Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s. canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." volume hi__leto iil Copy 3c CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) OCT. 7th, 1920. ŠT. 237, (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c RUSKO-POUSKO PREMIRJE PODPISANO. BOJI NA FRONTI SE IMAJO PRENEHATI ŽE JUTRI. da h ^Va' °^obra. — Brzojavke iz Rige pravijo, l-?^°.v s°glasju s premirjem, ki je že podpisano med v .. 0 in rusko mirovno delegacijo, v petek prenehali na rusko-poljski fronti. tul z.a^ju&tvijo poljsko-ruske vojne se bo zaključilo , 1 Največjo in najresnejšo vojno, odkar se je sklenilo ' med zavezniki in Nemčijo. e ^ nied Poljaki in Rusi so se pričeli meseca der, jjak,ra *n so akutno stanje, ko so se Po- j.- 1 Prvič navalili proti Kijevu, katero mesto so zavze- iolV°v^a so'se Poljaki začeli umikati in so se umikali \r- v° casa, da so boljševiške čete resno ogrožale celo arsavo. Ya ^danja mirovna pogajanja, ki imajo končati boje-ske^ V so se Pričela v tistem času, ko so bile ru- jIingCete Pred Varšavo.. Prva pogajanja so se vršila v Eden ubit, pet ranjenih, v premogar-ski vojni. šerifi so vdrli na pre-mogarsko sejo. Charlestown, W. Va., 6. okt. Fred Mooney, tajnik 17. okraja premogarske organizacije, je sprejel poročilo, da se je med premogarji in deputi šerifi v Blair, Logan okraj, v zapadni Virginiji, zgodaj nocoj razvil boj, v katerem je bil en šerif libit, trije pa ranjeni, medtem ko sta bila ranjena samo dva pre-mogarja. Mooney poroča, da je razvidno iz poročila, da so za žrtve odgovorni deputi šerifi, ki so vdrli na zborovanje krajevne premogarske organizacije v Blair. Rit nakar so se prenesla v Rigo. Premima črta določena. ^vn °kt°bra. — Na glavnem stanu poljske mi- q0 f delegacije se je danes avtoritativno izjavljajo, da ila ^ as°m premirnih pogojev Litvinska popolnoma loče-%]° ^vjetske Rusije, ker določeno je, da bo ozek pas J^tvinsko in Rusijo zaseden od strani poljskih čet. ^ČT; ler^rna črta, katera je definitivno določena, se il0Vjv vhodno od Dvinska, teče proti jugu v smeri Bra-^ Luninijec in Sarni in potem ob črti, ki so jo zasedeno Nemci leta 1915 do romunske meje. , Litvinsko-poljski položaj je akuten. 20pet edtem pa se je razmerje med Poljslto in Litvinsko dne P°0strilo. Poljsko uradno poročilo od današnjega j^i^r°Ča resne boje z napadajocimi litvinskimi divizi-Vjk . °kolici Orany, to' je na sredipoti med Grodnom in L!n Pravi: ■ -2Javlja se, da se litvinske čete bojujejo ob strani : bol Jseviškinn/ u? Diijo anes zjutraj je bilo na poljskem glavnem stanu Hi116-delegacije rečeno, da je M. Joffe, predstojnik Sest3„i^sjje' sprejel vse poljske premirne pogoje, ki so in 0LV^e^ na podlagi enajstih točk, katere je sestavila Poljska delegacija takoj ob pričetku poga- ifV Rigi r. * V' toe*,-6 1.a:5ume> obsegajo no-pog°ji 15 točk. Po-sifavno 1 niso izdelane, ka-S° Ves točke v1 principu 6- oktobra. — ^ general Weygand je angleži aretirali drugega irskega Zupana. da poveljstvo * V Južno RusiJ°> vrhovno __________ letala '"^jševiškimi četami ^ list < ko Je bila v f* Varšava, in jo z 600 rancc*skimi častniki re- ® kdo reke?; da. Uf sedaj ai mogoče. Resnica pa je, da se to lahko kar čez noč zgodi, kajti ravno sedaj je na ,programu, iz česa napraviti jarem in kako splesti bič, da bi bil bolj občuten za naša izmučena pleča, kajti ako se vpelje zakon; kateri prepoveduje delavcem pravico do stavke, kadar zahtevajo samo drobtin^, ki padajo od kapitalističnih miz, pomeni to povra-tek k sužnjoisti. Zakaj pa naj bodo potem strokovne organizacije, ako njeni > člani niso upravičeni do stavke? To gospodje kapitalisti tudi j ako dobro vedo, toda oni so podobni tistemu Strokovne organizacije so tem gospodom danes največji trn v peti, to pa še posebno, ker v organizem strokovnega delavstva se vedno globlje vjeda tudi politika, pred katero imajo največji strah, ker vedo, da le politično izobraženi delavec more izboljšati in preustrojiti sedanji sistem krivičnega kapitalizma. Danes nikakor ne zadostuje, da znamo samo brati in pisati. Učiti se moramo še nadalje, izobraževati ise moramo politično, da pridemo do znanja, kajti znanje je blagostanje. Kako pa pridemo do znanja? S čitanjem dobrih listov in knjig, katere se za mal denar lahko dobi povsod, nikjer vam vaš denar ne nosi večjih obresti kot če ga naložite v politično znanje. Vem, da je težko učiti se, posebno politike, katere se nekateri bojijo kakor otrok volka, to pa zato, ker nočejo misliti. To sem že sam opazil. Ako ponudiš komu kako brošuro ali knjigo z dobrim čtivom, bo rekel, da nima veselja do či,tanja in da nima časa, če pa mu ponudiš rozinovca, se ga pa ne bo branil, ker zdi se mu tako luštno,»če se možgani topijo v njem. Tako žjve dan na dan brez vseh skrbi. Ne brigajo se ne za levo ne za desno, ampak živijo kakor črv za lubom gnilega drevesa, ali bolje rečeno mrtvo življenje pri živem telesu. Za danes naj zadostuje, ob priliki se zopet kaj oglasim. Pozdrav vsem zavednim rojakom 'širom Amerike. Matt Debevc. P0VODENJ TUDI V BANATU Vsled silnega naliva v dolnji Baranji trpi setev veliko škodo. Istotako preti nevarnost tudi v Banatu, ker je Donava zadnje dni zelo narasla in preplavila polje. AVSTRIJSKI SOCIJALISTI PROTI NEMŠKIM ŠOVINISTOM NA KOROŠKEM. Dunaj, 6. sept. — Socijalni-demokratični posl. Leutner, katerega so pri manifestaciji za Nemško Koroško zborovalci napadli in njegov govor (preprečili, se pritožuje v današnji "Arbei-ter-Zeitungi" v daljšem članku pod naslovom "Koroška manifestacija — nemško-nacijonalna gonja", da so njega kot socijal-nega demokrata skoraj pretepli v znamenju nemške edinosti. DAVEK NA VOJNE DOBIČKE NOVO PREDSEDNIŠTVO NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Belgrad, 7. sept. — Na včerajšnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o davku na vojne dobičke. Člani odbora za Hrvatsko in Slovenijo so protestirali proti temu, da je edinole finančni minister kompetenten za vse spore, ki bi nastali pri odmer j en ju tega davka. Računa se, da bo davek na vojne dobičke znašal za Srbijo 20 milijonov dinarjev, za Bosno in Hercegovino 70, Dalmacijo 3, Hrvatsko 8, Slovenijo 70 in za Bačko, Banat in Baranje 75 milijonov dinarjev. NAPAD NA ŽELEZNICO % SISKU. PRI Belgrad; 0 — Na današnji seji narodnega predstavništva so se vršile volitve predsedstva. Ža predsednika je bil izvoljen radikalec dr. Stanojlo Vukčevič, ki je doibil 150 od 170 glasov za podpredsednika ipa poslanec A Ribnikar s 134 glasovi. Kakor se čuje, slovenski klerikalci niso zanj glasovali. Za zborničnega tajnika je bil izvoljen s 129 glasovi don Šegvič. Za namestnike v državnem odboru so bili izviljeni dr. Pečič, dr. Polič in dr. Fon. Prfhodnja seja narodnega predstavništva bo jutri ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu je mirovna pogodba z Mad-j žarsko. Zagreb, 10. sepa. — Sinoči pred polnočjo je oborožena tolpa navalila med postajama Si-sek in Lekenik na železniško progo, ustrahovala v bližini se nahajajočega čuvaja in razdrla železniško progo na 20 metrov. Ko je to delo končala, se je u-uiaraila v grmovje blizu železnice, gotovo pričakujoč brzo-vlaka, ki bi moral priti okoli ene iz Zagreba. Čuvaj je'opozoril brzojavno na razrušen je proge bližnjo postajo in se je s tem odvrnila večja nesreča. — Tolpa je štela okoli 70 ljudi. Preiskava se je že pričela, a dosedaj ni dosegla uspeha, promet je prekinjen. Splošno se trdi, da je izvršila napad večja roparska tolpa. Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. ®®®®®sx®sxsx!)®®®®s^ DAROVI ZA TELOVADB DRUŠTVO "SOKOL" V U SKI SOKOL" V CLEVEL OHIO. Darovali so: Louis Knaus. John Popovič, John Breskva^ Frank Paulin, Ludvik ^ šek, Mr. Nahtigal, John S ! Frank Trtnik, Frank ' Josip Kožel, Ant. Zaviršek> »*, Vidmar, Frank Krašovic, An. Strniša, F. Belaj, Joe Pet[icr Tom Samson, Frank Kuste. K. Bauzon, Jože Pikš, ^ Trtnik, Frank Skok, M* Smole, J. Boncha, M. Fr. Škrjanc, Ernst Lužar, • Petrič, Anton Ambrožič, Birk, Frank Bricelj, Hink° le, Frank Brajar, Frank e Frank Cirk, John CimP^, ■, Rudolf Cerkvenik, Louis ' John Erbežnik, Anton 1 Ferd. Gorenčič, Anton John Gornik, Frank Frank Hudovernik, J051^ ^ move, Anton Jalovec, Fran ^ rich, Ignar Jerich, (Ja^° dre j Krainz, Jasip Kalan> . Kužnik, Josip Klemenčic. ^ 'Koprivec, Primož Kog°h ^ Kunstel, Anton Kolar, J° ^ vačič, Mike Kos, Mihae ,a<. ner, Peter Lustrik, J°hn ^ John Močnik, 'John maž Nusdorfer, Andrej ^ Rudolf Otoničar, Petel p* Frank Pikš, Frank ^ Hočetf'1 Pekol, Rudolf Perdan, j°hlj lock, Karol Rottar, gel j, Josip Šlogar, Louis Špehek, Josip ® M f"* J* prank s., Ignacij Smuk, Frank Strehovec, Fred Ulle, John Zaletel111 Žele. Skupaj nabrane svote — Poslalo tše je na Sok° za 9.300.00 Kron v in 100 Kron ček Pa Šmartno-Litija. .. Cleveland, Ohio, dne 6. , Frank HudoV^ "j* J na ' OGLAŠAJTE v "enakopraYHS List Enakopravnost je p ^ jati iz potrebe. Tako je *u j« cw no, da se ga povspesi j( ne in neomajene podlaKe v Da se to uresniči, j® ve'" sti to, da se vsak i2"16" ,.;|i •' v« C JI potrudi pridobiti čimveč jevnikov — naročnikov. • ' ^ y#s. ril že mnogo za vas, t'a pj ^ čitatc te vrstice. Kolik0 s' rili vi za list? Skušnj šnjave Tomaža Krmežljavčka. »iMim "Kosovka je bila lepa ženska," je povedal upokojeni stražmojster. "Njen oče je bil poštar, pa je menda nekaj poneveril in je starega bogatina Kosa prosil pomoči. Kos mu je pomagal in ga je rešil, za plačilo je pa zahteval, da ga mora poštarjeva Marica vzeti. Ko sem jaz prišel v Blatno Ligojno, sta bila že nekaj let poročena. Razumela sta se prav slabo. Kos je bil star, siten in ljubosumen, tylarica pa je bila razposajena in zmerom nekoliko prismuknjena. Kma-1 uza menoj je iprišel tja nov kaplan Štebalar. Pravijo da je zdaj v Ameriki . Lep človek vam je bil ta Štebalar in ponosen. S kmeti je precej grdo ravnal, a z gospodo je bil prijazen in se ji je zelo prikupil. Posebno Kosovi ž^ni. Prav norela je zanj. Neprestano mu je pošiljala darila, ga zalezovala in se mu usi-Ijevala. Kaplan je bil mlad in kaj hočete, pod koža smo vsi krvavi, zaljubil se je v Marico. Stari Kos je divjal. Pretepal je ženo, jo zapiral po cele tedne, a pomagalo ni nič. Marica in kaplan sta svoje razmerje le bolje skrivala. Zgodilo se je pa, da je stari Kos nekega dne na lovu zasačil svojo ženo s kaplanom. Mož je bil hude jeze in je na kaplana ustrelil. Ranil ga je sicer samo lahko na rami ,a ta strel je imel strašne posledice. Marica, Kosova žena, se je tako ustrašila, da je obležala brez zavesti. Kaplan je moral pred Kosovo puško bežati, a poslal je ljudi, da bi Marici pomagali. Nesli jo na grad, a reva je dobila tako živčno bolezen, da se ji je zmešalo. Bila je s kaplanom v drugem stanu — vsaj tako je trdil stari Kos — a med boleznijo je pred časom 4-odila mrtvega otroka. Jaz sem izvedel za celo stvar od ljudi, ki so Marico nesli v grad in sem jo naznanil sodni j i. Stari Kos se je strahovito jezil in v svoji jezi se je vsak dan opijanil. In ko je nekega večera šel pijan domov, je padel v potok in je utonil. Marica je bila dolgo bolna a tudi ko je okrevala, je bila še nekaj časa zmešana. Menda si je domišljevala, da je moža zastrupila, da ima sina, ki ji je bil vzet zaradi njenih grehov in vrag vedi kaj še vse. Tehant Čefuta ima velike zasluge, da je Kosovka zopet prišla k sebi. Malo čudna je menda še vednd* ampak vsaj pri zdravi pameti. Tehant Cefuta je res njen dobrotnik. Dal ji je svojo sorodnico za služkinjo, uredil njene raantere in jo redno obiskuje. Res, prav vrl in častit gospod je tehant Cefuta . Ko bi bilo le mnogo takih gospodov." Tako je s prepričanjem govoril upokojeni stražmojster, med tem, ko je Tomaž v mislih proglašal te-hanta Čefuto za hudiča vseh hudičev, kar jih je pekel poslal nad ljudi. Zopet je imel Tomaž nemirno noč zaradi stare Kosovke. "Žena je blazna, popolnoma blazna in tehant bi njeno blaznost zase izkoristil," tako je ugibal Tomaž, ko iSe je premetaval po postelji. Kosbvka si domišlju-je, da je moža zastrupila in da so ji sina vzeli, ali da je pobegnil ali kaj že. ^ Hm, če bi bil jaz postavljen za čuvarja pravice, bi Kosovko spravil po dskrbstvo ali pa v celo v blaznico; ker pa imam jaz na svetu samo nalogo, da čuvam sebe in svoje koristi, ise v to ne bom nič vtikal. Prav nič. Mar mi je za pravico; saj nisem postal klerikalec, da bi se za pravico pehal." Po dolgem in temeljitem razmišljevanju je Tomaž ukrenil, da obišče staro Kosovko. "Župnik Štebalar, ki je prvi med mojimi očeti, je tudi oče tistega sina, ki ga je pismojena Kosovka mrtvega rodila. To je vendar prav dober povod, da Kosovko obiščem. Če je imel^ mojega očeta rada, bo mojega obiska kakor toliko vesela, no in potem bom že videl/ kaj se da storiti." Ker je prišla služkinja stare Kosovke vsak dan v trg in se oglašala pri tehantu, se je Tomaž otlločil, da obišče Kosovko, ko bo sama doma. Tehanta se mu sedaj ni bilo bati, ker je imel zaradi napovedane škofove vizitacije čez glavo skrbi in dela. Čim je zagledal služkinjo v trgu, je Tomaž hitel kar je mogel na gradič stare Kosovke. ''Najmanj dve uri imam časa — to je dovolj za, danes" Tomaž se ni nič začudil, ko jo našel vse vhode v grad zaklenjene, isaj je slutil, da je tehant svojo sorodnico spravil kot služkinjo v grad, da bi čuvala staro Kosovko, in ne pustila nikogar do nje. Splazil se je torej v grad po tajnem vhodu, ki si ga je bil sam napraVil in se srečno vtihotapil v stanovanje blazne gospe. Nai>vej je prišel v veliko dvorano, ki je oči vidno služila za obednico. Po občem vtisku je kombiniral, da mora poleg obednice biti za kapelo prirejena soba, v kateri je videl altar in podobo župnika Štebalarja. Odprl je vrata in zagledal staro Kosovko, ko je klečala pred altar jem in polglasno molila. Zaslišala je njegove korake in se obrnila, kdo da je. Videč tujega čUveka je vstala in je šla mirno proti Tomažu ter povsem ravnodušno vprašala: "Kar želite, gospod?" ' Milosti va gospa, ne zamerite, da vas nadlegujem ii dovolite ..." rlomaž ni prišel dalje is svojim odgovorom. Čuvši njegov glas, je stara gospa zadrhtela, uprla svoje oči vprasbjoče na njega in trenotek na to zakričala: "Jezus . . . kaj slišim . . njegov glas je to — ta obraz . . . njegov obraz-njegov obraz — ves tak — kd) ste, prosim vas, kdo ste — ?" 'Sin Matevža Štebalarja — nekdanjega tukajš-njegs kaplana ..." 'Sin —* Matevža — Štebalarja — " je zaklicala blazni gospa, pol is strahom pol z radostjo "sin — Matevža — Šte - ba - lar - ja—" 'Da, mil®9tivtf,,' je hitel Tomaž zatrjevati in je naglo potegnil iz žepa staro fotografijo g, in nekaj previdno izbranih pisem, ki jih Je pisal ranjki Neži Krmežljavki. ''Tu je očeta. Ko sem še ločil od njega mi je naroč1' obiščem in dal mi je tudi nekaj pisem, ki j^ L vam pisal, ki pa jih je vaš pokojni mož izl'° ji..." m Tomaž je lagal z vso njemu prirojeno P $ «tjo in nesramnostjo in pripravljen je bil -se ^ lejše laži, a stara gospa mu jih je prihranil3, ^ mu je iztrgala fotografijo in pismo iz rok, ^ je pregledala pisma in naenkrat je razpr°s in in z izrazom| neskončne radosti zaklicala: "Moj sin — moj ljubljeni sin." •; Tomaž je bil tako neznansko presetted ' kaj hipov siploh ni mogel nič misliti.' "Saperment, to se je pa čudno obrnilo?'1 ^ ifivq^ria " HT/-* ia Kilo yvh'oqI j j® i \ do nevarno." To je bila prva misel, ~T Tomaža, kp je bil zopet zmožen misliti. 1 ^ * men ni bil, izdati se za sina blazne gospe-kot sin Štebalarjev s pomočjo njegove ^ ii1.',, njegovih pisem pridobiti njeno naklonjell< upanje ter is! "izposoditi" od nje kaj denarJ®' v sv^ se je vse tako obrnilo, da si Tomaž — življenju — ni znal nič pomagati in si 111 vati. Mehanično je'blazni gospe gladil ^ stiskal k sebi in se puistil od nje poljubov11 )( jo ,, "Prava sreča, da me nič ne izpraš11-1®'^ pri sebi govoril Tomaž in je kar obupava'' ^ j« ^ mota iz svojega položaja. Kajti začelo se ^ zdovati, da bo tehant Čefuta tekel kar n''j .j fg če bi mu stara gospa kaj zaupala. In i'e . Kosovka pač ne bo skrivala, da se je vTi>' ^ zaradi katerega je imela s Čefuto tako h11. "Ah moj sin — moj ljubi sin — moj Stanko — kje si se toliko časa mudil me pustil samo — ti ne veš, kaj sem strašno trpela — zaradi tebe." (Dalje prihodnjič) tl'Pe 13 H l- ■VP- OCTOBER 7th, 1920. J. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. DENAR V JUGOSLAVIJO Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo PAROBKODNE LISTKE na vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim Potnikom POTOVALNE LISTINE kot vse druce potrebne spise, ter opravljamo tudi „ , J A VINE NOTARSKE posle vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-Jenia za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo denar na HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. Nemeth State Bank w E. 22nd St John Nemeth pres. New York, N. Y. POSEBNOSTI. Pravkar smo prejeli večjo odpošiljatev posebno finih BRINJEVIH JAGOD za katere vam lahko nudimo sledeče nizke cene: 1 funt 36c. / 10 funtov 34c. funt 25 funtov 32c. funt 50 funtov 30c. funt 100 funtov 26c. funt THE W. K. DRUG CO. ST. CLAIR AVE. vogal Addison Rd. EDINA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU. 1 Sporočati želim vsem Collimvoodčanom, da sem prevzel trgovino na 756 East 152nd St. V zalogi imam gramofone, gramofonske plošče, šolske potrebščine, cigare, cigarete in še rhnogo drugih Predmetov. Se vsestransko priporočam v obisk. JERRY LUKANC 39 i^UŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". STEDITE DENAR Vsaki dolar, katerega prihranite sedaj bo Vredcn dva, kadar se nekdanje razmere povrnejo. Ali ako hočete, da vam donese denar dobiček, ^gajte ga na hranilno vlogo po 5%, katere vam Plača THE CUSTODIAN SAVINGS AND LOAN COMPANY. E. 156 St. Cleveland, O. WC. ' V --- BOŽIČNE ODPLOVBE Ali se želite združiti z vašo družino za božične praz->«ke? Ali želite dobiti koga iz vaše družine sem v to deželo, da boste lahko praznovali Božič skupaj tu v Cle-Velandu ? V obtfi slučajih je sedaj čas, da ukroneto potrebno. .r'dite v naš urad takoj, da vam rezerviramo najboljše !n najhitrejše ladje. Na stotine ljudi, ki so dospeli sem 12 Jugoslavije, so dobili listke dz našega urada in tudi Vse Potrebne liBtine. ^ vsakim dnem jih pošiljamo več. Pustite, da vam jj0tnagamo, dobiti sem vaše domače. Ako želite poslati . ar> da bo hitro izplačan, vam da naš urad lahko naj-cene. Ml VEDNO VERUJEMO V TOČNO IN USPEŠNO POSTREŽBO. Za pojasnila se oglasite ali pišite na ZUPNICK & COMPANY s°24 St. Clair Ave Cleveland, O. GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) "Ona' se ne odvadi gospodo-vanja! Komandirala bo, in jaz bom dekla v hiši ..." Joža jo stisne tesneje; on sam ne verjame, da bi Kastelka izpustila povodce, dokler živi. Ali saj je vseeno; Joži ni do gospodinje, on hoče ljubiti, božati Jeline bele roke . . . Njegovo srce posluša dekletovo misel, čuti jo z rezko boljo: mati mu je sveta, ob teh prsih pa malči vse razen koprnenja edinega. Beži, izkušnjava, da sin ne zaželi materine smrti! 'Ne učakam, Joža: nočem, ne morem čakati!" ponavlja dekle hlipaje. "Samo leto, duša, le še leto dni! Glej, vsak dan bom prj tebi ..." Trpko se strese Jelina gibka postava: kaj pomaga, če bo vsak dan! Njene grudi merijo fantu v . prsi kakor razbeljena trna. In zdajci — mrzličen blisk mu obsvetli ipot: da se je prej ni spomnil! Nič več ne bodo branili, še silili bodo . . "Jela!" Zamiraj e, komaj slišno ji šepne v uho. Jela vzdrhti in glava ji pade nazaj. Ne! Joža hodi naravnost, on ne krade v zacestni temi; njegove roke .se razklenejo. Toda Jela še ne razume, škrlatna si la jo vleče za njim. "Joža—- In če bo vojna?" pre-giblje ustnice." "Ah! — Lahko noč!" "Joža!"' Bežeč korak ji odgovarja Zdaj ve; zasmeje se tiho, pod bridko,, pol škodoželjno, in krene visoko vzravnana proti domu, čuteč mogoto svojega nedotaknjenega telesa. Kri v njenih žilah poje glasneje od mur nov dolinske noči. Komaj da ve, kdaj sreča Janeza z Žino; že sta pred kapelico "Z bogom, Zinka; drugače te bo strah skozi temo nazaj grede." Njena roka leži toplo in mehko v njegovi; zvezdni žarek ji pada v velike, nocoj tako čudno stremeče oči. Nekaj ji .teži sr ce, in rada bi mu povedala, če bi vedela kaj in se ne bi bala— In tudi Janez diha težko; on čuti, da se nekaj bliža, in strah ga je. Nocoj je razložil prijateljici svoje načrte, kakor opoldne materi, samo še mnogo lepše in ■dosti več: nihče ga tako čisto ne razume! In Zina je zdajci Zelo važno za slovenske trgovce! Vsak trgovec želi vstreči svojim odjemalcem in naši sloven ski trgovci se v tem posebno odlikujejo, in vedno postrežejo rojakom najboljše. Toda ali pa veste kaj najbolj razveseli in zadovolji odjemalca vašega? Odgovor! Stenski koledar podarjen mu za NOVO LETO. Zatorej, slovenski trgovci, zadnji čas je, da pustite .vaše naročilo za koledarje v naši tiskarni. Imamo namreč zelo veliko zalogo nadvse krasnih vzorcev. Oglejte ia naročite si jih sedaj, ko je zbirka popolna. VSI, KI ŽELITE KOLEDARJE PRAVOČASNO, SE ZGLA-SITE DO SREDE DNE 6. OKTOBRA v našem uradu, 6418 St. Clair ave., ali ako vam čas ne dopušča, pokličite Princeton 551 in obiskani boste na dom. umolknila. 'Zinka!" moleduje glas v njegovem srcu, "izpregovori, blagoslovi! Vse to je krasno in veli-co, toda skrito je kakor pod meglami, dokler mu ne zašije tvoj smehljaj; mari me veš, da je lepota in dobrota vesoljnega sve-;a v tebi raztolmaena in venča-na s teboj ?" Ali ga razume, da je ipoložila še drugo roko na njegovo desnico? "Nu, Zinka," se osrči glasno, "kaj porečeš?" Zdaj pride njegova sodba; ni-;i če bi moral na mestu umreti, ne bi izdavil besede več. Dekle ga gleda kakor v snu; izpustila je njegovo dlan, prekrižala roke na prsih ter jih mahoma razprostrla. 'Kaj porečem?" se ji utrga. 'Kaj porečem!" Vzdihnila je, kakor bi se za-smejala in zaihtela hkrati. Za pol glave manjša od Janeza, mu zdajci skoči za vrat in pritisne dvoje svežih, drhtečih ustnic na njegove preplašene, ki se niti ne spomnijo, da bi vrnile poljub — Toda Zinka ne odneha: še enkrat, in še, in še, med sme-iom in solzami, sama ne vedoč, kaj počenja. Zdaj šele spozna Janez svojo srečo. Kaj je to, moj Bog? Zvezde se vrte na nebu, cesta igra pod nogami, kakor ibi se izpreminjala v mlečno valov je,- vsa temna do-ina se ziblje in šumi, buči ka-cor orgle z milijoni sladkih glasov; edino, kar stoji na vsem znorelem svetu, je Zinka za njegovim vratom. Juh, to vam sitne mlad gad, dekle okrog pasu, in pije prvo časo paradiža! "Ti ljuba, ljuba moja!" "Ti ljubi, ljubi moji" Komaj da jeclja nedolžnost: oba poljubljata prvikrat. "Vse tebi, vse tebi, Zina!" Janez je zdrknil na kolena ;er boječe poljublja rob dekličinega belega krila, ki diši tako nežno po svežem in po nji. Toda že kleči tudi ona in milo joče na njegovih prsih. "Ali se mi smeješ, Janez?" "Ti meni, ti meni, ljuba! Veš — da te imam rad, odkar sem na svetu?" "Zelo?" "Vsa zemlja ne pove, na nebo ne popišeš. Ali sprejmeš, da storim vse, kar sem sklenil, zato —" 'Zato ker si moj, ker si moj moj!" ponavlja dekle vzneseno, kakor bi molila. Oddaleč prihaja korak; morda se vrača od Kastelke. Otroka gresta vštric proti Galjotovim, natihem zadovoljna, da nihče ne ve; še pod pazduho se ne držita, še roke ji ne poljubi Janez pred hišo. Le tesnobno vprašanje mu plahe z j * "Me boš čakala, Zina?" "Do smrti ... Ali Janez, če bo vojna? Njen glas je nalit s solzami. "Ne boj se, Zinka; najina skrivnost je tako visoka in krasna, da ne more umreti; luč, ki nama svetd, je močnejša od zla." In začudeno pogleda fant o-krog sebe ,kakor da je govoril neviden drugi ž njegovimi usti. Domov grede se ozira; Zina še dolgo maha za njim. Če bo vojna v . . Vsa dolina govori o nji, vsi časopisi jo prerokujejo'; vlaki drdrajo v nočeh — ali slišite roži j ante tovorov? Edina, ki noče verjeti* je mati Kastelka: ona svojih gadov ne da. "Vojne ne bo!" je dejala nocoj Galjotu in ipotrkala s členki ob mizo, ko je vstal po dolgern pomenku o važnih rečeh. "A!i pa je šla moja pamet s huBi-čem." "Tvoja pamet je na pravem mestu, soseda, le drugi je i^majo več, ki so močnejši od naju . . . Nu, daj Bog, kakor praviš; res škoda bi bilo vsega, kar sva se menila ! Najine vnuke bi še po-ujčkal, pa ležem rad k svoji In gre Galjot; med vrati sreča Janeza, udari ga po rami ter mu jasno pogleda v oči. Toda srce sosedovo je polno tegobe. Vse spi; skozi odprto okno fantovske sobe se sliši tihi, brezbrižni glas teme, dihanje zvezd in življenja na zemlji. Benjamin sloni v razpeti srajci ter sanja v neskončnost; vse skrivnosti gredo nocoj mimo njega z odkritimi obrazi, vse bogastvo sreče vidi ob Svojih nogah. Njegovo srce se preklica va s poldrugim milijonom src; njegova skoraj še otroška duša čuti, da je prikovana" k njim z vfezmi najslajšega koprnenja. Vroča groza mu bega po koži, ko posluša v svojih prsih nenadoma postoterjeno .moč; razliva se ko morje, peni se više od zvezd, nezdržena grmi v rubinastih slapovih. Najmalši gad leti visoko k solncu; poljub nedolžnega dekleta mu je razvezal krila. Kvišku oči, robovi: Prometej se vrne kmalu, in beli dan bo temnejši od njegove plamenice! Legel je k počitku. Skozi okno se usipljejo črne kite noči, ki stoji tam zunaj in pripoveduje davne bajke; z rahlim, smehljajočim glasom ji odgovarja velika mati, ki čuje, kadar IIMS ilUllllBlllUllIJlllBlllIalllllllllBlllIallllBllIlBllllBllllHllllBllllBlHlallllallllBlllIallllBilIlBllI g I iti VABILO — k — PLESNI VESELICI — katero priredijo — HOME iN MMtNKE dne 10. oktobra, 1920 TOČNO OB 7. URI ZVEČER > §J; V BIRKOVI DVORANI ffl |t| sta Ker je čisti dobiček veselice namenjen za RIBNIŠKI SOKOLSKI DOM šil v stari domovini, se pričakuje od Ribničanov in |g cele Ribniške doline, da se vsi udeležijo te priče- j!j| ditve. Uljudno se vabi tudi vse drugo cenjeno lj| občinstvo, da poseti to zabavo v obilnem številu, p Vstopnina 50c ODBOR. §g spe otroci na njenem krilu. IV. 'Ves hudičev je današnji dan!" rentači vdova preko brvi. Vstala zdrava ko riba, toda trepalnice so ji s svincem nalite, kolena se šibe in v prsih leži skala, sto centov težka; zaman je primaknila kozarec .brinjevca da bi uganala slabo voljo. "In kakšne sakramenske barve je nebo, tfej ga bodi! Ne da se reči, da ti bilo megleno, ali pusto je kakor mrtvaška rjuha; solnce sije in se vendar kisa .. . Voda leze kakor olje, komaj se gane kje; pa trava *— nobena bilka ne trepeče!" Zmerom težje leži tisto na srcu. Še zrak je zoprno mehak, da se kar gabi dihati človeku. 'Tako bi bilo, če bi ves svet umiral," mrmra Kastelka sama s seboj, butaje s palico ob kamenje za potjo Šla je pogledat na Jelenovo, pol ure oddaljen grunt pod Sev-škim hribom. Celega je kupila o Veliki noči, do zadnje njb|:, ko je šel norev gospodar v A-meriko; neumno je storil, saj ni bil preveč zadolžen, in vdova mu je ponujala na posodo, naj si o-pomore. Ali bedak je bil slep in gluh; sam je silil vanjo ter se pobral čez morje z babo in zalego vred. Nu, vrag ž njim! Jelenovo, popravljeno in povečano s kosom Kastelčevine, je pripraven dom za Janeza; to stoji, da bo učil v domačem kraju, če ostane zvest materi. Kastelka ve, da je le tisto delo blagoslovljeno, ki ga začneš na trdnem s svojega. Previdna je in sebična hkrati, pa želi, da bi odsevale v zaslugah sina tudi njene srage "Najmladši gad je najbolj moj," prigovarja. "Ni čudo! Rajni je bil takrat že ves zapit, s težavo m j je dal življenje, kri um, značaj, hrbtišče, vse drugo šlo iz matere. . . Seveda, tudi Tonče in Joža sta dobra dečka! Pa Benjamin je vendar bolj strupen, on misli del j, nego se meni sanja." Nič ne pomaga; breme davi, skala raste v grlo, sok zastaja v žilah. Misel kljuva, trka nekje na vrata kakor siten lcroš-njar, ki 3e ne da odgnati; ali Kastelka tišči, ona se brani slut nje, ona svojih gadov ne da. "Če le kak satan parklja vmes ne vtakne!" popusti nazadnje za majčken las ter se zgrozi takoj: podala se je, nesreča je odklenjen^! (Dalje prihodnjič) Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sveta. Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi. PRIDITE, da se pogovorimo • ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER. \ THE LOM STRE! SAVINGS & TRUST CO. Največja tujezemska menjalnica in parobrodna , • agencija v Clevelandu. \ Vogal Lorain St. and Fulton Road. IS 1 m fi IS n i a fi fi fi IS fi IS fi a VABILO — na— > VEUKO no TRGATEV — katero priredi — KLUB DRUŠTEV S. N DOMA v soboto dne 9. oktobra 1920 ^ NA VRTU SLOV. N. DOMA .. \ PRlCETEK OB 6. URI ZVEČER ;-2 Za izvrstno zabavo in dobro postrežbo \ bode najbolje skrbeljeno. Nikdo naj ne \ izostane. . \ ODBOR- ■1--------------------- HM itlnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bi vaj očim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v, rajni To ti bo pleme, Kastel tem, da ste tudi vi nc le samo čita-j>» telj lista, temveč tudi lastnik. Ku- "To ti'bo pleme!" ponavlja P>te delnice in postanite njegov last-vdova ponosno. OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI i ■Pjpijl P R E H L A D | Ob času slabega vremena je veliko ljudi prehlajenih, kar na- [1] " vadno povzroča bolečine v glavi, vratu, prsih in križu. @ m Kiropraktika, ali ta novi način zdravljenja vam bode poma- ' |j|| gal hitrejše kot vsa druga mogoča znanja. Ako postane vaša t URADNE URE: 10—12 dop, 2—4 pop. in 6—8 zvečer. ^ glava vroča, vas trese mraz, ter se počutite onemoglim, pridite ^ m takoj k meni, pomoč bo takoj pri rokah 1 H m .I