št. 7-8
Jzdaja živilski kombinat ŽITO — 61000 Ljubljana Šmartinska 154
»ŽITO« LJUBLJANA n. sol. o.
šmartinska 154
TOZD MLINI LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD PEKARNA
Ljubljana n. sub. o.
TOZD ŠUMI LJUBLJANA n- sub. o.
tozd maloprodaja n. sub. O.
tozd imperial krško
n. sub. o.
TOZD pekarna in slaščičarna dolenjska n. sub. o.
TOZD TRIGLAV LESCE n- sub. o.
TOZD GORENJKA LESCE n. sub. o.
TOZD PEKARNA KRANJ n. sub. o.
DSSS
Orejuje uredniški odbor
0d9ovorni urednik:
danez Slovenc
Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO, Šmartinska 154 Tel. 41-673, int. 32
Za delavce kombinata je
glo/nik
brezplačen
T|sk: Tiskarna Ljubljana Ljubljana, Tržaška 42
Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčeva-nJu proizvodov in storitev v pro-metu (Uradni list SFRJ, št. 33-3'6/72) daje sekretariat za informacije v izvršnem svetu skupščine Slovenije na vlogo živilskega ombinata ŽITO, Ljubljana mnenje, da ,šteJe glasilo »GLASNIK« med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdav-evanju proizvodov in storitev v Prometu, za katere se ne plačuje emeljnl davek od prometa proizvodov.
Učinkovito orožje
Glasila združenega dela so učinkovito orožje delavcev v njihovem samoosv-obodilnem boju, je na srečanju organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil združenega dela, ki je bilo v četrtek 7. t. m. v Kliničnem centru v Ljubljani, dejal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc.
V naši republiki izhaja skoraj petsto časnikov, ki jih izdajajo delovne organizacije. Ti časniki izhajajo na ravni temeljnih organizacij združenega dela in v višjih oblikah njihovega povezovanja (slednji prevladujejo). V Sloveniji delavci združujemo delo v šest tisoč temeljnih organizacij združenega dela. ki so povezane v približno tisoč delovnih organizacij. To pomeni, da lastna glasila izdaja že približno polovica delovnih organizacij, pregled nad glasili, ki ga ima naša komisija, pa kaže, da izdajajo svoja glasila praktično vse večje delovne organizacije v naši republiki. Če vemo, da obstoj glasila med drugim pogojuje tudi višina njegove naklade, lahko hitro izračunamo, da je zgornja meja števila glasil združenega dela v naši republiki manj kot tisoč, že danes pa je naklada ene številke vseh glasil združenega dela blizu osemsto tisoč izvodov. Nedavno impozantna številka, ki dokazuje, da so glasila združenega dela resnična sedma sila!
Če smo z razširjenostjo glasil združenega dela lahko še kar zadovoljni, pri tem pa se seveda ne smemo prepustiti lagodju in brezbrižnosti kot posledici doseženih rezultatov, z vsebino teh glasil še zdaleč ne moremo biti. Še vse prepogosto so le albumi doseženih uspehov, često so orodje vr okah tehnokratov in birokratov, ki se jih poslužujejo, da bi prikazali svoje uspehe, namesto da bi glasila združenega dela bila resnične samoupravne tribune! Torej proč z lakiranjem ter lažnim mirom in idiliko, ko vendar vemo, da je spreminjanje medsebojnih odnosov v združenem delu nadaljevanje revolucije — ta pa ni brez konfliktov! Glasila v združenem delu so samo en asp ekt | nf orm i ran j a delavcev, kanal za pretok informacij, ki ima svoje dobre pa tudi slabe strani — med slednjimi omenimo predvsem njihovo premajhno aktualnost (težko je bili aktualen, ko večina glasil izhaja mesečno) — in slabe možnosti za povratni tok informiranja, to je za pogovor. Sindikati zato še kako poudarjamo, da so sindikalne skupine kot eden od načinov organižiranega srečavanja delavcev in demokratičnih oblik ustvarjalnega dialoga zelo primerne za vsebinsko dorečeno samoupravno izrekanje in odločanje.
Glasila združenega dela so sestavni del informacijskega sistema v naši republiki. Ne smejo pa se zapirati za tovarniške plotove, odprta morajo biti za vso družbenopolitično problematiko, tako svoje ožje kot širše družbenopolitične skupnosti! Ne gre za to, da iz slehernega tovarniškega glasila naredimo pomanjšano Delo; številni problemi, ki jih osrednja glasila pdikazujejo načelno, se na ravni temeljne organizacije izkazujejo konkretno. Primer: štirje zakoni, zakon o delovnih razmerjih, zakon o referendumu, zakon o samoupravni delavski kontroli in zakon ovolitvah in odpoklicu organov upravljanja, o katerih sindikati te dni začenjamo javno razpravo, so nedvomno pomemben sistemski ukrep, ki ga morajo obravnavati vsa glasila; republiška in pokrajinska seveda z drugega aspekta kot glasila združenega dela.
Če smo zapisali, da so glasila združenega dela sestavni del -informacijskega sistema, naj to vlogo tudi dejansko opravljajo, zato je za obstoj in razvoj glasil združenega dela odgovorna vsa organizirana družbena skupnost, posebej pa še sindikati, ki smo dolžni razvijati delavsko samoupravljanje kot eno najpomembnejših pridobitev naše socialistične revolucije, seveda ob sodelovanju še drugih osveščenih družbenih sil.
Dragi drugovi,
fjosif) dJ3rox 95o
Naj srdačnij e vam zahvaljujem na toplim čestitkama i dobrim željama koj e ste mi uputili povodom 85. ro -dendana i 40. godišnjic e stupanj a na čelo Partije.
Samoupravna delavska kontrola
V	vseh družbenih sistemih je kontrola pomembna sestavina. Doseganje ciljev družbenega sistema, torej oblasti in uresničevanja in interesov razreda, ki je na oblasti, je v marsičem odvisno od učinkovitosti zasnove in delovanja kontrolne funkcije. Kontrola je zato del uipravljalskega procesa vsakega družbenega sistema. Upravljati ne pomeni le odločati, ampak tudi kontrolirati, ali se odločitve -uresničujejo v praksi. Kontrola je torej -način im oblika varovanja interesov razreda, ki je na -oblasti, -sestavina njegove upravlja Iške funkcije.
Kontrola ni zasnovana na -lastnih družbenoekonomskih in idejnopolitičnih osnovah, pač pa -na -osnovi 'in ciljih družbenega sistema, katerega del je. Kljub temu pa -so -tako v kapitalističnih, kot tudi v socialističnih sistemih pomembne razlike v zasnovi, n-o-si-Icih in Ciljih kontrolne funkcije.
V	sistemu samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov -se razredno bistvo kontrole razkriva v samokontroli delavcev in delovnih -ljudi pri upravljanju zadev i-n sredstev -celotne družbene reprodukcije lin politične oblasti delavskega razreda, organiziranega v državo. Razvojna pot naše družbene ureditve je narekovala številne spremembe tudi -v sistemu kontrole — ’i-z sistema kontrole v dražvo organiziranega delavskega razreda v sistem kontrole kot sestavine samoupravljanja.
Odločna akcija za uresničitev socialističnega samoupravljanja, ki je dobila s sprejemom ustave SFRJ ter ustav republik in pokrajin no-vo ustavno pravno podlago, je tudi kontrolni funkciji odmerila novo, zelo pomembno mesto lin vlogo. Skladno z ustavo smo pričeli razvijati sistem -samoupravne delavske 'kontrole (v nadaljnem besedilu SDK) v vseh organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Način in namen graditve SDK je opredelila ustava. Kljub temu pa njenega Idejnopolitičnega i-n ekonomskega namena v praksi še nismo v celoti uveljavili. Prizadevanja delavcev za uveljavitev SDK se v praksi pogosto soočajo, ponekod pa tudi oportunistično prilagajajo težnjam po ohranitvi dosedanjih odnosov 'in -se zato namen SDK ne uresničuje oziroma zastaja zgolj na ravni formate i-nst iitu ci on a I izaci j e. Razmere, ko so organi SDK sicer izvoljeni, imajo pa za svoje -delo preveč splošne, za uspešno delo vsekakor premalo konkretne -napotke, povzročajo, da SDK v praksi ni -uresničena oziroma da se uresničuje kot kontrola odločitev i-n zadev, ki za delavčev samoupravni družbenoekonomski položaj niso bistvene.
SDK nima svojega lastnega namena, tako koit kontrolna funkcija v nobenem -družbenem sistemu ni-ma sistema, za katerega del je. Zato SDK ne moremo snovati mimo izkušenj revolucionarne prakse v razvoju socialističnega samoupravljanja v združenem delu ter mimo -določil o sistemu družbenoekonomskih odnosov.
Iz Dnevnika ...
VEČ KRUHA ZA LJUBLJANČANE
Z zamenjavo dotrajanih pekovskih linij bodo v Pekarni Žita na Šmartinski cesti povečali proizvodne zmogljivosti, zagotovili nemoteno oskrbo mesta in oklice s kruhom in izboljšali kakovost
V delovni organizaciji Žito TOZD Pekarna na Šmartinski cesti so odprli dve novi pekovski krušni liniji. S tem bodo povečali dosedanje zmogljivosti osnovnih in posebnih vrst kruha za 800 kg na uro. V vsaki novi peči pod o namreč spekli na uro kar 400 ikg več kruha kot doslej.
Z zamenjavo peči so začeli že meseca februarja iin v [predvidenem roku zamenjali kakor tudi preuredili mesil-nico, oblikovalne stroje in peči. Za to gre zahvala delavcem TOZD in izvajalcem, ki so s požrtvovalnim delom uspeli v roku zaključiti dela. Prav tako pa so v času rekonstrukcije tudi trgovci in potrošniki morali z razumevanjem sprejeti občasne motnje pri dobavi kruha, ki so nastopile kljub temu, da so zaradi obnovitvenih del peki pekli kruh kar v treh ‘izmenah.
Zamenjava pečnih Rnlijj je bit a nujna, ker so bile stare že dotrajane. Mimo tega pa so želeli v Pekarni povečati proizvodne zmogljivosti in tako zagotoviti nemoteno oskrbo mesta in okolice s kruhom, istočasno pa so zagotoviti tudi boljšo kvaliteto izdelkov. Za zamenjavo so se odločili že lani, čeprav nekoliko težko zaradi slabega gospodarskega položaja pekarstva, saj razpolagajo le z minimalno akumulacijo.
Vrednost investicije je 20 milijonov dinarjev, vanjo so vložili 30 odstotkov lastnih sredstev, 35 odstotkov predstavljajo krediti Ljubljanske banke, 35 odstotkov kreditov pa je prispeval Gostot iz Nove Gorice, ki je proizvajalec opreme.
Čeprav so v pekarni pred časom razmišljali o ukinitvi nočnega dela pekov, kaže, da v Ljubljani še nimamo dovolj pekovskih zmogljivosti za proizvodnjo kruha samo v eni izmeni. Za to nam primanjkujejo tudi ustrezne hladilne naprave. Ravno v času rekonstrukcije, ko so pekli kruh tudi popoldne, so namreč spoznali, da popoldanska proizvodnja predstavlja problem. Kot nam je povedal direktor TOZD Pekarna Žito Ljubljana dipl. oec. Anton Kosovel, se njihova predvidevanja pri prodaji popoldanskega kruha niso uresničila.
»V začetku smo sicer spekli od 6 do 8 ton kruha v popoldanski izmeni, vendar je ta kruh ostajal v trgovinah in so sčasoma trgovci manjšali naročila, tako da ga po nekaj mesecih praktično niso več naročali.
Kruh -popoldanske peke je Nadaljevanje na 3. str.
I ? ■"*
Nova lepotica v pekarni
Nova pečna linija
Ob svečani otvoritvi obnovljenih pečnih krušnih linij v obratu pekarne na Šmartinski cesti 154, dovolite ml, da spregovorim nekaj besed. Delovni ljudje TOZD Pekarne Ljubljana in z nami vred vsi delovni ljudje kombinata ŽITO Ljubljana sl štejemo v čast in ponos nad doseženim delovnim uspehom ob zamenjavi dveh krušnih pečnih linij.
Ta dogodek nam je še v posebno zadovoljstvo, ker sro vpad a v čas, ko proslavljamo 85. rojstni dan tovariša TITA, njegovo 40. obletnico prihoda na čelo KPJ in 40. obletnice ustanovitve KPS.
Obnovljene pečne linije pomenijo korak naprej v razvoju pekarske dejavnosti v kombinatu ŽITO in nasploh. To je nova delovna zmaga s katero bomo uspeli znatno povečati proizvodne zmogljivosti, izboljšati kvaliteto izdelkov, izboljšati pogoje dela in dvigniti storilnost dela v prid boljšega gospodarjenja v TOZD in v prid boljše kvalitetne in nemotene oskrbe prebivalcev mesta Ljubljane In okolice s kruhom in pecivom.
Za izpolnitev vseh teh predvidevanj in želja nam bo v garancijo najsodobnejša ter tehnično in tehnološko najbolj izpopolnjena strojna oprema vgrajena v navedenih pečnih linij proizvodnja v domači strojni livarni v tovarni »GOSTO L« v Novi Gotici.
Pristop k navedeni rekonstrukciji je bil, zaradi dotrajanih pečnih linij, nujen in težak. Zaveda-
Pozdravni nagovor in opis pomembnosti nove pečne linije je povedal tov. Fišer predsednik DS TOZD Pekarna
Gostje si ogledujejo delovni proces
joč se tega težavnega ekonomskega položaja v pekarstvu, z minimalno stopnjo akumulativ-nosti zaradi družbene kontrole cen, lahko trdim, da je bila ta odločitev smela in odločna. Skupna naložba v obnovljene pečne linije upoštevajoč gradbena dela, inštalacijska dela in druga dela se približava 20.000.000,00 z udeležbo v financiranju:
—	Komercialni kredit GOSTOL v višini 35 % 40
—	Krediti Ljubljanske banke v višini 35 % 40
—	Lastna sredstva TOZD 76 in 77 30 % 20
Na podoben način financiranja, upoštevajoč tudi sredstva skupščine mesta Ljubljana in ljubljanskih občin, smo pristopili v preteklem obdobju k rekonstrukciji: pekarne v Samovi uliti in nabavi druge opreme za potrebe TOZD Pekarne Ljubljana.
Te in podobne naložbe v pekarstvu so bile v povojnem obdobju nujne zaradi hitrih potreb tržišča in naše socialistične stvarnosti po preraščanju te obrtne privatne dejavnosti v industrijsko družbeno pekarsko dejavnost. Istočasno s tem industrijsko revolucionarnim prehodom iz obrtne v industrijsko proizvodnjo so se izboljšali tudi težki pogoji dela v pekarstvu in ustvarjali socialistični samoupravni odnosi med delavci.
Vsekakor,da ta napredek in razvoj smo uspeli doseči le z napori in vsestranskim prizadevanjem celotnega kolektiva TOZD in Kombinata, vidne vloge strokovnih delavcev in s polnim razumevanjem družbenopolitičnih skupnosti mesta in občine Ljubljane, Ljubljanske banke in vseh drugih sodelujočih poslovnih partnerjev.
Z realizacijo te rekonstrukcije to je z zamenjavo teh dveh krušnih pečnih linij v obratu pekarne na Šmartinski cesti 154 smo zaključili le prvo fazo srednjeročnega programa TOZD za obdobje 1976—1980. Povečane proizvodne zmogljivosti v pekarni na Šmartinski cesti in dosedanje razširitve dopolnjujočih si dejavnosti v proizvodnji poltrajnlh lin trajnih pekovskih proizvodov, kakor tudi nova proizvodnja zmrz-
njene hrane in slaščičarskega peciva na baz testa prihajamo v resne težave lin ozka grla Te smo dolžni razrešiti z dokončno rekon strukctljo objekta pekarne in obrata zmrznje ne hrane na Šmartinski cesti v preostalem času srednjeročnega obdobja skladno z določili o združevanju dela in sredstev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana.
Pereče je tudi vprašanje ureditve silos ni h kapacitet za moko z ustrezno preureditvijo me-Silnice v obratu pekarne v Samovi! uliti 10 Delovni ljudje TOZD Pekarne Ljubljana srne prepričani, da bomo uspeli uspešno razrešiti in realizirati pereče programske zasnove srednjeročnega plana TOZD in Kombinata s spo-razumevanjemin dogovarjanjem med TOZD. Današnja slavnostna otvoritev obnovljenih pekovskih linij sovpada tudi v čas, ko delovni ljudje širom naše domovine bijejo najtežji boi za dosledno uveljavitev ustave in zakona o združenem delu.
Naša TOZD Pekarne Ljubljana je bila konstituirana 23. 12. 1972 in šteje 270 delavcev. Sestavljena je iz obrata pekarne na Šmartinski cesti, obrata pekarne v Samovi ulici in obrata zmrznjene hrane in peciva na Šmartinski cesti.
Na oskrbovalnem območju mesta Ljubljane in okolice sodeluje v plasmaju svojih proizvodov s 70% udeležbo oziroma s 17.000 ton letne proizvodnje.
S Samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD tvorimo skupaj z drugimi osmimi TOZD delovno organizacijo Živilski kombinat ŽITO Ljubljana. Kljub raznolikosti v proizvodnih dejavnostih TOZD uspešno sodelujemo in razvijamo solidarnost vseh delovnih ljudi kombinata po načelu enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja.
TOZD Pekarne Ljubljana se je iin se aktivno vključuje v delu na razvoju samoupravne organiziranosti TOZD in Kombinata kot celote v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD in zakona o združenem delu, zavedajoč se, da nas čaka še vrsta nerazčiščenih vprašanj, ki zadevajo samoupravno organiziranost in dohodkovne odnose v TOZD in Kombinatu.
S tem svojim delom želimo prispevati svoj delež za razvoj in napredek samoupravnih so-dialiiističnlh odnosov v naši' družbi.
Ob zaključku mi dovolite, da se zahvalim za polno razumevanje, pomoč in sodelovanje:
—	Skupščini mesta Ljubljane
—	Skupščinam občin mesta Ljubljane
—	posebno pa skupščini občine Moste-Polje
—	Ljubljanski banki
—	Gostolu Nova Gorica
—	Pionirju Novo mesto in
—	vsem drugim kooperantom.
Posebno se zahvaljujem vsem delovnim ljudem TOZD, vzdrževalcem in strokovnim delavcem DSSS Kombinata za njihovo vestno in požrtvovalno delo med izvajanjem rekonstrukcije pečnih linij.
Stane Fišer
Gostje so z zanimanjem poslušali razlago tovariša Kosovela
za prodajo naslednji dan prestar in ga potrošniki ne kupuijpjo. Če bi imeli -ustrezne hladilne naprave za zmrzovanje popoldanskega kruha, ki bi ga naslednji dan za kratek čas samo prepekli, ibi lahko prešli samo na dnevno -peko. Tako Pa -zdaj o tem ne moremo razmišljati i-n mo-ramo ostati' pri nočni peki kruha,« je povedal direktor Pekarne Ži-to.
-.. in Dela
KRUŠNI LINIJI PRENOVLJENI
V pekarni na Šmarfinski cesti v Ljubljani bo jutri dopoldne krajša slovesnost °b začetku obratovanja dveh prenovljenih krušnih linij za proizvodnjo kruha. S prenovitvijo se bo tako Povečala proizvodnja kruha za približno 800 kg na uro. Izvajalci del Goriške stroj-ne tovarne -im gradbeno Podjetje Pionir so delo opravili v petih mesecih, investicija pa je znašala 18 milijonov dinarjev. Kot so 'nam povedali v živilskem kombinatu Žito, TOZD Pekarna šmartimska, so se -za prenovitev odločili zara-diidotrajanosti dosedanjih krušnih lin-ij, zaradi vse večjih Potreb na trgu in zaradi boljše kakovosti kruha, ki jo bodo lahko sedaj nudili kupcem.
©
SAMOUPRAVNA
organiziranost
delovne
skupnosti
SKUPNIH služb
Gl,ede na to, da v programu samoupravne organiziranosti TOZD ni obdelano vprašanje zamisli članov kolektiva TOZD Maloprodaja, kako naj izg led a bodoča samoupravna organiziranost DSSS, želimo s tem dopisom pojasniti razmišljanja ln objasniti naše stališče do tega vprašanja.
^ vseh teh razmišljanjih -nas vodi misel v nače-lu, da nai ostane na nivoj-u DSSS le tisti del strokovnih služb, ki opravlja izrecno dela Skupnega pomena. Tako smatramo, da analize In 'Plani TOZD, kadrovske zadeve TOZD, ki so v takem obsegu, da mora bili zanje zadolžena posebna moč in podobno, naj se opravljajo
Nadaljevanje -na 4. str.
KRONOLOŠKI PREGLED ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH PREDPISOV, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU SFRJ IN URADNEM LISTU SRS v ČASU OD 11. JUNIJA DO 14. JULIJA 1977:
A. ZVEZNI PREDPISI
1.	Uredba o ustanavljanju im delu predstavništev tujih firm v Jugoslaviji (Ur. I. SFRJ, št. 30/77):
Uredba govori o ustanavljanju tujih firm v Jugoslaviji. Tuja firma la-h-ko ustanovi predstavništvo v Jugoslaviji samo ali skupaj z drugimi Irmam L Za ustanovitev mora dobiti dovoljenje Zveznega sekretarli-ata za zunanjo trgovino, in sicer se ji- dovoljenje lahko dodeli za določen ali nedoločen čas. V šestih mesecih od dneva, ko dobi dovoljenje, mora tuja firma predložiti priglasitev za opis predstavništva v register predstavništev tujih firm v Jugoslaviji, ki se vodi v Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino. O spisu predstavništva v register izda Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, odločbo.
Tuja firma lahko ustanovi le eno predstavništvo: če pa ima predstavništvo, se ji lahko izjemoma dovoli, da ustanovi eno alii več podružnic predstavništva.
2.	Odlok o maksimalnih cenah za pšenično moko (Ur. I. SFRJ, št. 35/77):
Odlok govori o maksimalnih cenah za pšenično moko, ki jih smejo oblikovati- proizvajalne organizacije združenega dela.
Moka se uvršča v kakovostno skupino »C« oz. v kakovostno skupino »D« tako, da se s preizkusom na farinografu ali po metodi napenjanja lepila ugotovi njena kakovostna številka. Če se dobita po teh dveh metodah različni kakovostni skupini, je odločilna kakovost, ugotovljena s farin-ografom.
Proizvajalne organizacije združenega dela morajo v fakturi- označiti poleg tipa moke tudi njeno kakovostno skupino. Organizacije združenega dela in imetniki v lastnimi občanov smej-o povečati svoje sedanje prodajne cene za pšenično moko vseh tipov in vseh vrst letine 1976 in prejšnjih letin, in sicer:
din/kg
1.	za pšenično moko vseh tipov	0,64
2.	za pšenico letine 1976 in prej. letim 0,50 Z dnem/, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o maksimalnih cenah za pšenično m-oko.
Ta odlok začne veljati 15. julija 1977.
3.	Dogovor o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj magistralnih cest v dobi od leta 1976 do leta 1980 (Ur. I. SFRJ, št. 29/77):
S tem dogovorom njegovi udeleženci določajo skupne interese im cilje, ki jih je treba uresničiti v razvoju magistralnih cest, v času od leta 1976 do leta 1980.
Skupini interesi im cilji pa so naslednji:
—	ugodnejše vključevanje Jugoslavije v omrežje mednarodnih cest;
—	boljše zveze med republiškimi in pokrajinskimi središči, kakor tudi med večjimi območji družbenoekonomskega pomena;
—	večja prometna varnost na magistralnih cestah.
Za zagotovitev določene kakovosti magistralnih cest je v naslednji dobi potrebno storiti:
—	določiti minimum enotnih normativov na vzdrževanje cest;
—	-uskladiti tehnične i-n prometne elemente z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na magistralne ceste;
—	zboljšati prometni režim z ustreznim opremljanjem magistralnih cest s prometnimi znaki;
—	nadaljevati s tipizacijo, unifikacijo in standardizacijo opreme na magistralnih cestah. Udeleženci dogovora so se zavezali, da bodo v dobi od leta 1976 do leta 1980 v mejah svojih pravic in obveznosti ustvarili pogoje, da se zgradi in rekonstruira 1202 km osnovnega omrežja avtomobilskih cest i-n drugih magistralnih cest, za kar bo potrebno vložiti okrog 26.525 milijonov dinarjev.
Dogovor so podpisali predstavniki Zveznega izvršnega sveta, predstavniki izvršnih svetov republik im avtonomnih pokrajin.
4.	Zakon o dopolnitvi zakona o sredstvih rezerv (Ur. I. SFRJ, št. 29/77).
Z dopolnitvijo zakona lahko organizacije združenega dela med letom uporabijo sredstva rezerv tudi za sanacijske kredite drugim temelj-
Zvezni
in
republiški
predpisi
ni-m organizacijam združenega dela, s katerimi so povezane z drugimi oblikami združenega dela 'in sredstev.
5.	Odlok o merilih, ki se bodo uporabljala prti zniževanju carinskih stopenj za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in delov za vgraditev v letu 1977 (Ur. I. SFRJ, št. 31/77):
Odločba o znižanju carinske stopnje za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za leto 1976 se bo uporabljala tudi v letu 1977 in Sicer zaradi tega, da bi se obdržala -ista carinska obremenitev surovin, reprodukcijskega materiala in delov za vgraditev, za katere je bil v letu 1976 določen carinski kontingent. Količino in vrednost blaga določijo z dogovorom proizvajalci in porabniki v Gospodarski zbornici Jugoslavije.
Za surovine, reprodukcijski material in dele za vgraditev, ki se uvažajo za ladjedelnice, težko strojno industrijo in težko elektroindustrijo, se sme carinska stopnja iz carinske tarife znižati tako, da najnižja carinska stopnja ni manjša- od 5 %>.
Ta odlok se uporablja od 1. januarja 1977. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.
7. Odlok o uporabi deviz, ki jih občani in civilne pravne osebe imajo na deviznem računu ali kot devizno hranilno vlogo (Ur. I. SFRJ, št. 32/77):
Delavca je treba pravilno informirati o njegovih pravicah in dolžnostih
Devize, Mi so vložene na devizni račun ali kot devizna hranilna vloga, lahko uporabljajo občani in civilne pravne osebe:
—	za plačila v tujini, ki se nanašajo na uvoz blaga im druga plačila za osebne potrebe lastnika;
—	za nakup vrednostnih papirjev, ki jih izdajo organizacije združenega dela po 89. členu zakona o deviznem poslovanju lin kreditnih -odnosih s tujino.
Devize, ki jih prinesejo ali prejmejo v tujimi,
lahko občani- in civilne pravne osebe, prodajo pooblaščeni banki ali pooblaščeni menjalnici ali pa- jih vložijo na devizni! račun ali kot devizno hranimo vlogo pri pooblaščeni banki. Devizni računi in devizne hranilne vloge se glasijo na ime. Devize z deviznega računa ali devtiizne hranilne vloge občani in civilne pravne osebe uporabljajo v tisti vrsti deviz, v kateri so jih deponirali.
Na prošnjo občana ali civilne pravne osebe pa lahko pooblaščena banka zamenja posamezno konvertibilno valuto za drugo za plačila v tujimi im za stroške potovanja v tujino. Na prošnjo občana ali civilne pravne osebe se lahko vodi devizni račun ali devizna h ranili n a vloga v konvertibilni valuti tudi v njeni dinarski protivrednosti s pravico do nakupa katerekoli konvertibilne valute za plačilo v tujini in za stroške potovanja v tujino.
Ta -odtok se bo uporabljal od 1. januarja 1978. Odlok začne veljati -osm-i dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.
8. Odtok o pogojih, pod katerimi lahko občani in civilne pravne osebe plačujejo v dinarjih posamezne storitve, ki jih uporabljajo v tujimi (Ur. I. SFRJ, št. 32/77):
Ta odlok govori o pogojih, pod katerimi občani in oivllne pravne osebe plačujejo v dinarjih storitve, ki jih uporabljajo v tujini. Storitve plačujejo na podlagi enotnih kriterijev, ki so določeni v projekciji plačilno-bilančne in devizmo-biiančne pozicije republike oz. avtonomne pokrajine pod -pogoji:
a)	storitve turističnih agencij — za skupinska in posamična turistična potovanja v tujino,
b)	storitve o mednarodnem potniškem prometu, ki jih opravljajo tuje osebe, prek ustrezne OZD — zastopnika tuje osebe — v zračnem prometu, če je na podlagi meddržavne pogodbe o zračnem prometu sklenjena pogodba o skupnii uporabi zračnih lilnliij ali pogodba o po-stovno-komeroialnem sodelovanju — v železniškem prometu na zunanje relacije.
c)	-nakup bonov pri Avto^moto zvezi Jugoslavije, da plačajo v tujini največ 200 litrov bencina, in sicer enkrat na leto za osebno potovanje z lastnim motornim vozilom; ta količina se zmanjša na polovico za potovanje z motornim kolesom i-n na četrtino — za potovanje z mopedom.
Odlok se bo uporabljal od 1. januarja 1978. Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.
B. REPUBLIŠKI PREDPISI
1.	Zakon o proračunu SRS (republiškem proračunu) za leto 1977 (Ur. I. SRS, št. 13/77);
Z republiškim proračunom se zagotavlja finansiranje splošnih družbenih potreb SRS v letu 1977. Sredstva proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih dohodkov.
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če dohodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je -odgovoren predstojnik organa oz. druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
Iz republiškega proračuna se zagotovijo dopolnilna sredstva tudi obči-nam, ki s svojimi dohodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, ki je dotočen s tem zakonom.
Finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov sredstev, finansiranje investicij, za katere se sredstva delno ai-i v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna nadzoruje republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
2.	Zakon o pomilostitvi (Ur. I. SRS, št. 12/77) Pomilostitev za kazniva dejanja, ki so določena z zakonom SRS, daje Predsedstvo Socialistične republike Slovenije.
Predsedstvo daje pomilostitve tudi za kazniva dejanja, določena z zakonom druge socialistične republike oz. avtonomne pokrajine, če je bila kazen izrečena po sodišču na območju SRS i-n v primerih, če je sodišče na območju
Nadaljevanje na 4. s-tr.
v temeljnih organizacijah, Izdelava planov delovne organizacije, analiza poslovanja iin druge analize na nivoju delovne organizacije pa naj opravlja analitsko planska služba v okviru DSSS. Prav tako smatramo, da je od vseh del za obratno in stroškovno knjigovodstvo za posamezne TOZD tako velik, da je potrebno te službe organizirati v TOZD m naj se zajemajo tam, kjer stroški nastajajo. Popolnoma drugo pa je vprašanje finančne operati-ve, za katero smatramo, da mora biti na nivoju delovne organizacije. Prav tako je potrebno na nivoju delovne organizacije organizirati interno banko, pri kateri bi se vodili vsi žiro računu TOZD. Delo interne banke je določeno že z našim dosedanjim samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v delovno organizacijo »ŽITO«.
Na nivoju delovne organizacije v DSSS bi morali organizirati pravno-informativ-no službo in službo, oziroma referat za SLO in družbeno samozaščito. Ostale službe, kot je komerciala, razvoj, tehnična služba, pa bi se lahko organizirale v posebne TOZD ali posebne DSSS, kar zakon dovoljuje (400 čl. ZZD). Sama oblika organiziranosti teh služb naj temelji na ustavnih in zakonskih določil na osnovi poprej izdelane temeljite analize, ki naj pokaže ali imajo ti deti skupnih služb pogoje za ustanovitev TOZD ali nimajo. Če bi analize pokazale, da nimajo pogojev, naj bi se ustanovile posebne DSSS, s katerimi bi prizadeti TOZD sklenili posebne samoupravne sporazume. Tako je lahko celotna komercialna služba posebna delovna skupnost, kakor tudi razvoj.
Zgodovina
KPJ
Ob Titovih jubilejih in 40. obletnici ustanovitve KPS, smo se odločili v skrajšani obliki pregledati vse pomembnejše datume v zgodovini komunistične partije od ustanovitve leta 1919 pa do danes. V svoji zgodovini je partija imela toliko pomebnih mejnikov, da je nemogoče in bilo bi tudi preobširno, naštevati vse pomembne datume in dogodke. Zato smo se omejili le na najvažnejše.
1919
20. do 23. aprila — V Beogradu je bil kongres združenja, kateremu je prisostvovalo 432 delegatov. Na Kongresu je bila ustanovljena Socialistična delavska partija Jugoslavije. — Sprejeta sta bila Podlaga združenja ‘im maksimalni pro-
Nadaljevanje na 5. str.
Slovenije izreklo enotno kazen za kazniva dejanja, razen za tista, storjena zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije oz. zoper oborožene sile SFRJ.
S pomilostitvijo se po imenu določeni osebi1:
—	odpusti kazenski ipregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba;
—	odpravi se krajša trajanja varnostnih ukrepov prepovedi opravljanja določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti, prepovedi javnega nastopanja, prepovedi vožnje motornega vozila storilcu, ki je poklicni voznik in izgon tujca iz države;
—	odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe, določenih v zakonih SRS. Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo ali po uradni dolžnosti.
Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, obsojenčev zakonec, sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ati skrbnik.
Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Prošnje ni mogoče vložiti pred pravnomočnostjo sodbe. Prošnjo za pomilostitev pošlje sodišče skupaj s svojim obrazloženim mnenjem Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Mnenje da sodišče v enaki sestavi kot je odločalo pni sojenju na prvi stopnji Mnenje o upravičenosti pomilostitve da tudi pristojni javni tožilec.
Pomilostitveni postopek mora biti hiter.
Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.
3.	Zakon o spremembah zakona o začasnem finansiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Ur. I. SRS, št. 12/77).
S spremembo zakona je podaljšan rok, v katerem morajo biti določene stopnje prispevkov za finansiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1977, in sicer do 31. julija 1977. Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
4.	Odlok o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Ur. I. SRS, št. 12/77);
V Sloveniji se bo začelo v letu 1977 ugotavljanje katastrskega dohodka po zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka.
Za ugotavljanje katastrskega dohodka bodo uporabljeni podatki Zavoda SRS za statistiko. Katastrski dohodek, izračunan na podlagi novo ugotovljenih lestvic, se bo uporabljal od
1.	januarja 1978 dalje.
Ko se je Mestni dobor ZZB NOV Ljubljana odločal o tradicionalnem tovariškem srečanju predstavnikov borcev mesta Ljubljane in Reke ter pripravi programa za to srečanje 25. junija 1977, je bil obojestransko sprejet sklep, da udeleženci srečanja obiščejo aktiv borcev v delovni organizaciji »Žito«, v prepričanju, da se bomo dobro počutili.
Sporočiti vam moramo, da smo se pri vas v resnici dobro počutili, ker so nas predstavniki kolektiva in aktiva borcev NOV nadvse prisrčno in tovariško sprejeli in poskrbeli za tako vzdušje do odhoda iz podjetja.
Ob tej priložnosti se delovnemu kolektivu in aktivu borcev NOV najlepše zahvaljujemo v imenu borcev Ljubljane in Reke, z željo po nadaljnjem sodelovanju. Kolektivu in aktivu pa želimo, da tudi v bodoče dosega čim boljše rezultate in se nadaljnje razvija v naši samoupravni skupnosti.
S tovariškimi pozdravi!
Predsednik generalpolkovnik Rado PEHAČEK
Spominski posnetek pred izpitom
Kot je znano, imajo vse naše TOZD, ki se ukvarjajo s konditorstvom velik problem s kadri, kajti kadrov z usmeritvijo konditorstvo ni oziroma jih je zelo malo, saj v SR Sloveniji ni tovrstne šole. Zato je bil Kombinat primoran zateči se po pomoč v SR Hrvaško, kjer je konditorska industrija mnogo bolj razvita ter so tudi potrebe po tovrstnem izobraževanju večje. Zato smo se povezali s Kemijsko-tehnološko prehrambenih šolskim centrov iz Zagreba, kajti TOZD Gorenjka je želela čim-prej usposobiti svoje ljudi saj bodo kmalu začeli z izgradnjo nove tovarne s tem pa bo prišla tudi nova tehnologija, ki pa je zaradi hitrega industrijskega napredka zelo zahtevna. Zato je potrebno, da delavce primerno usposobimo in sicer tudi tiste, ki že vrsto let uspešno delajo na svojih delovnih mestih, da bi lahko še uspešneje delali v novi moderni tovarni. S kemijsko tehnološko prehrambenim šolskim centrom Zagreb smo sklenili pogodbo s katero se je le-ta zavezal, da bo izobraževal naše delavce. Pri izdelavi učnega programa ter načina šolanja je sodelovala tudi kadrovska služba ter strokovnjaki TOZD Gorenjka tako da je bil le-ta prilagojen našim potrebam in željam sestavljen pa je iz treh delov:
I.	SPLOŠNI PREDMETI
1.	Slovenski jezik
2.	Matematika
3.	Teorija in praksa samoupravnega socializma
4.	Ekonomika in organizacija industrijskega podjetja
II.	STROKOVNI PREDMETI
5.	Stroji konditorske industrije (stroji za proizvodnjo čokolade in desertov).
6.	Tehnologija stroke s poznavanjem surovin.
7.	Varstvo pri delu.
8.	Higienski minimum.
III.	PRAKTIČNI POUK, ki ga bodo delavci opravljali deloma v TOZD Gorenjka, deloma pa v tovarni Kraš v Zagrebu.
Šolanje poteka v treh stopnjah, in sicer na I., II. in III. stopnji, in sicer zato, da bi imeli možnost izobraževanja vsi delavci, tudi tisti, ki niso uspešno končali osnovne šole, le-ti pa lahko obiskujejo samo I. stopnjo ter do dokončanja osnovne šole nimajo možnosti nadaljevanja šolanja, saj je pogoj za pridobitev eksternega spričevala II. oz. III. stopnje osnovnošolska izobrazba.
I. stopnja je obsegala le strokovne predmete ter praktični pouk. Delavci s končano osnovno šolo pa so nadaljevali šolanje s splošnimi predmeti, kot je bilo to navedeno v učnem programu ter si s tem pridobili izobrazbo strokovni delavec konditorske stroke. Šolanje je potekalo 4-krat tedensko po 4 ure, In sicer v dveh turnusih, tako da ne bi trpelo delo v proizvodnji. V TOZD Gorenjka so organizirali tudi kosilo, da bi delavcem prihranili čas, in jim čimbolj olajšali šolanje.
Na koncu naj omenimo, da je šolanje ob delu zelo naporno ter da je bilo potrebno mnogo volje in želje po novopridobljenem znanju, da so se delavci odločili za šolanje.
Na takih strojih morajo delati usposobljeni delavci
gram. Med ostalim je bilo odločeno: da se SDPJ takoj včlani v 111. (internacionalo; da se izvede agrarna reforma; da se razpišejo svobodne in demokratske volitve za narodno predstavništvo in da se prizna tedanje narodno predstavništvo.
22. do 23. aprila — Neposredno po končanem partijskem kongresu, je bil kongres Združenih sindikalnih organizacij, na katerem
00	se združile (večina) sindikalne organizacije v novo sindikalno organizacijo — Centralno sindikalno delavsko združenje Jugoslavije, katerega zveze, so bile med Prvimi, ki so osnovali Mednarodno združenje delavskih sindikalnih zvez v Mo-ekvii.
10. oktobra — Na konferen-
01	predstavnikov Socialističnega združenja študentov Zagreba, beograjskega klu-da študentov-komunistov in drugih klubov in združenj, formirana je v Zagrebu Zve-za komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ).
1920
10. junija — V Beogradu je b'l prvi kongres SKOJ. Sprejeli so program in Statut in se odločili, da SKOJ Pristopi Komunistični mladinski intern ačional i.
20. do 24. junija — V Vukovarju je bil Drugi kongres S°PJ, na katerem so sodelovale delegacije iz cele države (374 delegatov). Kon-9fes je pregledal enoletno delovanje in izkušnje gibanja, sprejeli so nov Statut in program partije, odredili taktiko, z obzirom na politično situacijo in spremenili tedanji naziv SDPJ v Komunistično partijo Jugoslavije.
28. novembra — V kraljevini SHS so bile prve parlamentarne volitve, na ka-tenih je KPJ, kljub sistematičnem preganjanju oblasti ln Ponarejanju volilnih rezultatov, p,0C| parolo za sovjetsko republiko dobila 59 Poslanskih mandatov in po-
slanca v Konstituanti.
29- decembra — Vlada kraljevine SHS prinese »Ob-znanu«, s katero se prepove delovanju KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ.
1921
19- junija — v Beogradu i® bil tridnevni Plenum ZKJ. Razpravljali so o organiziranju partije v prime-ru popolne ilegale in med drugim sklenili, da v pni-meru aretacije vodstva partije, to nalogo prevzame drugi, izvoljeni na tem sestanku.
28.	junija — Izšla je nova “Vidovdanska« ustava, s katero je potrjen monarhi-stični, unitaristični in centralistični režim.
29.	junija — Član ZKJ Spa-SOlje Stojič je izvršil ne-uspel atentat na regenta Aleksandra Karadordeviča.
TOMISLAV SIMIČ — profesor strojništva
»Z delom učencev sem popolnoma zadovoljen. Vsi se zelo prizadevajo, vidna je želja po znanju in zato je meni kot predavatelju delo zelo olajšano. Jezikovna pregrada ne predstavlja posebne ovire.«
MARIJA VALAND — obračunski referent
»Kljub temu, da mi manjka samo še šest izpitov do zaključka srednje ekonomske šole, sem se odločila za šolanje konditorstva. S tem koristim kolektivu in sebi širim obzorje. Pri podjetju sem že dvajset let in se dobro počutim. Rada planinarim in sem član planinskega društva Radovljica.«
JOŽICA POKLUKAR — kuharica
»Dnevno pripravimo okoli 190 malic ter kosila. Z matico in kosilom so delavci zadovoljni. Pogoji za delo so dobri in zelo dobro se počutim v kolektivu. Kadar imajo naši delavci izpit, imam pa tudi jaz malo treme!«
PAVEL MULEJ — vodja izmene
»V Gorenjki delam že 24 let. S pomočjo banke in kombinata sem postavil hišo, imam pa še veliko za urediti. Za šolanje sem se odločil zato, ker je teorija potrebna, kljub praksi, ki jo že imam. Sicer, pa pravi pregovor, da se učiš, dokler živiš.«
Tov. Mulej je tudi predsednik delavske kontrole in komandir enote CZ.
SONJA DOLAR — tablerka
»Težko uskladim vse obveznosti, ki sem si jih zadala. Stanujem 12km iz Lesc in tako izgubim ves dan. Zjutraj v šolo, popoldne pa delo. Še dobro, da imamo kosilo v tovarni, drugače bi še zapravila veliko. No, splača se potrpeti, saj bo potem zadovoljstvo toliko večje!«
VILIEM BOSTIČ — čuvaj-vratar
»Delam v glavnem samo ponoči med 22. in 6. uro. Delam z velikim zadovoljstvom, saj čutim, da mi ljudje zaupajo in me imajo radi. Poleg svojega dela moram biti seznanjen tudi z potekom proizvodnje in delovanjem vseh strojev in naprav.«
OTVORITEV POSLOVALNICE MOŠA PIJADE 25
Najprej vse prisotne lepo pozdravljam, posebno pa še glavnega direktorja, tovariša Bratino. Povabili smo le najožje sodelavce in upamo, da se bo naše sodelovanje v prihodnje še poglobilo.
Danes smo zbrani, da proslavimo začetek delovanja ene naših poslovalnic v okviru delovne organizacije Žito.
Pri realizaciji te investicije smo naleteli na nekaj težav. Kot verjetno veste, je bila otvoritev te poslovalnice predvidena že v mesecu maju, vendar so se dela nekoliko zavlekla. Največja ovira pri tem pa je problem kadrov, kajti težko je dobiti vsestransko ustrezen kader, kar je prav gotovo zelo pomembno za uspešno delovanje poslovalnice. Z novo poslovalnico bomo razširili našo prodajno mrežo in omogočili potrošnikom v tem delu Ljubljane še večjo izbiro osnovnih prehrambenih izdelkov.
Ob koncu lahko rečemo še to, da pričakujemo, da se bo naša investicija obrestovala in v bodoče si želimo še več takih srečanj ob enakih priložnostih.
(Pozdrav podpredsednice DS)
NAVODILO O KORIŠČENJU REPREZENTANCE
sektorjem o koriščenju in evid enti ran j u rep rezentan ce. 'S 1. julijem 1977 uvajamo nov način koriščenja reprezentance za DSSS, ki bo omogočal točno evidentiranje porabe reprezentance po posameznih sektorjih.
1.	Celotno nabavo reprezentance (kava, čaj, sladkor, brezalkoholne in alkoholne pijače idir.) za potebe DSSS opravlja splošni sektor — pomožne službe, razen porabe sredstev reprezentance izven sedeža, tj. Šmartinske 154. Obveščam FRS, da bo priznaval le fakture za reprezentanco iz tega naslova (j. na podlagi naročilnic čajne kuhinje razen za propagandno službo in PRS. Evidenco faktur vodi vodja pom. služb, kateremu dostavlja FRS došle fakture v pregled in odobritev.
2.	Vsak sektor im PGD bodo lahko koristili reprezentanco edino le na podlagi naročila z blokom. Bloke za naročila reprezentance imajo tajništva sektorjev.
Bloke označujejo sektorji s šiframi sektorjev:
Da — pisarna glavnega direktorja
Kb — nabavni sektor Kc — prodajni sektor Ta — tehnični sektor Ga — FRS
Nadaljevanje na 7. str.
Nov lokal v Moša Pijadevi
V torek, 16. avgusta, je bila v ulici Moša Pi-jade majhna slovesnost ob otvoritvi nove, enajste poslovalnice, ki ob še treh bifejih skrbi za boljšo preskrbo mesta z našimi izdelki. Poslovalnica je locirana v bivši trgovini »Mlinar«, k'i jo je imela v najemu Astra, investicija v to prodajalno (približno 280 mio.) je povsem upravičena, saj v okolici ni lokala-prodajalne, kr bi stanovalce i-n ljudi, ki so zaposleni v tem okolišu oskrbovala s kruhom in slaščičarskimi proizvodi.
Po besedah tov. Hafnerja, direktorja maloprodaje, pričakujejo, da se bodo ljudje kmalu privadili na novo trgovino, saj je že prvi dan po otvoritvi prišlo do pogovorov z nekaterimi delovnimi organizacijami v okolici, da bi njihovi uslužbenci lahko v naši prodajalni kupovati z boni za malico, kar bi na mesec zneslo okrog dvajset milijonov starih dinarjev, s tem pa bi bila pokrita polovica planirane mesečne prodaje. Vzpodbuden je tudi obisk bifeja, ki je v teh prvih dneh po otvoritvi poln, čeprav je na tej ulici še več gostinskih obratov, kar kaže tudi na to, da so si naši lokali že ustvarili tudi ime solidnih. Veliko je tudi pohval na račun opreme in funkcionalnosti' prostorov, za kar gre vse priznanje dipl. arh. inž. Mušiču, ki je lokal in trgovino projektiral.
Seveda ni šlo brez težav. Z otvoritvijo smo bili v zaostanku za več mescev, malo zaradi težav z nabavo osnovnih sredstev več pa zaradi težav s kadrom. Danes je težko dobiti ustrezne delavce, tako da so na dan otvoritve nekatere prodajalke »gostovale«. Polno zasedena ekipa bo štela osem prodajalk im pos-lo-vodkinjo.
Novi prodajalni zaželimo uspešno delo in da se jii kmalu pridruži še več tako prijetnih lokalov.
Danes smo zbrani, da proslavimo začetek delovanja nove...
Projektant ing. Mušič v pogovoru z direktorjem TOZD Maloprodaja tov. Hafnerjem
Notranjost prodajalne živil
Reprezentančno, ali ne?
Kje so vzroki za nestabilnost kadrov v kombinatu ŽITO
Ro podatkih kadrovske službe je bilo v letu 1976 v Kombinatu zaposlenih 1960 ljudi. V tem času je -odšlo 266 ljudi. (To je približno toliko ljudi, 'kot jlih je zaposlenih v TOZD Imperial). Taka menjava delovne sile mi ekonomična, saj zahteva veliko stroškov pri nameščanju in izobraževanju.
Nadomeščanje delavca, ki je delal dalj časa, zahteva uvajanje več ljudi, preden se najde nov, relativno stalen delavec. Novi delavci so bolj podvrženi nesrečam, delajo več napak kot izkušeni delavci ipd. S tem da bi se izognili tako velikemu odhodu ljudi, bi lahko veliko prihranili.
Odhod ljudi iz delovne organizacije imenujemo tudi fluktuaci-ja. Normalna fluktuacija, ki jo pogojujejo nujni vzroki: upokojitev, odhod v JLA ipd. znaša 1,4 do 1,6% ali 27 do 31 ljudi na 1960 zaposlenih. V Žitu pa je povprečen procent fluktuacije 11,5.
* Po podatkih Računskega centra lin kadrovske službe je odšlo v letu 1976 največ ljudi iz TOZD Maloprodaja, Pekarna Ljubljana in Pekarna in slaščičarna Dolenjska. Najbolj stabilna delovna sila pa se je pokazala v TOZD Gorenjka, Imperial in Pekarna Kranj. Odstotek fluktuacije po TOZD si bomo lažje predstavljali, če jih narišemo:
IN KAKŠNI LJUDJE NAS ZAPUŠČAJO
Na fluktuacijo v veliki meri vpliva tudi usposobljenost ljudi za različne vrste dela. Premajhno kot tudi preveliko znanje za opravljanje določenega dela, vpliva na nezadovoljstvo ljudii. Delo, ki je prezahtevno, zahteva stalen napor, delavec je pogosto opominjan zaradi slabega dela, počuti se nesigurnega ipd., posledica tega pa je odhod iz delovne organizacije.
Po podatkih, je iz Kombinata odšla polovica ljudi, ki ®o imeli- nižjo izobrazbo kot jo je zahtevalo njihovo delovno mesto; ostala polovica ljudi, (ki so odšli) pa je imela primerno ali celo višjo izobrazbo kot jo je zahtevalo njihovo delovno mesto. Od vseh, ki so imeli primerno izobrazbo je odšlo največ kvalificiranih delavcev in delavcev z visoko izobrazbo. Največ odhodov kadrov s primerno izobrazbo pa je bilo v Splošnem sektorju in TOZD Maloprodaja.
Zanimiv podatek je tudi: po kakšnem času nas zapuščajo ljudje? Na sto ljudi, ki so nas zapustili v letu 1976, je odšlo 42 ljudi že od 1 do 6 mesecev dela v Kombinatu, število odhodov po daljšem bivanju v Kombinatu upada, po še daljšem času pa zapusti Žito le malo delavcev.
Sa oz. Sg — splošni sektor Db — programsko razvojni sektor
Enak način koriščenja reprezentance ima tudi PRS. Tajnica PRS vodi evidenco porabe reprezentance na podlagi blokov, s katerimi bremnli posamezne službe PRS. Bloke zadnji dan v mesecu preda v obračun vodji pom. služb.
Na tako označen blok se napiše količinski zahtevek in datum. Zahtevek podpiše direktor sektorja ali vodja službe.
3.	Za večje potrebe po reprezentanci:	posvetovanja,
seje, sestanki, skupinski obiski ipd., daje zahteve glavni direktor, direktorji sektorjev alii pooblaščena oseba, ki sejo, sestanek ali obisk organizira.
V primeru, ko imajo take večje potrebe po reprezentanci skupen pomen za kombinat, se stroški reprezentance iz tega naslova vodijo posebej, oznaka je SP (skupne potrebe), sicer Pa bremen e sektor, ki tak sestanek, posvetovanje ati sejo organizira.
4.	Vsak sektor dobi mesečni obračun stroškov reprezentance, ki ga na podlagi zahtevoiic izdela vodja pomožnih služb. Obračun se izdela na podlagi cenika, ki je objavljen v čajni kuhinji.
5.	Na podlagi ZAHTEVNICE (tiskanega formularja) naroča tajništvo sektorja oz. PGD tisto reprezentanco, ki jo koristi daljše časovno obdobje, npr. alkoholne pijače. Na podlagi ZAHTEV-NIC naj sektorji naročajo reprezentanco praviloma tromesečno ali vsaj 1 *at mesečno. Zahtevnica se obračuna tisti mesec, ko je bila izdana in realizirana.
6- Sektorji so dolžni (razen v izjemnih primerih) javiti Potrebo po reprezentanci, ki Presega 10 oseb naen-kra,t, vsaj dan pred korišče-'hjern reprezentance. Podreko javljajo neposredno čalj-ni kuhinji ali vodji pomožnih služb. Isto velja za pooblaščene osebe, ki koristilo potrebe skupne reprezentance oz. za organizirani® sei. obiskov ali sestanka.
7. Mesečni obračun, ki bremeni sektor, pregleda im 'odobri direktor sektorja, glavni direktor pa za skupne potrebe reprezentance in reprezentanco PGD.
FROL Ana-Marija	roj. 11.	1.	1954	delovno mesto:	administrator v FGS	nastop:	1.	2.	1977
BENEDIK Vladimir	roj. 22.	7.	1951	delovno mesto:	tehnični referent za informiranje	nastop: 1.	2.	1977
NEŠOVIČ Olga	roj. 19.	6.	1953	delovno mesto:	pripravnik	nastop: 8.	2.	1977
GERDELJ Rudolf	roj. 27.	1.	1937	delovno mesto:	potnik za področje Notranjske	nastop:	1.	1.	1977
GREGORIN-PRIMIC Moica	roj. 8.	11.	1948	delovno mesto:	tehnolog v PRS	nastop: 1.	1.	1977
SEVER Marija	roj. 15.	8.	1949	delovno mesto:	strojni knjigovodja v FGS	nastop: 1.	1.	1977
DAVIDOVIČ-PRIMOŽIČ Biserka	roj. 4.	9.	1951	delovno mesto:	pripravnik	nastop: 10.	1.	1977
ZUPANČIČ Franc	roj. 7.	9.	1949	delovno mesto:	organizator v PRS	nastop: 25.	1.	1977
MIJATOVIČ Nevenka	roj. 21.	8.	1952	delovno mesto:	snažilka	nastop: 1.	2.	1977
BLAŠKOVIČ Stanka	roj. 3.	6.	1955	delovno mesto:	materialni knjigovodja	nastop: 22.	2.	1977
REPOVŽ Darko	roj. 14.	6.	1957	delovno mesto:	skladiščni delavec	nastop:	1.	3.	1977
SENEGAČNIK Francka	roj. 27.	1.	1927	delovno mesto:	vodja knjigovodstva	nastop: 1.	3.	1977
TRČEK Franc	roj. 20.	3.	1923	delovno mesto:	tehnični risar	nastop: 1.	3.	1977
ŠKRABELJ Nikolaj	roj. 11.	1.	1954	delovno mesto:	razmnoževal ec	nastop: 16.	3.	1977
ZAVODNIK Janez	roj. 22.	8.	1955	delovno mesto:	skladiščni delavec	nastop: 1.	3.	1977
FERDIH Ivana	roj. 25.	4.	1944	delovno mesto:	obratovni knjigovodja	nastop: 18.	4.	1977
TRDINA Marjeta	roj. 8.	2.	1945	delovno mesto:	finančni knjigovodja	nastop: 21.	4.	1977
ERČUJ Anica	roj. 11.	8.	1956	delovno mesto:	saldokontist kupcev	nastop: 1.	5.	1977
PAJK Elizabeta	roj. 19.	11.	1946	delovno mesto:	saldokontist kupcev	nastop: 16.	5.	1977
MAJHEN Vasia	roj. 23.	12.	1947	delovno mesto:	referent za samoupravo	nastop: 1.	7.	1977
PORAVNE Vito	roj. 14.	12.	1950	delovno mesto:	pripravnik v PRS	nastop: 1.	6.	1977
CERGOLJ Anton	roj. 31.	12.	1952	delovno mesto:	rezkalec	nastop: 27.	6.	1977
VUKMAN Ivan	roj. 18.	8.	1949	delovno mesto:	vodja službe RC	nastop: 5.	7.	1977
KOKELJ Janko	roj. 24.	4.	1930	delovno mesto:	trgovski potnik	nastop: 1.	7.	1977
Ob iskanju podatkov se je pokazala potreba po skupnih prizadevanjih kadrovske službe in RC za večjo točnost podatkov.
<
<
O
O
CC
Q-
o
<
V
C/D
—3
Z
LU
_J
O
O
< § Z <
cc 3 o < m N Dd ^ O UJ =,
I- CL -J
> < o y N bd O CC I— H
SI
N 2 O 3 h- >C/D
C/D
C/D
C/D
D
O %
Normalna
fluktuacija
Bolj labilni TOZD
Zapušča nas več mlajših delavcev v starosti do 25. leta starosti, kot pa starejši.
Kje so vzroki za tako veliko število odhodov?
Ali ne znamo delavcev Kombinata dovolj pritegniti?
Ali delavcem Kombinata ne zagotavljamo dovolj visok (delovni in splošen) standard?
Ali so vzroki medsebojni odnosi?, morda Pogoji dela?
Da bi odgovorili na ta vprašanja, se je na novo vpeljana strokovna psihološka dejavnost kadrovske službe lotila analize vzrokov odhodov ljudi (iz Kombinata.
Tisti, kii odhajajo, so si; na osnovi bolj ali manj dobrih vtisov in izkušenj ustvarili svoje mnenje o razmerah pri nas. Radi bi izvedeli za ta mnenja in vzroke, zakaj nas ljudje zapuščajo. V ta namen bo opravljen temeljit razgovor z vsakim delavcem, ki se odloči za odhod iz Kombinata. Dobljeni podatki bodo koristno služili pri prizadevanjih za večjo skrb za kadre, bolj gospodarnem uporabljanju ustvarjenih sredstev in boljši racionalizaciji dela.
Psiholog Kombinata
Naša ekipa, ki je zasedla 2. mesto
Težka
pot
do drugega mesta
Civilna zaščita
»ŽITO« TOZD »Triglav« Lesce
Ekipa prve pomoči CZ TOZD »Triglav« Lesce je začela svojo pot leta 1970 na občinskem tekmovanju v Radovljici. Kot mlada in neizkušena, slabo organizirana in slabo opremljena je prištela na zadnjem mestu, vendar nismo klonili pred slabim uspehom. Imeli smo upanje, da bo v bodoče bolje, kar se je tudi uresničilo leto kasneje, ko smo se uvrstili v zlato sredino. Uspehi so rasli iz leta v leto in tako smo lansko leto dosegli 17. mesto.
Letos 1977 je bilo občinsko tekmovanje zelo
Bolj stabilni TOZD
pozno organizirano, tako da je imela naša ekipa samo dva predavanja pod vodstvom tov. Čop Martje, višje medicinske sestre, katera nas je veliko poučila, vendar smo mislili, da je za boljšo uvrstitev premalo. Tekmovanje je bilo 21. maja in naša ekipa je bila na vrsti predzanja. Triaža je dobro potekala In tudi pri praktičnem delu je dobro šlo. Ob razglasitvi rezultatov pa se je slišalo 2. mesto »ŽITO« TOZD Triglav.
Ker smo dosegli tako dober uspeh smo šli na republiško tekmovanje v Celje.
Tudi za republiško tekmovanje nas je vadila tov. čop Marija. V vaje smo vložiti veliko truda, saj so bile priprave kar dovolj težke. Trudili smo se, da vaj nismo zanemarjali in smo se jih pridno udeleževali in skrbno poslušali razlage tov. Čopove.
V Celje smo se odpravili 11. 6. ob zgodnjih jutranjih urah. Ko smo prispeli v Celje je bil lep sončen dan, kar nam je vlivalo kar dosti korajže, saj smo imeli malo treme nastopati ob taki konkurenci. Toda samo tekmovanje je kar dobro potekalo in praktični del smo naredili brez napalke.
Pred razglasitvijo rezultatov so vse ekipe pod koračnico godbe na pihala prikorakale na prireditveni prostor, kjer so razglasili rezultate:
1.	mesto: Koper, 2. mesto: Murska Sobota, 3. mesto: Maribor, 4. mesto: »ŽITO« TOZD Triglav Lesce. Tega uspeha smo bili vsi zelo veseli, saj ob takem uspehu pozabiš na ves trud, ki si ga vložil v priprave za tekmovanje. Uvrstiti se na 4. mesto med 57 ekipami je res lep uspeh, tako za naš kolektiv, kot za občino Radovljica, saj do sedaj še nikoli ni bilo tako dobrega uspeha na republiškem tekmovanju CZ.
Vodja CZ:
Ivan Čačič
da ostane vse skupaj suho. Poleg tega potrebujemo tudi volnene nogavice, vetrovko ali bundo, kapo, rokavice, topel pulover, pelerino ali večji kos polivinila, baterijo z novim vložkom im rezervno žarnico ter plastično ali aluminijasto steklenico. Čeprav se da v vsaki planinski koči dobiti precej pester izbor pripravljenih jedil, je dobro, da imamo nekaj hrane tudi s seboj. Predvsem pa naj bo koncentrirana, kalorična hrana: čokolada, med, viter-giin, suho sadje in mesnine, slani arašidi ter prepečenec ali kruh. Ostalo po individualnih željah in potrebah. Toda dobro je treba premisliti, kaj bomo vzeli s seboj, saj se moramo zavedati, da bo treba vse to nositi na hrbtu. Pretežak nahrbtnik pa je že marsikomu pokvaril izlet.
Prvi izlet bomo predvidoma organizirali v septembru ali v začetku oktobra v Karavanke (Stol, Begunjščica ali Storžič). Tisti, ki se želite udeležiti izleta, se čimprej javite vodjem rekreacije po TOZD oz DE. Najbolje bi bilo, da v vsakem TOZD oz. DE 'izberete vnetega planinca, ki bo vokviru rekreacije zadolžen za planinstvo in bo v zvezi z organizacijo izletov sodeloval z vodjem planinske sekcije pri rekreacijskem aktivu kombinata oz. z organizatorji izletov iz mladinske organizacije kombinata.
Pridružite se nam, ne bo vam žal!
Andrej Šarc
PREDLOG PRAVILNIKA O HONORARJU PRISPEVKOV ZA GLASNIK, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽITO
1.	člen
Vsak prispevek v Glasniku, glasilu delovnega kolektiva Živilskega kombinata Žito Ljubljana, se honorira avtorju tako, kot določa ta pravilnik.
2.	člen
Kriteriji pri honoriranju so enaki za člane in nečlane kolektiva ŽK ŽITO.
3.	člen
Ne honoriramo naslednjih prispevkov:
—	nepredelanih poročil, napisanih za druge koristnike v ŽK ŽITO;
—	nepredelanih zapisnikov;
—	v primerih, določenih z zakonom o avtorskih pravicah.
4.	člen
Osnova za honoriranje prispevkov v Glasniku je objavljena vrstica v stolpcu 16 cic ali 7,5 centimetrov.
Honorarji so naslednji:
—	prispevek, ki zahteva samostojno obdelavo (obj. vrstica) — 2,00 din;
—	vest 10 do 40 vrstic (kot celota) — 35,00 dinarjev;
—	diagram, fotografija, risba — 35,00 din
—	predelano poročilo, zapisnik (obj. vrstica) —• 1,00 din;
—	križanka (okence 1,50) — 1,50 din;
—	pesem — 50,00 din.
5.	člen
Vsi honorarji se plačujejo samo za prvo objavo, redakcija glasila si potem pridobi avtorsko pravico.
6.	člen
Za prispevek izredne kakovosti, izvirnosti, aktualnosti, velikega mobilizacijskega pomena ali izredno kratkega roka priprave, lahko uredniški odbor odobri dodatno stimulacijsko nagrado do 150,00 din.
7.	člen
Pravico sodelovanja pri nagradnih razpisih, tekmovanjih in križankah imajo samo delavci Živilskega kombinata Žito, upokojeni člani kombinata, članii, ki so na odsluženju vojaškega roka in štipendisti.
8.	člen
Nalog za izplačilo honorarjev podpiše poleg sodelavca, ki obračunava honorarje, še glavni urednik.
9.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan po sprejemu na seji izdajateljskega sveta.
OCENJEVANJE
Z zakonom o združenem delu smo opredelili poglabljanje samoupravne socialistične demokracije na vseh področjih življenja in dela delavcev in postavili v središče sistema delavca, da sam, v sodelovanju z drugimi delavci, enakopravno odloča o celotni družbeni reprodukciji 'lin pri tem zlasti odloča o pridobivanju in 'razporejanju dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke.
Z zakonom o združenem delu smo se obvezali, da najpozneje s 1. 1. 1978 uveljavimo določbe o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Sindikati smo na vseh ravneh vzpodbudili sprejemanje programov za uresničevanje zakona o združenem delu. Ti programi so sprejeti v večimli temeljnih organizacij združenega dela. Načrtovano delo poteka več ali manj po programih, so pa velike razlike v intenzivnosti pri uresničevanju posameznih nalog.
Pri uveljavljanju načela delitve po delu, ki ga opredeljujejo predvsem členil zakona od 125. do 138., je v temeljnih organizacijah združenega dela že veliko storjenega.
V to -uresničevanje in razreševanje konkretnih problemov ter opredeljevanje stališč se vključujejo, poleg sindikatov, tudi gospodarska zbornica Slovenije in republiški sekretariat za delo. V to delo se deloma vključujejo tudi strokovne institucije, vendar ne dovolj -koordinirano. Poleg tega pa tudi vsebina njihovega dela, po naši oceni, kljub nji-h-o-Vi dobri nameri, ni vedno v celoti usklajena z -izhodišči zakona o združenem delu.
Sekretariat predsedstva RS ZSS v razširjeni sestavi je razpravljal v eni takih metod, to je o metodi »VREDNOTENJA DELAVČEVE UČINKOVITOSTI«, ki ima nekaj elementov, kateri upoštevajo delavčevo učinkovitost, vendar metoda sama uveljavlja predvsem sistem ocenjevanja delavca lin njegovega prispevka z vidika količine dela, kakovosti dela, odnosa do sredstev pfi delu i-n delovnih predpisov ter odnosa do ljudi. Metoda torej ne upošteva vseh z zakonom predpisanih elementov za ugotavljanje prispevka delavca na osnovi živega in minulega dela. Poleg te pomanjkljivosti pa metoda podreja merjenje delavčevega prispevka ocenjevanju delavca.
Ker se ta metoda večkrat nekritično uveljavlja v temeljnih -organizacijah združenega dela, opozarjamo posebej na nekatera nesprejemljiva izhodišča:
1. Metoda ocenjevanja delavca ni sprejemljiva, zla-
V današnjem času hitrega življenjskega tempa in velikih obremenitev si vedno več delovnih ljudi želi sprostitve v naravi, kjer si pridobe -novo fizično in psihično kondicijo, ter se naužije svežega zraka, ki ga danes v mestih vse bolj poredko dihajo. Gibanje v naravi krepi naše zdravje in veča našo telesno zmogljivost, tu se seznanjamo z vplivi vremena, si pridobimo čut za orientacijo in spoznavamo nove poti, kar je velikega pomena tudi z narodnoobrambnega stališča. V srečanjih na planinskih poteh in v kočah se ustvarjajo nova-, trajna prijateljstva lin se -krepi čut solidarnosti in tovarišta. Ob pogledu na lepote gora se krepi naša ljubezen do njih in do naše lepe domovine in postajamo boljši ter srečnejši ljudje.
Vzpon ob zori
Planinska organizacija Slovenije šteje že okoli 100.000 članov in je ena o-d najbolj množičnih organizacij pri nas. Število obiskovalcev naših gora se je povzpelo že preko nad 1 milijon in hitro narašča iz leta v let-o. Tudi v našem kombinatu je precej ljubiteljev narave in gora, ki sami, ali pa v družbi hodijo v hribe. V letih 1974 in 1975 sta rekreacijski aktiv 'lin mladinska organizacija organizirali tri planinske izlete, ki so kar lepo uspeli. 1976. leta je bila v okviru rekreacijskega aktiva kombinata ustanovljena planinska sekcija. V septembru lani je bil organiziran izlet v gore, ki pa je zaradi premajhne udeležbe odpadel. Večino stroškov izleta je vprvih treh primerih nosil rekreacijski aktiv oz. mladinska organizacija, lani pa bi jih morali kriti udeleženci sami. To je bil — žal — verjetno eden od glavnih vzrokov, da je bil odziv tako majhen. Kdor gre v gore le takrat, ko mu vse stroške izleta plača nekdo drug in bi za udeležbo najraje imel še dnevnico, zanj je res bolje, da ostane kar doma. Dobrodošli- pa so vsi tisti, ki jim za ta lepi in zdravi način rekreacije ni žal sredstev iz lastnega žepa. Posebnih sredstev za delovanje planinske sekcije tudi letos ni. Vodje rekreacijskih aktivov in zainteresirani planinci se bodo morali v vsakem TOZD in DE sami dogovoriti za sredstva, s katerimi bodo krili del stroškov izletov — iz denarja, ki je bil razdeljen za rekreacijo po TOZD oz. DE. Da bi biti stroški čim manjši, priporočamo vsem, ki se izletov nameravajo udeleževati, da se včia-
Ljubitelji
narave,
planinci!
Pojdite z nami v gore
niijo v najbližnje planinsko društvo. Kot člani Planinske zveze imajo namreč 50 % popust pri prenočišču.
Da bi teleti potekali brez zapletov -in v veselje in zadovoljstvo vseh udeležencev, je treba spoštovati določena pravila in imeti s seboj primerno planinsko opremo, ter nekaj hrane in pijače. Predvsem se morajo udeleženci na poti držati skupine, zlasti, če poti ne poznajo, ker se sicer rado zgodi, da se kdo izgubi. Vodstvo izleta in ostali udeleženci -imajo zaradi tega lahko precej nepotrebnih skrbi in sitnosti, zadeva pa se lahko tudi tragično konča. Med turo se ne sme uživati alkohola, ker se zaradi njegovega vpliva mnogo teže hodi, na težjem terenu pa utegne biti tudi smrtno nevarno. Tak izletnik ne rno-re več dohajati ostale skupine in zaostane. Ostali ga morajo čakati, kar pa ni ne zanj, ne zanje prijetno. Ko je poti za tisti dan konec i-n se ustavimo v planinski koči »ga« pač lahko damo »na zob«, kar pripomore k boljšemu razpoloženju, a ne več, kot ga posameznik lahko brez težjih posledic »nese«.
Po določeni uri mora v koči vladati mir. Zelo brezobzirno do ostalih planincev, ki jih večinoma drugi dan čaka naporna pot, je nočno razgrajanje v polni koči ali celo na ležiščih. Z vsemi zgoraj omenjenimi problemi smo se na preteklih izletih že srečavali in želimo Si, da se na bodočih ne bi več.
Vsak dober planinec in ljubitelj narave tudi ve, da ne sme odmetavati odpadkov kjerkoli. Vzeti jih mora s seboj in jih odvreči na za to
Strmo, vendar vabljivo
Planine so pozimi čudovite
določenem kraju v koči, oz. vzeti jiih s seboj domov in jih vreči v smetnjak. Ve tudi, da ne sme trgati- redkega planinskega cvetja. Če bi se tega zavedali vsi, ki hodijo v hribe, v okolici planinskih poti in koč ne bi nastajala prava smetišča in lepo planinsko cvetje ne bi vse bolj izginjalo.
Za varno in udobno hojo v gore je potrebna tudi primerna oprema. Težko je hoditi v salonarjih, sandalih ali nizkih moških čevljih, v površnikih in s potovalko ali aktovko v rokah, kot se nam je dogajalo na preteklih izletih. Stopinja mora biti varna in udobna in pripravljeni moramo biti na nagle vremenske spremembe, na dež in sneg, na to, da nas na poti dohiti noč. Predvsem je treba imeti s seboj kakršenkoli nahrbtnik, kajti roke morajo biti pri hoji proste. Čevlji morajo imeti profiliran gumijast podplat. Da se v koči preoblečemo iz prepotene ali od dežja mokre obleke v suho, moramo imeti s seboj rezervno perilo in obleko, shranjeno v plastični vrečki,
sti ine v temeljinih organizacij ah zdruežnega dela materialne proizvodnje, Kjer že seddj merijo količimo im kvaliteto dela z bolj ali manj objektivnimi merili. Predvsem tu je možno meriti im ne ocenjevati tudi uspešnost uporabe sredstev, pri delu dosežene prihranke, torej, gospodarjenje s sredstvi im upravljanje z njimii.
Metode ocenjevanja delovnega prispevka, ne pa delavca, so lahko le dodatni Pripomoček merjenja doseženih delovnih rezultatov. Omenjena metoda ne nudi niti rešitev glede merjenja Prispevka delavca z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami njegove ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi, ki lahko pomembno prispevajo k povečanju dohodka TOZD 'n so zato tudi element delitve osebnih dohodkov.
2- Metoda predlaga kot možne kriterije ocenjevanja delovne uspešnosti tudi odgovornost pri delu im samostojnost pri odločitvah. Ta dva elementa sta lahko kriterija za vrednotenje zahtevnosti dela (sestavljeno-sti). Kriterij uspešnosti vodenja naloge pa je v celoti Vprašljiv, ker se mora re-zultat tega pokazati v boljši kakovosti, večji količini ali gospodarnosti oziroma v Večjem dohodku.
M metodi je nesprejemljiv tu'di predlagani postopek ccenjevamja delavca. Po tem postopku nadrejeni ocenjuje delavca. Zaradi takšnega pristopa je nesporno, da metoda ocenjevanja delavca in ne delovnega prispevka, ohranja odnose nadrejenosti in podrejenosti ter uvaja disciplino Preko osebnih dohodkov, ne pa z zakonom predvidenim postopkom. Talko postavljen sistem »poslušno-sti« do nadrejenih zaradi večje discipline lahko daje trenutno celo večje finančne rezultate, vendar je v nasprotju z našimi samoupravnimi načeli,, da samo de-0 i'n rezultati dela določajo p°l°žaj delavca.
d ,^^°n 0 združenem delu
0	°ča, da delavci začasno 9°tav|ajo m izplačujejo
°sebne dohodke za dobe,
1	ne smejo biti daljše od 6nega meseca in da morajo Upoštevati, tudi za izplačilo akontacije, osnove in meri-a. ki ustrezajo rezultatom delavčevega dela in njegovega prispevka v tej dobi, kar mora biti urejeno v pismenem obračunu akontaci-J6- Določa tudi dokončni obračun osebnega dohodka Za vsakega delavca, ki mora šestmesečno oziroma romeseono ocenjevanje de-avcev, kakršnega predlaga omenjena metoda, pa nima zakonske osnove.
4- Predlagana metoda po-meni le drugačen način razdelitve »obstoječe« mase sredstev za osebne dohodke med posamezne de-lavce, ine motivira pa delavcev za pridobivanje večjega dohodka in s tem tu-dl večjih osebnih dohodkov, na pravih osnovah.
Pravilnik
o
izdajanju
»Glasnika«
1.	člen
Svet delegatov Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana n. sol. o. je ustanovitelj in izdajatelj glasila »Glasnik«.
Glasilo je informativno politično. Vsebinska zasnova glasila temelji na načelih naše socialistične samoupravne družbene ureditve, ki jih opredeljujejo ustava ter dokumenti Zveze komunistov in Zveze sindikatov, na določbah zakona o javnem obveščanju in na kodeksu novinarske etike.
2.	člen
Namen izdajanja glasila je obveščati člane delovne skupnosti o dogajanjih in aktualnih družbenih problemih v organizaciji združenega dela »ŽITO«.
3.	člen
Naloga glasila je informirati člane kolektiva o delu samoupravnih organov^ter družbenopolitičnih organizacij, jih pritegniti, da sodelujejo pri oblikovanju politike v kolektivu in s tem zagotoviti vplivanje na družbena dogajanja ter javnost dela v vseh družbenih zadevah. Glasilo spodbuja nadaljnje utrjevanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije, krepi družbenopolitično zavest bralcev ter širi njihovo splošno razgledanost. Časopis povezuje člane kolektiva in njihove delegate v organih samoupravljanja TOZD in organizacije združenega dela ter delegate v občinski skupščini. Naloga glasila je, da podpira vsa prizadevanja za doseganje Višjih poslovnih uspehov, da obvešča in izobražuje, da krepi pripadnost h kolektivu in delovne navade, hkrati pa s konstruktivno kritiko vzbuja k akciji In odpravi pomanjkljivosti.
II.	TEMELJNE DOLOČBE
3.	člen
Ime glasila je »Glasnik« glasilo Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana.
4.	člen
Glasilo izhaja v slovenskem jeziku enkrat mesečno alii tudi pogosteje, če tako odloči izdajateljski svet.
5.	člen
Za obravnavanje določenih nalog s področja izdajanja časopisa izdajatelj ustanovi izdajateljski svet kot družbeni organ upravljanja časopisa.
6.	člen
Anonimnih prispevkov časopis ne objavlja. O uvrstitvi prispevka nasploh odločata glavni in odgovorni urednik, ob morebitnih pritožbah piscev zoper zavrnitev objave pa odloča uredniški odbor. Glasilo objavi sporočila, če so pomembna za javnost, katerih objavo zahtevajo delovni ljudje in občani, samoupravne in interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije ter društva. O objavi omenjenih sporočil odloča uredniški odbor, o pritožbah zoper zavrnitev objave pa odloča izdajateljski odbor. Glasilo objavi popravek sporočila v skladu z zakonom o javnem obveščanju.
Rokopisov in slik ne vračamo.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE IZDAJANJE IN UREJANJA GLASIL
7.	člen
»Glasnik Žito« ima naslednje organe, ki skrbijo za njegovo izdajanje in urejanje:
—	izdajateljski svet;
—	uredniški odbor;
—	glavnega urednika;
—	odgovornega urednika.
Izdajateljski svet
8.	člen
izdajateljski svet šteje 13. članov. Sestavljajo ga člani — delavci TOZD m DSSS ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v kombinatu:
—	delavci TOZD in DSSS — 10 članov;
—	predstavnik Sveta ZK — 1 član;
—	predstavnik sind. konference — 1 član;
—	predstavnik konference ZSMS — 1 član;
—	predstavnik aktiva ZB — 1 član.
Mandat članov izdajateljskega sveta je 2 leti. Ustanovitelj razrešuje člane izdajateljskega sveta po sporazumu z organizacijami in organi, ki so člana delegirali.
9.	člen
Izdajateljski svet obravnava in sklepa o temeljnih vprašanjih s področja izdajanja in urejanja časopisa ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge ustanovitelju časopisa. Vsestransko obravnava vsebinsko zasnovo časopisa ter vodi uredniške, kadrovske in finančno-m ate rial n e zadeve.
Izdajateljski svet skrbi za ustrezno razmerje med obravnavanimi temami v glasilu v skladu s splošnimi političnimi gibanji in določa, katerim področjem je v določenih obdobjih treba posvetiti prvenstveno pozornost.
10.	člen
Izdajateljski svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Glavni urednik, odgovorni urednik, predsednik uredniškega odbora ne more biti predsednik izdajateljskega sveta. Izdajateljski svet se sestane najmanj trikrat letno. Sklepa veljavno, če je navzočih dve tretjimi članov. Na vseh sejah se vodi zapisnik. Seje sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
11.	člen
Izdajateljski svet imenuje in razrešuje uredniški odbor glasila. O številu članov uredniškega odbora odloča izdajateljski svet.
Mandat članov uredniškega odbora traja dve leti.
12.	člen
Izdajateljski svet sprejme pravilnik o honorarjih sodelavcev glasila, ki ga predloži uredniški odbor glasila, sprejme letni finančni načrt glasila, občasno obravnava finančni položaj glasila in pomaga zagotoviti zadostna sredstva za normalno izhajanje glasila.
13.	člen
Izdajateljski svet sprejme letni delovni načrt glasila, ki ga predloži uredniški odbor, določa koncept in funkcije glasila, skrbi, da je razmerje med obravnavanimi temami v skladu s splošnimi političnimi gibanji in določa, katerim področjem je v določenih obdobjih treba posvetiti prvenstveno pozornost.
Uredniški odbor
14.	člen
Uredniški odbor dela samostojno, za svoje delo odgovarja izdajateljskemu svetu.
Uredniški odbor skrbi, da je urejanje glasila v skladu z napotili izdajateljskega sveta, določili tega pravilnika, določbami zakona o javnem obveščanju, načeli novinarske etike in družbene odgovornosti.
15.	člen
Seje uredniškega odbora sklicuje predsednik uredniškega odbora, ki ga izvolijo izmed sebe na prvi seji. Uredniški odbor sklepa veljavno, če sta prisotni dve tretjini članov. Na vsaki seji se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik uredniškega odbora.
16.	člen
Uredniški odbor sprejme program za vsako številko glasila, oceni gradivo za objavo ter oceni vsako številko glasila.
17.	člen
Uredniški odbor skrbi, da so vsi prispevki, ob-
javljeni v časopisu, v skladu z zakonom o tisku in novinarskim kodeksom.
Za objavljene informacije odgovarja avtor, če prispevek ni podpisan, pa odgovorni urednik.
18.	člen
Glavnega in odgovornega urednika glasila imenuje Svet delegatov na predlog izdajateljskega sveta.
Glavni urednik
19.	člen
—	predstavlja in zastopa Glasnik;
—	skrbi za zakonitost;
—	organizira tiskanje .in razpošiljanje;
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti izdajateljski svet.
Odgovorni urednik
20.	člen
—	skrbi, da so objavljeni članki v skladu z našo družbenopolitično ureditvijo in odgovarja po zakonu o javnem obveščanju;
—	lahko zadrži objavo prispevka, če meni, da njegova vsebina ne ustreza temeljni vsebinski zasnovi in uredniški politiki ter predloži sporno zadevo v odločitev izdajateljskemu svetu.
21.	člen
Glavni in odgovorni urednik je lahko ena oseba. V tem primeru mora izpolnjevati določila 19. in 20. člena tega pravilnika.
22.	člen
V vsakem izvodu glasila mora biti objavljeno:
—	naziv in naslov izdajatelja;
—	ime in naslov tiskarne;
—	ime in priimek odgovornega urednika. Najmanj enkrat letno morajo biti objavljeni podatki o:
—	virih financiranja glasila;
—	višini porabljenih sredstev;
—	letni nakladi.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen
O honoriranju prispevkov sprejme izdajateljski svet na predlog uredniškega odbora glasila, poseben pravilnik.
24. člen
Ta pravilnik prične veljati takoj, ko ga sprejme izdajateljski svet.
ZAKONSKA SREČA PO HOROSKOPSKO
Anastazij in Fi lom en a sta bila — lahko bi reki! — vzorec srečnega zakona. Dvajset let zakonske sreče jima mi skalila niti senčica nesoglasja. Vsi zakonski možje in žene, ki so ju poznali, so ju .postavljali drug drugemu za zgled lin se niso mogli načuditi tolikšni zakonski skladnosti. Njima samima pa se je zdelo tako zakonsko življenje samo po sebi umevno, kajti zakaj bi se sicer ljudje jemali, če se ne mislijo imeti radi? Takega mnenja sta bila naša zakonca vse do dne, ko jima ije k srečni dvajseti obletnici prišla čestitat Pi-lomenina sestrična Evlalija iiz oddaljenega podeželskega mesteca. Ta je sicer v mladih letih imela pet ženinov, a nli z nobenim prišlo do poroke (Evlaija je pozneje ugotovila, da zato, ker so bili vsi rojeni v nebesnem znamenju, ki se z njenim n;i ujemalo).
Evlalija je povasovala nekaj dni, nato se je poslovila in po naključju pozabila na nočni omaridi knjižico z naslovom »Horoskop in življenje.« Evlalija je namreč živela samo še od horoskopov, ki so ji bili življenjsko vodilo, duhovna hrana, kultura, zabava in sploh vse. Zanje je redno izdajala pol pokojnine 'in ves svoj prosti čas.
Prva je knjižico opazila Fi-lomena med pospravljanjem sobe. Mehanično jo je vzela v roke -im začela prelistavati. Nenadoma ji je vzbudil pozornost naslov članka »Ste srečni v zakonu?« Sedla je na posteljo in članek pozorno prebrala. Iz njega je zvedela, v katerih znamenjih rojeni ljudje se lahko ujemajo v zakonu in kateri nikakor ne sodijo Skupaj. Z grozo je ugotovila, da ona kot »strelec« in njen Anastazij kot »kozorog« nikakor ne sodita skupaj im da bi bila ona morala vzeti »ovna« ali »leva«, Anastazij pa »devico« ali »bika«, da bi bil zakon srečen ... Zaprla je knjižico in oči, se zleknila po postelji in se predala zgodovini lastnega zakona:
»V čem pa je pravzaprav sreča najinega zakona, če je sploh zares srečen? Ali mnli je napravil kdaj kako posebno veselje? Mi je že kdaj kupil kaj izrednega? Se je kdaj žrtvoval zame? Ali morem dati roko v ogenj za njegovo zvestobo? Ali bi se sploh dal ustreliti zame ali speči na ražnju? Niti ljubosumen ni bil nikoli' name, niti enkrat samkrat! Še posode mi ne briše! Ali je vsa zakonska sreča v tem, da se nisva nikoli prepirala? Saj se nisva mogla, ko sem mu bila vseskozi slepo vdana in pokorna! Zdaj šele vidim, kako nesrečna sem bila vseh teh dvajset let, ne da bi se bila tega zavedala!« je vzdihnila Pilam en a in zahlipala v blazino, potem je je pa zmanjkalo ...
IV. LETNE ŠPORTNE IGRE ŽIVILCEV SRS
TEKMOVALNA KOMISIJA IV. LETNIH ŠPORTNIH IGER ŽIVILCEV SRS
ZBIRNI PREGLED
doseženih rezultatov tekmovanja sodelujočih OOS po športnih panogah in razvrstitev OOS po doseženem uspehu
Vrstni red	Osnovna organizacija sindikata	Sedež organlizacije					Moške	Doseženo ekipe		število	točk		Ženske ekipe			£	Skupno število točk
			MN	RO	KO	OD	NT	VV	KR	ST	KG	ŠH	NT	ST	KG	KR	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18
1.	»MERX«	Celje	16	19	17	17	13	6	5	22	18	16	21	21	5	15	211
2.	»INTES«	Maribor	21	15	—	—	7	10	10	20	24	23	11	12	25	12	199
3.	»KOLINSKA«	Ljubljana	11	7	5	8	26	12	6	17	13	14	14	25	15	9	182
4.	»FRUCTAL-ALKO«	Ajdovščina	15	8	10	7	9	5	19	19	19	5	6	18	14	7	161
5.	»ŽITO«	Ljubljana	18	5	6	5	16	15	9	16	12	11	9	16	16	5	159
6.	»MLINOTEST«	Ajdovščina	—	9	—	—	14	8	15	20	28	12	5	15	21	6	153
7.	»HMEZAD«	Žalec	12	12	7	10	12	7	12	11	15	13	8	5	18	8	150
8.	»EMONA«	Ljubljana	8	—	—	—	17	9	7	18	21	—	17	—	12	10	119
9.	»LJUBLJANSKE MLEKARNE«	Ljubljana	25	—	—	13	5	—	—	6	17	10	12	8	11	—	107
10.	»SLOVENIJA VINO«	Ljubljana	5	10	—	—	19	—	—	14	16	8	10	7	8	—	97
11.	»UNION«	Ljubljana	14	—	13	—	10	19	—	8	11	—	—	9	9	—	93
12.	»»ETO L«	Celje	—	—	—	—	22	—	8	10	8	9	—	13	—	—	70
13.	»TEHNO-MERCATOR«	Celje	13	—	—	—	15	—	—	15	9	—	—	—	6	—	58
14.	»KRAS«	Sežana	10	—	—	6	6	—	—	7	7	—	—	11	10	—	57
15.	»DROGA« HP	Portorož	9	—	—	—	—	—	—	12	10	—	—	10	13	—	54
16.	»PIVOVARNA LAŠKO«	Laško	—	—	8	—	8	—	—	25	5	6	—	—	—	—	52
17.	»CENTER«	Celje								5	6	—	7	6	7	—	31
18.	»AGROKOMBINAT«	Maribor	—	—	—	—	11	—	—	—	—	19	—	—	—	—	30
19.	KK »VIPAVA«	Šempeter/G	7	6	—	—	—	—	—	13	—	—	—	—	—	—	25
20.	STP »RADEČE«	Radeče	—	—,	—	—	—	—	—	9	—	—	—	14	—	—	23
21.	»SAVINJSKI MAGAZIN«	Žalec													19	—	19
22.	»KOŠAKI« M	Maribor									14	—	—	—	—	—	14
23.	»JELŠA«	Šmarje	—	—	—	—	—	—	—	—	—	7	—	—	—	—	7
24.	»PEKS« Škofja Loka	Škofja Loka	6														6
LEGENDA: MN — mali nogomet RO — rokomet KO — košarka OD — odbojka KR — kros
NT — namizni tenis ST — streljanje KG — kegljanje ŠH — šah VV — vlečenje vrvi
REZULTATI TEKMOVANJ
KEGLJANJE: ŽENSKE — BORBENO	ŠAH:
TEKMOVANJE V KROSU
Moški — 1500 m:
1. BINOVIČ Ferit, Fructal-Alko — 4:06,7
5. VELADIČ Mustafa, Žito — 4:15,6 15. TEJKAL Roman, Žito 23. VELADIČ Rames, Žito 25. SELAN Milan, Žito
EKIPNI VRSTNI RED:
1.	FRUCTAL-ALKO	19	točk
2.	MLINOTEST	15	točk
3.	HMEZAD	12	točk
4.	INTES	10	točk
5.	ŽITO	9	točk
6.	ETO L	8	točk
7.	EMONA	7	točk
8.	KOLINSKA	6	točk
9.	MERX	5	točk
Ženske — 800 m:
Ekipa	Keglji	Točke
1. INTES		
(Okreša, Dolenc, Novak, Šešerko)	83 + 123 = 208	25
4. ŽITO		
(Račič, Alba, Kuselj, Pavlin)	105+ 80 = 185	16
VLEČENJE VRVI:
INTES : HMEZAD 2:0
MERX : EMONA 0:2
KOLINSKA : FRUCTAL-ALKO 2:0
UNION : INTES 2:0
ŽITO : MERX 2:0
FRUCTAL-ALKO : MLINOTEST 0:2 HMEZAD : UNION 0:2 EMONA : ŽITO 2:0 KOLINSKA : MLINOTEST 2:1
1.	mesto	INTES	39 točk	23	točk
2.	mesto	AGROKOMBINAT37,5		19	točk
3.	mesto	MERX	37,5	16	točk
4.	mesto	KOLINSKA	32	14	točk
5.	mesto	HMEZAD Žalec	25,5	13	točk
6.	mesto	MLINOTEST	24	12	točk
7.	mesto	ŽITO	23,5	11	točk
8.	mesto	LJUBLJ. MLEK.	22	10	točk
9.	mesto	ETOL	18	9	točk
10.	mesto	SLOVIN	16,5	8	točk
11.	mesto	JELŠA	15	7	točk
12.	mesto	PIVOVAR. Laško	13,5	6	točk
13.	mesto	FRUCTAL-ALKO	6	5	točk
KOŠARKA
Fructal : Union 39:43 Žito : Union 35:46 Fructal : Žito 66:50
1. URANKAR Marija, Sav. magazin — 2:13,7
21. GLIGOROV Nevenka, Žito	
23. ARNEŠEK Marinka, Žito	
27. JELEN Jožica, Žito	
EKIPNI VRSTNI RED:	
1. SAVINJSKI MAGAZIN	19 točk
2. MERX	15 točk
3. INTES	12 točk
4. EMONA	10 točk
5. KOLINSKA	9 točk
6. HMEZAD	8 točk
7. FRUCTAL-ALKO	7 točk
8. MLINOTEST	6 točk
9. ŽITO	5 točk
KRAS — na cilj prispeli samo	dve tekmo-
valki.	
FINALE:
ŽITO : KOLINSKA 2:0 UNION : ŽITO 2:0 KOLINSKA : UNION 0:2
Ekipa	Točke
1.	UNION	19
2.	ŽITO	15
3.	KOLINSKA	12
4.	INTES	10
5.	EMONA	9
6.	MLINOTEST	8
7.	HMEZAD	7
8.	MERX	6
9.	FRUCTAL-ALKO	5
Košarkaši niso imeli sreče pri žrebu, saj so bili v skupini z najboljšimi moštvi
Anastazij je zaman čakal, kdaj se bo žena prikazala v kuhinjo, pa je v skrbeh stopil do nje v spalnico. Fi-lomena je spala na postelji, na tleh pa je ležala drobna knjižica.
»Utrujena je, sirotica, naj si odpočije!« je dejal, pobral knjižico in se vrnil v kuhinjo. Prelistaval jo je in tudi on prišel do usodnega poglavja. Mrzlično je poiskal »kozoroga«, ga prebral in kar otrpnlil.
»Tako torej, saj se sploh ne bi bila smela poročiti! čisto napačno sem si izbral! Zame bi bila »devica« ali »bik«, ne pa »strelec«! Tako tu piše »n to tudi drži! Kaj pa je pravzaprav najin zakon? En sam preklet dolgčas, ne pa sreča! Seveda se nisva prepirala, ko sem ji vedno vse prav dal, ne pijem, ne kadim, ne ponočujem in tudi za drugimi ženskami ne letam. Skratka: copata! Ampak to se bo zdaj nehalo, ji že še pokažem hudiča! Hvala ti, horoskop!«
Prav tedaj je prišla liz spalnice Filomena, vsa mračna in nasršenjena. Ošinila je Anastazija z divjim pogledom:
»Si prebral, a? Zdaj vidiš, kako srečna zakonca sva. Sploh ne spadava skupaj, odbijava sel Od-bi-ja-va, razumeš!«
“Da, a do zdaj se nisva. Dvajset let!«
»Po moji zaslugi!«
»Ne, po moji!«
Tisti dan »nesrečna zakonca« nista več spregovorila besed. Do večera. Filomena sploh ni skuhala kosila, temveč je šla k prijateljici potožit svoje gorje.
“Poznam to knjižico,« je rekla prijateljica. »Polomila s(a ga, ker nista prebrala članka do konca. Tam namreč piše, da izjeme potrjujejo pravila in da v izjemnih primerih lahko vlada neskaljena zakonska sreča tudi med zakoncema, ki po Pravilih horoskopa ne sodite skupaj. In prav taka izjema sta vidva!«
Anastazij je šel iz službe
naravnost v bife im se za-
S|dra| Za točilno mizo. 2e precei nadelan je izpovedal natakarju svojo zakonsko tragedijo, ki mu jo je po dvajsetih letih odkril horoskop.
»Poznam to reč, a na koncu piše, da so v izjemnih primerih lahko srečni tudi zakoni, v katerih zakonca Po horoskopu ne sodita skupaj. Morda sta tak izjemen primer tudi vidva?«
Anastazij je vrgel na mizo Pettisočak in odvihral liz bifeja, ne da bi počakal na »dr°biž«. Doma ga je vsa v solzah pričakala Filomena, se mu vrgla okoli vratu in nežno zahlipala:
"O. ti moj ljudi, dragi kozorogi...«
»O. ti moja sladka, nenadomestljiva ostrostrelka!« je rigniii tudii Anastazij im prižel ženko k sebi, da ji je skoraj sapo iztisnil.
Da, da, izjeme potrjujejo pravilo...
REZULTATI FINALNEGA TEKMOVANJA
1. do 2. mesto Merx : Union 64:57 3. do 4. mesto Fructal : Pivovarna 43:25
1.	MERX	17	točk
2.	UNION	13	točk
3.	FRUCTAL-ALKO	10	točk
4.	PIVOVARNA	LAŠKO	8	točk
5.	HMEZAD	7	točk
6.	ŽITO	6	točk
7.	KOLINSKA	5	točk
NAMIZNI TENIS — moški:
REZULTATI TEKMOVANJ:
I.	kolo
Center : Hmezad 0:2 Ljubljanske mlekarne : Merx 0:2 Agrokombinat : Etol 1:2 Tehnomercator : Intes 2:1 Fructal-Alko : Emona 1:2 Žito : Kras 2:0 Hmezad : Kolinska 0:2 Slovim : Union 2:0 Pivovarna Laško : Mlinotest 1:2
II.	koto
Mlinotest : Slovin 0:2 Žito : Kolinska 0:2 Merx : Emona 0:2 Etol : Tehnomercator 2:1 Slovim : Kolinska 1:2 Emona : Etol 1:2
FINALE:
Kolinska : Etol 2:0
1.	KOLINSKA
2.	ETOL
3.	SLOVIN
4.	EMONA
5.	ŽITO
6.	TEHNOMERCATOR
7.	MLINOTEST
8.	MERX
9.	HMEZAD
10.	AGROKOMBINAT
11.	UNION
12.	FRUCTAL-ALKO
13.	PIVOVARNA LAŠKO
14.	INTES 15 KRAS
16. LJUBLJANSKE MLEKARNE
26 točk 22 točk 19 točk 17 točk 16 točk 15 točk 14 točk 13 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk
KEGLJANJE: moški — ekipno
Ekipa	Keglji	Točke
1. MLINOTEST (Rustja, Peljhan,
Božič, Kogoj,
Židanik, Židanik S.) 282 + 256 = 538	28
11. ŽITO
(Planinšek, Lukežič Bratina, Tome,
Grad, Skrbinek)	229 + 239 =	468	12
STRELJANJE: ženske	— ekipno:	
Ekipa	Krogi	Točke
1. KOLINSKA	424	25
4. ŽITO	389	16
STRELJANJE: moški -	- ekipno:	
Ekipa	Krogi	Točke
1. INTES Maribor	790	29
8. ŽITO	691	16
NAMIZNI TENIS — ženske:
Ekipa	Točke
1. MERX CELJE	21
7. ŽITO LJUBLJANA	9
Nogometaši so bili drugi, vendar bi z malo več sreče postali zmagovalci
NOGOMET:
Polfinale:
INTES : ŽITO 1:0
MERX : LJUBLJANSKE MLEKARNE 0:1
Finale:
3. do 4. mesto MERX : ŽITO 0:3 1. do 2. mesto
INTES : LJUBLJANSKE MLEKARNE 1:3
1. LJUBLJANSKE MLEKARNE	25	točk
2. INTES	21	točk
3. ŽITO	18	točk
4. MERX	16	točk
5. FRUCTAL-ALKO	15	točk
6. UNION	14	točk
7. TMC	13	točk
8. HMEZAD	12	točk
9. KOLINSKA	11	točk
10. KRAS	10	točk
11. DROGA	9	točk
12. EMONA	8	točk
13. KK VIPAVA	7	točk
14. PEKS	6	točk
15. SLOVIN	5	točk
ROKOMET:		
Ekipa	Točke	
1. MERX CELJE		19
9. ŽITO LJUBLJANA		5
ODBOJKA:		
1. MERX	17	točk
Rokometaši so se kljub slabšim fizičnim sposobnostim častno borili
Odbojkarji so bili nabrani kar po ostalih igriščih in zato tudi uspeha ni bilo
ODLIČNA TEKMOVALNA DOSEŽKA OB TEDNU MLADIH MOŠČANOV
Priznanje za doseženo drugo mesto v panogi kros za moške ...
in za nogometaše, ki so se zgledno borili in klonili v finalu predvsem zato, ker niso imeli niti enega rezervnega igralca, tako da je ista ekipa odigrala v enem popoldnevu 3 tekme
	
	m	*
Nogometaši so bili v konkurenci 64 ekip iz občine Moste-Polje odlični drugi
NAGRADNA KRIŽANKA
ŠTEVNIH
m
'■M f jd
EPS
■jpi
UL_	!W
ili i mr?
REVIJAM
NAVIGA-
CIJSKA
NAPRAVA
ČLOVEK, RAVNODUŠEN DO POLITIKE
GUSARJI
MESTO V ROMUNIJI
USTNIČN1
GLAS
LUKA V IZRAELU
PAPAGAJ
UČENEC/ KISE UČI ABECEDE
VELIKA
UJEDA
DEL
OBRAZA
ODBOJ-
KARSKI
KLUB
OREGON
ŠPAN IJ A
VETER
GRŠKA
POKRA-
JINA
CVETICI
PODOBNA
MORSKA
ŽIVAL
MRZLA
SLADICA
RIMSKI
VOJSKO-
VODJA
ELEMENT
HOJE
KOPALIŠČE V BELGIJI
SVEČENIK
GRŠKE
BOGINJE
REE
STAVČNA
NIKALNICA
OTOK -V JADRANU
TENIŠKI
KLUB
VELIKO JEZERO V AZIJI
PIŠTOLA
BELGIJ-
SKEGA
TIPA
LUKA V HRV. PRIMORJU
ŽIVALSKA
NOGA
OROŽJE S TETIVO
HAČATUR-JAN
ERBIJ
ENOTA ZA DELO
PRSNI
KOŠ
EKVADORSKI OTOKI
DRAŽBAR
OČRT/
OBRIS
STOPNJA MAJHNIH TISKARSKIH ČRK
RAZSTAVA
VSAKO
TRETJE
LETO
NIKELJ
ŠTEVNIH
BIZANTINSKI CAR
ANGLEŠKI ANGLEŠKI FILMSKI j PESNIK PRODUCENT (THOMAS
(arthur)iStearns;
SLOV.
PESNIK
(SIMON)
SESTAVIL
MARKO'
NAPAST
ANTON
MARTI
AVSTRO
OGRSKI
SREBRNIK
VETRNI
JOPIČ
NRAVNOST
NADZORNIK ZGRADB V STAREM RIMU
MOLIBDEN
OZNAKA ZA . NEZNANCA)
PEVEC
PESTNER
SVETLA
KOVINA
POVELJNIK
GRKOV
PRED
TROJO
DELFINU
SORODNE
MORSKE
ŽIVALI
TRHLOST,
PREPE-
RELOST
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
VELIKA
POLARNA
RACA
IMENSKI
SLOVAR.
RISANA ZGODBA Z BESEDILOM
STEPSKA
OVCA
TOMOSOV
AVTO
TAKOJ
OTOK ČAROVNICE KIRKE
UNITED
NATIONS
PESNIK
STRNIŠA
DVIG,
PORAST
MEHAK
SIR
KAZALNI
ZAIMEK
HRV, POKRAJINA
PEVKA
ŠTEFOK
GLASBA
ALBERT
■PAPLER
STROJILO
NEMŠKO MESTO OB RENU
PRAVILNO REŠITEV POŠLJITE DO 25. 9. 1977 NA NASLOV: ŽITO, ŠMARTINSKA 154, SOBA 27, »KRIŽANKA«. RAZDELILI BOMO TRI PAKETE Z NAŠIMI PROIZVODI