XX. leto, 1887. Izhaja v:ak dan ivrćer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av s tr i j s ko - og ers ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za je.len mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račana se' po i 10 kr. za mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od cetiristopne pet.it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkvat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne v racajo. DrediiiStvo in up ravnifi vo je v Rudolfa Kirbisa hiši, »Gledališka stolba". Upravnis tv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Iz Trsta. [Izv. dop.] V zgodovini prosvetnega in političnega razvoja vsacega naroda igra meščanstvo velo važno ulogo. Meščanstvo je oni stan, ali bolje del naroda, ki se je po svojem trudu pripomogel do blagostanja in višje prosvete, kar ga dviga nad priprostega delavca in kmeta ter mu daje v upravi in zakonodajatvu svojega mesta in dežele večje pravice in svoboščine nego li temu. Čim mnogoštevilnejše in imovitejše je meščanstvo, tem večja je naroda prosvetna in njega politična moč, o tem nam priča preteklost, to nam dokazuje sedanjost. Po dokaze mi ni treba hoditi daleč, imamo jih doma. Poglejmo na pr. Istro. Peščica Italijanov, živečih v mestih in trgih, drži v svojej oblasti celo deželo, katere prebivalstvo je pretežno slovansko. Ta mesteca in ti trgi, dajejo deželi italijansko lice, kajti italijanski so deželni, italijanski so (večinoma) občinski in italijanski so državni uradi. Italijansko meščanstvo ima v tej deželi vse v svojih rokah, šole in urade, trgovino in obrt; slovanskih seljanov ne jemljejo v poštev ni deželna ni državna oblastva, Slovani nemajo pravice mešati se niti v upravo niti v zakonodajstvo dežele. Slovanskim seljanom ne pomaga njih nu-merična večina; italijanska meščanska manjina osvojila si je vse pravice, prevzela je vse javne posle, utisnila svoj značaj deželi ter si v vsem in povsod podvrgla slovansko večino. To nam je torej jasen dokaz, koliko premore v političnem in kulturnem življenji narodno meščanstvo, to je uzrok, zakaj naša narodna stvar tako polagoma uspeva in napreduje. Da si btže in sigurnejše pripomoremo do ugleda pri svojih nasprotnikih, da si hitreje in lažje priborimo svoje pravice, bodi naša prva skrb, da si uzgojimo narodno meščanstvo. Ako bode to na naši strani, potem je naša stvar dobljena in zagotovljena, naj nam bode vlada prijazna ali nasprotna. Ali kakor vse kaže, Slovenci še nesmo dospeli do tega spoznanja. Kar smo dosegli do sedaj v mestih, dosegli smo, rekel bi na preprost način, z agitacijo, z živo in pisano besedo; s tem smo vzbujali in pro- budili v nekaterih mestih narodno zavest in dospeli do s vrhe. Kjer na tak način ne moremo doseči svojega namena, se malo in z majhnim zanimanjem mešamo v boj. In to je slabo in pogubno! Na Trst, to velevažno mesto zabili so popolnoma voditelji slovenskega naroda, obrnili so mu hrbet, prepustili so ga njegovej usodi. Prvaki slovenski se malo brigajo za Tržaške razmere in zato tudi malo ali nič ne storijo, da bi zboljšali stanje Tržaških Slovencev. Narodu slovenskemu je naš položaj tako malo znan, da ne ve in ne more ceniti, kolikega pomena je Trst za našo bodočnost. Ako zgubimo Trst, zgubili bodemo morje, ki nas veže z jugoslovanskimi deželami ter nam daje priliko in sredstvo osnovati svojo narodno trgovino in obrt In kaj je narod brez obrti in trgovine? revež brez veljave in bodočnosti. Da m nemogoče pridobiti Trst, priča nam njega prebivalstvo in zgodovina njegovega razvoja. Ako si Tržačane, ki se ponašajo se svojo italijansko proBveto in v jedno meV trde, da so pravi pravcati Romani, pogledamo od bliže, vidimo, da je njih Romanstvo jako mlado in da so očetje njih, ki se večkrat najbolj ponašajo se svojim italijanstvora pravi Slovenci, ki le slabo lomijo italijanščino. Ti očetje ti porečejo morda, da so Italijani, ker se neso nikdar dobro zavedali svoje narodnosti in ker so je Italijani šiloma potegnili v svoje vrste. Pre-mnogokrat pa naletiš na moža, ki je zaveden in nnudušen Slovenec, njegovi otroci pa, katere je moral pošiljati v italijanske šole so največi irredeu-tovci in proklinjajo in blatijo vse, kar diši po slovenskem. Ta frtktum je toli velike važnosti, da bi se morali voditelji naše politike ozirati nanj. Mi Tržaški Slovenci storili smo, kar je bilo v naši moči, da si pomagamo na noge. Osnovali smo si razna društva, ki goje narodno zavest mej doraslimi ljudmi. Posebne važnosti je „deluvsko društvo" največje na Slovenskem, ki je rešilo že na tisoče delavcev narodne smrti. Da bode ustroj popolen, treba bi bilo sedaj, ko smo pridobili roditelje, oteti njih deco pogube, ter ohraniti jo slovenskemu narodu. To nam je mogoče doseči le z narodnimi šolami. Teh pa si sami ne moremo osnovati, država in mesto nam je kratita, zato bi nas moral ves slo- venski narod podpirati, da si je odpremo, kajti brez Šol bode ves naš trud in napor jalov, in naš narod ne bode imel nikdar nobene pravice v Trstu. Prosili smo šole, a vlada in magistrat potrebovala sta tri leta, predno sta nam dala na znanje, da je prošnja odbita. Politično društvo reku-rira in ministerstvo, kot najvišja instanca, potrebovalo bode morda še več časa, predno reši priziv; mi pa s tem zgubljamo čas, ljudi in zemljo pod nogami. Pomagati si moramo sami! Glede na našo bodočnost in na preveliko važnost Trsta, ki jo bode imel v nadaljnem razvoji naše trgovine (in obrtnije, bilo bi pač žalostno, da bi slovenski narod ne imel toliko požrtovalnosti, da si tu na svoje troške osnuje slovensko šolo. Šole še le usovršile bi to, kar smo dosedaj osnovali narodnih zavodov v Trstu, šole bile bi trdnjava proti italijanstvu. Kakor so do sedaj slovenski renegatje postali bogati trgovci, ugledni mešianje in neustrašeni zagovorniki italijanstva, bogateli bi tudi gojenci narodne Šole, pridobljali bi si veljavo in spoštovanje naših nasprotnikov in bi pomagali v Trstu slovenskej stvari na noge. Ne tratimo več časa, čas jo drag in če se skoro ne poprimemo z vsemi silami dela, bode že prepozno in zgodovina bode ostro obsojala našo malomarnost, ki je jedina kriva, da je Trst za slovenstvo še izgubljen. Družba sv. Cirila in Metoda poklicana je tu v prvi vrsti, da nadaljuje svoje začeto delo. Naj ne ostaja na pol pota; to bi bilo slabše nego nič; nnpno naj skrajne sile, da dospe do svrbe, ki si jo je postavila. Kar stori za Trst, bode neprecenljive važnosti za slovenstvo. Na delo torej, dokler je še čas. Da bode pa šolskej družbi lažje izvršiti to za ves narod velevažno nalogo, izvtde naj ono misel, katero je sprožil Tržaški dopisnik v „Slov. Narodu", t. j. Btori naj potrebno, da bodo poverje-jeniki družbe sv. Mohora nabirali ob jodnem kot poverjeniki družbe sv. Cirila in Metoda podpornino od udov prvo imenovane družbe. Ako bi se odbor družbe sv. Mohora poprijel to misli, ter jo pri poro-ročal svojim poverjenikom, preverjen sem, da bi se v kratkem nabrala svota, s katero bi lebko odprli LISTEK. Nedeljsko pismo. Zadeli ste jo, goBpod urednik, ko ste me pretekli teden svarili, naj pri miru puščam ominoznega „solicitatorja" s pritiklinami, ali kakor so bolj učeno pravi, „c. s. c.M, ter najrajši v delo vzamem preiskovalnega sodnika, ki je v novorojenega deteta želodci konštatoval fižol in kislo zelje. Kaj rad bi bil poizvedel, kje je to bilo in kdaj, a bili ste, kakor sedemkrat zapečačena, ali pa blagoglas-neje povedano, sedemkrat zapečatena knjiga in rekli ste: »Greh se pove, grešnika pa ne," vsaj za sedaj še ne. Kolikor pa sem posnel iz Vaših besed, bila je stvar taka: V neki občini našli so pred leti novorojeno doto umorjeno. Izraz „pred leti" ima v obče imenitno ulogo. Jaz vsaj bi lahko trdil, da so „pred leti" v nekem trgu na Slovenskem pozabili na jetnika in ko so se spomnili nanj, bil je gladu že mrtev. „Nomina suntodiosa!" Pred leti torej vršila se je nekje tudi Vaša povest. V malej vasici našli so umorjeno, novorojeno dete. Slučaj naznanil seje nemudoma sodniji, ta pa je odredila komisijo, ki naj preiskuje ves dogodek, gotov zločin. Člana dotične komisije — ki pa ni bila v Avstriji, marveč recimo v „Franz Josefs LandB, bila sta mej drugim dva hudomušna zdravnika. In ta dvojica izmislila se je prav britko šalo. Rekla sta: Pristav, voditelj komisije, itak najinega „parere" ne čita, napraviva torej malo burko. Rečeno storjeno. V zapisnik narekujeta torej, da je imelo novorojeno, a umorjeno dete v svojem želodci fižol in kislo zelje. Pristav, zanašajoč se na izvestje zdravniških voščakov, podpiše „bona ali pa mula fide" dotični zapisnik ter ga predloži drugi instanci. Ondu pa je sedel kritičen mož, ki je čital časnike od naslova in od vabila na naročbo, do zadnje vrstice, ki pravi, kdo je listu urednik, kdo ga tiska. Z jednako „temeljito natančnostjo" prerešetal je tudi rečeni zapisnik. Marši kateri nedostatek mu ni delal preglavice, a izvestje, da je novorojeno dete imelo v želodci fižol in kislo zelje, spravilo ga je popolnem iz ravnovesja. „Kaj, novorojenec, pa fižol in kislo zelje ? za-klical je srdito. „Kjc je pristav?« Pristava so kmalu dobili, prišel je na odgovor in slišal je marsikatero grenko, a zgodilo se mu ni nič zalega, na čemer pa se je imel zahvaljevati svojemu takrat uplivnem u očetu in blagodejnemu slučaju, da to ni bilo — v nas. Žal mi je, da Vas, kakor rečeno — nese m ubogal, otel bi se bil sicer konfiskaciji, ki je preteklo soboto liki dvostruka strela Šinila pod črto in nad črto, a zapamtil sem si pri tem pregovor „Greh se pove, grešnik pa ne." To pa le za gotov čas. Jednacih mi sli j je tudi moj dolenjski prijatelj, ki je nedavno svojega rojstva kosti pod pazduho, popotni les pa v roko vzel, a pri vseh teh opravkih ohranil si jako bistro oko. Oujte, kako mi piše: Prišel sem v krčmo takozvanega magnata v šentjarnejski fari. Ondu naletel sem na znance, mej katerimi je bil tudi Nemec, konservativec. Pri sosedni mizi sedeli sta dve rodbini, jedna iz Ljubljane, druga iz Rudolfovega, obe odličnih narodnih imen. (Jez nekaj časa začne me dregati Nemec ter reče porogljivo: „Slovenci ste čuden narod! Ponosa nemate, ljubezni do jezika in rodu tudi nič. GospGdo pri onej mizi poslušam že dve uri , pa niti jedne slovenske besede še nesem čul, še otroci le nemški govoio. To bode Vaša poguba, ako bode Vaše raz-umništvo le nemški golčilo, namesto da bi dajalo dober vzgled. To smo ini Nemci vse drugačni." Odgovoriti nesein znal kaj, kajti oblila me je rudečica in pobegnil sem v gozd, da nesem dalje moral poslušati nemški odgojenih potomcev odličnih teh narodnjakov. v Trstu prvi ra2red osnovne šole slovenske, ter tako položili temeljni kamen bodočej meščanskej slovenskoj stranki v tem na videz italijanskem mestu. Na noge torej rodoljubi slovenski, nabirajte doneske po vseh selih in mestih Slovenije, da si sezidamo svoj dom, kjer bodemo varni pred tuj-Btvom in nam bode mogoče sistematično in uspešno delovati za našo bodočnost. Kakor Italijani držimo se tudi mi gesla: Provvediamo al presente, colT iutelligente spuardo aH' avvenire. (Skrbimo za sedanjost, z razumnim pogledom v prihodnjost)! Iz Rusije. 13. sept. st. st. [Izv dop.] (Dalje) Slovanstvo ni bilo nikoli agresivno in žalibog, da ni vselej umelo zaščititi se, ako že napadalo ni. Stoletja in stoletja so nas tlačili, vzeli nam naš krasni slovanski jezik v cerkvi, in kar se zdaj dela, da bi se zagladil ta kričeči prestopek, so le drob-tine, katere nam dovoljujo pobirati izpod „mize gospodnje." Kaj pomaga plakati o laseh, kadar je odsekana glava! No po božjej previdnosti nas, Slovanov, ni zglodal vse razrušajoči zob časa. Mi smo in bodemo! Naša ideja je sveta, je pravična, mi branimo to, kar nam je dal Bog: jezik, narodnost, svobodo, dostojno človeškega imena. Od nas je vse zdaj mogoče jemati, ali vzeti se ne da. Našim protivnikom bode treba računati s fakti, a fakti so taki. da so zatrepetali vsi naši tlačitelji in kakor človek, ki je izgubil razum, segaio zdaj po jeduem, to po drugem sredstvu, da bi zataknili zatvornieo, ki se trga na vseh krajiii, in mi vidimo tak absurden prizor, da židovsko nemško pleme stopa v tesno zvezo s tistimi, katere je ono še pred desetimi in manj leti trlo in tlačilo in obsipalo takimi psovkami, kakeršne se mogo govoriti le na nemškem jeziku. Kako sem se začudil, prišedši jedenkrat v čitalnico „Slavj. blag. Obščestva", kjer sem našel številko „Parlamentaru-ja, ki polemizuje — z „Neue freie Presse" zaradi jednega mojih dopisov v Vaš cenjeni list, kjer izjavljam nadejo, da katoliškim Slovanom Rim potrdi pravice na slovansko bogoslu-ženje, katere nam je dal pred tisoč leti, tem bolje, ker se je v poslednji čas staroslovenska liturgija uvela v Ćrnejgori, v Makedoniji in Rumeliji. Znaje Ljubljanske zelote, citiral sem list češkega duhovnega stanu „Čech", nadeje se, da me bode ta avtoriteta »ešila nezasluženih insinuacij, kajti „Čech" je odločno terjal slovansko liturgijo. Moja nadeja se je izpolnila ; zeloti so molčali, kajti kako jim je iti proti „Čechu", katerega pišo katoliški duhovniki? N> z Dunaja so dali drug signal. Žid glasila avstrijskih Nemcev in Židov, „Noue fr. Presse" — risum teneatis! — vrgel se je na-tne za moj «lepis tako pohlepno, kakor da bi mu pokazal zlato reč in metal me je v svojem listu sem tertja, kakor so ras nekdaj na Dunajskem „Sa!z griesu" njegovi bratje podajali kakor snop iz rok v roke, da bi kupil stare hlače. Svojim orem nesem verjel, ko sem čital, da je Dunajskim prepeličarjom jako važno, da bi Slovenci ne molili v svojem jeziku. Kdo se briga na c.leni svetu, kako oni časte svojega Mamona, ali po nemški, ali po židovski, Jednako neugodne utise doživel je moj „do-leujsUi prijatelj" v Rudolfovem in drugih dolenjskih mestih, kjer „trave" in „f raj lice" kramljajo le nemški in jih dekle in pestunje tako izvrstno posnemajo. Nemščina, s katero se nežna deca pita, ni uiti miš, ne tič nego „kavder, kavder", kakor kriče purani. V Novomeškem drevoredu čujejo se pogosto besede : „berst nit molčen?" ali pa: „dir nit geben brota", „Geh" mer sich špantziren!" itd. Dolenjski naš prijatelj se je takrat prestrogo d*žal gasla o grehu in grešniku, a prihodnjič se bode poboljšal, ako smem njegovo obljubo tesno šteti. Jednako bi prosil prijatelja gorenjskega, da z imeni ni preveč skop. Piše mi namreč, da je zadnjič, ko je bil izlet v Škofjoloko prišel Sokol na železnici k blagajnici ter velel : n III. Classe tour and retoar nacb Bischoflack." Blagajnik pa mu je nekda odvrnil : „Vi, kot Sokol, bi lahko to tudi slovenski povedali, saj moramo mi slovenski znati!" Sokolje vsled tega opornimi tako zurudel, da ni b.lo njegovega lica vec poznati in baš zaradi tega nesem dobil njegovega imena, da bi je zapisal v — dotično knjigo. Imel bi še marsikaj na srci. Pripovedoval bi lahko, kako je nekdo v Gradišči igral isto ulogo, celo slovenski jezik naj si vzemo v svoje sinagoge, živ krst na to ne bode potratil nijedne kaplje črnila A ne da se popisati moje začudenje, ko sera se prepričal, da so nekateri gospodje v Ljubljani čakali ravno tega signala iz „Wollzeileu, da bi zatrobili slovenskemu svetu o meni, nadejaje se, da sem jaz tako omahljiv, kukor stene Jerihova. Povejte mi radi Boga, ali bi bil pred kakimi petimi leti kdo mislil, da ima „Neue fr. Presse" v Ljubljani svojo podružnico? O diese Juden! V mojih dop sin nihče, kdor jih je čital, ni -koli ni našel napadov na „večno mlado" katoliško cerkev, kakor tudi nesem slavil pravoslavne cerkve, ki je „večno stara", taka, kakor je bila vsa „so-bornaja apostoljskaja Orkovjtt v tiste čase, ko so bavarski Tevtoni episkopskega stanu preganjali in obrekovali naša učitelja in apostola Cirila in Meto-dija v Rimu. Jaz sploh nemam navade, razgovarjati se z ljudmi, ki svoj „mot d' ordre" dobivajo iz redakcije žiilovsko-nemške „N. Fr, Pr.tt, in ki poleg tega ovajajo mene kot veleizdajnika in sovražnika katoliške vere, pribegaje pri tem, kakor njih učiteljica „N. Fr. Pr." k raznim falsitikacijam in insinuacijam. Rečem samo v pojašnjenje to, da kdor je pravi prijatelj Avstrije in avstrijskega cesarskega doma, ki želi „imeti mir mej svojimi narodi", mora delovati na to, da se slovanski element v Avstriji okrepi, da Slovani dobodo to, kar bi jim dobrotni cesar dal davno, da ni vezan po ustavi, katerej Nemci tako drzno bi jej o v obraz. Svojih dopisov nikogar ne prosim čitati in nikogar ne prosim biti mojega prepričanja Čemu torej metati blato v mene, čemu podtikati to, česar nesem mislil. Ako je mnogo takih, ki so z menoj jednega mnenja, to vohuni in denuncijanti ne mogo nič storiti; ako je pa mojih privržencev malo, to kako resnične in prepričevalne morajo biti moje besede, da moji nasprotniki pribegajo k takim sredstvom, ko ovaduštvo, da bi se le število mojih je-dinomišljenikov ne pomnožilo. Kdor je čital moje dopise, prepričal se je lahko, da nikoli ni z jedno besedo nesem govoril nič "nespoštljivega o katoliške j veri. Nasprotno, pisal sem vselej, da naj se bi katoličani in pravoslavni zjedinili vsaj v ljubezni k občej materi Slavi, katerej je vse jedno, kako se kdo križa. Meni je bilo vselej zoprno, da Hrvati črte Srbe, Srbi pa Hrvate in to sem govoril v Zagrebu v lice i tem i drugim. Vera ne brani biti gorečim, iskrenim domoljubom. Češki narod je večinoma katolišk, a vender je bil slavni Palackv, otec češkega naroda — lu-teranec Najbolj znameniti in vrli domoljubi mej ogerskimi Slovaki so — reformatski duhovniki. Mnogi francoski, angleški in nemški domoljubi ne govore že o italijanskih, so bili in so celo ateisti! Vera nikomur ne pomaga ljubiti narod svoj; to ni nje naloga. Ona nas zjedinja z Bogom. Tako tudi vera ne odvrača od narodnega izdajstva. To nam pač jasno dokazujo Bedenji bolgarski pravitelji, kateri so avojjp domovino za gotove denarje prodali Nem *em in propagandi- No, kakor tisti, ki služi umetnosti, ni sam umetnost, tako tudi služitelj vere ni sam vera. Gotovo je še v pameti mnogih, kako je slikar prof. Piloty ovadil svojega tovariša pred nekaj leti; rogali so se podlemu ovaduhu, psovali kakor sv. Peter Malhusu nasproti, kako je v Ljubljani „trottoir" za konje neprimerno lepši, nego za ljudi, kako je mož „slabega volja" odklonil vsak prispevek za javno tombolo, češ, za Slovence načeloma ne dam nič, kako ljudje po neumnem nosijo novce v „Ringelspiel", kako se v Trbovljah predstavlja v prospeh ljudske omike Bergova zloglasna „Die Pfarrerskbchin" in s tem pohujšuje narod, a vsemu temu ste že pristrigli prostor. Zatorej samo še jedno. Sedaj, ko na Dunaji zboruje higijenični kongres in se iz obravnav vidi, da je zdravstvenim korifejam mnogokaj še nejasnega, opozarjam zdravstvene kroge na društvo, ki se je ustanovilo v beli Ljubljani pod ne posebno poetičnim imenom „Tu-berkel-Verein." Kdor nema hudega kašlja in vsaj nekoliko potez znanega hipokratičnega obraza, se ne vsprejme. Več mi o smotrih in uspehih tega društva ni znano, tudi si ne upam o njem več pisati , ker bi se mi utegnilo nasproti zngrometi: Molči, saj nesi strokovnjak. Zatorej priporočam rečeno društvo našemu zdravstvenemu referentu, ki je na Dunaji gotovo spoznal, kateri „bacilli" imajo večje rožičke, so torej bolj nevarni. S. ga, no, nikomur ni prišlo na misel, očitati njega sodnikom, da napadajo umetnost. Iz vestno je, da prosti narod visoko drži prapor vere. Ako je treba torej koga podkopati, očrniti in oklevetati, zadosti je, pritisniti mu na čelo pečat sovražnika vere ali razkolnika in upiti, kakor so nekdaj upili farizeji: Križaj ga! Kdor hoče ubraniti pri prostem narodi svoj prestiž, treba mu je samo skriti se v plašč vere, češ, ako napadaš name, zato, da služim nemško-židovskim nakanom, za -kričim jaz na vse grlo, da teptaš katoliško vero. No, hvala Bogu, cip, ki bi šle na to limanico, je vsako leto manj. (Konec prih.) Politični razgled. IVol raiij«' dežela. V Ljubljani 1. oktobra. Katoliški sliod v Linei sklenil je mej drugim resolucijo, da treba delali na to, da se obnovi posvetna oblast papeževa. Ta stvar se poslednji čas razpravlja pogostem na katoliških shodih in v katoliških političnih društvih, odkar so nekateri listi bili objavili vest, da se Italija želi sporazumeti s papežem. Razni katoliški listi pa dokazujejo, da sporazumljenje mej papežem in Italijo ni drugače mogoče, kakor če se papežu zopet da Rim. Hrvatska vlada pripravlja več predlog o reformi pravosodja. Ker so sodišča preobložena z delom, bodo nekateri prestopki se oddali koinpe-tenci policijskih oblastev. Nadalje se bodo premeni le določbe o nasledkih kriminalnih razsodeb, in se bode ta stvar deloma tako uredila, kakor je v avstrijski državni polovici. Porotnim sodiščem se bode za zmiraj vzela pravica, razsojevati o tiskovnih prestopkih. Predvčeraj se je v Budimpešti odkril spomenik slavnega ogerMkega politika Deaka. Pri odkritji so bdi navzočni ministri, diplomati in drugi dostojanstveniki. Prihod cesarjev je množica pozdravila z živahnimi eljenklici. Ko je cesar ogledal spomenik, se je vrnil v svoj dvorec. Slavnostni govor govoril je grof Ludovik Tiszit Viiaiife države. Volitve za mi*tanko skupščino so za vlado kaj ugodno izpale. Voljenih je 72 liberalcev, 70 radikal-cev in 6 divjakov, 15 je ožjih volitev. Kakor se sodi, bodo pri ožjih volitvah dobili liberalci še 12 mandatov, radikalci pa tri. Itolgarski vojni minister Mutkurov se je zaročil s sestro ministerskega predsednika Stambu-lova. S tem si je Stambulov nekako zagotovil naklonjenost Mutkurova, ki ima precej upliva pri vojski. Sedanji bolgarski mogotci se pa itak le na vojsko morejo opirati, ker narod zanje ne mara. flliiski listi očitajo Nemčiji, da premalo podpira rusko politiko v Bolgariji. Ko bi bil Bis-raarck se tako odločno upiral vsakemu rušenju Be-rolinske pogodbe, kakor je zahteval zadoščenja, ko se je žaiil v Ruščuku nemški podkonzul, ne bil se upal Koburžau v Bolgarijo. Nemški opficijozni listi se izgovarjajo, da hi Nemčija že bolj podpirala Rusijo, ko bi je ruski časopisi vedno ne napadali. To je seveda prazen izgovor, s katerim skušajo opravičiti hinavsko nemško politiko. Na videz Bis-marek odobrava ruske zahteve, na skrivnem pa Busiji dela vsakeršne ovire. Berolinski listi zopet napadajo ruski kredit. Da bi ga ložje spodkopali, trdijo, da Rusija le zato išče denarja na posodo, ker hoče za&eti vojno. Nemški vojak, ki je streljal na frauco« s*ke lovce se izgovarja, da so lovci že bili na nemških tleh. Tudi nemška oblastva trdijo, da se je dogodek pripetil na nemški zemlji. Sledovi krvi so pa videti le na francoski zemiji, in torej je vero-jetneje, kar trdijo Francozi, da lovci neso prestopili bili meje. Č<; je bil jeden teško, drug pa smrtno ranjen, bila bi krvavela pač takoj, ne pa še le, ko sta bila zopet Čez mejo, če bi bila sploh mogla prilezti še na francosko zemljo. Seveda Nemci bi na vsak način radi oprali svojo krivdo. Franozi so jako razdraženi zaradi tega dogodka in Nemci se že boje, da ne bi narod prisilil francoske vlade, da začne vojno. Pomnožiti hočejo zaradi tega vojsko ob fran-cosUej meji. Pri takej razdražeuosti se lahko kaj prigodi, kar bi dalo povod boju. V Berolinu se pa vojne jako boje, ker no vedo, kam bi se obrnila Rusija. <■ irski kralj vrne se 8. t. m. v Atene. Takoj po njegovem prihodu izročil mu bode dosedanji avstrijski poslanik baron Trauttenberg svojo odzvalnico in novi poslanik baron Kozjek pa svojo poveril-nico. Bal arska vlada predlagala bode zbornici, da se nekoliko premeni deželnozborski volilni red. Pri zadnjih volitvah se je pokazala pomanjkljivost. V ,Wurzbiirg se ni mogla volitev dognati, če tudi se je osemkrat zaporedoma volilo. Vsakokrat dobila sta liberalni in konservativni kandidat jednako število glasov. \VUrzburgu ie sedaj v deželnem zboru brez zastopnika, ker volilni red nema določbe, da bi v tacih slučajih od očil žreb. Irci se na vso moč upirajo izjemnim naredbam angleške vlade. Sklicujejo se tabori, na katerih govorniki grajajo vladno politiko. Policija si ne upa razganjati razdraženega naroda. V več krajih bili so poslednji čas boji mej narodom in policijo. V Fermoy-ji, hotela je policija razgnati shod, na katerem je govoril poslanec Tanner. Policija hotela je razgnati narod, ki se pa je ustavljal. Več policistov in 20 civilnih osob bilo je ranjenih. Narod ae je še le razšel, ko so prišli vojaki. V Belfastu bili so tudi boji mej narodom in policijo. Nizam Hvderabski obljubil je iiuli jskej vladi, da bode prihodnja leta dajal po 200 000 angleških funtov za utrjen je severne indij-ke meje in hkratu je obetal vojno pomoč, ko bi se začela *ojna z Rusijo. Angleški listi izražajo zaradi tega veliko veselie in sklepajo, da so Indijci jako zadovoljni z Anglijo ter se bodo na vso moč upirali Rusiji, ko bi hotela pridreti v deželo. S tem hočejo nekako strašiti Rusijo Morda je pa vse tudi le prazna komedija, ter so Angleži sami dali temu indijskemu vladarju denar, da ga podari v ta namen, da bode potem svet mislil, kako bodo indijski domaČi knezi bojevali se za Anglijo. V Londonu imajo velik strah pred Rusi in radi bi je s kako zvijačo odvrnili, da ne bi prodirali dalje v Aziji. Dopisi. Iz Vipave 30. septembra. (Popravek.) č)i tajoč dopis iz Vipave v „Slov. Narodu" z dne 27. t. m., naletel sem na nekatere neresnične opazke, koje se zlasti moje malenkosti tičejo. Resnici na ljubo moram iste popraviti. Gosp. dopisnik piše: „— — —; kmalu potem zboli nam tako in tako bolehasti učitelj it d." Ta učitelj sem jaz. Iz navedenih vrstic lehko vsak sklepa, da je šola tudi zaradi mene mej letom škodo trpela. To pa ni res! Evo dokaza ! Učitelj gosp. Perne je res že o veliki noči Šel v Šturijo suplirat — n iaz sem š"l na dopust še le 21. julija, torej komaj dober teden pred koncem šolskega leta, ki se je imelo po sklepu slavnega okrajnega šol. sveta končati dne 31. julija. Da bi pa gosp. nad uči t- I j sam ne sklepal šolskega leta (gdč. učiteljica je bila že od 1. julija na dopustu), dovolilo se je šolskemu vodstvu šolo prej skleniti, nego jaz svoj desetdnevni dopust nastopim. In končala se je šola še v moji navzočnosti popolnem pravilno: bo sv. mašo in z razdelitvijo šolskih naznanil. Razen teb de-*et dni j nesem ves čas šolskega leta zamudil niti jedne ure, ampak od velike noči naprej celo v dveh razredih poučeval ! Ne vem torej , čemu me g. dopisnik za „tako in tako" bolebnega razglaša? Trden res nisem tako kot on — prestal sem že hudega dosti — na dopust sem tudi šel, pa ne v posteljo, ampak v Gradec na kliniko, kjer so me temeljito zdravili in me tudi čilih močij domov poslali. — Res da sva te dui z gospodičino učiteljico najbrže vsled prehljajenja nekaj „marode" postala, a to so stvari, katere se na vsaki šoli prigode. Toliko v pojasnenje onim, katerim naše razmere neso iz lastnega vida znane.*) Alojzij Lavrenčič, učitelj. Iz Dolino pri Trstu 28. septembra. — (Čitalnica. Nekaj za gostilničarje.) Tukajšnja čitalnica, UBtanovliena decembra 1878. 1., torej skor«» že deveto leto, odkar životari, je veliko pripomogla k narodnemu prebujenju; a še veliko več bi lahko storila, da bi tukajšnje kmetsko ljudstvo sprevidelo kolike koristi mu donaša čitanje raznih slovenskih listov in knjig. A žal, da se to zanemarja. Dragi bralec, ako te nanese pot v Dolino, potrudi se v čitalnico, poglej zapisnik udov, in videl bodeš, koliko kmetov je upisanih — sešteješ jih na prste jedne roke, in še ti, mar misliš, da zahajajo kaj Čitat, to jim je deveta briga. Da ni gg. duhovnikov, učiteljstva in še par drugih, morala bi čitalnica sramotno propasti, predno učaka deseto leto. Kmalu bodemo volili novega predsednika, ker dosedanji predsednik g. kaplan Jos. Bekar nas je zapustil ter odšel na novo službo v Trst. Glejte da izvolimo vrednega mu namestnika. Trgatev se bode pričela v našej srenji dne 3. oktobra; letina bode za vino prav dobra. Vino bode glede kakovosti izvrstno, ker je vino popolnem dozorelo. Čast Dolinskim županom, da neso privolili trgatve pred 3. oktobrom, kar bode žlahtnej „br-žanki" veliko pripomoglo, da bodo vina bolja, nego pretekla leta. Torej slovenski vinotržci, potrudite se z železnico do Boršta, od koder imate samo pol urice peš pota do prijazne Doline, kjer dobite izvrstno vino; sodeč po ceni grozdja tudi dober kup, in za- *) Sicer pa so nain z druge straui o gore omenjenem dopiisu iz Vipave, piše da je vse, kar jo na5 dopisnik o Vipavski šoli pisal, žal, le preresuiCno! Urcdn. dovoljni se bodete vračali s polnimi sodi žlahtne kapljice proti domu. Za vožnjo do postaje Boršt dobite tudi tukaj vozove. Kruhov. Domače stvari. — (Imenovanje.) Naš rojak g. dr. Fran Simonič, amanuensis na vseučilišni knjižnici na Dunaji, imenovan je skriptorjem. — (G o s p. dr. Ivan Ne p. Rudolf) upisan je mej odvetnike štajersko s sedežem v Konjicah — (Deželni poslanec Faber), ki je nedavno praznoval 401etnico svojega gozdarskega službovanja in stopil v pokoj, je v Begunjah na Gorenjskem nevarno zbolel. Prepeljali so ga v Ljubljano. — (Dr. D. Starčevića) preiskavala sta včeraj dr. Fon in dr. Rakovac, ter izrekla, da njegovo stanje ni nevarno. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 15. snopič, nadaljujoč „Gospoda Mirodolskega". — (Obsodba.) Mladi človek, ki je pred par meseci prof. Nedvedu okna pobil, bil je pretekli četrtek obsojen na dva meseca v zapor. — (Umrla) je v Orehku na Notranjskem danes zjutraj ob 8. uri gospa Alojzija Dolenec v 84. letu svoje dobe. Pokojnica bila je po Notranjskem in v Trstu, kjer je bivala več !et, radi svoje dobrote in ljubeznivosti priljubljena gospa. Vedno se je rada spominjala svojega rojstnega kraja (Brest v Ižanski fari, na nekdaj Strgarjevem gradiči) in zanimala se za razvoj narodnega probujenja. Ubožci zgubili so ž njo dobrotnico, sorodniki pa vzgledno mater oziroma teto. Blag jej spomin! — („Rogača") izšla je 18. številka V njej je mnogo šaljivega gradiva v vezani in nevezani besedi. — (Slov. delavsko pevsko društvo .„Slavec".) Slavnemu občinstvu, sosebno obrtnikom in rokodelcem se naznanja, da se prične v ponedeljek 3. oktobra zopet pevska šola za začetnike in se bode nadaljev ala vsaki ponedeljek in sredo od 8 — 9 ure; redne pevske vaje so pa: vsaki torek in četrtek od 8 —i) ure zvečer, v prostorih „Glasbene Matice" (Virantova hiša II. nadstropje), ter vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. — (Na razstavi v Trbovljah) do-bili so državna darila: Za krave: Miha Senica iz Juikloštra 40 goldinarjev, po 30 gold.: Martin Majcen iz Dola, Peter Erjavec iz Trbovelj. Deželna darila po 20 gld.: Ferdo Roš v Hrastniku, Matija Pavšek v Trbovljah, Fran Polak v Trbovljah, Anton Železnik v Trbovljah, Janez Irman, Ignacij Korošec v Trbovljah, Janez Dornik v Trbovljah, Jakob Drahsler v Dolu, Janez Bricl, Janez Jesenik, Matija Čainar. Fran Kalan, Janez Rotar in Janez Logar, vsi v Trbovljah. Za mlado živino dobili so državna darila: Janez Sequiček iz Jurkloštra 20 gld., po 15 gld.: Matija Hvaleč in Janez Stross iz Trbovelj. Deželna darila po 15 gld.: Evgen Gunkl v Loki, Anton Volavček v Trbovljah, Josip Deželak v Jurkloštru, Valentin Zupančie. v Trbovljah, Kas par Kilar in Ferdo Roš v Hrastniku. Po 10 gld. iz Prahove ustanove: Anton Žagar, Martin Murn in Erne8t Sušak iz Trbovelj. Za prašiče srebrno svetinjo: Ferdo Roš v Hrastniku in Ignacij Korošec v Trbovljah. Za perutnino dobil je bronasto svetinjo jedini Ferdo Roš v Hrastniku. Za ovce premijo 8 gld. Jan. Briinner v Trebovljah, 4 gld. pa Matija Drnovšek v Hrastniku. Za čebele častno diplomo Fran Polak v Trebovljah, 5 gld. premije Martin Lazuik iz Dola. O drugih odlikovanjih v pri hodnji Številki. — (Iz Šmarija pri Jelšah) se nam piše 30. septembra: Električno uro, to je uro, kojo žene sama električna sila, izumil in sestavil je tu-kajšni nadučitelj g. Fr. J ur ko v i 6. Delo, ki se ti na prvi pogled zdi jednostavno, vender je za vsakega zlasti pa za fizike čudno interesantno. Uro ogleda si lahko vsakdo, ako plača radovoljen donesek za „družbo sv. Cirila in Metoda" ali za „Narodni dom". G. Jurkoviča štejemo s ponosom mej tiste naše može, ki delajo narodu svojemu čast z iznajd bami. — (Narodna čitalnica vCelji) sklicuje redno občno skupščino p. i. udov za društveno leto 188G/87 ua 9. oktobra t. 1. ob osmih zvečer s sle-dočim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev treh revizorjev. G. Volitev novega odbora. 7. Nasveti in interpelacije. Vabijo se vsi p. i. društveniki, da se udeležijo polnoštevilno te občne skupščine. Če bi pa k tej skupščni ne prišla vBaj polovica udov, sklicuje se v zmislu §.21. društvenih Ipravil na 16. oktobra ob 8. uri zvečer druga občna skupščina, pri kojej bo sklepčno vsako število društvenikov. — (Razmerje zakonskih in nezakonskih otrok) v avstrijskih deže'ah kaže se v dr. Krtla razpravi v statističnem mesečniku. Na 100 porodov bilo je 1886.1. nezakonskih : Na Štajerskem 26-01, na Koroškem 4 5-6 1, na Kranjskem 8 27, v Trstu 18 05, na Goriškem z Gradiško 2 75, v Istri 3'39, v Dalmaciji 3'5 3, na Dolenjem Avstrijskem 26 01, na Gorenjem Avstrijskem 1971, na Solnograškem 27 58. Kakor pričajo predstojeće številke, ima Koroška v tej zadevi najvišji odstotek (lani celo 47-23). Tudi glede mest zavzema Celovec prvo mesto, kajti na 100 porodov je 72'68 nezakonskih, dočim jih je v Gradci 43 98, v Mariboru 26 64, v Ljubljani 33 14, v Trstu 16 48, v Gorici 10 26, v Pulji 16 94, v Tridentu pa samo 449. Dunaj s predmestji jih ima od 20 44 do 42 64. — (Razpisana) je služba tretjega učitelja na trorazrednici v Zagorji ob južni železnici. Plača 400 gld in stanovanje. Prošnje do 14. oktobra. — Dalje je razpisana služba drugega učitelja na dvo-razrednici v Košani. Plača 400 gld. Prošnje do 15. oktobra. Telegrami »Slovanskemu Narodu": Metz 1. oktobra. Vsled prošnje za po-miloščenje zaukazal cesar brzojavno, da se izpusti Schnaebele , ki je zvečer že odpotoval. Beligrad 30. septembra. Doslej je pri volitvah v skupščino izvoljenih : 71 liberalcev, 70 radikalcev, 15 bode ožjih volitev. Izmej poslednjih upajo liberalci dobiti jih 12, tri pa radikalci, tako da bode v skupščini 83 liberalcev, 73 pa radikalcev. Skupščina bode se sešla v drugi polovici meseca oktobra. Sofija 30. septembra. Knez oopotoval danes z velikim spremstvom v Dragoinansko sotesko ogledovat gradbo železnice. Cetinje 30. septembra. Angleški princi pričakujejo se prihodnji torek semkaj. Delajo se velike priprave za vsprejem. Vabilo na naročbo. Slavno p- n. občinstvo uljudno vabimo na novo rtaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o ;>ravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI HAROD" »olja za L j u bij a u s k e naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ /.a pošiljanje na dom se računa 10 kr, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. ,, pol leta........8 „ — „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......1 „ 40 „ f^Hšf Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpmviiiHvo ,9siov. Narro2°C o 9. tvečer '.'3016unu. 11 S C ; « : 1 1 si. zali. si. zali. al. zali. doz. d. jas. obl. 610 m. dežja. 1 Srednja tomperatura 12-7°, za 0-9° pod nonv.aloua. 3D"U.:n.ad!335:a borza dne 1. oktobra t. I. (Iivinio telegrafic.no poročilo.) včeraj — danes Piphm renta.....gld. 8110 — gld. 81 »)."> Srebrna renta......8230 — . 8815 Zlata renta......■■ 1123> — „ 11205 5°/u aiarcna renta .... „ ***»-15 — „ 96-10 Akcije narodne banke . . a 880-— — „ 880-— Kreditne akcije....., 28290 — „ 282-40 London........„ 126-75 — B 125 70 Srebro .........—•— — , —■— Napol......... 9 94'/, — j, 9-94'/, C kr. cekini i......, 5 94 - „ 5-94 Nemške marke......61*50 — , 61-47 4*/,, državne Brečke iz I. 1854 2f>n gld. 130 gld. 75 kr Državne Brecke iz I. 1864 100 „ 16^ , — Ogerska zlat*« renta 4%...... 99 » 85 , Ogerska papirna renta 5 '....... 86 „ 85 „ 5" „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „50 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . UM) gld. 119 „50 , Zemlj. obe. avstr. -i'lt\ zlati zast. listi . 125 „75 „ Prior, oblig. Elizabetine zap»d. železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ 25 , Kreditne srečke.....100 gld. 178 „ 20 Rudolfove srečke.....10 — „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 111 „ 75 , Trammway-dništ. velj. 170 gld. a. v. . 232 „ — Vinska posoda od 5 do 40 veder s« proda (708-1) v Šiški pri J. C. Juvančič-u, v G-uzijevi hiši. Razpis. .. Žlvliiozdravnik, kateri bi se naselil v Radovljici, dobi 300 gld. letne podpore iz deželnega zaklada. — Prošnjiki za to podporo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o živinozdravni-ski sposobnosti do 20. oktobru 1887 deželnemu odboru kranjskemu. (690—2) Št. 15 983. (709-1) Naznanilo. Zaradi oddaje dobavljanja mestne vožnje tekom leta 1888, oziroma 1888, 1889 in 1890 vršila se bode «lne 7. oktobra t. 1. «b IO. url d opol udu o pismena dražba, h katerej so povabljeni podjetniki z opomnjo, da so dotični pogoji in cene v pisarni mestnega stavbinskega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na razpolaganje. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 30. septembra 1887. J. GIOMTINIJETA KNJIGAMA ima na prodaj in priporoča sledeča dela: Foerster — Triglav, slovenske pesni. Za samospev s spremljevalnem klavirja. I. in II. a 1 gld. 20 kr., po pošti zvezek 5 kr. več. A«lret*Mbucli kaufmarinisehes fiir BoMulen und Hercegovinu. 1887. 4 gld., po pošti 15 kr. več. Poatheft, unentberlicher Rathgeber in allen poBtalischen Angelegcnheiten fiir Hantlela- A €iewerbe»tanri. vvie auch fiir den l*rivut.g-ebraucli. 60 ltr., DO pošti 10 kr. več. (708) Vsprejema se naročevanje na Stritar-jev«*. Oimper* niuu-ove in Simona* Jenka poezije in »piše. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba mati, sestra, stara mati, gospa ALOJZIJA DOLENC danes dopoludne po dolgem bolehanji, previđena Be sv. zakramenti za utuiiajoče v 83. letu svoje starosti prešel'la se v boljše življenj«*. Pogreb bode v ponedeljek dopoludne. Sv. maše i.adušn.ce brale se bodo po več ceikvah. Drago ranjco priporočamo v blagi spomin in molitev. V Orehku 1. oktobra 1887. Viljem, Edvard I>olenc, sinova. Mariju, vdova .Mutier, Alojzija, Ana Dolenc, ličere I>r. Fran S*ttkrgar. advokati brat. Harol in Marija Jlotter, vnuka. (7,11) Št. 16.001. S Zahvala. O priliki neizmerno zgulie. katera naju jo zadela vsled nenadne smrti najine nad vse ljubljeni', nepozabljive hčerke (,712) izrekava vsem dragim znancem in prijateljem, kateri so so v tej tugi naju in najino mile hčerke blagosrčno spomnili, iskreno zahvalo. V Iirskej Bistrici dno 80. septembra 1887. Dr. Jakob Kavčič, Terezina Kavčič. Razglas. (710) Prvi mestni otročji vrt s slovenskim poučnim jezikom otvori se v 3. dan oktobra t. 1. na sv. Petra nasipu hiš. št. 6 5, pritlično na levi strani. Upisovanje otrok vršilo se bode ta dan od 8. do 11. ure dopoludne in od 2. do 4. ure po-poludne. Mestni magistrat Ljubljanski, v 30. dan septembra 1887. V pis&rničnem poslu izurjenega uradnika laee za dveurno ali triurno pomoč na dan (707) glavni zastop "banke JSlavije" v.Ljubljani. I Dobra anea se takoj vsprejme JT v Mallnerjevem hStelu na Bledu, % kamor naj pošljejo svoja spričevala, katere želč te ilužbe. («81—9; y^ Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji * |g& I JUKXRXS0 |r^^ pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj, I., KoIowratrlng 4. Kranjske klobase ♦ ia člategM avešega nvinjakega mena, komad ♦ £ ver j i po SCO kr., manjši po lO kr., kakor tudi £ I svinjske klobase za pečenje, | a komad po lO kr., dobe se vsak dan pri a t Barbari Kopač, t i mesarici na Sv. Petra nasipu h. št. 47. % X Vnanja naročila lzvrte so točno proti poit- X ♦ nema povzetju. ^688—2) ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ i 1 f svež ržen kruh i 4 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da se pri njem dobiva vsak dan ln vsakovrstne naslad ne pekari je, ki bo doslej Se nikjer neso dobivale. Daljo ae pripor, ca gg gostilničarjem za mnogobrojna naročila, katerim se bode nanj.h Željo kruh pošiljal na dom o kateri koli'uri žele, in zagotavlja vsem svojim naročnikom ustrezati z doUrim blagom iu pošteno vago ter nij nižjo ceno. (705—1) JAKOB ZALAZNIK, pekovski mojster, Stari trg h. št. 19« Učitelj hrvatskega jezita išče se za jedno ali dve uri na teden. Kje, pove upravništvo „Slov. N..rodau. (702—2) Učenca ali praktikanta vsprejmo talcoj protlajalnica manufakturnega blaga R. Mi-klauc-a v Ljubljani. (706-1) BaT Mepreiiiočljlve plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Juine ielezntoe, v LJubljani, Dunajska ossta it. 13. (401—21) Fin med v satovji A kilo OO kr. dobiva se pri (672—6) OROSLAVU DOLENCU v Ljubljani, Gledališke nlice št. 10. JPF~ Pošilja se tudi po poiti od 1 kil« naprej proti povzetji ali predplačilu. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in uaročevalcem izmej mestjan-stva iu velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za jesensko in zimsko sezono v zalogi najboljše angleško, francosko in mo- raviko blago in se priporočam tedaj velečastiteinu p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. Z velespoAtovanjem ▼ Izubijani, Gledališke ulice št 6, v Pau-■ohin-ovej hiii. (565—8) Ta esenca, ki so n^reja po nekem receptu gospoda dr. R. viteza Stiickla, c. kr. vlndinega svetovalca iu dezelno-Buiiitetiipga pororevalca za Kranjsko, je takozvana „Tinctiira Ilhei coiiipiisila1', katera ozdravlja vse žrludVeve in treliiišne bule/.ni, odpravlja telesno zaprtje, zlati« žilo itd. glej navod, ki je vaakoj Ht kleiliol pridujail). — Izdelovalci j ji> pošilja v zabojčkih po 12 steklenic *« 1 gld. 86 kr , p«Štne »troške trpč p. t. naročniki — Te .steklenice prodaja po 15 kr. jedno lekar Rizzioli V Uudalfovem in večina lekiirn na Štir.skeni, KoruAkem. v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji iu v Tlrolih. i5-88) rriljCf: 30. septembra. P j »< m u s Kartuslgl iz I .muluna, — baron Minuti ku liittner z IJunaja. — Ueitibei-ger iz Budimpešte. — Fubor i/. Gradi a. — Faher iz Iuo-inosta. — L)ubaky, dr. Ufedor-maiin iz Gradca. — Svoboda It Idrije. — Touiš i/, Ljubljane. — Skot'n iz Derniša — Giačih z liekc. — Kovačič od Svete I^ucije. — Br.iich iz Podraelca Pri n :a- •" l: Raiunann z Dunaja. — Iselstoger Iz Blu-denca. — BroSovloiz liribtiča — Asbock ia G radon. — lP'ler iz B ilovarp. — Ledeoki iz Kutine. — Perdan iz Kočevja. — dr. Jeloviek iz Rh-lj*xiii, Mestni s t. IO, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki ceni Okova za okna in vrata, štorje za štokodoranjc, drat in cveki, vezi za zidovje, traverze in st^ire železniške šine za oboke, Pertland in Roman cement, sklejni papir (Daokpappe) in asfalt za tlak, kakor t tuli lepo in močno narejena štedilna ognjišea in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. 1'oNt'buo po nizki ceni dobivajo, se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gbpel), slamoreznice, čistilnice za žito (Triom), brane in lepo in moćno narejena drevesa za oranje. (528—12j Izdate 1 j in odgovorni ure iiiik: Ivan Z e Lo z u i k a r. Lastnina in t\nk -Narodne Tiskarne". 54