je Višini dokončno pomiril in se predal policistom, ki so ga aretirali in pospremili najprej na kvesturo nato pa v zapor. Ze včeraj ponoči sta goriški župan Valenti in poveljnik mestnih redarjev Paesini šla na kvesturo, da bi se prepričala o stanju ugrabljenega in nato osvobojenega redarja, pa tudi da bi se policistom zahvalila za res hitro in učinkovito razrešitev nevarne zadeve. Brez odgovora pa ostaja vprašanje, kaj je Visinija privedlo do tega, da si je nakopal težko obtožbo ugrabitve in kopice drugih prekrškov od posesti orožja, groženj javnemu funkcionarju itd. Težko je reči, saj možakar ni znal ali hotel pojasniti razlogov svojega nasilnega obnašanja. Zdi se, da proti mestnim redarjem ni imel ničesar in da je se na Gregorija spravil morda zato, ker je pač to bil človek v uniformi a na razliko od policistov in drugih sil javnega reda neoborožen. Preiskovalci so za domnevni razlog napada navedli nenadni raptus. Višini je svojčas bil avtoprevoznik in je že imel opravka s pravico tako zaradi posesti orožja kot tudi zaradi nasilnega obnašanja in povzročitve telesnih poškodb. Tokrat pa je očitno pretiraval, saj ga utegne predsinočnji podvig stati kar težko obsodbo. Na slikah (foto Bumbaca): redarja Gregori (levo) in Bevilac-qua; župan Valenti in poveljnik redarjev Paesini pred kvesturo včeraj ponoči (v ozadju avto redarjev, ki je služil ugrabitelju); nož, s katerim je grozil Višini KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki jih imajo v zalogi dne 31. avgusta. Prijava mora biti vložena v petih izvodih na občino, v kateri se nahaja klet do 6. septembra. Kmečka zveza bo na razpolago vsem vinogradnikom za izpolnjevanje prošnje, in sicer vsak delavnik na sedežu v Gorici, ul. Malta, 2, tel. 561344 od 8.30 do 13. ure. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo vpisovanje za š, 1.1997/98 od 1. do 10. septembra. Podrobnejše informacije o pouku glavnih inštrumentov in tečajev nudijo na tajništvu šole v Ul. del-la Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do-15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo v torek, 9. septembra, od 17. do 18. ure, in sicer: Doberdob - Občinska glasbena soba, Sovodnje - Kulturni dom, Standrež - dom Andreja Budala. Na sedežu šole v Gorici pa se še danes in jutri od 10. do 12. ure nadaljuje potrjevanje vpisov. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je v teku vpisovanje v š. 1. 1997/98. Poleg klasičnih instrumentov, solopetja in stranskih predmetov sprejemajo prijave za naslednje tečaje: balet in tečaj DO-MI-SOL (od 4. leta starosti); tečaj za jazz improvizacijo; eksperimentalni tečaj klavirja za nadarjene učence; podiplomski tečaj klavirja (prof. S. Gadžijev); tečaj slovenskega jezika. Informacije na tajništvu šole (tel. 532163) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. POLETNO SREDISCE za otroke iz Laškega v organizaciji SKRD Jadro bo delovalo od 1. do 13. septembra v Romja-nu. Učenci osnovne in dijaki nižje srednje šole se lahko prijavijo pri odbornikih društva ah pri učiteljici Sonji Božič, tel. 412084. Organizacijski sestanek s starši bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri na sedežu društva Jadro v Romjanu. DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 1. septembra, ob 19.30 na Plamti. RAZSTAVE V MIRNU je v veroučni dvorani ob župnijski cerkvi na ogled zgodovinska razstava ob 750-letnici mirenske župnije. Razstava je odprta do 7. septembra ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 10. in od 11. do 12. ure. GORICA VTITORIA 1 17.50-20.00-22.10 »Lrisola perduta«. Val Kilmer in Marlon Brando. VITTORIA 3 18.00-20.10-22.20 »Con air«. I. Nicholas Gage in John Malkovich. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Batman e Robin«. Arnold Schvvarzenegger. 3 SPISKE VESTI DID. RAVNATELJSTVO DOBERDOB sporoča, da bo seja vzgojiteljskega in učiteljskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri na OS P. Voranca v Doberdobu. s_______________IZLETI UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prireja enodnevni izlet v Rezijo v soboto, 13. septembra. Informacije in vpisovanje do 8. septembra pri Mih (tel. 78072). SPDG vabi jutri na vožnjo z gorskim kolesom na Pokljuko (50 km). Odhod z vlakom iz Nove Gorice. Informacije pri Alešu (tel. 21057) in Marti (tel. 22164). KD O. ZUPANČIČ prireja za člane otroškega pevskega zbora in prijatelje izlet v Gardaland v ponedeljek, 8. septembra. Prijave pri Loredani, tel. 21417. pg ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne sledeče bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Itaha TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teoth ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipugha I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVHDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787 DOL / NA NEVARNEM OVINKU PRI DEVETAKIH Dva ranjena pri trčenju v drevo Nesreči tudi v Tržiču in v Gorici, kjer so v trčenje vpleteni karabinjerji Voznik in potnica renaulta 5 sta bila lažje ranjena v nesreči predsi-noči malo pred 21. uro na državni cesti skozi Dol. Nesreča se je zgodila na ovinku med Palkiščem in Devetaki. 21-letni Ludo-vico Del Viscio je vozil v smeri proti Gorici, ko je avto zaneslo, da se je obrnil okrog svoje osi in se bočno zaletel v drevo ob desnem robu ceste. Kljub silovitemu trčenju potnika nista bila težje ranjena. Del Viscio se bo zaradi udarcev in prask zdravil 10 dni, 23-letna Daria Suc iz Gorice, ki je sedela ob njem, pa bo okrevala v petih dneh. V Tržiču sta v križišču drž. ceste 14 in Ul. San Giusto trčila alfa 33 32-letnega Lucia Camillija iz Ronk in mercedes, ki ga je upravljal 32-letni Fla- avto karabinjerjev v vio Ladisa iz Gradišča. Ta križišču Drev. 24 maja in je bil lažje ranjen in se bo Korza Italia trčil v dva av-zdravil 7 dni. tomobila. Ranjen ni bil V Gorici je včeraj zgo- nihče, gmotna škoda pa daj popoldne službeni je precejšnja. POKRAJINA / PRIPRAVE NA NOVO $OLSKO LETO NOVA GORICA / PREDSTAVITEV ZBORNIKA Prostore za sekcijo Ul bodo uredili pravočasno Tako zagotavlja Brandolin - S skrbništva denar za laboratorije Dve Gorici: izzivi in možnosti sobivanja Razmišljanje o preteklosti in bodočnosti meje in perspektivah goriškega prostora Včeraj zjutraj so se v prostorih šolskega centra namenjenih slovenski sekciji tehničnega industrijskega zavoda pričela dela za namestitev priključkov in opremo učilnic. Prostori bodo pravočasno urejeni pred začetkom novega šolskega leta. Tako je zagotovil predsednik pokrajine Giorgio Brandolin na tiskovni konferenci takoj po srečanju s šolskim skrbnikom, z ravnatelji vseh višjih srednjih šol in s predsednikom ter direktorjem pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Na srečanju sta bila prisotna Se odbornika za javna dela in prevoze Edi Minin in šolstvo M.Rosaria Di Dato. Pokrajina je za ureditev prostorov za sekcijo ITI namenila 120 milijonov lir, za opremo laboratorijev pa je pristojno šolsko skrbništvo. Zadnja odločitev o nakupu opreme bo v začetku prihodnjega tedna sprejeta na seji Pokrajinskega šolskega sveta. Kaže, da je na skrbništvu že zagotovljenih približno 100 milijonov za laboratorij elektronike in sistemov. Za pouk informatike se bodo dijaki lahko posluževali laboratorija, s katerim že razpolaga zavod Cankar, naknadno pa naj bi šolska uprava zagotovila sredstva za nove reCu-nalnike. Brandolin je srečanje s skrbnikom in drugimi komponentami ocenil pozitivno. Omenil je prehod pristojnosti za višje srednje šole, ki jih od letos upravlja pokrajina in ne vec občina. Poudaril je, da želi nova pokrajinska uprava plodno sodelovati z vsemi šolskimi predstavniki in tako omogočiti Z leve: skrbnik Mannini, predsednik Brandolin in odbornica Di Dato (foto Bumbaca) Novogoriški župan Črtomir Špacapan je v petek na novinarski konferenci v sejni dvorani novogoriške občine predstavil zbornik Nova Go-rica-Gorica: izzivi in možnosti sobivanja. Zbornik je nastal iz zamisli županov obeh Goric »z osnovnim namenom, da širši javnosti predstavimo vsaj delček tistega, kar se je dogajalo, se dogaja in se bo dogajalo v tem delu Evrope, ki je po svojem položaju prav gotovo posebnost«, je poudaril župan. Sodelovanje in povezava med mestoma sta seveda neobhodno potrebna, še posebej ob ugotovitvi, da bodo prej ali slej z vstopom Slovenije v Evropsko unijo padle tudi fizične pregrade, ki danes še delitev obe Gorici, tedaj pa bo treba še vec strpnosti in vzajemne pomoči. Zbornik vsebuje petindvajsetih prispevkov italijanskih in slovenskih avtorjev, temelji pa na osnovnem problemskem jedru prispevkov, katerih avtorji se sprašujejo, kaj se dogaja danes z našo mejo, kaj smo na meji doživljali v preteklosti in kaj bo v prihodnosti, ko bo Slovenija Članica evropske družine. Ob zgodovinskem prerezu dogajanja na meji, prikazujejo zapisi še teoretično socio- uspešen potek pouka. V ta namen se bodo srečali tudi s predstavniki dijakov, ki bodo lahko izpostavili svoje probleme in želje. Šolsko leto se bo zaCelo v povsem urejenih razmerah, vsaj kar se tiCe varnosti šolskih objektov in prevoza, je zagotovil Brandolin. Ravnatelji so se zmenili za soCasen začetek in konec pouka na vseh šolah, avtobusno podjetje APT pa bo uskladilo svoje urnike s šolskimi. Glede racionalizacije šolske mreže, je Brandolin zagotovil, da je v tem šolskem letu ne bodo izvajali. Problem ostaja seveda odprt, zato ga bo pokrajinska uprava v teku tega leta proučila skupaj z ravnatelji, šolskimi predstavniki in občinami. Načrtovano izvajanje racionalizacije za osnovne, nižje in višje šole naj bi tako steklo že v naslednjem šolskem letu. Uvio Semolič v univenitetnem konzorciju Tajnik Sindikata slovenske šole Li-vio Semolič bo odslej zastopal Pokrajino v upravnem odboru Univerzitetnega konzorcija. Imenoval ga je predsednik Brandolin. Konzorcij je ustanova, ki so jo oblikovale pokrajinska in goriška občinska uprava ter Trgovinska zbornica z namenom, da skrbi za promocijo in razvoj univerzitetnih tečajev v Gorici. Sestava odbora, ki mu predseduje Claudio Cressati, se glede ostalih elanov ne bo spremenila. Na zadnji seji upravnega odbora so razpravljali o razširitvi konzorcija, v katerega naj bi vstopili tudi občini Krmin in Tržič, Zdravstvena ustanova in Fundacija goriske hranilnice. Razširitev je povezana z novimi univerzitetnimi tečaji, ki se odpirajo na Goriškem: v Krminu se pripravljajo na odprtje tečaja enologije, v TržiCu pa tečaja za bolničarje. SELCE / PARTIZANSKI MITING VZPI Za meje, ki naj združujejo Jutri zborovanje z borci in Slovenije in Hrvaške V Selcah pri Ronkah se je sinoči zaCel tradicionalni partizanski miting, ki ga prireja pokrajinski odbor VZPI - ANPI za Goriško in poteka letos pod geslom: Za Evropo, ki naj bo demokratična skupnost vseh svojih narodov. Letošnje srečanje poteka ob 50-letnici mirovne pogodbe, ki je po krvavi drugi svetovni vojni začrtala novo državno mejo skozi naše kraje. Prav zaradi te obletnice bo osrednji dogodek letošnjega mitinga posvečen temi: Meje naj združujejo in ne veC ločujejo. O tem bodo jutri dopoldne ob 10. uri razpravljali na srečanju, ki se ga bodo na prireditvenem prostoru v Selcah poleg goriških borcev udeležile tudi delegacije borčevskih zvez Slovenije in Hrvaške, zlasti iz Istre in Reške regije. Ob jutrišnjem srečanju ponuja praznik tudi bogat spored športnih in družabnih prireditev. Danes ob 15. uri bo nogometni turnir za 7-Clanske ekipe, zvečer pa ples. Jutri ob 9.30 prirejajo kolesarsko dirko za najmlajše, popoldne se nadaljuje nogometni turnir, zveCer bo ples in ob 22. uri žrebanje srečk dobrodelne loterije. Praznik se bo nadaljeval tudi v ponedeljek, ko bo ob 20. uri sprevod z baklami do spomenika Proletarski brigadi, prvi partizanski brigadi v Italiji. Sprevod, ki bo krenil s prireditvenega prostora do obeležja ob cesti iz Selc proti Doberdobu, bo spremljala godba G. Verdi iz Ronk. ZveCer bo spet ples, ob 23. uri pa bo tombola z denarnimi nagradami sklenila štiridnevno praznovanje. loško podobo, kulturno in duhovno ustvarjanje v goriškem prostoru, spomine, obeta in poglede v prihodnost. Urednik zbornika, profesor Zoltan Jan, je podčrtal, da so meje še močno pogojevale tudi organizacijsko plat načrtovanega dela. Pobudniki so si namreč najprej zamislili dvojezično publikacijo. Precej težav je nato nastalo pri iskanju sogovornikov in sodelavcev na italijanski strani, tako da je zbornik izšel le v slovenskem jeziku. Vsak prispevek ima sicer še povzetek v italijanščini in sinopsis v angleščini. Uredniški odbor upa, da bo zbornik v prihodnosti zaživel tudi v italijanski izdaji in da se bo skupno sodelovanje še nadaljevalo s podobnimi publikacijami, ki naj bi izhajale vsaki dve leti. Likovna podoba zbornika je opremljena tudi s fotografijami. V njem so namreC hoteli prikazati tudi to dejavnost, ki je na obeh straneh meje precej živa. V svojih sklepnih besedah je župan Črtomir še enkrat poudaril pomen tesnega sodelovanja med Goricama. S tem v zvezi bi morala nastati neka nova strategija delovanja, ustvariti bi morali nove pogoje, da bosta mesti lahko skupaj komplementarno napredovali in se izognili ostri medsebojni konkurenci. Veliko je treba še narediti, je pri tem ugotovil župan, saj je bilo že izrečenih mnogo besed, konkretnih rezultatov pa je zares malo. GORICA / TRETJI VEČER SVETOVNEGA FESTIVALA FOLKLORE NOVICE Nocoj zaključni nastopi vseh sedmih na festivalu sodelujočih folklomih skupin Litovci zaradi okvare na avtobusu ostali sredi poti - Posvet o ljudski kulturi Lepota in ekzotika plesalk z Indonezije sta očarali gledalce (foto Bumbaca) Organizatorji folklornega festivala upajo v pravilnost vremenskih napovedi, ki nocoj napovedujejo jasen Četudi hladen veCer. Drevi se bo namreč ponovno predstavilo vseh sedem skupin, ki sodelujejo na festivalu in bo najbrž tudi naval občinstva večji, tako da bo le prizorišče na Batti-stijevem trgu dovolj prostorno za vse. Od 21. ure dalje so bodo ponovno predstavile vse skupine s prvih dveh večerov. To so skupine iz Burgosa (Španija), Djakarte (Indonezija), Lime (Peru), Ankare (Turčija), Dorgalija pri Nuoru (Italija), Nižne (Slovaška) in Saltilla v pokrajini Coah (Mehika). Skupine iz Vilniusa (Litva) še ne bo v Gorico: za- radi okvare na avtobusu so obtičali na poti. Če se bo dalo, bodo prišli v Gorico le za jutrišnji sprevod. Občinstvo bo nocoj z aplavzi izbiralo najboljšo skupino, ki ji bodo podelili nagrado “Goriškega gradu”. Zmagovalce bo razglasila komisija novinarjev, ki pa bo upoštevala predvsem odziv občinstva. Danes dopoldne bo tudi posvet na temo Ljudske tradicije, premoženje, ki ga gre varovati in zaščiti, jutri pa bo sprevod veC kot dvajsetih folklornih skupin in godb, ki bo ob 16. uri krenil po Korzu do Batti-stijevega trga, kjer bo oh 18. uri zaključna slovesnost. Jutri bodo vsi gostinski lokali in bari v mestu odprti. Soglasje Pokrajine in obrtnikov o poenostavitvi prijav kurišč Pokrajinski odbornik Minin se je sreCal s predstavniki obrtniških združenj in jim predstavil predlog Pokrajine za poenostavitev postopkov glede prijav o varnosti kurišC. Tako CNA kot As-sociazione artigiani sta se strinjali s predlogom, da bi kar obrtniki, ki izvajajo preglede, izpolnjevali obrazce za prijave. Minin bo v prihodnjih dneh sreCal še predstavnike sindikatov in združenja potrošnikov Federconsumatori. Razpis za 25. natečaj fotografije treh dežel Fotografski krožek CIFI je razpisal natečaj za jubilejni 25. tristranski fotografski natečaj Koroška-Slo-venija-FJk. NateCaj je odprt vsem amaterjem treh dežel. Razpis je na voljo v vseh trgovinah s fotografsko opremo. Rok za predložitev del (naslovljenih na CIFI v Gorici, poštni predal 75) zapade 13. septembra. Vsak fotograf lahko sodeluje s štirimi Cmo-belimi in štirimi barvnimi fotografijami. Obnovitvena dela v JVKS Sedež Javnega večnamenskega kulturnega središča, v katerem so povezane občine tržiškega okoliša, se je pred nedavnim preselil v Beglian. V teh tednih se uporabniki središča srečujejo s težavami, saj so v polnem teku dela za obnovitev električne napeljave, zato izmenično zapirajo posamezne oddelke. V teh dneh je zaprta Čitalnica knjižnice, medtem ko služba za izposojanje in vračanje knjig deluje z okrnjenim urnikom. Knjižnico naj bi ponovno odprli prihodnji teden, ko bodo z deli nadaljevali v uradih večnamenskega središča in fototeki. NOVICE NOGOMET / 1Z2REBALI PARE 1. KOLA V VSEH TREH EVROPSKIH POKALIH Bebeto izbral »azzurre« za odbojkarsko EP RIM - Po zmagi v svetovni ligi Čaka italijansko odbojkarsko reprezentanco od 6. do 14. septembra nastop na evropskem prvenstvu na Nizozemskem. Selektor Bebeto je izbral naslednje igralce: Alberto Bachi (samo 9 nastopov doslej), Davide Bellini, Claudio Bonati, Vigor Bovolenta, Andrea Gardini (veteran s 358 nastopi za državno vrsto), | Andrea Giani, Pasquale Gravina, Marco Meoni, Michele Pasinato, Damiano Pippi, Simone Rosal-ba in Andrea Sartoretti. SPORED TEKEM ITALIJE: 6. 9. ItaliJa-GrCijia (RA12, 13.55), 7.9. Italija - Jugoslavia (RA12, || 17.55), 8. 9. Italija- Slovaška (RA13, 16.55), 1IVI Italija - Nemčija (RA13, 16.50), 11. 9. Italija - Rusija (RA12,14.00). Maradona spet »pozitiven« BUENOS AIRES - Argentinski nogometni zvezdnik Diego Maradona je bil po prvi tekmi novega državnega prvenstva v nedeljo pozitiven na doping kontroh, je sporočila Argentinska nogometna zveza (Al A). Njegova ekipa Boca Juniors je premagala Argentinos Juniors s 4:2, Maradona pa je zadel z enajstih metrov. Tiskovni predstavnik AFA VVashington Rivera je dejal, da so v vzorcu urina šestintridesetletnega Maradone našli prepovedano substanco, vendar ni navedel, katero. Natančne rezultate naj bi sporočili po drugem testu § čez tri dni. Toda po mnenju Maradonovega menedžerja Gnil- | lerma Coppole in predsednika Boce Juniorsa | Mauricia Macrija bi lahko šlo za kokain. Maradona, ki je bil pred tem že dvakrat pozitiven na doping kontrolah, ni bil preveč zgovoren. »Ko sem zvedel za rezultate testa, sem bil šokiran,« je dejal Maradona, ki se brani, da je zaradi rahlih težav z zdravjem jemal zdravila. Sampras in Hingis zlahka NEW YORK - Prva teniška igralca sveta Američan Pete Sampras in Švicarka Martina Hingis sta bila na teniškem turnirju v New Yorku (11, 82 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada) uspeš- g na v drugem krogu. Sampras je ugnal Nemca Patricka Baureja s 7:5, 6:4, 6:3, Hingisova pa Čehinjo Deniso Chladkovo s 6:1 in 6:2. Četrti dan so bili uspešni tudi vsi drugi nosilci, saj razen trinajste nosilke Nizozemke Brende Schultz McCarthv ni izpadel nihče. Nizozemko je premagala Belorusinja Olga Barabašnikova s 6:3 in 6:3. V tretji krog so se uvrstili Spanec Alex Cor-retja (6), Brazilec Gustavu Kuerten (9), Spanec Fe-lix Mantilla (12) in Ceh Petr Korda (15) na moškem delu turnirja, na ženskem pa Čehinja Jana Novotna (3), Američanka Lindsay Davenport (6), Španka Conchita Martinez (7), njena rojakinja Arantxa Sanchez Vicario (10) ter Američanki Mary Joe Femandez (12) in Kimberly Po (16). Parma v skupini z Bomssio, Juventus z Manchester Utd V pokalu UEFA Udinese favorit z Widzewom - Tudi Inter ne bi smel imeti težav - Težje za Lazio in Samp - V Mariboru bo 16. 9. gostoval slavni Ajax Pari 1. kola pokala pokalnih zmagovalcev AJK Solna (Sve) - NK Primorje (Slo), Kocaelispor (Tur) - National Bukarešta (Rom), Apoel Nikozija (Cip) - Sturm Gradec (Avt), Stuttgart (Nem) - Vest-mannaeyjar (Isl), Boavista Porto (Por) - Sahtjor Do-neck (Ukr), Ekeren (Bel) - Crvena zvezda (ZRJ), AEK Atene (Grč) - Dinaburg Daugavpils (Lat), Slavija Praga (Češ) - Lucern (Svi), Hapoel Beer Sheva (Izr) - Roda Kerkrade (Niz), Zagreb (Hrv) - Tromsoe (Nor), Kobenhavn (Dan) - Ararat Erevan (Arm), Bobruijsk (Blr) - Lokomotiva Moskva (Rus), Chelsea (Ang) -Slovan Bratislava (Sik), Nica (Era) - Kilmarnock (Sko), Betis Sevilla (Spa) - Budapest Vasutas (Mad), Vicenza (Ita) - Legia Varšava (Pol) *prve tekme 18. septembra, povratne. 2 oktobra. Pari 1. kola pokala UEFA Ajax Amsterdam (Niz) - Maribor Teatanic (Slo), Deportivo La Corogna (Spa) - Auxerre (Era), Cazi-no Salzburg (Avt) - Anderlecht (Bel), PAOK Solun (Grč) - Arsenal (Ang), Widzew Lodz (Pol) - Udinese (Ita), Lyon (Era) - Broendby (Dan), Mozyr (Blr) -Dinamo Tbilisi (Gru), Real Valladolid (Spa) - EC Skonto Riga (Lat), Vitoria Guimaraes (Por) - Lazio Rim (Ita), Strasbourg (Era) - Glasgovv Rangers (Sko), MTK Budimpešta (Mad) - Alania Vla-dikavkaz (Rus), Schalke 04 (Nem) - Hadjuk Split (Hrv), Bastia (Era) - Benfica Lizbona (Por), Sion (Svi) - Spartak Moskva (Rus), Ferenc var os (Mad) -OFI Greta (Grč), Sampdoria (Ita) - Athletic Bilbao (Spa), Girondins Bordeaux (Era) - Aston Villa (Ang), Steaua Bukarešta (Rom) - Fenerbahče (Tur), Rotor Volgograd (Rus) - Oerebro (Sve), Jazz Pori (Fin) - Miinchen 1860 (Nem), Trabzonspor (Tur) -Bochum (Nem), Croatia (Hrv) - Grasshopper (Svi).Vitesse Arnheim (Niz) - Braga (Por), Rapid Dunaj (Avt) - Hapoel Petah (Izr), Inter (Ita) - Neu-chetel Xamax (Svi), Celtic Glasgovv (Sko) - Liverpool (Ang), Excelsior Mouscron (Bel) - EC Metz (Era), EC Twente (Niz) - Lillestroem (Nor), Beitar Jeruzalem (Izr) - EC Bruges (Bel), Athletico Madrid (Spa) - Leicester (Ang), Aarhus (Dan) - EC Nantes (Era), Karlsruhe (Nem) - Famagusta (Cip) *prve tekme 16. septembra, povratne 30 septembra. ŽENEVA - Včeraj so v Ženevi izžrebali pare za vse tri evropske nogometne pokale. Z velikim zanimanjem so žreb spremljali v Italiji, ki ima sedem predstavnikov. V Ligi prvakov je Parma padla v skupino A, v kateri je tudi nemški prvak Bomssia Dortmund, ki jo trenira dolgoletni trener Parme Nevio Scala. V skupini sta še praška Sparta in turški Galatasaray. Juventus bo imel za nasprotnike Manchester United, Feyenoord in Košiče. Skupina prav gotvo ni lahka, toda glede na ambicije, ki jih ima ekipa iz Turina, uvrstitev v naslednjo fazo ne bi smela biti vprašljiva. V pokalu UEFA se bo Udinese pomeril z Wid-zevvom iz Lodza, ki je v predkolu lige prvakov gladko izgubil s Parmo. . Glede na pokazano igro so Videmčani izraziti favoriti za uvrstitev v drugo kolo. Večjih težav ne bi smel imeti niti Inter proti švicarskemu neuchatelu, precej bolj zahtevno nalogo pa bosta imela Lazio proti portugalski Vitorii in Sampdoria, ki se bo v 1. kolu pomerila z Athleticom Bilbao. Udinese in Lazio bosta prvo tekmo igral v gosteh, Inter in Sampdoria pa doma. Slovenski nogometni prvak Maribor Teatanic bo v prvem krogu evropskega pokala UEFA igral s slovitim Ajaxom iz Amsterdama. Prva tekma je bila po žrebu predvidena 16. septembra v Amsterdamu, povratna pa 30 septembra v Mariboru, vendar sta se kluba dogovorila za drugačen razpored. Mariborčani bodo na prvi tekmi gosti- telji, štirinajst dni pozneje pa bodo nastopih na Nizozemskem. V pokalu pokalnih zmagovalcev bodo začeli s šestnajstino finala. Italijanski pokalni prvak Vicenza je za nasprotnika dobila Legio iz Varšave. Žreb je za Guidoli-novo ekipo, ki se po 19 letih spet vrača na evropsko sceno, razmeroma dober, čeprav trener Vicenze trdi nasprotno in poveličuje moč nasprotnika. Toda kapetan ekipe Domenico Di Carlo pravi, da sicer niso dobili najlažjega nasprotnika, še zdaleč pa ne najtežjega.. Dokaj dobro so jo odnesli tudi v taboru ajdovskega Primorja, ki se bodo pome-rili z AIK Solno iz Švedske. Prva tekma bo 18. septembra na Švedskem, povratna pa 2. oktobra v Ajdovščini. Sestava skupin in pari 1. kola v Ligi prvakov SKUPINA A Sparta Praga (Češ), Parma (Ita), Galatasa-ray (Tur), Bomssia Dortmund (Nem). 1. KOLO (17. 9.): Sparta - Parma, Galata-saray - Bomssia Dortmund SKUPINA B Košiče (Sik), Manchester United (Ang), Juventus (Ita), Feyenoord (Niz). 1. KOLO (17. 9.): Košiče - Manchester -United, Juventus - Feyenoord SKUPINA C PSV Eindhoven (Niz), Dinamo Kijev (Ukr), Nevvcastle (Ang), Barcelona (Spa). 1. KOLO (17. 9.): Eindhoven - Dinamo, Nevvcastle - Barcelona. SKUPINA D Olvmpiakos (Grč), Porto (Por), Real Madrid (Spa), Rosenborg (Nor). 1. KOLO (17. 9.): Olympiakos - Porto, Real Madrid - Rosenborg. SKUPINA E Pariš Saint Germain (Era) Bayem (Nem), Bešiktaš (Tur), Goteborg (Sve) 1. KOLO (17. 9.): Bayem - Bešiktaš, Pariš SG - Goteborg. SKUPINA F Sporting Lizbona (Por), Monaco (Era), Bayer Leverkusen (Nem), Lierse (Bel) 1. KOLO (17. 9.): Sporting - Monaco, Bayer Leverkusen - Lierse NOGOMET / JUTRI ZAČETEK ITALIJANSKEGA PRVENSTVA V A LIGI Milan bo skušal Juventusu pomešati štrene Kaj lahko stori Inter z Ronaldom? - Med favoriti tudi Parma in Lazio - Navijanje naj bo športno Bo Ronalda Inter popeljal na pot stare slave? (AP) Vse je pripravljeno! Milijonska množica, ki je preživela poletje ob igrah na plažah in prebiranju športnih časopisov, bo končno prišla na svoj račun. Po tolikih govoricah, ugibanjih in prijateljskih tekmah bo od jutri dalje šlo zares. Letošnje italijansko nogometno prvenstvo se začenja nekako v znamenju Ronalda, za katerega je predsednik Interja Moratti odštel težke denarce in ki se v predprvenstvenih nastopih ni kaj prida izkazal. Ah se bo brazilskemu asu uspelo prilagoditi brezkompromisni igri izvrstnih italijanskih branilcev in tako omogočiti Interju, da bi se po daljšem času vključil v boj za naslov, ah pa bo to še naprej »privatna« zadeva med Juven-tusom in Milanom, z morebitno vključitvijo Parme ali morda La-zia? V pričakovanju tega odgovora poglejmo cilje in možnosti posameznih ekip. ATALANTA - Odhodi Inza-ghija, Lentinija in Morfea so precej ošibili ekipo, vendar je trener Mondonico znan po tem, da stakne in valorizira manj znane igralce. Cilj moštva je vsekakor obstanek v ligi. BARI - Novopečeni prvoligaš je v bistvu ohranil ogrodje lanskoletnega prvenstva. Glavni adut je mladi napadalec Vento-la, ki ga mnogi imajo za bodočega prvega moža italijanskega nogometa. Tudi za ekipo trenerja Fascettija je glavni cilj ob- stanek v ligi. BOLOGNA - Vse se vrti okrog Roberta Baggia, katerega prihod je precej razburil »mi-sterja« Uhvierija, ki je celo grozil z odstopom. Kaže pa, da so se vode povsem pomirile, tako da Bolonjčane lahko mirne duše prištevamo med gotove protagoniste. BRESCIA - Ekipa, ki je lani osvojila prvo mesto v B ligi, Starta precej okrepljena s Tržačanom Hubnerjem na čelu napada. Prijateljske tekme so pokazale, da ima trener Mate-razzi kolikor toliko konkurenčno moštvo, ki di utegnilo posta-h presenečenje prvenstva. EMPOLI - Prestop med ehto italijanskega nogometa predstavlja vsekakor za toskansko mestece že dokaj velik uspeh. Ohranih status prvoligaša ne bo lahko, čeprav trener Spahetti trdi, da bodo njegovi fantje marsikomu zagrenili življenje. nORENTINA-Za moštvo, ki ga vodi Malesani je poglavitne važnosti predvsem to, da je uspeli v svojih vrstah zadržati »bomberja« Batistuto, pa tudi žonglerja Rui Costo. Če se bosta mlada in obetavna Morfeo in Dionigi dobro vključila v ekipo, lahko pričakujemo naskok na prva mesta. INTER - Velika neznanka prvenstva. Prihod cele vrste odličnih nogometašev, z Ronaldom na čelu, postavlja milansko ekipo obvezno med favorite, vprašanje pa je, če bo uspel tre- ner Simoni ekipo čimprej primemo uigrati. JUVENTUS - Državni prvaki, ki so kupoprodajno borzo zaključili s presežkom 42 milijard, ostajajo slej ko prej glavni favoriti za naslov. Prihod golge-terja Inzaghija je sicer prisilil trenerja Lippija na spremembe v konceptu igre, dosedanji rezultati pa dokazujejo, da so Tu-rinčani pripravljeni na hude prvenstvene boje. LAZIO - Po mnenju selektorja državne reprezentance Maldinija je favorit za končno zmago. Prihodi Jugoviča, Bokšiča in Mancinija so vsekakor velike okrepitve, novi »mister« Eriksson pa upa, da bodo le-ti čimprej našli skupni jezik s soigralci. LECCE - Apulijsko moštvo mladega trenerja Prandellija stopa na težavno prvoligaško pot brez večjih ambicij. Navijači upajo, da bo vodstvo kluba v kratkem poskrbelo za okrepitve, saj v nasprotnem primem grozi ekipi skoraj neizbežen izpad. MIT .AN - Nedvomno ekipa, ki se z največjo pravico šteje za najhujšega nasprotnika Juventu-sa v boju za državni naslov. Vrnitev Capeha na krmilo moštva, potrditev VVeaha ter prihodi Kluiverta, Bogarda in Cruza zbujajo med navijači rdečečmih prepričanje, da bodo njihovi varovanci zopet posegli po »scu-dettu«. NAPOL! - Dokaj razgibana kupoprodajna borza je precej prenovila vrste moštva izpod Vezuva. Nov je tudi trener Mut-ti ki zatrjuje, da ima na razpolago dobro ekipo, ki bi lahko pripravila svojim navdušenim privržencem marsikatero zadoščenje. PARMA - Se en favorit za končno zmago. Ancelottijeva ekipa je v glavnem ohranila lansko postavo in se med drugim okrepila s Tržačanom Milane-sejem. Emilijski »supporters« si nadalje veliko obetajo od »bomberja« Chiese. PIACENZA - Moštvo, ki se je lani za las rešilo izpada, Starta tudi letos pod taktirko Guerinija z izključno italijanskimi igralci brez odmevnih nakupov iz tujine. Glavni in izključni cilj ekipe ostaja obstanek v ligi. ROMA - Nemimi predsednik Sensi je dobesedno prerešetal svoje moštvo v upanju, da bi po dolgih letih suše rdečerumeni zopet posegli v boj za sam vrh. Po poletnih predstavah sodeč pa varovancev redkobesednega trenerja Zemana ne bi prištevali med favorite. SAMPDORIA - Luis Cesar Menotti, ki bo letos treniral genovski klub, ima na razpolago dobro in homogeno ekipo, v kateri izstopa odlični Argentinec Veron, naslednik Mancinija v režiji igre. Dober je tudi napad s Klinsmannom in Montello na čelu. UDINESE - Zaccheronijevo moštvo, ki bo nastopilo tudi v pokalu UEFA, odločno Starta na mesto nekje pod vrhom lestvice. Potrditev Bierhoffa in drugih boljših igralcev ter odlična igra v predprvenstvenih nastopih dajejo furlanskim navijačem precej razlogov za nastope v zahtevnem prvenstvu. VICENZA - Zmagovalci italijanskega pokala se po presenetljivo dobrem lanskem prvenstvu tudi v letošnji sezoni predstavljajo kot solidna ekipa, čeprav trener Guidolin trdi, da je poglavitni cilj njegovih varo- vancev obstanek v ligi. Navijaški šal okoli vratu, zastava priljubljenega kluba, radijski sprejemnik ob ušesu! Upati je, da se bodo navijači podajali na stadione z omenjenimi »pripomočki«, ne pa s koli, pendreki ali drugimi podobnimi stvarmi. Morda bi na tak način dodatno pripomogli k uspehu tega velikega spektakla, nepogrešljivega spremljevalca italijanskih nedeljskih popoldne-vov. VValter Bet NAMIZNI TENIS / PRVO KOLO V POKALU NANCV EVANS Kras Generali dobesedno pregazil ruski Akfsent Barnaul Razpoložene krosovke nosprotnicom niso oddale niti točke - Trener Ge Ke zadovoljen tudi s prikazano igro - Tudi v drugem kolu Zgoničanke doma Kras Generali - Akt-sent Barnaul 4:0 Wang - Besonova 2:0 (21:6, 21:11), K. Milic -Paramonova 2:0 (21:14, 21:14), V. Milic - Ho-rošilova 2:0 (21:16, 21:15), Wang/V. Milic -Horošilova/Loseva 2:0 (21:9, 21:11) Verjetno niti najveCji optimist v Krasovem taboru ni pričakoval takega razpleta na včerajšnji prvi tekmi evropskega pokala Nancy Evans. Kras Generali je namreč po hitrem postopku odpravil rusko ekipo Akt-sent Barnual s 4:0 in kar je najbolj pomembno, naše predstavnice so z igro povsem zadovoljile. Ta zmaga je Se predvsem pomembna, kot nam je dejal po tekmi krasov trener Ge-Ke, ker je moštvo ostalo brez Ane Bersan in zaCeti z uspehom na evropski sceni je Se toliko bolj spodbudno. Krasov zmagoviti pohod se je začel s prvim nastopom VVango-ve, ki je po hitrem postopku pustila zbegano nasprotnico, 22-letno Marino Besonovo, na 6 in na 11. Veliko pričakovanje je vladalo za nastop druge Krasove predstavnice, mlade Katje Milic, ki je suvereno, kot prava veteranka, odpravila 23-letno Tatjano Paramonovo. V obeh setih je nasprotnica dosegla le 14 toCk. Katjina zmaga je za vso ekipo veliko pomenila. Dvoma o zmagi naše ekipe ni bilo veC po tretji točki, ki jo je osvojila Vanja Milic z nasprotnikovo najboljšo posameznico, 28-letno Elizabeto Horošilovo. Vanja si je po začetnih težavah v prvem setu (5:8 in 12:15) opomogla in osvojila set z 21:16. Podobna slika se je ponovila tudi v drugem setu, ko je naša predstavnica zmagala na 15. V igri dvojic pa sta Wan-gova in Vanja Milic premočno zmagali. V naslednjem kolu bo Kras igral spet doma ali s tursko ekipo iz Istam-bula ali s švicarskim Aaerbergom iz Biela. »Pričakoval sem boljšo igro od naših nasprotnic, saj je ruska šola med vodilnimi na svetu. Zelo zadovoljem sem z zmago, saj smo na najboljši način zaceli to sezono, ki bo za nas zelo naporna. Zadovoljen sem z igro vseh naših igralk in še posebno z mlado Katjo Milic, ki je igrala zelo zagrizeno in motivirano,« je dejal Krasov trener Ge-Ke. Tudi VVangova je bila po tekmi zelo razpoložena: »Vse se je izteklo v najboljšem redu in še posebno sem vesela, da sta mladi Vanja in Katja zelo dobro igrali.« »To je bila moja prva izkušnja v tem pokalu. Po enem letu igranja le v B ligi sem se seveda nekoliko bala odgovornosti pred nastopom. Vse pa se je končalo v najboljšem redu. Moram tudi priznati, da nasprotnica ni bila zelo nevarna,« je zadovoljno dejala po lepi zmaga Katja Milic. Srečanje si je ogledalo veliko število gledalcev in med njimi je bila tudi »že običajna« skupina kitajskih navijačev, (bi) Obe ekipi pred začetkom sinočnjega srečanja (Foto Kroma) NOGOMET / MEMORIAL B. HUSU Primorje premagalo še Breg Oba zadetka za Prosečane je dosegel Dean Štolfa Primorje - Breg 2:0 (1:0) ŠTRLEČ: Štolfa 2. PRIMORJE: Babich, Bralni, Crocetti, Laurica, Leghissa, Emili, Štolfa, Kuk, ostrouška, Misije, Pescatori; Škerl, Buka-vec, Milani, Matkovich. BREG: P. D’Agnolo, Botteri, Paoletti, Naldi, Maiorano, Vuk, Mamssi, Švab, A. DAgnolo, Ota, Olenik, Gregori, Mauri, Babudri, Rocchetti. Po zmagi na uvodnem srečanju proti Krasu je Primorje premagalo še Breg in se je tako uvrstilo v polfinale turnirja za memorial Boris Husu, ki ga prireja prav SD Pri-morje.ProseCani so, glede na prvo tekmo, igrali mnogo bolje. Po drugi strani pa so Brežani delovali še nekoliko zakrCe-no, saj je bil to dejansko njihov prvi nastop v novi sezoni. Primorje je doseglo po en gol v vsakem polčasu. V prvem delu je Kuk lepo podal do Deana Štolfe, ki je premagal nasprotnikovega vratarja. Drugi gol so ProseCani dosegli prav ob izteku srečanja. Dosegel pa ga je spet Štolfa, ki se je na listi strelcev »izenačil« z Di Donatom (Zarja), ki je tudi dosegel dva zadetka. Vesna - Pieris 3:2 (1:1) Na prvi prijateljski tekmi v novi sezoni je kriška Vesna po zanimivem boju premagala trdoživo ekipo Pierisa. Gostje so prvi povedli, toda kmalu nato je izenačil Cutrara. Pieris je povedel tudi v drugem delu srečanja. Kriško moštvo je nato reagiralo in najprej stanje izenačilo z Verso, zmagoviti zadetek za gostitelje pa je dal Matej Sirca, ki je še v lanskem prvenstvu igral za Pieris in se je v tej ekipi izkazal kot odličen strelec. ODBOJKA / ZDRU2ENA EKIPA KOIMPEX SE RESNO PRIPRAVLJA NA ZAHTEVNO B2 LIGO n »Priprave smo zaCeh prejšnji ponedeljek in z delom deklet sem povsem zadovoljen,« je v začetku dejal novi trener naše združene zenske odbojkarske ekipe Koimpexa Dušan Blahuta, ki je ravno konCal »muCiti« svoje varovanke. »Kot vidiš, delamo zelo intenzivno. Openska telovadnica pa je za tak tip treninga kot nalašč. Tu nimaš Časa za počitek. Telovadnica je majhna in žoge se takoj odbijejo do igralk. Stalno imaš kontakt z žogo, to je z glavnim elementom igre. Nabiranje kondicije je seveda sedaj naša primarna naloga. In tudi pri kondicijskih Dušan Blahuta: »Le trdo delo je jamstvo za uspeh« »S prizadevnostjo igralk sem zelo zadovoljen« - Ekipo še ni popolno - Prvi nastop bo no turnirju Bazoviških žrtev vajah stalno uporabljamo žogo, saj je tako lažje delati in in tudi motivacija je večja,« je skoraj brez predaha nadaljeval Blahuta, ki se je »vživel« v svojo novo vlogo, trenerja ženske ekipe. »Z delom deklet sem povsem zadovoljen. Na vseh treningih zares dajo vse od sebe. Upal bi si reci, da delajo kar 150-odstotno.« To pa je seveda zelo spodbudno za nadaljnje delo... »Vsekakor! Trdo delo in požrtvovalnost na treningih se nato na tekmah še kako obrestujeta. Maksimalna prizadevnost na treningih tudi kali ekipo, jo izpopolnjuje, uigrava. Delo vlije v posameznika samozaupanje.« So kake novosti v ekipi? »Nismo v popolni postavi. Massimiliana Srichia je zaCela trenirati z nami, nato pa je odnehala, saj iSCe mesto v kaki ekipi iz Bi lige. Z nami trenira tudi Eva Vicentini, ki ima izkušnje iz Bi lige. Barbara Gregori, ki je mislila opustiti aktivnost, pa je preveč "zaljubljena" v odbojko in bo spet trenirala. Z nami trenira Katja Vodopivec, ki pa bo šla študirat v Anglijo. Sicer pa ponavljam, toliko bolj bomo uspešni, kolikor bomo ustvarili v ekipi zdravo in za trdo delo pripravljeno skupino.« Kaj pa bližnji program? »Ze 13. in 14. septembra naš Čaka mednarodni turnir Bazoviških žrtev. Ne vem še, katere ekipe bodo na tem turnirju nastopale. Zagotovo pa je, da bo igrala ekipa iz Bma. Nato se bo pričel italijanski pokal in seveda zatem bo že start prvenstva B2 lige. Pred vsemi temi obveznostmi pa bomo vsak teden odigrali najmanj eno prijateljsko tekmo. Igrali bomo tudi prijateljske-trening tekme z moškimi mladinskim moštvi.« V ekipi je tudi več mladih obrazov? »Ob starejših in izkušenih igralkah mlade seveda hitreje napredujejo in imajo tudi veC motivacij. Naše starejše igralke pa so vedno pripravljene dajati mlajšim nasvete, jih spodbujati. Seveda škoda, da nismo začeli treninge prej, saj bi tako vse veliko bolj napredovale.« Mlade so se torej povsem vključile v ekipo? »Brez dvoma. Naša glavna moC za uspeh mora biti prav to: složnost v ekipi, kjer vse posameznice dajo svoj doprinos ne glede na starost. Le tako bomo lahko uspeh v tem težkem prvenstvu, ki nas Čaka. Igrah bomo namreč v izredno težki skupini, v kateri je večina ekip iz Emilije Romagne, torej zibelke italijanske odbojke. Le s trdim delom, z veliko požrtvovalnostjo in složnostjo bomo kos nalogi.« (bi) r KOŠARKA / POKAL ZA C LIGAŽE Tesna zmaga Jadrana na prvi tekmi z Ardito Odločitev podla v zadnjih sekundah - Dober prvi del Jadran - Ardita 83:80 (47:34) JADRAN: Oberdan 13 (7:8 pm, 3:7 za 2,0:1 za 3), Rustja 5 (3:4,1:4, -), Samec 21 (6:8, 6:10, 1:1), Rauber 18 (7:10, 4:8, 1:6), Franco (-, 0:1, -), Hmeljak 8 (-, 4:9, -), Grbec 20 (-, 7:14, 1:2), Bogatez, Umek, Slavec; trener Vatovec. PM: 23:29, SON: 22, PON: Oberdan (37), Hmeljak (39). V prvi tekmi za pokal C hgašev so košarkarji Jadrana precej srečno, vendar zasluženo premagali go-riško Ardito. Odločitev je padla v zadnjih sedmih sekundah srečanja Takrat je namreč Pavel Rustja pri stanju 80:80 izgubil žogo, igralec Ardite Tomasini se je sam podal v protinapad in neverjetno zgrešil. Do žoge je nato 2 sekundi pred koncem prišel Grbec in z metom za 3 točke zagotovil Jadranu zmago. Jadranovci so dobro zaceli in prvi polčas odi-grah precej dobro. Posledica tega je bilo tudi visoko vodstvo ob odmoru. Toda srečanje še zdaleč ni bilo odločeno. Plavi so v nadaljevanju povsem popustih v obrambi in Ardita je s koši Borsija (27 toCk na koncu) in Tomasinija (16) v 25. minuh povedla. Do konca je nato potekal izenačen boj, H se je po razburljivi končnici končal z Jadranovo zmago. Pri naši združeni ekipi sta bila najboljša Samec in Grbec, izkazal pa se je tudi Franco, ki sicer ni dosegel nobenega koša, zato pa je imel deset skokov. Povratna tekma bo Cez teden dni v Gorici, v primem zmage Ardite pa bo odločala razlika v koših. (Kaf) Obvestila ZSSDI - nogometna komisija obvešča starše otrok, ki trenirajo v Tolminu, bo bo odhod iz Tolmina danes, 30. avgusta, približno ob 14. uri. SD SOKOL prireja na odprtem igrišču v Nabrežini tečaj minibasketa. Prvo srečanje in vpisovanje bo na igrišču v ponedeljek, 1. septembra, ob 17.30. SD GRMADA prireja dvodnevni začetniški tečaj jamarstva, ki bo potekal v Mavhinjah 6. in 7. septembra. Za informacije tel. St. 200179 med 19. in 20. uro. SD POLIT prireja dvotedenski brezplačni tečaj v umetnostnem kotalkanju, ki bo na ploščadi na Pikelcu (Repentaborska cesta) na Opčinah. Starše in otroke vabimo, da pridejo v ponedeljek, 1. septembra, ob 17. uri na Pikelc, kjer bodo seznanjeni z umiki vadbe. Otroke, Id so končali prejšnje začetniške kotalkarske tečaje vabimo, da se udeležijo sestanka, ki bo na Pikelcu v ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri. Vabljeni tudi vsi ostah atleti za dogovor o rednih treningih. ZSSDI obveSCa, da bo v četrtek, 4. septembra, ob 20.30 na sedežu SK Br-dina na Opčinah seja smučarske komisije. SZ GAJA - teniska sekcija organizira od 1. do 12. septembra začetniški teniski tečaj za otroke. Prijave in informacije od 12. do 14. ure po telefonu 212988 in od 17. do 19. ure na sedežu društva na Padričah ah po telefonu 226115. SD BREG - nogometna sekcija vabi vse starše in igralce mladinskih ekip (cicibani in začetniki) na prvi sestanek, ki bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 19.30 v društvenih prostorih. KKBOR sporoča, da bodo treningi za letnike '85-86 v torek, 2.9., ob 18. uri; za letnike '83-84 v ponedeljek, 8.9., ob 17.30 na Stadionu 1. Maj. SD KONTO VEL - MINIB ASKET V ponedeljek, 1. septembra se bo začel tečaj minibasketa na odprtem igrišču na Kontovelu. Umiki vadbe: ponedeljek in sreda, od 16.30 do 17.30 letniki '87, 88, 89; torek in Četrtek od 16.30 do 17.30 letniki '90 in mlajši. Za informacije: Kristjan Briscik (tel. 229470). KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET sporoča, da se bo v ponedeljek, 1. septembra začel tečaj minibasketa na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Umiki vadbe; ponedeljek, sreda, petek, od 15. do 16. ure letniki '90 in mlajši, od 16. do 17. ure letniki '89, 88 in 87. Informacije: Andrej Vremec, tel. 040/211878. SZ DOM organizira kamp minibasketa od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra. Vsak dan od 15. do 18. ure: igra, video NBA in družabnost na igrišču Dijaškega doma, Svetogorska, 84. Informacije na tel. St. 537525 (Marko). SD KONTOVEL - odbojkarska sekcija prireja od 1. do 12. septembra 1997 na igrišču na Kontovelu odbojkarski tabor za deklice letnikov 85 in mlajše. Vadba bo potekala od ponedeljka do petka od 9. do 16.30. Vpisovanje v ponedeljek, 1. septembra, neposredno pred začetkom tabora. SZ GAJA - nogometna sekcija obvesca, da bo zbor igralcev in predstavitev združene ekipe najm-lajsih za sezono 1997/98 v ponedeljek, 1. septembra, ob 17.30 na Športnem centra Gaje na Padričah. Sledil bo trening. PRIREDITVE Sobota, 30. avgusta 1997 FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Od ponedeljka, 1. septembra lahko pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 ob delavnikih), pri podjetjih, na univerzi in na Šolah lahko podpišete nov abonma. Potrditev starih abonmajev je možna do 18. septembra. Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexander Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: jutri, 31. t. m., ob 21.30 bo na sporedu film »Cosa fare a Denver«, v torek, 1. septembra, ob 21.30 pa film »MDC«. ZAGRADEC Domačija Milic V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 bo nastopil kantavtor Iztok Mlakar. ___________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 30. in jutri, 31. t. m., ob 21.30 slovenska premiera filma »Izgubljeni svet - Jurski park H.« Režija: S. Spielberg. V glavnih vlogah nastopajo: Jeff Gol-blum in Juhane Moore. RAZNE PRIREDITVE ___________KOROŠKA________________ PLIBERK V šotoru SPD Edinost na sejmišču: danes, 30. t. m. Peto mednarodno srečanje upokojencev: ob 12. uri koncert godbe na pihala iz Gorij pri Bledu; ob 15. uri ples z ansamblom »Kristali«. Jutri, 31. t. m., ob 11.30 koncert godbe na pihala iz Šmihela; ob 17. uri ples z ansamblom Alpe Adria Sekstet. V ponedeljek, 1. septembra, ob 12. uri ples s Podjunskimi muzikanti. ŽELEZNA KAPLA Telovadnica ljudske šole: danes, 30. t. m., ob 13.30 otvoritev razstave o narodnem ekološkem načrtu. SVEČE Pri Adamu: jutri, 31. t. m., ob 19. uri otvoritev 17. slikarskega tedna s predstavitvijo sodelujočih umetnikov iz Koroške, Dunaja, Slovenija in Furlanije-Julijske krajine. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 6. septembra, ob 20. uri koncert klasične glasbe. FURLANIJAUULIJSKA KRAJINA LIGNANO TRST Grad Sv. Justa - Triestate Danes, 30 t.m., ob 22. uri disko glasba z Paolom Zippom in Robertinom V torek, 2. septembra, ob 22. uri disko z Massiminom & VValterjem. V sredo, 3. septembra, ob 22. uri glasbeni veCer z GiulioPellizzariBallaben. V Četrtek, 4. septembra, ob 21.30 koncert blues skupine »James Thompson & Stefano Franco«. V petek, 5. septembra, s pričetkom ob 21.30 bo na sporedu grški veCer. Na voljo bodo tipične grške jedi in seveda tudi glasba. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 30. t. m., ob 22. uri nastop Veronice Va-scotto (sopran) ob klavirski spremljavi Corrada Greca. Koncert prireja Cappella Civica. VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Matteotti, bo jutri, 31. t. m., nastopila Orchestra Jazz Citta di Udine. Arena Alpe Adria V soboto, 6. septembra, se bo s celovečernim koncertom prestavil Andrea Boccelli. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 30. t. m., ob 21. uri Verdijeva opera »Rigoletto«. Dirigent Nello Santi. Jutri, 31. t m., ob 21. uri Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. ___________SLOVENIJA_______________ IZOLA Festival Mediteran Danes, 30. t. m., se bo ob 21. uri na Velikem trgu predstavila slovenska skupina »Zoran Predin & Šukar«. LJUBLJANA Koncert Michaela Jacksona so odpovedali. Festivalna dvorana V sredo, 17. septembra, ob 20. uri koncert ameriške skupine underground rocka »Dead Moon«. i"=yiTa#.w FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia): danes, 30. t m., ob 18. uri otvoritev razstavne sezone z razstavo v spomin na umetnika N. Sponza. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): v ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave France Batich. Galerija Grandangolo (Ul. Ponziana 8): do 11. septembra bo razstavljal Pino Caldarulo. MILJE Sedež turistične ustanove: še danes, 30. t. m. razstavlja arh. Jorge Abibal Firpo »Milje v risbah«. REPEN Galerija kraske hiše: Se danes in jutri je v okvira Kraške ohceti odprta razstava umetne obrti, na kateri sodelujejo Ars Cretaria, kamnoseško podjetje Caharija, draguljarna Malalan, lesnina Bor, draguljarna Zlata kapljica, Zidarič Marmi in obdelovalec kraškega kamna Pavel Hrovatin. SALEŽ Prostori KD Rdeča zvezda: še danes in jutri je na sedežu KD RdeCa zvezda v Saležu na ogled razstava »Sledovi na poti k srečanju«, ki so jo oblikovali dijaki in profesorji Državne srednje šole »M. de Tommasini« z Opčin na projekt Socrates. Razstava bo odprta od 18.30 do 20.30. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: Pemjski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). SLOVENIJA______________ PIRAN Galerija Meduza 2: do 26.9. bodo na ogled dela španske slikarke Marise Casado. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja SCurka. ___________KOROŠKA_________________ CELOVEC Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. BOROVLJE Boroveljski grad: do 26.10. je na ogled Deželna razstava ’97. Nekdanja Posojilnica (Postgasse 4): do 26.10 je na ogled razstava »Kultura-Delavstvo-Na-rodnost - Borovlje 1848 do danes«. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 1. JUNIJA DO 27. SEPTEMBRA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.11), Portogruaro (5.54), Mestre (6.45), Benetke (7.05). Tržič (6.01), Portogruaro (6.42), Mestre (7.30), Benetke (7.41). Tržič (6.22), Portogruaro (7.01), Mestre (7.54) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 5.39 (IR) 6.00 (IC) 6.53 (R) občasna vožnja, Tržič (7.17), Portogruaro (8.11). 7.22 (E) Tržič (7.46), Portogruaro (8.30), Mestre (9.10), Benetke (9.19). 8.02 (IR) Tržič (8.24), Portogruaro (9.05), Mestre (9.49), Benetke (9.59). Tržič (8.50), Portogruaro (9.27), Mestre (10.20) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Rim in nato v Salerno. 8.28 (IC) 10.02 (IR) Tržič (11.24), Portogruaro (11.05), Mestre (11.49), Benetke (11.59). Tržič (12.24), Portogruaro (13.05), Mestre (13.49), Benetke (13.59). občasna vožnja, Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 12.02 (IR) 12.38 (R) 12.58 (D) Tržič (13.22), Portogruaro (14.05), Mestre (14.49), Benetke (14.59). Tržič (14.24), Portogruaro (15.05), Mestre (15.49), Benetke (15.59). občasna vožnja, Tržič (14.51), Portogruaro (15.57). 14.02 (IR) 14.23 (R) 14.54 (IC) Tržič (15.16), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan in nato v Sestri Levante. 15.02 (D) Tržič (15.24), Portogruaro (16.07), Mestre (16.51), Benetke (17.00). Tržič (16.24), Portogruaro (17.05), Mestre (17.49), Benetke (17.59). Tržič (16.50), Portogruaro (17.27), Mestre (18.20) - nadaljuje v Rim. občasna vožnja, Tržič (17.26), Portogmaro (18.17). 16.02 (IR) 16.28 (IC) 17.02 (D) 17.29 (E) Tržič (17.51), Portogruaro (18.39), Mestre (19.22), Benetke (19.32). Tržič (18.03), Portogruaro (19.12), Mestre (20.14), Benetke (20.23). Tržič (18.24), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). Tržič (19.32), Portogruaro (20.17), Mestre (21.04), Benetke (21.14) - nadaljuje v Lecce. 17.37 (R) 18.02 (IR) 19.08 (E) 19.32 (R) občasna vožnja, Tržič (20.01), Portogruaro (20.55). 20.02 (IR) Tržič (20.24), Portogruaro (21.05), Mestre (21.49) Benetke (21.59). Tržič (20.54), Portogruaro (21.32), Mestre (22.42) - nadaljuje v Ženevo. 20.31 (E) 22.26 (E) Tržič (22.49), Portogruaro (23.32), Mestre (0.36) - nadaljuje v Rim. URA VRSTA SMER 2.01 (IR) Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.56), Tržič (1.37). občasna vožnja, Portogruaro (5.10), Tržič (6.06). 6.30 (R) 7.01 (D) občasna vožnja, Portogruaro (5.48), Tržič (6.37). 7.20 (E) iz Rima, Mestre (5.15), Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). 7.54 (D) Portogmaro (6.47), Tržič (7.28). 8.46 (E) iz Ženeve, Mestre (6.40), Portogruaro (7.44), Tržič (8.21). iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.38), Portogmaro (8.22), Tržič (9.07). 9.32 (E) 9.58 (IR) Benetke (8.02), Mestre (8.11), Portogmaro (8.53), Tržič (9.34). Benetke (10.02), Mestre (10.11), Portogmaro (10.49), Tržič (11.31). Benetke (12.02), Mestre (12.11), Portogmaro (12.53), Tržič (13.34). 11.55 (E) 13.58 (IR) 14.58 (IR) Benetke (13.02), Mestre (13.11), Portogmaro (13.53), Tržič (14.34). občasna vožnja, Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 15.31 (R) 15.49 (IC) iz Salerna preko Rima, Mestre (13.51), Portogruaro (14.49), Tržič (15.25) - vozovnica z dodatkom. 16.23 (D) Benetke (14.24), Mestre (14.33), Portogmaro (15.17), Tržič (15.59). iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.25), Portogmaro (16.03), Tržič (16.42). 17.06 (IC) 17.58 (IR) Benetke (16.02), Mestre (16.11), Portogmaro (16.53), Tržič (17.34). občasna vožnja, Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.28), Tržič (18.22). 18.50 (R) 18.58 (IR) Benetke (17.02), Mestre (17.11), Portogruaro (17.53), Tržič (18.34). Benetke (18.02), Mestre (18.11), Portogmaro (18.53), Tržič (19.34). občasna vožnja, Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.27), Tržič (20.25). 19.58 (IR) 20.49 (D) 20.58 (IR) Benetke (19.02), Mestre (19.11), Portogruaro (19.53), Tržič (20.34). iz Milana, Mestre (19.38), Portogruaro (20.31), Tržič (21.10) -vozovnicazdodatkom. 21.34 (IC) 22.10 (IC) iz Rima-Termini, Mestre (20.05), Portogruaro (21.10), Tržič (21.46) - vozovnica z dodatkom. 23.01 (R) Benetke (20.44), Mestre (20.54), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). Benetke (22.02), Mestre (22.11), Portogruaro (22.50), Tržič (23.34). 23.59 (E) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.07 (R) občasna vožnja, Tržič (5.35), Gorica (5.59), Videm 6.45 (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.45), Tržič (6.39). (6.17). 5.49 (R) občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm 7.29 (R) občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.15). (7.02). 6.20 (R) občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34). Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22). 7.46 (D) občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.23). občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič 7.17 (IR) 8.23 (R) 8.12 (R) občasna vožnja, Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm 8.30 (7.56). (9.38). (D) občasna vožnja, Videm (7.27), Tržič (8.07). 8.17 (D) občasna vožnja, Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35). Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22). 8.37 (D) občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.14). občasna vožnja, Videm (7.12), Gorica (7.47), Tržič 9.17 (IR) 8.38 (R) 10.10 (R) občasna vožnja, Tržič (10.38), Gorica (11.01), Videm (11.36). 9.26 (R) (8.11). občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič 11.17 11.30 12.17 (IR) (R) (R) Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22) občasna vožnja, Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm (12.56). Tržič (12.45), Gorica (13.08), Videm (13.43). 9.41 9.53 (IR) (IR) (8.59) občasna vožnja, Videm (8.37), Gorica (9.00), Tržič (9.18). občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.30). 13.17 (IR) Tržič (13.39), Gorica (14.58), Videm (14.22). 10.41 (R) občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič 13.30 (R) občasna vožnja , Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (10.16). 14.10 (14.58). 11.38 (R) občasna vožnja, Videm (10.12), Gorica (10.47), Tržič (R) občasna vožnja, Tržič (14.38), Gorica (15.01), Videm (11.11). (15.36). 12.41 (IR) Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.18). 14.17 (D) občasna vožnja, Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29). 13.38 (R) občasna vožnja, Videm (12.12), Gorica (12.47), Tržič (13.11). občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič 14.30 (R) občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm 13.43 (D) (15.58). (13.16). 15.17 (IR) Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22). 14.41 (IR) Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.18). 16.07 (R) občasna vožnja, Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.32). občasna vožnja, Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31). občasna vožnja, Tržič (17.30), Gorica (17.36), Videm 15.13 (R) občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.46). občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.13). Videm (14.16), Gorica (14.51), Tržič (15.15). 16.17 (R) 15.38 (R) 16.45 (R) 15.42 (R) (18.09). 16.41 (IR) Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.18). 17.17 (IR) Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22). 17.38 (R) občasna vožnja, Videm (16.12), Gorica (16.47), Tržič 17.42 (R) občasna vožnja, Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm 17.41 (17.11). (19.06). (R) občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič 18.17 (R) Tržič (18.45), Gorica (19.08), Videm (19.43). 18.33 (17.16). 18.30 (R) občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). (R) občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.05). 19.17 (IR) 18.41 (IR) Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.18). 20.15 (D) Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31 j. 19.28 (R) občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.01). občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič (19.18). 21.17 23.14 (IR) (R) Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). 19.43 (R) 20.22 (R) Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.55). 20.41 (IR) Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.18). 21.43 (D) Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.18) 22.41 OR) Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.18) 1.02 (R) Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.35) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.16 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba 9.09 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Vinkovce 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.12 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte 18.11 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak RAI 3 i slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik ® RAI 1 7.00 7.30 9.30 10.00 10.45 12.25 12.35 13.30 14.00 15.10 16.05 18.00 18.10 18.30 19.50 20.00 20.40 20.50 23.10 23.20 0.00 0.10 0.30 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo Mednarodni baletni maraton Film: Accadde un’ estate (kom., ZDA '65, i. Mau-reen O’ Hara, Rossano Brazzi, Richard Todd) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Umor v temi (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Corona) Dokumenti;: Nevarnost v oceanu Nanizanka: Pazza farni-glia 2 (i. Enrico Montesa-no, P. Panelli) Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Nan.: Hai paura del buio? -Se bojiš teme? (i. Rachel VVilson), 18.55 Gospa iz Westa (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Miss Italija v svetu (vodita Carl o Conti in Wendy VVindham) Dnevnik, 23.15 Izžrebanje lota Aktualno: 68. Nagrada Viareggio Aktualno: Filmski festival v Benetkah Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: Prendi i soldi e scappa RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Nad.: La traidora Dok.: V kraljestvu narave I2JJ Nan.: Harry in Henderso-novi Film: Operazione crepes suzette (krim., ZDA ’68) 10.00 Dnevnik Nan.: Lassie Dnevnik Nan.: Komisar Kress Perchb? - Zakaj? Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Športna odd. Dribbling, vreme Variete: Ci vediamo in TV Film: Donne, v’ insegno come si seduce un uomo (kom., ZDA ’64) Tg2 Dosje Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Univerziada: atletika Dnevnik TV film: Delitto senza movente (thriller, ZDA '95, i. J. Sevmour) Dmevnik Film: Storie di ordinaria follia (dram., It.-Fr. '81, i. B. Gazzara, O. Muti) Film: 20.000 dollari sporchi di sangue (’69) RAI 3 9 Film: L’ ultimo killer H (vestern. It. ’67) SM Šport, 9.30 Univerziada M Film: II medico dei pazzi (kom., It. ’54, i. Totd) Dnevnik, 12.05 Šport Deželne vesti, dnevnik, vreme TG3 Benetke Nan.: ENG - V živo Šport: Rally Rai, 15.45 SP v kolesarstvu, 17.00 Univerziada: atletika, plavanje 2 Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti ICjl BI Nad.: Lasciad amare TV film: Nord e Sud (dram., ZDA ’85) |j£2] Pregled tiska "l Nan.: VVings Q Aktualno: Časa per časa -™J Nasveti za lepši dom ŠM Dnevnik Aktualno: Giu la masche-ra (vodi Guido Prussia) M Nad.: Milagros M Dnevnik M Nan.: Havvaii Sm Variete: Classici... ma I non troppo S Aktualno: Eurovillage M Variete: Perdonami Dnevnik in vreme ŠE Variete: Game Boat Film: Giuro che ti amo (kom., It. ’86) Film: Le nevi del Kili-mangiaro (dram., ZDA ’52, i. G. Pečk, Ava Gard-ner, S. Hayward) Pregled tiska 8 CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Love Boat, 9.45 Blondinka za očeta, 10.30 Sionska ženska, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Film: Peggio per me... meglio per te (kom., It. ’68, i. Little Tony, Gianni Agus) Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile (i. Peter Graves) Nan.: Robinsonovi Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Otroški variete, vmes ri-~ sanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino (0 Nan.: Professione vacan-za (i. Jerry Gala) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days «0 Variete za najmlajše: I Ciao ciao Parade, risanke ŠM Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše: Bim Bum Bam, risanke Variete: L’ incredibile Debby Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Glasba: Karaoke Odprti studio Nan.: Detective Mike Land - Zlati prah (i. Fred Dryer) Film: Kickboxers - Ven-detta personale (dram., ZDA '91, i. J.-C. Van Damme) Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 3.00 Ba- retta # TELE 4 EOTiifl Aktualno: Abbiamo gia Variete: Paperissima le stelle? Sprint (vodi Michelle Blob Benetke Hunziker) Dok.: V kraljestvu živali Film: Uno sceriffo extra- Dnevnik in deželne vesti terrestre... poco extra e Šport: La seconda repub- molto terrestre (kom., It. blica del calcio alla vigi- ’79, i. Bud Spencer) lia del campionato Dnevnik «mundial» Nan.: N.V.P.D. (i. Kim Dnevnik in vreme Delaney, Dennis Franz, J. Nočni šport: Univerziada Smitts) Boks: Branco-Palmiero Nan.: Swift il giustiziere (IP v superlahki kat.) Nočni dnevnik Fuori orario Nan.: Dream On y 23.00 Dogodki in odmevi H Nad.: Amando Ha 17.30 IP v košarki Športna oddaja Dnevnik v nemščini Nogomet: Telequattro-Il Piccolo Športna oddaja Glasba: Ramble Tamble (#) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nanizanka Film: II ladro di Bagdad (fant., VB '40, i. Sabu) Nan.: Svvitch Variete: Poletni Zap zap Strogo osebno Film: II pifferaio di Ha- melin (fant., VB '72) La voce magica (srh., ZDA ’44) Film: Mr. Moto... {r Slovenija 1 {t Slovenija 2 Vremenska panorama 0.21 Teletekst Včeraj, danes, jutri Euronevvs Otroški program: Rado- Tedenski izbor. Film: vedni Tacek: Pika, 8.00 Dečki iz Brazilije (thril- Taborniki in skavti, 8.15 ler, ZDA 1978, r. Frank- Zgodbe iz školjke lin Schaffner, i. Laurence Tržaški oktet: Pa se sliš... Olivier, Gregory Pečk, Ja- Tedenski izbor: nan. mes Mason, Lilli Palmer, Snežna reka - Saga o Mc- Uta Hagen) gregorjevih (Avstralija, Poletna noč. Nadalje- 22. epizoda) vanka: Pacific Drive (Av- TV igrica: Hugo (pon.) stralija, 32. del) iHEm Flm: Drobtinica III. (Dan- Nanizanka: Stranski ska) učinki Skanada, 14. epi- Tednik zoda) Poročila DP v nogometu: Rudar - Razvedrilna oddaja TV MB Teatanic (prenos iz Koper: Karaoke Velenja) Nanizanka: Strela z ja- Portret športnika snega (Nemčija, 16. ep.) Dnevnik, vreme Videostrani Šport raro TV Avtomagazin Včeraj, danes, jutri \Wj Videostrani Glasba treh dežel m® Obzornik Dokumentarna serija Na- Poljudnoznanstvena od- tional Geographic - daja: Jezero flamingov Mačke (ZDA, 9. del) (Nemčija) V vrtincu Irs5 Sobotna noč Oddaja o ljudeh in živalih: 4X4 Ozare [M TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport, 19.50 Utrip Film: Očka mami (ZDA 1983, r.S. Dragoti, i.M. Keaton, Terry Gavy) Povej naprej Poročila, vreme, šport Poletna noč. Nadaljevanka: Pacific Drive (Av-stral.,33), 23.10 Stranski učinki (Kan., 15.) Film: Kiss of Death (ZDA 1947, r. H. Hathaway, i. V. Mature, R. VVidmarck) 8 Koper 15.00 16.15 18.00 18.45 19.00 19.25 19.45 20.30 21.00 21.15 22.25 0.15 Euronevvs Film: Sladka svoboda (ZDA ’86, i. M. Caine, M. Pfeiffer) Porgram v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanimo prijatelji Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nan.: Mannuc Dokumentarna oddaja , TV dnevnik: Vsedanes, vreme Koprska kinoteka. Film: Cat People (ZDA ’49, r. Jacques Tour-neur, i. Simone Simon, Kent Smith) Košarka: Poletni mednarodni turnir (iz Portoroža) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika r Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasba treh dežel; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya: Country, bluegrass, folk, itd. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci ; 18.30 V podvečer; 19.30 18. Kogojevi dnevi; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.00,8.30,9.30,10.30, 13.30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?!; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe: J. Golob; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Tropicana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev: 3. Revija kraških godb; 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Poused je lepu, nrlepše je doma (T. Turco); 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Oštrigeca (r. S. Verč, 18, del); 18.15 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. V živo s Pliberškega jormaka. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP SL 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO r . ’ SRE! RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 d6 666 C A VREMENSKA SLIKA Po prehodu hladne fronte je nad Alpami nastalo šihko območje visokega zračnega pritiska. Od zahoda je Alpe že dosegla topla fronta, ki bo našim krajem prinesla le nekaj oblačnosti. V višinah bo zaCel dotekati toplejši zrak. ' 1010 1000 C <£hy OSLO STl ^ 17/25° ----x K0BENHAVI) o" a!'US 14/20__^,5*--'"V*. -------oBRUSEU oPARIZ '4/21 MADRID 8/23 o Temperature zrake so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. 18/25° - 20^ RFDI IM ^/24 ,3/22 v 66 DUoNAJ ŽENEVA 13/17 LJUBLJANA ° MILANO 21/21 x SPLIT -/- BEOGRAD 21/31 O OSOFUA ;KO"°x.66. • V ATENEo24/32 , DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.44. Dolžina dneva 13.16. Luna vzide ob 4.11 in zatone ob 18.41. PLIMOVANJE Danes: ob 3.08 najnižje -49 cm, ob 9.45 najvišje 36 cm, ob 15.26 najnižje -19 cm, ob 21.06 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.37 najnižje -52 cm, ob 10.08 najvišje 40 cm, ob 15.54 najnižje -24 cm, ob 21.37 najvišje 39 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj. BIOPROGNOZA V-'r Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo sprva ugoden, sredi dneva pa se bodo pri najbolj občutljivih prehodno pojavile zmerne težave. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 21 2000 m 8 1000 m 16 2500 m 6 1500 m 11 2864 m 4 ^ CEIOVEC S TRBIŽ O 8/21 ° <3 KRANJSKA GORA DANES ■■■ ® GRADEC X6 (S ,m ^ o S. GRADEC 8/21 MARIBOR ° 10/21, _____*0 O 10/2' ČEDAD— 12/17 O O TRŽIČ 9/21 O KRANJ OVIDEM 13/24 _^N. GORICA 12/24 GORICA o 13/20 O POSTOJNA \ r. 7/22 O mu S M. SOBOTA ’ CELJE 0 9/22 LJUBLJANA 11/22 N. MESTO P/22 n ZAGREB 10/22 _ O Sprva bo precej jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju 14, najvisje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 24 stopinj C. JUTRI pel 6§ CELOVEC „<8 •S GRADEC 11/24 n 9 GRADEC 10/24 MARIBOR O 12/: M. SOBOTA O '2/1^ KRANJSKA GORA PTUJ CEO, 12/20 O OVIDEM 15/27 O TRŽIČ 11/24 O KRANJ CELJE O 11/25 ^N. GORICA 14/27 O POSTOJNA O 9/26 KOČEVJE UMAG ^ OPATIJA PdREC PAZIN O N. MESTO O V^-.^RNOMEU, 15/27 11/25 ZAGREB 12/25 O V nedeljo in ponedeljek bo precej jasno, zjutraj bo po kotlinah megla. Postopno bo topleje. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Stezosledčeve fotografije presenetile raziskovalce NEW YORK - »Sojoumer«, po slovensko krščeni Stezosledec nadaljuje svojo počasno pot po Skalnatem vrtu na Marsu. Nove, Čudovite podobe in nepričakovani podatki o atmosferi rdečega planeta napajajo radovednost znanstvenikov in običajnih smrtnikov o tej misiji, ki jo po spektakularnosti prekaša samo prvi človek na Luni. Mars ima ozračje in meteorološki izvedenci na Zemlji nadzirajo njegov pritisk, ki je predvčerajšnjim dosegel 6, 86 mili-bara, največ, kar so doslej izmerili. Na Marsu so vetrovi, včasih izredno močni, da preoblikujejo njegovo površino, ima pa tudi vodo, pa čeprav je je zelo malo. Med materialom, ki ga je vesoljski la-bortaorij Pathfinder poslal na Zemljo, so tudi »neovrgljivi« znaki o rahlih oblakih, ki jih je videti tudi na nekaterih slikah, posnetih pred zoro. Sestavljajo jih drobci ledu in so na fotografijah rahlo modrikaste barve. Ce bi se vsa voda v Marsovem ozračju kondenzirala, pravijo znanstveniki, bi na planetovi površini ustvarila zelo tanko plast: desetinko debelosti človekovega lasu, kar je neprimerljivo malo če pomislimo na zemeljske oceane. Druga stvar, ki navdušuje znanstvenike, je spoznanje, da sestava Marsovih skal ni homogena. Poleg tiste, ki so jo poznali doslej, obstaja vsaj še ena sestava, ki jo zdaj preučujejo po zaslugi Stezosledca. Te skalne formacije imajo nižjo vsebnost silicija in več žvepla. Ce novica za človeka s ceste ni zanimiva, je zelo presenetljiva za znastvenike, ki si ne znajo razložiti, zakaj se je ustvaril drugačen tip skal in zakaj vsebujejo žveplo. Stezosledec, ki je zdaj na izrazito skalnatem območju, bo napravil nove analize in morda pomagal odgovoriti na vprašanja znanstvenikov. Pathfinder je medtem dva dni »počival«, da si je napolnil sončne baterije. Čaka ga še dolgo delo, saj odgovorni za projekt upajo, da bo lahko zbiral in odpošiljal podatke vsaj še eno leto. Na telefoto Ap: zgoraj posnetek Marsovih tal, spodaj pa sončni vzhod Tudi opice imajo smisel za umetnost LONDON - Ameriški zoologi so prepričani, da imajo tudi opice smisel za umetnost. Po pisanju britanske znanstvene revije New Scientist južnoameriške opice kapucinke oblikujejo gnetijive krogle iz gline v nove obhke in jih nato še ozaljšajo z barvami in listjem. Gregory VVestergaard in Stephen Suomi iz Nacionalnega zdravstvenega inštituta v ameriški zvezni državi Maryland sta desetim v ujetništvu živečim opicam dala potrebne pripomočke in nato čakala. Po VVestergaard o vih besedah so se živali s stvarmi »ukvarjale zelo intenzivno«. Gnetljive krogle so spreminjale v bananam podobne oblike in delale iz njih paličice, na koncu pa so jih še pobarvale ah polepile z listjem. »Kaj takšnega je lahko le izraz nemirno razmišljajočih, inteligentnih možganov,« je še dejal Westeigaard.(-STA/dpa) Kontracepcija za gibraltarske opice MADRID - Na Gibraltarju so se opice tako močno razmnožile, da bodo v prihodnje dobivale kontracepcijske tablete, piše španski časnik El Mundo. Znanstveniki univerze v Zuerichu in Društvo za zgodovino narave na Gibraltarju so v skupni študiji poudarih, da je opičjim samicam na tako imenovani Opičji strmini treba razdeliti kontracepcijska sredstva, s tem pa naj bi začeli že to jesen. Po besedah biologa Johna Corteša se je število opic na Gibraltarju v minulih šestih mesecih povečalo za petino, tako da se jih trenutno tam preganja že 240. Na Gibraltarju, sicer zadnji koloniji v Evropi, pravijo, da bodo gorate stene tako dolgo pripadale Veliki Britaniji, dokler bodo na njih živele opice. (STAZHina) Avtomobili za ruske politike MOSKVA - Ruska televizijska hiša MTV je poročala, da za ruske politike pripravljajo izboljšano različico osebnega avtomobila volga, ki bo opremljen s kroglami z živim srebrom, ki naj bi v primeru prevračanja pomagale vozilo znova postaviti na kolesa. Volge preizkušajo na posebnem pohgonu. Vozila imajo tudi neprebojno steklo. MTV dodaja, da je imel osebni avto Leonida Brežnjeva rakete, ki jih je lahko izstreljeval na cilje z razdalje 100 metrov, Stalinov avto pa je lahko spuščal strupeni plin.(STA) Bob Mariey prodaja pivo KINGSTON - Sklad Boba Marleyja, ki ga vodijo člani Marleyjeve družine, je panamskemu proizvajalcu piva Cervecceria Nacional zagrozil s tožbo, ker je podobo kultnega pevca brez dovoljenja uporabil za oglaševanje svojega piva De Primera. Predstavniki podjetja so še posebej razkačeni, ker se Marley pojavlja na reklami za alkoholno pijačo, saj je uživanje alkohola v nasprotju s prepričanji rastafarijancev, ki jim je pripadal tudi Bob Marley. (STA/AP)