Št. 206 (14.602) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 3. AVGUSTA 1993 Balkan / muslimani izgubili bjelašnico, hrvati masleniski most FINANČNI PRETRESI V RAZVITEM SVETU Šibi na bojiščih narekujejo ritem pogajanj denarnega sistema * ^ * * Člnni D&lnrsn\/<=> l/nmisiic* ca hnrin mnrnli vrniti Evropa proti ameriškim letalskim napadom Pokop evropskega Člani Delorsove komisije se bodo morali vrniti z doslej nedotakljivih avgustovskih počitnic WASffiNGTON, ŽENEVA, SARAJEVO, MASLE-1CA. - Ameriški predse-Clinton se je v pone-eljek se enkrat zaklel, da zavezniki ne bodo dovoli-b da bi Sarajevo padlo v srbske roke ali da bi prebi-valci bosanske prestolnice Pomrli od lakote, vendar h ^Cra^ zanikal napovedi, da so Američani pripravljeni sami, torej tudi brez zaveznikov napasti položaje srbske vojske. Proti ameriškim letalskim napadom so najprej dvignili §las Rusi, češ da bi to ogrozilo mednarodno varnost ravno ob koncu hladne vojne. Na sestanku v Bruslju je bila zadržana vecina članic pakta Nato, Poveljniki enot ZN v Bo-sn' pa so se uprli z opozo-rilom, naj Clinton najprej Pošlje svoje može med ®odre Čelade, potem pa naj govori o bombardiranju (in ubijanju lastnih vojakov). Posredno je ameriškega Predsednika »razorožil« tudi poglavar bosanskih Srbov Karadžič, ki je v Ženevi ponudil umik svoje vojske z Bjelašnice, Ce bodo nadzor nad to strateško najpomembnejšo točko nad Sarajevom (z Bjelašnico so Muslimani izgubili tudi televizijski oddajnik) prevzeli Združeni narodi. To bi pomenilo, komentirajo vojaški strokovnjaki, da Američani sploh ne morejo z letali in bombami nad topove, ki vsak dan rušijo Sarajevo. Padec »olimpijske« Bjelašnice (Srbi so jo po hudih bojih zavzeli že v nedeljo zveCer) in srbska ofenziva pri Brčkem (kjer Srbi iz ure v uro širijo svoj koridor) sta spet hudo zapletla ženevska pogajanja o koncu vojne, in sicer v trenutku, ko je mednarodni posrednik lord Ovven razglašal novico o »velikem napredku«. Muslimanski voditelj Izetbegovič je zagrozil, da ne bo več sodeloval na pogajanjih, vendar je v ponedeljek ostalo le pri grožnjah. Mednarodni posredniki so uradnemu predsedniku predsedstva BiH očitno dopovedali, da ob porazih na bojišču ne more postavljati pogojev, hkrati pa so mu pomolili pod nos novice, da tudi njegovi Muslimani ne spoštujejo premirja, da so v ponedeljek nadaljevali ofenzivo, širili svoje ozemlje v srednji Bosni in nagnali Hrvate še iz Gornjega Vakufa. Pogajalsko moč izgubljajo tudi Hrvati. Na bosanskih bojiščih jih izri-njajo Muslimani, na Hrvaškem pa so jim kninski Srbi porušili pontonski most pri Maslenici, s katerim so se tako ponosno postavljali pred svetom, zlasti pa pred domačim prebivalstvom. (R. S.) Ko priča zaživi TRST - Med najpomembnejše turistične atrakcije Trsta nedvomno sodi Mira-marski grad, ki je privlačna nema priča avstroogrske preteklosti mesta. V poletnih nočeh kamnita priča zaživi s predstavami »Luči in zvoki«, ki v različnih jezikih predvsem pa z igro luči pripovedujejo žalostno življensko zgodbo cesarjevega brata Maksimiljana, ki je umrl v Mehiki kot nezaželjen vladar tiste daljne dežele, in njegove izvoljenke Charlot-te, ki se ji je zmešalo. (Foto Ferrari) BRUSELJ - Evropska skupnost je v zgodnjih ponedeljkovih urah priznala poraz v spopadu s finančnimi trgi, ki so v petek napadli francoski frank in skupaj z njim Evropski monetarni sistem (EMS). Finančni ministri in guvernerji osrednjih bank so na dvanajst ur trajajočem izrednem sestanku v Bruslju na petnajst odstotkov razširili meje, v katerih se lahko v EMS gibljejo šibkejše valute. Med te valute so prvič uvrstili tudi francoski frank. Samo marka in nizozemski gulden sta ostala pri 2,25 odstotka razpona, za vse druge je prej po-1 trdni EMS zdaj praktično plavajoči finančni sistem. »To je čm dan za finančno sodelovanje,« je rezultate bruseljskega sestanka ocenil nizozemski finančni minister Wim Kok. »EMS smo le s težavo rodili in tudi otrok ni bil najlepši, toda zbujal je upanje na boljše Čase in na resnično evropsko enotnost.« »Evropski monetarni sistem se je samo odpravil na počitnice,« so se v ponedeljek tolažili francoski politiki, potem ko je njihova valuta v primerjavi z marko zdrsnila za dva odstotka in prestopila spodnjo mejo starega EMS. Ta je Francozom z nemško pomočjo zagotavljal finančno predvidljivost, monetarno disciplino in nizko inflacijo. Kriza zaupanja v EMS je izbruhnila že lani poleti, ko so Danci med svojim prvim glasovanjem zavrnili maastrichtsko pogodbo o evropskem združevanju. Septembra so špekulanti prisilili britanski funt in italijansko liro k izstopu iz EMS, nekatere druge evropske valute pa so morale večkrat devalvirati. Prava eksplozija pa je izbruhnila v petek, ko so borzniki ugotovili, da Nemčija ne bo veC za vsako ceno podpirala francoske valute, saj so pariški politiki junija za nemške predstave preveč korenito znižali obrestne stopnje. Nemčija s svojimi visokimi obrestmi privablja tuji kapital in znižuje inflacijo, druge evropske države pa ji očitajo, da s tem zavira razvoj celotnega evropskega gospodarstva in poslabšuje politični problem številka ena, nezaposlenost, ki zdaj v državah ES prizadeva že 17 milijonov ljudi. Zdaj so Francozi, Spanci in drugi dobili proste roke in možnost, da samostojno spodbudijo razvoj. Pesimisti pa se bojijo, da bodo Evropejci dobili »domine devalvacij« v slogu finančne katastrofe iz 30. let. Z bruseljskim dogovorom pa so zadovoljni Nemci, tudi zato, ker so se v ponedeljek velikanske vsote na svetovnih borzah preselile k marki, jenu in zlatu. Nemški finančni minister VVeigel, ki ga pri plačevanju velikanskih stroškov združitve ne bodo več motili ugovori drugih držav, je sicer za prvi januar 1994 napovedal pretres sedanjih ukrepov in morebitne spremembe. Opazovalci pa menijo, da so finančni ministri samo s politično primemo preobleko pokopali ambiciozne sanje o skupni evropski valuti, ki naj bi jo po načrtih iz maastrichtske pogodbe dosegli v treh ali štirih letih. Zaradi hudih evropskih finančnih pretresov je šla skoraj neopaženo mimo novica, da je Velika Britanija odstranila sodne ovire za ratifikacijo maastrichtske pogodbe o združevanju Evrope. (B. K. in agencije) te tiMMUAMIMJ* H J LJUBLJANA TRST V ROKAH VLADNIH FUNKCIONARJEV Jezernikovi akvareli na poletnem festivalu Razstava bo odprta do 15. avgusta Kar trije komisarji Isti simboli in kandidature za pokrajinske volitve 21. 11. Ljubljana - v okviru 41. Mednarodnega poletnega festivala so sinoči v Viteški dvorani ljubljanskih križank odprli razsta-v° akvarelov Marka Jezernika. Razstava sodi v sklop treh poletnih razstav (prvi se je julija z malimi plastikami Predstavil Boštjan Putrih), ki jih organizira festival Ljubljana in s katerimi naj bi še bolj Popestril poletno ponudbo. Otvoritev razstave del Marka Jezernika -' 1-5 platen v mešani tedniki akril-oglje in 20 akvarelov, ki se tematsko navezujejo na avtorjeva občutja in razmišljanja na meji med Življenjem in smrtjo -i® s slikarsko monodramo v krajini akvarelov L1 torro dopolnil dramski igralec Borut Alujevič. Razstava bo na ogled do 15. avgusta, sledila Pa ji bo razstava industrijskega oblikovanja Gorana Lelasa. (M. T.) Foto: Tomi Lombar/TRIO TRST - Tržaška pokrajina ima več vladnih komisarjev kot redno izvoljenih krajevnih uprav. Danes bosta prevzela komisarske dolžnosti Do-menico Mazzurco (Pokrajina) in Luigi Camer-lengo (Milje), Občina Nabrežina ima že izrednega komisarja, ki ga v začetku prihodnjega tedna pričakujejo tudi v Trstu. Ce temu dodamo, da sta pod izredno komisarsko upravo tudi pristaniška ustanova in ške-denjska železarna lahko rečemo, da je dobršen del tukajšnje politične stvarnosti v rokah vladnih funkcionarjev, kar gotovo ni v čast političnemu razredu. Predsednik pokrajinskega odbora Paolo Sar-dos Albertini je na včerajšnji poslovilni tiskovni konferenci (o njej poročamo na 3. strani) izrazil upanje, da bo Lista za Trst zmagala tudi na novembrskih pokrajinskih volitvah. Razsodba TAR določa, da je treba volitve ponoviti. Torej z isti- mi simboli in z istimi 21. novembra bodo vo- Giulia Staffierija pri pre- kandidaturami. Iz glasov- litve tudi za obnovitev fektu, čeprav nekateri še niče bo izpadel le simbol tržaškega občinskega sve- upajo v politični čudež Furlanskega gibanja, ki je ta. Samo tako si lahko in v sporazum za obliko- bil nezakonito prepuščen razlagamo včerajšnji po- vanje nove koalicija, ker na junijske volitve. slovilni obisk župana je sedanja propadla. pTTlAP BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dvIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANC0MAT Moja banka, v žepnem formatu. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Trinajsta obletnica atentata v Bologni Včerajšnje slovesnosti v Bologni, s katero so se spomnili 85 žrtev in 200 ranjenih v atentatu, dokaterega je prišlo 2. avgusta '80, se je udeležil tudi predsednik italijanske vlade Ciampi. To je šele drugi predsednik vlade, ki se udeleži vsakoletne komemoracije, na kateri sorodniki žrtev in vsi prebivalci tudi zahtevajo, da bi bili končno znani ideatorji in storilci krvavega dejanja. ....................stran 2.. Danes izvolitev deželnega odbora Deželni svet FJK ima danes na dnevnem redu izvolitev nove vlade. Gotovo je edinole to, da bo za predsednika izvoljen svetovalec Severne lige Piefro Fontanini. ....................stran 2.. Vse resnejše posledice prepovedi uvoza mesa in živine iz Hrvaške Okrog 15 podjetij in zadrug v krizi in okrog sto ogroženih delovnih mest samo na Tržaškem: tak je začasni obračun prepovedi uvoza govedi in mesa iz Hrvaške, ki se je marca začela zaradi slinavke in se sredi poletja nadaljuje iz golih političnih razlogov. ....................stran 2.. Domačina rešila dvojezično tablo pred Katinaro Prejšnjo noč sta mlada desničarja snela dvojezično tablo pred Katinaro, vendar z njo nista prišla daleč. Za njima sta se pognala domačina in jima tablo iztrgala, lopova pa sta zbežala. ....................stran 3.. Goričani v skrbeh za bencin proste cone Goriški avtomobilisti so zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi jih predlogi Severne lige lahko imeli na bencin proste cone. Predsednica Pokrjaine je sicer včeraj nekoliko popravila svoje prejšnje izjave: bone naj bi vsekakor ohranili, bencina proste cone bi bilo več, bil pa bi občutno dražji. ....................stran 5.. Mont Blanc: umrlo osem alpinistov V montblanškem gorovju v skupini Grandes Jorasses je včeraj zjutraj prišlo do tragedije, ki je terjala osem žrtev. Gre za eno največjih nesreč v zadnjih letih v alpskem visokogorju: umrli so trije Italijani, trije Nemci in dva Francoza. Alpinisti so se hoteli povzpeti na goro, ki je s svojimi zelo zahtevnimi smermi prava “poslastica" za vsakega alpinista. ....................stran 7.. TOTAL mmm LUBRIFICAIUTI NAROČITE SEDAJ GORIVO ZA OGREVANJE PRED SEZONSKIMI PODRAŽITVAMI TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO: e plinsko olje za ogrevanje • mazivna olja za vse vrste motorjev ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Torek, 3. avgusta 1993 BOLOGNA / TRINAJSTA OBLETNICA ATENTATA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI »Bologna noče pozabiti Bologna zahteva resnico« Predsednik vlade Ciampi zagotovil polno podporo sodstvu BOLOGNA - »Bologna noče pozabiti!« Zelen napis na beli podlagi je včeraj zjutraj bil na čelu dolgega sprevoda, ki se je po središču Bologne vil do železniške postaje, kjer so se točno ob 10.25 že trinajstič spomnili žrtev in ranjenih v atentatu, do katerega je prišlo 2. avgusta 1980. Presunljiva sirena in dolg aplavz deset ti-sočglave množice sta se po enominutnem molku želela spomniti 85 mrtvih in 200 ranjenih, obenem pa opomniti vse, da so ideatorji in storilci atentata še vedno neznani oziroma jih roka pravice še ni zasegla. Visoka udeležba na včerajšnji komemoraciji, na kateri je spregovoril tudi predsednik italijanske vlade Ciampi, je bila zato tudi odraz splošne ljudske želje, da bi po trinajstih letih storilci in ideatorji atentata le prišli v roke pravici. V svojem govoru je predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi med drugim poudaril, da bo vlada ob spoštovanju avtonomije sodstva podprla vsa prizadevanja sodnikov, da se končno zadevi pride do dna. Med najprimernejšimi sredstvi pa bi bila po mnenju združenja sorodnikov žrtev atentata, v imenu katerega je na včerajšnji slovesnosti govoril predsednik Tor- Ministrski predsednik Ciampi med komemoracijo v Bologni (telefoto AR) quato Secci, odprava državne tajnosti za zločine, ki zadevajo pokole ali teroristične napade. Pred predsednikom vlade Ciampijem je na svečanosti govoril še župan VValter Vitali, ki je atentatu pripisal fašistični pečat. Po Ciampijevem govoru je s postaje odpeljal posebni vlak v smeri S. Benedetto val di S ambro: s to gesto so se organizatorji svečanosti v Bologni želeli spomniti žrtev atentatov na vlakih Italicus in 904, v katerih je leta ’74 oz. '84 umrlo 12 oz. 15 oseb. Včerajšnje slovesnosti so se začele malo po 9. uri, ko se je župan Vitali po seji občinskega sveta srečal s sorodniki žrtev, nakar je okoli 9.20 krenil sprevod od Trga Re Enzo do trga pred železniško postajo. Med prapori raznih mest so bili zlasti opazni občinski grbi vseh italijanskih mest, ki so jih pretresli razni atentati: Rim, Milan, Firence, Bologna, Brescia in Palermo. Ma- lo za njimi so stopali številni sorodniki žrtev atentata na železniški postaji v Bologni in prav tako nepojasnene letalske nesreče v Ustici, sledili so jim politiki, ki jih je vodil predsednik vlade Ciampi, za njimi pa se zgrnila množica, po enominutnem molku, alarmno sireno in aplavzom množice je pred železniško postajo prvi spregovoril predsednik združenja sorodnikov žrtev atentata Torquato Secci, ki je predvsem poudaril, da zakonski osnutek o odpravi državne tajnosti v zločinih, ki se nanašajo na poboje in teoristične napade, že devet let »počiva v predalih parlamenta«. Buren aplavz je požel župan Vitali, ko je zatrdil, da atentat nosi nedvoumen fašističen pečat. S tem sta tako župan kot tudi množica protestirali nad udeležbo v sprevodu predstavnikov MSI-DN, ki so se prvič letos udeležili komemoracije. Predsednik vlade Ciampi pa je v govoru podčrtal odločenost vlade, da se zoperstavi organizanemu kriminalu. V sedanji fazi, ki jo označuje splošna težnja po prenovi, prihaja do poskusov politične destabilizacije, ki jo zasledujejo nekatere sile. takšnim poskusom, je zatrdil Ciampi, se bo država ob podpori vseh državljanov, ki se prepoznavajo v ustavi, odločno postavila po robu. Pred uradnim govorom se je Ciampi sestal tudi s predstavniki sorodnikov žrtev, katerim je zagotovil svojo podporo v zvezi z zakonskim osnutkom, ki so ga pripravili (o državni tajnosti). Posebno poslanico, ki jo je v občinskem svetu prebral Zupan, pa je poslal predsednik države Oscar Luigi Scal-faro. MNENJE Istrska delegacija dvomljive legitimnosti v Strassbourgu Ob koncu junija so nas sredstva javnega obveščanja seznanila z obiskom skupine članov in simpatizerjev beneško-istrskega kulturnega krožka Istra iz Trsta, pri predstavnikih evropskega parlamenta v Strassbourgu. Skupina je bila z njenim očitnim tihim pristankom v javnosti predstavljena kot »predstavniki istrskega življa« (Pr. Dnevnik) kot »delegacija Istranov iz Hrvaške, Slovenije in Italije« (Pr. Novice) oz. kot »delegacija italijanskih, hrvaških in slovenskih upraviteljev ter družbenih in kulturnih delavcev« (II Piccolo). Prekvalifikacija skupine v istrsko pred-stavnišvo je bila samovoljna ter pomeni neke vrste pranje možganov javnosti. Prvič zato, ker ni znano, da bi kdorkoli pooblastil skupino, da zastopa prebivalce Istre in drugič zato, ker so bili v skupini s sovenske strani samo pripadaniki italijanske manjšine (Maurizio Tremul in Aurelio Juri), s hrvaške pa med tremi udeleženci tudi kar dva pripadnika manjšine (Nivio Toich in Lorena Bogliun Debeljuh). Zato bi pričakovali, da bodo prizadeti javno protestirali proti taki zlorabi njihovega obiska v Strassbourgu. Razen seveda, če ne mislijo, da lahko predstavljajo celotno istrsko prebivalstvo. Zal pa precej znakov kaže na to, da je bil obisk zrežiran v smislu »predstavništva in da je skupina na tako vlogo tudi tiho pristala. Devana Jovan je npr. je v radijskem poročilu navedla, kako naj bi v Strassbourgu »A. Juri zastopal slovenski del Istre«. II Piccolo pa je šel še dlje ter- je v članku pod velikim naslovom »Evropa bdi nad Istro« podčrtal, kako se je »Istra v Strassbourgu predstavila Milan Gregorič kot združena in strnjena«. Mimogrede je tudi navedel, kako naj bi tam naš župan terjal »veliko budnost nad celotno regijo«. Nenavadno je tudi to, kako da se je na zasebnem srečanju kar naenkrat zbrala skoraj vsa smetana evropskega parlamenta in še bolj to, da so se na njem pogovarjali o povsem nezasebnih zadevah. Kot npr. o predlogu tržaškega evroparla-mentarca Giorgia Rossettija, da se naj v okviru evropskega sveta ustanovi stalna delegacija iz predstavnikov različnih strank in držav, »ki bi naj imela neposredne in neformalne stike z istrskimi komponentami in to zaradi zaskrbljenosti, da se ne bi ob naraščajoči nevarnosti nacionalizmov porušilo občutljivo ravnovesje v medetničnem področju.« Po podatkih italijanskega tiska bi naj bil tak sklep kar že sprejet ter lahko jeseni pričakujemo prvi obisk tega novopečenega nadzornega organa. Isti tisk nas tudi seznanja, da bo demokrščanska skupina parlamentarcev v kratkem predložila evropskemu parlamentu sprejetje posebne resolucije o Istri. Nekega dne se tako utegne Peterle zbuditi in ugotoviti, da je Istra pod patronatom Evrope, ki pa ga bo zaradi svoje prezaposlenosti z drugimi zadevami verjetno prav rada prepustila kar nestrpno čakajoči Italiji. Mi, Slovenci v Istri, pa bomo morali ponovno v gozdove, da se spet dokopljemo do (izgubljene) domovine. Ironijo na stran, priznavam, da so prebivalci hrvaške Istre in z njimi tudi tamkajšnja italijanska manjšina upravičeno zaskrbljeni nad eksplozivno in zaenkrat skoraj brezizhodno gospodarsko, poli- i mmem tično in socialno stisko. Vendar to ni samo problem Istre, ampak cele Hrvaške. In tudi vzroki za to stisko so skrajno kompleksni ter jih ni mogoče naprtiti samo Hrvaški. Nasprotno, vse več znakov je, da delujejo v ozadju močne sile, ki bi rade Hrvaško trajneje destabilizirale, če ne celo zlomile. Čeprav cenim napore Marina Voccija in njegovega krožka pri preseganju meja in ustvarjanju sožitja, mislim, da je v tem trenutku za hvraško Istro skrajno tvegan in nevaren sleherni korak, ki bi lahko zaudarjal po iskanju zunanjih zaščitnikov. Sloveniji, ob vzpostavljenem zglednem pravnem varstvu manjšin ter še vedno upoštevanja vrednem naboju sožitja, pa tudi ni treba pristajati na to, da bi jo kdorkoli lahkomiselno in poceni dajal na zatožno klop, ali pa jo obravnaval v paketu z drugimi. In kako to, da niso ti Evropejci, ob njihovi nenadni občutljivosti za (nekatera) etnična ravnotežja, pokazali niti malo zaskrbljenosti nad položajem Slovencev v Italiji. Ko pa jim npr. v Trstu že desetletja odrekajo ustavno zajamčeno pravico do govorjene in vidne dvojezičnosti. Ko jih že desetletja zavajajo z zaščitnim zakonom. Ko organizirana nacionalistična falanga že pol stoletja nekaznovano skruni simbole slovenstva ter izvaja tudi že odkrite teroristične akcije kot: fizični obračuni z izpostavljenimi Slovenci, metanje molotovk v šole, ogrožanje sosedne države ipd..A ne spominja to početje tako zelo na neko že videno filozofijo »enakopravnih in manj enakopravnih narodov in manjšin«, ki ravnokar kroji novo etnično podobo Balkana? NOVICE Vlada danes o cenah mleka in kruha RIM - Še preden si bo privoščila poletni premor, bo vlada danes odločala o vrsti tarif, ki zadevajo cene kruha, mleka, cementa, umetnih gnojil in cestnino. Proračunski minister Spaventa je namreč sklical sestanek odbora CIPE, ki bi moral dokončati proces sproščanja nadzorovanih cen in tarif. V ospredju polemik so predvsem cene kruha in mleka, katerih že odločeno sprostitev je bilo iz formalnih razlogov ustavilo upravno sodišče Dežele Lacij. Italijanski peki so že napovedali, da bodo v primem zavrnitve liberalizacije cen kruha ustavili proizvodnjo kruha najširše porabe. Danes zaključno dejanje volilne reforme RIM - Senat in poslanska zbornica imata danes na dnevnem redu zaključno glasovanje o volilni reformi: senat mora odobriti reformo za zbornico, zbornica pa je že včeraj popoldne začela splošno razpravo o reformi za senat. Montecitoriu se vsekakor obeta izredno dolgo, vsaj 10-umo zasedanje, saj je na dnevnem redu 109 amandmajev in 11 predlogov ustavnih zakonov. Aretirali bivšega podpredsednika družbe ENI MILAN - V okviru preiskave o Enimontu so včeraj zaprli Alberta Grottija, ki je bil do lanske preobrazbe zavoda Eni v delniško družbo njegov podpredsednik. Grotti je menedžer demokrščanske usmeritve, ki je k naftno-kemijskem velikanu prišel pred 13 leti. Morje zahtevalo življenje sina Giorgia Falcka LIVORNO - Med otokom Elbo in toskansko obalo je včeraj za posledicami utopitve umrl 28-letni sin jeklarskega industrijca Giorgia Falcka, Giovanni. Nesreča se je pripetila med podmorskim ribolovom, po domnevah pa naj bi jo povzročila embolija. Kljub takojšnji pomoči, je mladenič umrl med čakanjem na helikopter, s katerim so ga nameravali prepeljati v Piso, kjer razpolagajo s hiperbarično celico. Sodnik Colombo preprečil samomor MILAN - Gherardo Colombo, eden od sodnikov »poo-la čistih rok«, je rešil neko žensko, ki se je hotela vreči z okna v 4. nadstropju milanske sodne palače. Sodnik je bil v svojem uradu, ko so ga poklicali na hodnik, kjer je neznana ženska grozila, da bo skočila skozi okno, ker da so ji ubili moža. Colombu in njegovim spremljevalcem je uspelo žensko zagrabiti za roke tik preden bi zgrmela v praznino. Karabinjerji ubili roparja poštnega urada MILAN - Eden od dveh banditov je umrl pod streli karabinjerjev, ki so ga z dvema pajdašema prestregli po ropu v nekem poštnem uradu v kraju Lentate sul Seveso pri Milanu. Dragi ropar je bil težko ranjen, tretjega pa so aretirali. Med streljanjem sta bila lažje ranjena tudi neka mimoidoča ženska in otrok. TRST / ZAOSTRITEV PO PODALJŠANJU UKREPA EGS Prepoved uvoza hrvaške živine sprožila pravo verižno krizo Po ocenah naj bi bilo samo na Tržaškem v krizi 15 podjetij Vlasta Bernard Živina na proseški železniški postaji (Arhivski posnetek) DANE SEJA DEŽELNEGA SVETA Mrzlična pogajanja za deželno koalicijo Fontanini edini kandidat za predsednika TRST - Deželni svet ima na današnji seji na dnevnem redu izvolitev novega deželnega odbora. Do večernih ur pa še ni bilo jasno, kakšna koalicija bo vodila Furlanijo-Julijsko krajino, medtem ko je gotovo edinole to, da bo novi predsednik Dežele sedanji predsednik skupščine Pietro Fontanini (Severna liga). Delegacije Severne lige, Zelene liste, republikancev in liberalcev so se sinoči še dogovarjale tako o programu morebitne nove koalicije, kot o sestavi odbora. Pogajanja so v bistvu trajala ves dan. Na njih so v jutranjih urah sodelovali tudi zastopniki Liste za Trst in Furlanske avtonomistične fige, ki pa so jih kasneje zapustili. Njihovi svetovalci bodo danes oddali belo glasovnico. V primera neuspeha dogovorov bo Bossijevo gibanje ubralo pot izvolitve enobarvnega odbora. Svetovalska skupina Krščanske demokracije je medtem iz Vidma sporočila, da se danes ne bo zoperstavila izvolitvi Fontaninija in novih deželnih upraviteljev. KD bo prvič v zgodovin FJK ostala izven deželne vlade, ka predstavlja nedvomno skoraj zgodo vinski dogodek. Njeni svetovalci bodi danes oddali belo glasovnico, politič no gledano bo KD ostala nekje na po poti med večino in opozicijo. KD, ki n več stranka relativne večine, upa, d: bo dobila predsednika skupščine. Z: jasno opozicijsko politiko se je dosle opredelila le Stranka komunistični prenove. Deželni tajnik Demokratične stranki levice Elvio Rufflno je v izjavi za tisi podčrtal, da bo nova deželna vlada ' vsakem primeru politično in upravne gledano šibka koalicija. Nahajamo se pred zelo negotovimi političnimi rešit vami - je še dodal voditelj DSL - tei pred nejasnimi programskimi izbo dišči. Occhettova stranka ne bo ubrale poti brezkompromisne opozicije, a se bo zavzemala za korenite institucionalne reforme tudi na deželni ravni in hkrati za učinkovite ukrepe proti vse hujši gospodarski krizi. VIDEMSKA POKRAJINA Kulturna ponudba Rezijanske doline tudi letos izredno pestra in zanimiva TRST - Medtem ko v mnogih podjetjih in tovarnah v teh prvih avgustovskih dneh telefoni zvonijo v prazno, ker so zaposleni na kolektivnem dopustu, so v nekaterih drugih odgovorni na delovnih mestih, pa čeprav skoraj ali sploh ne delajo. Tak je primer nekaterih tržaških delovnih sredin, ki jih je že spomladi hudo prizadela prepoved uvoza goveje živine in mesa iz Hrvaške, z nedavnim podaljšanjem te - vsaj dvomljive - prepovedi pa so se prizadeta podjetja in zadruge znašla dobesedno na kolenih. »Brez dela smo že od prvih dni marca,« nam je dejal Luciano Cicala v imenu dveh zadrug za zakol in mesarjenje, ki imata sedež v Zavijali. Po ustavitvi uvoza hrvaške govedi sta namreč zadrugi s 25 člani ostali brez dela, saj namesto žive govedi sedaj na Tržaško prihaja že obdelano meso iz Avstrije, Nemčije in v manjših količinah tudi iz Slovenije. 25 ljudi brez dela pa pomeni prav toliko družin brez zaslužka, kar je mesarje in klavce prisililo, da so si poiskali druga, začasna ali občasna dela, kot ribarjenje, čiščenje itd. Na počitnice seveda ni niti misliti, saj zadruge v primeru krize nimajo nobene možnosti za tim. socialne amortizerje, ki bi olajšali prebroditi črno obdobje. »Naš primer ne pride v poštev niti v posebem zakonu za pomoč kmetijskim podjetjem, ki jih je prizadela slinavka,« pravi Cicala in dodaja, da jim pač ne preostane drugega, kot čakati na konec septembra v upanju, da bo EGS končno le sprostila uvoz hrvaškega mesa. Kot znano, je EGS spomladi prepovedala uvoz mesa iz Hrvaške zaradi pojava slinavke, vendar je bolezen medtem povsem pojenjala. V drugi polovici julija bi bila morala EGS po pričakovanjih - in po predhodnem pozitivnem izidu obiska dveh bruseljskih delegacij v Zagrebu - prepoved umakniti, vendar so se medtem politične razmere na Balkanu še bolj zapletle in Bruslju svetovale ohranitev ukrepa. Slišati je bilo namreč grožnje z embargom, ki naj bi ga OZN s Srbije razširil tudi na Hrvaško, vpleteno v krvavo bosansko tragedijo, potem pa iz vsega ni bilo nič. V zameno za embargo je torej Bruselj izbral (neo) dločitev o prepovedi uvoza mesa iz Hrvaške, saj bi se sprostitev očitno zdela kot neke vrste nagrada Zagrebu. Toda pri tem EGS očitno ni upoštevala težav, ki jih je njeno zadržanje povzročilo in sedaj še močno zaostrilo na tistih območjih - v prvi vrsti na Tržaškem in Goriškem - ki so neposredno vezana na uvoz hrvaške govedi. Samo po tržaškem avtonomnem računu je iz Hrvaške prihajalo v Italijo okrog 6 tisoč ton mesa letno v skupni vrednosti 10 milijard lir. Tržaški uvozniki, prevozniki in mesarji so tako izgubili več kot 200 tisoč glav govedi letno in še enkrat toliko glav, namenjenih ostalemu italijanskemu tržišču, kar je samo v Trstu postavilo na kolena okrog 15 podjetij in zadrug s skupaj okrog 100 zaposlenimi. V vsedržavni panorami se številke seveda pomnožijo, kar pomeni, da problem ni samo krajevni, pač pa nacionalni. »Javno mnenje najbrž ne ve, da se naše delo ne omejuje samo na uvoz živine in mesa, ampak da v zameno izvažamo italijanske izdelke široke porabe,« nam je dejala lastnica nekega tržaškega zunanjetrgovinskega podjetja, ki že dve desetletji deluje na področju uvoza mesa in živine iz Jugoslavije. »Pred razpadom države so naši posli cveteli in v Trstu smo jedli meso zajamčene kakovosti, ki je prihajalo iz raz- nih delov sosednje države. Po njenem razpadu in po embargu do Srbije smo sodelovanje ohranili s Hrvaško, saj Slovenija živine ne izvaža in je tudi sama prizadeta s prepovedjo uvoza, saj ima na Hrvaškem svoje farme. Pri nas ima prepoved uvoza katastrofalne posledice, ki so prizadele celo verigo podjetij, od samih uvoznikov, klavcev in mesarjev do prevoznikov, proizvajalcev blaga široke porabe, zavarovalcev itd. V našem podjetju smo storili vse, kar je bilo mogoče, da bi krizo prebrodili, trenutno pa so štirje od 10 uslužbencev na neplačanem dopustu. Reči moram, »je zaključila naša sogovornica, »da sta se v splošnem pomanjkanju posluha za naše probleme zavzela samo poslanca Rossetti in Colo-ni.« REZIJA - Kulturna ponudba v Reziji je tudi letos izredno pestra in zanimiva. V nedeljo, 8. avgusta se začne praznovanje »Šmarne miše« z otvoritvijo cerkvice v Podklancu, ki jo je bil potres leta 1976 močno poškodoval. Obnovljena je bila na pobudo rezijanskega kulturnega društva iz Vidma »Rozajanska dolina«. Na pobudo domačega kulturnega društva »Ro-zajanski dum« bodo v ponedeljek, 9. avgusta na Ra-venci odprli razstavo »Okno odprto v bodočnost«, ki jo letos prirejajo že šestič in bo trajala do 15. avgusta. Na ogled bodo zadnje pu- blikacije o Reziji, fotografije, slike, keramični izdelki in tipične rezijanske rastline. Svoje mesto bodo našli tudi obrtniški, kmetijski, industrijski in turistični predmeti, ki jih izdelujejo v teh krajih. Po odprtju razstave bodo predstavili zbornik o mednarodnem posvetu na temo »Osnove za praktično rezijansko slovnico«. Znanstveno delo bo predstavil nizozemski profesor Han Steenvvijk. Sledil bo nastop ženskega pevskega zbora »Rože menjave«. Večer bo sklenila rezijanska folklorna skupina. Naslednjega dne, v torek, bodo ob 20.30 predstavili knjigo prof. Hana Steenvvijka »The sloven dialect of Resia - San Gior-gio«. Sledil bo koncert violinista Guida Freschija in kitarista Vittorina Natale. Vrhunec praznovanja bo ob velikem šmarnu, 15. avgusta. Letos bo verski praznik po večletnem premoru ponovno obogatil mednarodni kulturni spored. v večernih uah bosta ob domači nastopili še folklorna skupina Trta iz Celovca in koprski Mandrač. V niz kulturnih pobud sodi tudi odprtje občinske knjižnice, in sicer v soboto, 7. avgusta ob 11. uri na Solvici. (R.P.) POLITIKA / 21, NOVEMBRA SPET NA VOLIŠČA OBČINA / »PRENESLI« DEŽELNA SREDSTVA NOVICE Pokrajinske volitve z istimi simboli in kandidaturami Sardos Albertini in Lista za Trst pričakujeta novo volilno zmago Za napake plačamo vsi Kaj bo naredil “drugi" Trst? Razsodba TAR je neoporečna. U-pravni sodniki so le aplicirali zakon, po katerem bi moralo Furlansko gibanje za predložitev liste - podobno kot ostale stranke - zbrati ustrezne podpise. Tega ni naredilo, pristojna telesa pa so ga kljub temu prepustila na volitve, ki bodo stale skupnost nekaj milijard lir. Za to grobo napako ne bo nihče odgovarjal, plačal bo - kot vedno - le državljan. Ta grenka ugotovitev pa ne sme zasenčiti političnega pomena novembrskih volitev. Sardos Albertini je bil na poslovilni konferenci optimistično razpoložen. On gre svojo pot. Upati je, da mu bo demokratični Trst tokrat res prekrižal račune in premišljeno ustvaril pogoje za volilno zmago. Na jesenskih pokrajinskih volitvah bodo sodelovale iste stranke in isti kandidati kot na volitvah 6. junija. Slo bo torej za fotokopijo nedavnih volitev. Iz glasovnice bo izpadel le simbol Furlanskega gibanja, ki ga je sodiSCe prepustilo na volitve, kljub temu, da ni zbral po zakonu potrebnih podpisov. Razsodba Deželnega upravnega sodiSCa, ki so jo dobili vCeraj na Pokrajini, govori o ponovitvi volitev, nezakonit je bil le sklep o Furlanskem gibanju. Upravni sodniki so tako razčistili bistveni dvom o poteku novih volitev, ki jih bo treba -kot rečeno - v celoti ponoviti. Na glasovnici bo deset simbolov, predsedniških kandidatov pa devet, saj bo Franco Code-ga znova skupni kandidat DSL in Zavezništva za Trst. Ponovitev volitev ustvarja strankam precejšnje probleme, saj bo jesenski politični scenarij najbrž zelo različen od junijskega. Zato ne gre izključiti možnosti, da bodo nekatere stranke na osnovi junijskih rezultatov pozvale volilce, naj glasujejo za predsedniške kandidate drugih skupin. Severna liga bo morala npr. spet predložiti predsedniško kandidaturo Ennia Braide, ki ga je tik pred volitvami izključila iz stranke, sam Braida pa je že na prvi seji odstopil iz pokrajinskega sveta. Skupščino so formalno razpustili včeraj, danes pa bo Pokrajino u-radno prevzel že imenovani izredni komisar Do-menico Mazzurco. Predajo poslov je izkoristil (bivši) predsednik Paolo Sardos Albertini, ki se je na včerajšnji tiskovni konferenci poslovil od novinarjev in od javnosti. Zastopnik Liste za Trst upa, da bo to slovo le začasno in da se bo ta uprava 6. decembra (dan prej bo balotaža) znova vrnila v PalaCo Galatti. Mi pa si želimo prav nasprotno! Sardos Albertini je napovedal, da ne misli vložiti priziva na razsodbo TAR, kar bo lahko sedaj naredil edinole Mazzurco, Čeprav je to zelo malo verjetno. Bivši predsednik je podal pozitiven obračun kratkotrajnega dela odbora, pri Čemer je omenil rimske posege za revizijo Osima in za ublažitev negativnih posledic krajevne gospodarske krize. Glede Osima je rekel, da bo v svojstvu predsednika Zveze združensj istrskih beguncev nadaljeval že nacate pogovore z vodjo italijanskih pogajalcev, veleposlanikom Brunom Bottaiem. Pokrajina je v tem Času postavila temelje za oblikovanje nove službe v korist onemoglih in starejših občanov. Za to je uprava vzpostavila sodelovanje z nekaterimi ustanovami (npr. z Rdečim križem), ki se ukvarjajo z oskrbo onemoglih. Nova služba, ki bo operativna v prihodnjih dneh, odgovarja na tel. številko 3798510. Slovenskih jasli ne bo? Svetovalko Anamarija Kalc kliče na odgovor župana Deželna uprava je že namenila posebno dotacijo v višini 180 milijonov lir, iznesenih je bilo tudi že vec predlogov za uresničitev pomebnega servisa (največ podpore uživa predlog, da bi jasli zaživele v okviru občinskega vrtca v Dijaškem domu), vendar pa »mik-ro« otroških jasli za slovenske otroke, ki živijo v tržaški občini, še ni in v kratkem ne bo. Na predlog Občine je namreč deželni odbor predvideni znesek »prenesel« in ga namenil zaključni fazi izgradnje jasli v Ul. Ar-chi, se pravi projektu, ki je že bil deležen deželne podpore. V dopisu Deželi tržaška Občina utemeljuje svojo odločitev s »težavami, ki onemogočajo uresničitev projekta«, zato občinska svetovalka Anamarija Kalc sprašuje župana, kakšne neki so te težave, ki jih občinska uprava nikakor ne more rešiti. V vprašanju, ki terja pisni odgovor, slovenska svetovalka sprašuje dvoje: prvič, kakšne narave so težave, ki preprečujejo, da bi končno uresničili projekt, in drugič, Ce je sploh občinska uprava ponovno vložila prošnjo za deželni prispevek, brez katerega slovenskih »mikro« jasli prav gotovo ne bo. Tokratni prenos odobrenega zneska seveda izniči pr- vo namembnost, zato je. treba prošnjo ponoviti. Kot v svojem vprašanju ugotavlja Anamarija Kalc, se je tržaška občinska uprava v zadnjem desetletju večkrat javno izrazila glede nuje o nudenju tega pomembnega servisa tudi slovenskim otrokom. Zato je prišlo do okvirnega projekta in do prošnje deželni upravi, ki je prošnji o dotaciji ugodila, kot je tudi sprejela kasnejšo županovo odločitev, da predvideno vsoto »prenesejo« na jasli v Ul. Archi. Ob tem velja še enkrat poudariti, da v tržaški občini sploh ni otroških jasli za slovenske otroke, da prizadevanja za pridobitev te izredno pomembne socialne službe trajajo že desetletja in da je bilo o tem vprašanju že izrečenih veliko obljub. Zanimiv in po-meljiv je tudi kronološki potek zadnjih dogodkov: deželna uprava je 180 milijonov lir za slovenske jasli odobrila 28. maja lani, nakar je tržaška občinska uprava celo leto razmišljala in 26. maja letos prišla do zaključka, da je uresničitev projekta nemogoča. O težavah glede projekta slovenske manjšine sproti ni obveščala, temveč ji je še enkrat odvzela možnost, da bi nekaj pridobila. Brez vode v treh vaseh dolinske občine Uprava Občine Dolina sporoča vaščanom Prebene-ga, Mackolj in Križpota, da je prekinjena dobava vode vsak dan med 14. in 19. uro ter med 22. in 6. mo zjutraj. Prekinitev vode bo trajala vse dokler bo trijala sedanja suša. Za nujne potrebe se lahko prebivalci teh vasi poslužijo vodne pipe ob rezervoarju v Mačkoljah pred gostilno Tul. Sečnja drv: obvestilo tržaške uprave Tržaška občinska uprava sporoča, da zapade 15. avgusta rok za predložitev prošenj za nabiranje in seCnjo drv v občinskih gozdovih. Prošnje morajo biti naslovljene na Občino Trst - splošni protokol, Trg Unita 4, zainteresirani pa jih lahko predložijo tudi preko rajonskih svetov. Prošnje so nujno potrebne tudi za seCnjo v jusar-skih gozdovih, kot npr. v Križu, kjer še niso izvolili krajevnih jusarskih odborov. V vaseh, kjer so ti odbori pravnomočni, pa se lahko zainteresirani obrnejo do predsednika oziroma do članov teh izvoljenih teles. V soboto znova zgodovinski vlak V soboto, 7. avgusta se bomo lahko spet peljali z zgodovinskim vlakom po tirih stare avstro-ogrske proge, ki še danes povezuje postajo Čampo Marzio z Opčinami. Pobudo za zgodovinski vlak so dali prostovoljci tržaškega muzeja železnic, ki ima sedež na postaji Čampo Marzio. Vlak bo odpotoval iz te postaje in bo preko Skednja in Zavelj dosegel Nabrežino, nakar se bo preko Opčin, Vrdele in Rocola znova vrnil v mesto. Zaradi omejenega števila mest organizatorji svetujejo zainteresiranim, naj Cimprej kupijo vozovnice. Muzej je odprt vsak dan (razen ponedeljka) med 9. in 13. mo (tel. 3794185). Šele včeraj zjutraj našli četverico mladih Tržačanov Ko je opazila rešilni helikopter in mornarje tržaške luške kapitanije, si je premražena Četverica končno oddahnila: za sabo je imela nic kaj prijetno noC, ki jo je prebila na sipini pred izlivom SoCe. Štirje Tržačani, 25-letna Chiara Piano, 16-letni Carlo Adriani ter 12-letni Sabrina Fanelli in Giada Casale, so se predvčerajšnjim z gumenjakom iz Gradeža odpravili proti Seslja-nu, vendar jim je motor odpovedal. Tako so bili prepuščeni valovom in vetrom in še sreča, da jim je uspelo priti do neke sipine. Alarm so sprožili prijatelji, ki so na morje odšli s tremi jadrnicami. Da Četverice ni nazaj, so se zavedeli šele po nekaj urah, tako da je reševalna akcija stekla z veliko zamudo. DVOJEZIČNI NAPISI / NA KATIN ARI Domačina iztrgala tablo desničarjema Doslej niso identificirali niti enega krivca Skoraj vsaka noC, ki je za nami, je dejansko nova obsodba vseh tistih, ki bi morali skrbeti za javno varnost, red in mir kot tudi vseh tistih, ki nedopustno početje navdihujejo in mu pravzaprav dajejo potuho. Tudi prejšnjo noC so se namreč »neznanci« spravili nad dvojezične table, ki so jih na zasebnih zemljiščih postavili naši ljudje in jih od vsega začetka morajo tudi sami varovati, Čeprav se je v Prejšnjih dneh govorilo, da bodo za to poskrbeli Usti, ki so za to poklicani in tudi usposobljeni. Potrpljenje slovenskega prebivalstva pa ima tudi svojo mejo in gotovo ne bo v nedogled stali križem rok. Zadnja akcija desni- čarjev, v noči na ponedeljek, pa se je dejansko le izjalovila. Na Katinari, kjer so kot povsod drugod poostrili budnost, so namreC nekaj pred 1. uro opazili okrog 19-20 let stara mladeniča, ki sta se sumljivo sukala naokrog in naposled snela tablo, s katero pa nista prišla daleC: za njima sta se pognala domačina in jima tablo iztrgala. Desničarja sta jo umih nog pobrisala, eden proti Lonjerju, drugi proti Katinari. Dogodek so seveda prijavili policiji in sedaj upajo, da bodo morebiti tudi s pomočjo fotografij prišli na sled storilcema. Tako ali drugače, vse dvojezične table so ponovno na svojem mestu. Zal pa še vedno niso pri- jeli nikogar od stistih, ki so se doslej znašali nad njimi. Kakšnih posebno razveseljujočih vesti ni niti glede preiskave, ki so jo uvedli, potem ko so v noCi na nedeljo uničili napis pri openskem obelisku. Preko evidenčne tablice terenskega vozila, s katerim so se neznanci odpeljali in ki so jo posredovali očividci, so zaslišali nekaj oseb, ki so sicer priznale, da so bile na Opčinah, vendar le za zabavo. Za kakšno zabavo gre, ne bi smelo biti nemogoče odkriti: navsezadnje so na tabli tudi ostali nekateri prstni odtisi. Potem ko so se je lotili s krampom, so jo namreC odnesli in odvrgli kakih sto metrov daleC. ZDRAVSTVO Služba »118« se je okrepila V petek bodo na Opčinah odprli nov sedež KZE Krajevna zdravstvena enota bo odslej razpolagala z novim sedežem za emer-genčno službo, s katero se je mogoče povezati prek telefonske številke 118. V petek, ob 10. uri, bodo namreC v Proseški ulici 10-12 na Opčinah, uradno in s krajšo slovesnostjo odprli občinski sedež za higieno in profilakso ter področno pediatrično posvetovalnico (doslej je bila v prostorih bolnišnice Santorio Santorio). V teh novih prostorih, ki so jih v celoti preuredili (občinska uprava je v te namene namenila 80 milijonov lir) bo namreč sedež službe 118, ki je bila usta- novljena prav z namenom, da bi zdravstvene ustanove priskočile na pomoč prebivalcem, ki so v težavah. Predsednik Krajevne zdravstvene enote prof. Domenico Del Prete se ob tej priložnosti zahvaljuje - je zapisano v tiskovnem sporočilu - tako občinski upravi, kot predsednici vzhod-nokraškega rajonskega sveta Silvani Moro, ki si je veliko prizadevala za ureditev tega novega sedeža na Opčinah. V novem centru bosta tudi sobi za osebje rešilca, ki bo na razpolago za nujne potrebe krajevnega prebivalstva. ___________TATVINE / AGENTI POOSTRILI KONTROLO_ Trojica se je skrivala pod mizami Agenti tržaške kvesture so tri tatiče našli kar pod mizo v prostorih podjetja Desco v Ul. Morpurgo 9 (podjetje se ukvarja s kuhanjem hrane, v prostorih pa so še uradi, slačilnice, itd.). Mladeniči so sicer iskali denar, ko pa ga niso našli, niso obupali: pogostili so se s pivom, sladoledi, sadnimi sokovi. O prisotnosti nežaljenih tujcev se je zavedel uslužbenec, ki je vstopil okrog 2. ure. Opazil je, da so vrata nekaterih hladilnikov odprta in je nemudoma poklical agente, ki so ugotovili, da so bili prostori v neredu, v kuhinji pa so pod mizami odkrili nepridiprave: 29-letnega Giannija Scialina iz Ul. Grandi 18,19-letnega Claudia Lumia-uija s Trga Giarizzole 11 ter mladoletnika C.A. Priznali so, da so se nameravali polastiti denarja, za katerim pa so zaman stikali. Prva dva so aretirali pod obtožbo kraje v obtežilnih okoliščinah, a mladoletnika so Prijavili sodniku. Pod obtožbo poskusa kraje se bo moral zagovarjati 30-letni Pier Luigi Arena (Ul. Severo 70), ki je sicer že znan silam javnega reda. Neki uslužbenec v trgovini Tecnodel-ta v Ul. Nordio 9 je preko notranjega TV zaslona opazil, da moški stika po blagajni. Arena je pred agenti vztrajal, da je prišel v trgovino z namenom, da dobi zaposlitev. Karabinjerji pa so bili uspešni v Ul. Mar-gherita, kamor jih je poklical 28-letni Mau-rizio Misasi. Slišal je sumljiv šum in poklical na pomoč. V njegovem stanovanju so zalotili 28-letnega Stefana Pettirossa, ki so ga nemudoma aretirali. Aktivni so tudi agenti komisariata pri Sv. Soboti, saj so v stanovanju dveh priletnih upokojencev v Četrti Poggi Paese zalotili štiri mladoletna dekleta, Id so v torbo že skrila nekaj dragocenih predmetov. Bila so prepričana, da bodo »posel« opravila v miru, saj v stanovanju ni bilo nikogar. Namera pa se jim ni posrečila. Potem ko so jih prijeli in identificirali, so jih prijavili državnemu pravdništvu pri sodišču za mladoletne. Ugotovili so, da prihajajo iz nekega tabora Romov, ki so trenutno ustavljeni v Pordenonu. Uspešna akcija komisariata pri Sv. Soboti je rezultat prizadevanj, da bi s preventivnimi akcijami zavarovali premoženje občanov, zlasti v poletnih mesecih, ko tatovi pridno izkoriščajo odsotnost lastnikov in vdirajo v stanovanja in urade. V zapor pa se je prostovoljno vrnil 34-let-ni Dario Piša iz Stare istrske ulice: za dva dni so ga izpustili domov, vendar ga od 24. julija ni bilo veC na spregled in tako so ga zaceli iskati, tako v Italiji kot v tujini, saj se mu zaporna kazen (preveč je bil zaljubljen v tujo lastnino) izteče šele 30. septembra. Sedaj je prostovoljno prekinil nekoliko podaljšane »počitnice«. OBISK / VČERAJ NA OPČINAH, REPENTABRU IN PRI SV. JUSTU Slovenski maturantje iz Argentine na Tržaškem Obiskali so še Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko in Koroško Marua Mamolo Slovenski maturantje iz Argentine so v spremstvu predsednice Mladinskih organizacij v Argentini, Marie Ivane Tekavec, in gospoda Francija Pavlica tudi letos obiskali Slovenijo, avstrijsko Koroško, Trst in Gorico. VCeraj so prišli v Trst kot gostje Slovenske prosvete. Sprejel jih je prof. Tomaž Simčič. Pripovedovali so, da je v Argentini delovanje Slovencev izredno živahno. Vsi so bili večinoma iz Buenos Airesa, kjer je kar sedem slovenskih dopi°v> po Argentini pa so še drugi trije. Tam prirejajo kulturna in športna srečanja (najbolj jih veselita nogomet in odbojka), plese, mladinske dneve in maše ter glasbene večere. Njihovo znanje slovenščine je presenetljivo in spodbudno. Poleg redne španske šole obiskujejo mladi ob sobotah še slovensko šolo, tako da imajo z učenjem kar veliko dela. Povedali so, da se slovenščine učijo celo nekateri Argentinci. Tudi mlade argentinske Slovence skrbi ob koncu srednješolskega izobraževanja prihodnost. Nekateri bodo s študijem nadaljevali, drugi pa se bodo morali soočiti z veliko brezposelnostjo. Šolsko leto se pri njih zaključuje decembra meseca, nato pa si bodo privoščili zaslužene počitnice ob morju. Mlade je na potovanju po Sloveniji najbolj očarala Gorenjska s prav- . " -.'V:- m*** ' § • ČSP» Mladi argentinski Slovenci na Opčinah (foto Ferrari/KROMA) ljiCnim blejskim otočkom, navdušeni so bili nad Postojnsko jamo in Škocjanskimi jamami, všeC pa jim je bila tudi Primorska, kjer so si v portoroškem zalivu privoščili prijetno kopanje. Prenočevali so večinoma po družinah, ker “Bled lahko izgine, Triglav se lahko podere, ostanejo pa stiki z ljudmi”. V Sloveniji so RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja) predstavili z izvedbo Sofoklejeve Antigone, s tipičnimi argentinskimi plesi in s Prešernovim Povodnim možem. V Trstu so si vCeraj ogledali grad in stolnico Sv. Justa, veCer pa so preživeli na Repentabru. Danes bodo obiskali Gorico, jutri gredo v Ljubljano, v Četrtek pa se bo pričela njihova pot proti domu. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d, — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 UT finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 UT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Torek, 3. avgusta 1993 VINO / SPREMEMBE V VINOGRADNIŠTVU Mlajši vinogradniki se odločajo za kakovost in rezultati potrjujejo pravilnost izbire Statistike o porabi vina nam kažejo, da slednja stalno pada v vseh državah zahoda Evrope, še posebej v vinorodnih kot so Italija, Francija in Španija. V Italiji je poraba vina na osebo v zadnjih 20 letih padla od 120 litrov na 60-65, v Evropski gospodarski skupnosti pa se konzum vina krci letno za 2 milijona HI. Neizogibna in obenem zelo zaskrbljujoča posledica je nasičenost z vinom tako italijanskega kot celotnega tržišča EGS-a. Zato si EGS prizadeva, da bi s primernimi ukrepi zmanjšala proizvodnjo vina predvsem s krčenjem vinogradniških površin. Na ta način namerava ublažiti sedanje krizno stanje in preprečiti, da pride v prihodnjih letih do prave katastrofe, ki bi brez usmerjenih posegov bila neizogibna. Znaki krize se javljajo, Čeprav v blažji obliki tudi v naši deželi in se utegnejo razširiti, morda že v bližnji bodočnosti, tudi k nam. Zato se nam zdi primerno, da bi o tem začeli resneje razmišljati in primerno ukrepati. Seveda ne gre pri tem prezreti, da je vinogradništvo ekonomska dejavnost, in da je pri iskanju ustreznih rešitev primarne važnosti zagotovitev primernega dohodka. Analize vinskega tržišCa kažejo, da se način porabe vina naglo spreminja. Pijemo manj, zato pa bolje. Zahtevnejši smo, a istočasno pripravljeni nagraditi kakovost. Na drugih vinograd-nih območjih so se zato vinogradniki že pred leti odločili, da se prilagodijo novemu tržnemu povpraševanju vin. Izbrali so pot znižanja hektarskega pridelka ob vzporednem izboljšanju kakovosti grozdja in vina. Kakovostno vino pa se prodaja po visokih tržnih cenah, kar zagotavlja proizavajalcu isti ali celo večji dohodek kljub znižani proizvodnji. Naši vinogradniki se sicer do danes, kot že poudarjeno, niso soočali z večjimi problemi pri prodaji svojega vina. Ni pa gotovo, da bomo v prihodnjih letih ostali v tem pogledu »sreCni otok«. Po lanski obilni letini, se nam tudi letos obeta (Ce nam bo suša prizanesla) količinsko zelo dobra tr- gatev, vprašljivo pa je, Ce bo kakovost grozdja zadovoljiva. Nekaj vinogradnikov, predvsem mladih, se je že v prejšnjih letih odločilo za kakovost in odstranilo odvečne grozde iz preobremenjenih trt. Tudi letos bodo v začetku avgusta ponovili to opravilo, saj doseženi rezultati potrjujejo, da je bila izbira, manj količine a večja kakovost, pravilna. Potrjeno je bilo pravilo, da kakovostno vino nastane v vinogradu. Zato bi bilo primerno, da bi omenjenim »pionirjem« sledili vsi tisti vinogradniki, ki jim je kakovost važnejša od kvantitete. Takih si pa želimo iz leta v leto veC. Dobro se sicer zavedamo, da je omenjeni poseg malo navzkriž z ustaljeno miselnostjo, po kateri je vsak pridelek ponos vinogradnika. Odslej bo treba pridevnik visok nadomestiti s pridevnikom dober ali po možnosti odličen. Tudi v vinogradništvu se pač Časi spreminjajo, vinogradniki se pa morajo tem prilagoditi. Strokovna služba Kmečke zveze Obeta se zelo dobra trgatev, vprašanje pa je, če bo kakovost grozdja zadovoljiva (foto Križmančič/KROMA) V POLETNE PRIREDITVE GOSTINSTVO Vrsta praznikov in šager od Prebenega do Zgonika Posebno pozornost pritegnil četrtkov karaoke v Prebenegu Številne šagre, festivali, športni in drugi prazniki v raznih krajih tržaške pokrajine so v teh soparnih dneh privabili v svojo prijetno svežino veliko obiskovalcev. Med drugimi se je po petih dneh sinoči ob številnem obisku zaključila tudi tradicionalna šagra v Prebenegu, ki jo prav sredi poletja prireja domače Kulturno društvo Jože Rapotec. Poleg nedeljskega koncerta Pihalnega orkestra Breg je posebno pozornost letos privabil četr-tov »karaoke« oz. tekmovanje v veščinah popevkarskega ustvarjanja. Kot vsako leto pa so se v kioskih med drugim vabljivo ponujale tudi breskve v vinu. Ob vročem in soparnem koncu tedna se je v iskanju blagodejne večerne osvežitve kar trlo obiskovalcev na festivalu Dela in Unita, ki sta ga v Zgoniku priredili zgo-niška sekcija DSL Just Pegan in repentabrska sekcija Occhettove stranke. Glavna'atrakcija, zlasti za otroke in mladino, je bil bogat srečolov, ki je navrgel kar 2.500 dobitkov. V nedeljo se je z izvajanjem priljubljenih motivov predstavila občinstvu tržaška godbena skupina Musič DOC band, zvečer pa se je na plesišču zavrtelo staro in mlado ob zvokih razposajenega glasbeno-vokal-nega ansambla Happy day. V posebnem kiosku so bile razstavljene knjige, ponujali pa so bogat izbor enogastronomskih dobrot, ki sodijo pač na Festival v Zgoniku je tudi letos pritegnil veliko obiskovalcev (foto Ferrari/KROMA) vaško veselico. (B) Tradicionalna poletna šagra v Prebenegu (foto Ferrari/KROMA) Osmice niso priljubljene pri Združenju gostincev Osmičarjem očitajo, da uvažajo grozdje z Juga Združenje gostincev PIPE je v prejšnjih dneh izdalo tiskovno poročilo, v katerem se z vso silo in s precejšnjo mero nadutosti zaganja proti osmicam, oziroma proti vsem tistim, ki jih upravljajo. Osmice so na Krasu že dolgoletna tradicija, kjer se predvsem v večernih urah srečujejo ljudje in si ob kozarcu dobrega vina in domačega prigrizka izmenjajo mnenja o tem in onem. Tega pa Združenje gostincev očitno ne sprejema. V tiskovnem poročilu poudarja, da je v zadnjem času vse več osmič, na vseh koncih in krajih pa prirejajo tudi vsakovrstne šagre. Po mnenju predsednika Združenja gostincev so osmice v zadnjem času veliko izgubile na pristni domačnosti, ki je privabljala goste. Združenje gostincev ob vsem tem pravi, da bi morali v osmicah postreči samo z vinom lastne proizvodnje, s kuhanimi jajci, ali pa proizvodi, ki jih “osmicarji" sami pridelajo. Združenje gostincev PIPE še dodaja, da se v zadnjem času to ne dogaja. V tiskovnem poročilu med dru- gim pravi, da je mogoče v določenih mesecih opaziti kar dolge kolone tovornjakov, ki prevažajo grozdje iz Barija do Trsta. V osmicah v vse večji meri prodajajo razne vrste slanine, možno pa je tudi, da v osmici postrežejo tudi s tradicionalno “paštašu-to“, z ribami in z drugimi jedmi, ki so sicer na razpolago v restavracijah in gostilnah. Združenje gostincev je mnenja, da se na tak način kršijo določeni normativi in pri tem naštevajo vrsto pravil, ki jih morajo spoštovati javni lokali, medtem ko naj bi se le-leh -po njihovem mnenju- v osmicah ne držali. Združenje gostincev dodaja, da ne brani nikakršnega “korporativizma", ampak da se zavzema za zaščito javnega zdravja. Javne lokale stalno nadzorujejo organi pristojnih oblasti; za vsak prekršek je treba plačati tudi zelo “mastne" globe. Združenje še dodaja, da je treba upoštevati stroške, ki jih imajo javni lokali in ki občutno vplivajo na končni obračun delovanja vsakega obrata. LAHKA GLASBA / GRAD SV. JUSTA VCERAJ-DANES Drevi koncert kubanske skupine los Van Van Drevi, ob 21.30 bo na Gradu sv. Justa koncert kubanske glasbene skupine Los Van Van. Nedvomno je to najpopularnejša skupina na Kubi, pa tudi na celotnem ka- ribskem območju. Njihov sound izhaja iz tradicionalnih kubanskih ritmov, temu pa dodaja še novejše glasbene tokove, kot so jazz, rock in funk. Skupino sestavlja 13 čla- nov, glavna osebnost pa je basist Juan Fornell, ki se ukvarja tudi z besedili pesmi. Njihova predstava Jardin des vi vero s je zelo sugestivna ter umetniško kvalitetna. Orkester Los Van Van je izdal številne plošče, med katerimi “El buey cansao", “Que pista", “La Havana si", “Eso que an-da“, “El son de Caribe“in “Songo". Nastop kubanske skupine bo v okviru niza prireditev “Straordinario Estivo". V istem sklopu sta bila pred kratkim na Gradu sv. Justa večera z brazilsko in irsko glasbo, do konca avgusta pa so v programu še številne kulturne prireditve. Ljubitelji južnoameriške glasbene tradicije, pa tudi tisti, ki želijo preživeti drugačen večer ob prijetnih zvokih Los Van Vanov, naj ne zamudijo te edinstvene priložnosti. Danes, TOREK, 3. avgusta 1993 LIDIJA Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob 20.36 in zatone ob 6.52. Jutri, SREDA, 4. avgusta 1993 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj, zračni tlak 1018,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 35- odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manfredi Mordenti, Federica Bertola-no, Matteo Neri, Giulio S inčo vich, Matteo Carlo Omari, Irene de Palma, Luisa Zenti-lin. UMRLI SO: 73-letna Ferdinanda Spetti, 81-letni Bruno Zambon, 63-letna Iva Po- lizio, 80-letna Bruna Grop-pazzi, 85-letni Antonio Va-scotto, 72-letna Bruna Kert, 79-letna Giuseppina Gorani, 70-letna Pierina Barnobi, 64-letni Carlo Carli, 79-letna Fe-licita Chermaz, 91-letni Gio-vanni Zerpini. □_____LEKARNE Od ponedeljka, 2, do nedelje, 8. avgusta 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 - Barkovlje, Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. GRATTACIELO - 17.45, 18.50, 20.30, 22.10 »La lun-ga strada verso časa«, i. S. Spaček, W. Goldberg, D. Schultz. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Mio cugino Vincenzo«. EDEN - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.30, 20.20, 22.10 »Bagliori nel buio«, r. Robert Lieberman. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Magnificat«, r. Pu-pi Avati. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov - jutri ob 21.30 »Guardia del cor-po«, i. W. Houston, K. Cost-ner. RADIO - 15.30, 21.30 »Amori particolari transes-suali«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE TURNIR V BEACH-VOL- LEY-u prireja SZ SLOGA v Trebčah na malem nogometnem igrišču. Tekmuje 20 ekip na dveh peščenih igriščih vsak večer do sobote 7. avgusta. Za navijače in tekmovalce je na razpolago osvežilna pijača. V TREBČAH bo 7. in 8. t.m. na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču ŠPORTNI PRAZNIK, ki ga prireja SZ Sloga. Od 18. ure dalje bodo v prijetnem hladu pod borovci na razpolago obiskivalcem gastronomske specialitete in briška vina ter osvežilne pijače. Za dobro razpoloženje bo igral priznani ansambel »Kraški kvintet«. ŠD BREG vabi na Športni praznik 7., 8. in 9. avgusta 1993 v Prebenegu. Vsak večer ples z ansambloma Krt in Happy day. Vsak dan v kioskih na voljo dobra ponudba jedače in pijače. □ OBVESTILA SLOVENSKO KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da so uradi odprti do 31.avgusta v jutranjih urah. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta za dopust od 10. do 14. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. PATRONAT INČA CGIL iz Nabrežine obvešča, da bodo uradi v mesecu avgustu odprti ob torkih od 9. do 12. ure ter ob četrtkih od 15. do 18. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Cuk bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 16. do 27. avgusta. Vpisovanje od 2. do 6. avgusta med 9. in 12. uro na Narodni ul. 126, Opčine. FOTO KROŽEK TRST 80 obvešča člane in odbornike, da je za petek, 6. t.m., ob 20. uri sklicana seja v Gregorčičevi dvorani. 50 LETNIKI s Proseka in Kontovela načrtujejo skupno praznovanje te okrogle oblek niče. Na praznik vabijo tudi 50-letnike z zahodnega Krasa. Informacije na tel. številki 220397. REPENTABORSKA OBČIN- SKA UPRAVA organizira za starejše občane moisko letovanje v Bibionu od 30. 8. do 11. 9. tl. in v sodelovanju zgoniške občine letovanja v zdravilišču Dobrna (slo) od 6. 9. do 19. 9. tl. Vpisovanje poteka v tajništvu občine do 10. 8. t.l. Ob vpisu morajo zainteresirani priložiti davčno prijavo za leto 1992, pokojninsko knjižico in zdravniško potrdilo. H_____________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU obvešča, da organizira dvodnevni izlet 25. in 26. t.m. na Radgonski sejem, okolico Prekmurja in Ptuja. Informacije in vpisovanje v Kmetijski zadrugi, ul. Travnik 10 - industr. cona, tel. 382555 od 8,30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 in na Kmečki zvezi ul. Cicerone od 8. do 12. ure, tel. 362941. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča učiteljem slovenskih osnovnih šol, da bo na skrbništvu prosto s prihodnjim šolskim letom eno mesto osnovnošolskega učitelja, dodeljeno po zakonu št. 932/1973, za potrebe slovenske sole v tržaški pokrajini. Kot obvešča šolsko skrbništvo, naj zainteresirani učitelji vložijo prošnjo na pristojni urad do 10. avgusta. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da so od 31. 7.1993 na Skrbništvu in na liceju F. Prešeren objavljene dokončne izčrpane lestvice za suplence v šolskih letih 1993/94 in 1994/95 E ČESTITKI Danes bo ugasnil 3. svečko naš MARKO DEBERNARDI. Zdravja in košek poljubčkov mu želita nono in nona. Danes, 3. avgusta praznuje svojo tretjo pomlad mali MARKO DEBERNARDI. Da vedno vesel in nasmejan mu voščijo nonota Laura in Stelio, teti Učia in Lucina, strica Nerio in Mario z Elizabeto ter vsi, ki ga imajo radi. MALI OGLASI OSMICO je v Sovodnjah odprl Marko Kovic ( pri Mihelču) v vasi. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. PEPE SERVOTOV iz Doberdoba je odprl osmico na Tržaški ul. št. 15 in toči belo in črno domače vino. OSMICO je odprl Rado Milič - Salež. Toči belo vino in teran. OSMICO imata odprto Mario in Ondina v Samatord št 17. OSMICO ima Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO ima Živec v Ko-ludrovci. OSMKD je odpd Miro Laurica, Dolina 233. Tod črno inbeb vino. OSMICO ima odprto Romano Purič, Repen 13. OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. št. 220730. PISARNIŠKE prostore na Opčinah nudim v najem. Tel. št. (0337) 535627 od 10. do 20. ure ob delavnikih. TRBIŽ - počitniško 3-sobno stanovanje z vrtom oddajam, avgust in september. Tel. na St. (040) 360307, ah (040) 830013. 40-LETNI MOŠKI, locen, veselega značaja, visoke postave, čeden bi te rad spoznal če si lepa, mlada in vesela za ustvarjanje iskrenega in globokega prijateljstva in še kaj več. Pri odgovoru je zaželjena tel. št Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Moški". NUJNO iščem osebo za občasno prevajanje iz italijanskega v slovenski jezik v okolici Trsta, Gorice in Sežane. Za informacije klicati na št. št (0337) 536728. DIPLOMIRAN KUHAR z delovnimi izkušnjami išče zaposlitev na gostinskem področju. Tel. na St (003866) 81502. KUPIM rabjene knjige za prvi razred pedagoškega liceja Slomšek Tel. št. 226228 ob uri obedov. SKD GRAD od Banov vljudno naproša osebo ah društvo, ki si je pred leti od vaške skupnosti izposodilo ( pri pok. g. Tončki Vidau) narodno nošo svetlorjave barve z rožnatim trakom, da jo čimprej vrne. Poklice naj na tel. št. 211387 ali 212810. 3. 8. 1992 3. 8. 1983 Leto je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi Guido Zudich Z ljubeznijo se ga spominjajo žena in otroci. _ PROSTA CONA / KAJ PRAVZAPRAV HOČE SEVERNA LIGA Bone naj bi ohranili a bencin bi bil dražji Količina goriva proste cone vsekakor ne bi bila neomejena Marko Marinčič V teh dneh smo obširno poročali o polemiki, ki so jo izzvali predlogi Pokrajine oz. Severne lige glede bencina proste cone na srečanju v Rimu. Mimo polemik o korektnosti načina postavljanja takih zahtev, se mnogi v Gorici sprašujejo, kaj bi se v tem primeru spremenilo za povprečnega goriskega občana. Poglejmo, kako deluje sedanji režim proste cone in kasen naj bi bil po zamisli Lige? Danes stane bencin proste cone približno 700 lir na liter. Od tega gre 146 lir v Goriški sklad, s katerim upravlja poseben odbor pri Trgovinski zbornici, ki s tem denarjem finansira Univerzo, pristanišče v Tržiču, industrijske in obrtniške cone. Skupni letni kontinget bencina proste cone znaša skoraj 53 milijonov litrov, kar pomeni, da na-vrže prelevman v Goriški sklad nekaj manj kot 8 milijard lir. V kratkem naj bi uvedli tudi prelevman 100 lir na liter nafte proste cone, s čemer bi pridobili še 1.900 milijonov. Na Trgovinski zbornici se bojijo, da bi Goriški sklad izginil, če bi prodrli predlogi Lige. »To sploh ni res, kot tudi ni res, da namerava- Predlogov Lige glede bencina proste cone se bolj kot avtomobilisti veselijo črpalkarji (foto Studio Reportage) mo odpraviti bencinske bone«, nam je včeraj zagotovila predsednica Pokrajine, ki pa je pri tem nekoliko popravila dosedanja stališča. V dokumentu, ki ga je v sredo izročila vladnim predstavnikom je namreč govor o neomejenih količinah bencina po enaki ceni, kot velja v sosednji Sloveniji. Najbrž so pri Ligi ugotovili, da je uvajanje neomejenih količin neizvedljivo. Bencin naj bi torej še naprej kupovali z boni, vsak pa naj bi jih prejel toliko, da bi mu to zadoščalo za celoletno porabo. Kako to doseči spričo dejstva, da nekateri avtomobilisti porabijo dosti več bencina kot drugi je tehnično vprašanje, v katerega se zaenkrat še ne spuščajo, pravi Marcolinijeva. V zameno za povečano količino bi bencin stal občutno več kot doslej in sicer enako kot v Sloveniji: to po zadnji podražitvi tamkajšnjega bencina pomeni skoraj 300 lir pri litru več kot MEDEA / POGREB BO V NEDELJO 8. T.M. V Numbergu je umrl kardinal G. Del Mestri Rodil se je v Banja Luki pred 82. leti - Več kakor štiri desetletja je bil v diplomatski službi Vatikana Del Mestri na mittelevro-Pskem posvetu v Gorici decembra lani (foto SR) V nedeljo, 8. avgusta, bodo v Medei pokopali kardinala Guida Del Me-strija, ki je skoraj pol stoletja bil v službi vatikanske diplomacije. Rodil se je pred 82 leti v Banja Luki, kamor se je začasno preselila njegova družina, sicer doma v Medei. Študiral je v Rimu, kjer je bil leta 1936 posvečen v mašnika. Tedanji goriški nadškof Margotti ga je napotil na Papeško akademijo v Rimu in mu s tem odprl pot v diplomatsko službo. Prvo mesto so Del Mestriju poverili leta 1950 in sicer mesto odpravnika poslov v Romuniji, ki je prav tedaj preživljala težko obdobje boja za oblast. Kmalu zatem so Del Me-strija izgnali, zatekel se je v Rim, kjer so mu leta 1961 namenili vlogo apostolskega delegata v Keniji, kjer je istega leta prejel tudi škofovsko posvečenje. Diplomatske naloge je opravljal v Mehiki, Kanadi in Zvezni Republiki Nemčiji in to v zelo občutljivem trenutku, pred sesutjem enostrankarskih režimov v Vzhodni Evropi. V osemdesetih letih se je nekajkrat, v pričakovanju upokojitve, ustavil v Gorici. Namesto upokojitve so prišle nove naloge. Tako je bil imenovan, po spremembah v Romuniji, za nuncija v tej državi. Junija 1991 je bil imenovan za kardinala, lani pa je tudi sodeloval na mit-televropskem kulturnem srečanju. sedaj. Ta razlika bi šla italijanski državi, kar je vsekakor boljše - pravi Monica Marcolini - kot pa da se ta denar steka čez mejo. In Goriški sklad? Ohranili naj bi sedanji prelevman in ker naj bi se poraba bencina tostran meje povečala, bi se tudi v sklad stekalo več denarja. Liga je s tem v zvezi mnenja, da je Goriški sklad lahko koristno sredstvo za razvoj gospodarstva, vendar je treba temeljito spremeniti način upravljanja. O uresničljivosti teh predlogov imajo na Trgovinski zbornici velike dvome. Težko je verjeti, pravijo funkcionarji, ki sledijo tem vprašanjem, da bi tako rimska vlada kot organi Evropske skupnosti pristali na dodeljevanje večjih količin bencina po znižani ceni (četudi bi ta cena bila občutno višja od sedanje). Pa tudi prebivalstvo ne bi imelo od tega nobene koristi, kvečjemu škodo, saj bi se bencin občutno podražil. Po drugi strani pa predsednica Pokrajine trdi, da predlogi niso neuresničljivi in da je potrebna le politična volja in večja odločnost, kot so jo pokazali dosedanji upravitelji. Vprašanje je, kdo ji je v Gorici pripravljen slediti. Obisk mladih ■ iz Južne Amerike Skupina 21 slovenskih maturantk in maturantov iz Argentine, ki preživlja mesec dni v Sloveniji, bo danes prišla na Goriško, kjer bodo gostje Sveta slovenskih organizacij. Maturantje so v spremstvu dveh vodičev pripotovali v Slovenijo v začetku julija. Dva tedna so izkoristili za skupinske obiske, srečanja, oglede, druga dva tedna pa za bivanje pri sorodnikih. Sedaj imajo priložnost, da odkrivanje družinskih in narodnih korenin obogatijo še s srečanji pri Slovencih v zamejstvu: včeraj so bili na Tržaškem, danes bodo na Goriškem, nato pa se bodo nekaj dni mudili še na Koroškem. Po ogledu Krasa in Brd, goriškega gradu in drugih znamenitosti bo osrednji trenutek obiska v Gorici večer (nocoj od 20.30 dalje) v mali dvorani Katoliškega doma, kjer se bodo argentinski gostje srečali s tukajšnjo slovensko mladino. Družabno srečanje bodo popestrili s kulturnim nastopom. PEVMA / VAŠKI PRAZNIK Lepa kulturna in diužabna prireditev Nastop gledališke skupine Oder 90 na sobotnem vaškem prazniku v Revmi (foto Studio Reportage) Tudi letos se je odvijalo v Pevmi, na pobudo rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stmaver, že tradicionalno kulturno in družabno srečanje vaščanov ob prazniku vaške zavetnice svete Ane. V soboto zvečer so na dvorišču osnovne šole priredili kulturni večer, na katerem so nastopili pevski zbor iz Stmavra, ki je zapel tri lepe narodne motive, rock skupina Mozaik 5, ki jo sestavljajo večinoma domačini in ki je očarala publiko s prijetnimi NATEČAJ AMIDE! / VELIK USPEH FILMSKIH VEČEROV NA GRADU Film o Joni v trebuhu kila, ki se imenuje Bergen-Belsen Od jutri tudi filmi pesnika-scenarista Jocguesa Preverto Marko Marinčič KRISTJAN BAVDAŽ / ODŠEL ZADNJI MED USTANOVITELJI KPI LETA 1921 Zadnje misli zglednega človeka , V Kanalu so pred Kratkim pokopali 97-let-nega Kristjana Bavdaža, ki je bil dekan goriških novinarjev in zadnji živeči med tukajšnjimi ustanovitelji Italijanske komunistične partije v letu 1921. Na Bavdažev pogreb smo šli predstavniki VZPI iz Gorice, pokojnika pa je pozdravil tudi novogoriški župan Marušič. Zdi se mi, da sem dolžan navesti nekaj misli, ki jih je povedal Bavdaž ob smrti Franca Valentinčiča novinarju, ki 8a je intervjuval kot zadnjega še živečega med ustanovitelji Komunistične partije po razkolu takratne Socialistične stranke. Bavdaž je takrat rekel:»Velika zmeda je danes v svetu. Zelo težko razumem, kaj se danes dogaja. Vsak dan se kaj spremeni in človeku, ki je star toliko, kot sem jaz, je to jasno. Samo človeška srca ostanejo vedno enaka in jaz ne znam brati v človeških dušah. Ge je bil nekdo pošten komunist, ki se je boril za boljši svet, bo to tudi danes počel na drugi način in bo ta svoj boj za pravico morda drugače imenoval...napišite, da sem bil vedno poštenjak in vedno lojalen tovariš, hočem, da se me ljudje spomnijo samo po tem.« V knjigi Inštituta za ljudske hiše v Gorici so omenjeni vsi predsedniki tega inštituta vse od njegovega nastanka in na moje veliko presenečenje sem med njimi našel tudi ime Kristjana Bavdaža, ki je bil komisar tega inštituta od leta 1945 do leta 1947, takoj za Corradinom Piazzesijem. Ta podatek samo potrjuje veliko Bavdaževo skrb za socialne probleme, za katere se je vedno in še posebno v povoj- nem času zelo zanimal. Kot prijatelj in tovariš poslanca Giuseppeja Tuntarja je bil med dvajsetletnim obdobjem fašizma preganjan tudi zaradi tega, ker je bil Slovenec in so ga zato leta 1942 konfinirali na otok Ustica. Naša hvaležnost Bavdažu gre tudi zato, ker je bil vedno “interna-cionalist" v tem smislu, da je imel vse narode za bratske narode in v tem ga posnemata tudi oba sinova, posebej še sin Jurij, ki je bil direktor mestnega muzeja v Idriji, ustanove, ki se je zelo dobro povezala z delo- vanjem Pokrajinskega muzeja iz Gorice. V poklonu organizacij ANPI-VZPI in ANPP (zveza antifašističnih političnih preganjancev) Kristjanu Bavdažu je prisotna zavest, da smo še posebno ljudje ob meji dolžni spoštovati drug drugega, še posebej ob sedanjih tragičnih dejanjih v bivši Jugoslaviji, in da smo dolžni kot različni narodi med sabo v prijateljskem duhu sodelovati, saj bomo le tako lahko zgradili boljši jutrišnji dan skupne Evrope. SILVINO POLETTO Letošnja izvedba filmskega natečaja za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei v marsikaterem pogledu prekaša vse dosedanje. Naj bo zaradi kakovosti filmov, velikega organizacijskega napora združenja Amidei in morda primernejšega časovnega termina kot je bil lanski ob velikem šmarnu, dejstvo je, da so prve tri večere bili vsi sedeži pod prireditvenim šotorom zasedeni, mnogi gledalci pa so si celo pomagali z zložljivimi stoli, ki so jih prinesli od doma. Na teh večerih smo lahko gledali troje zelo različnih a po svoje dobrih filmov: od poseganja v aktualno tematiko mafije in sodstva v filmu »La scorta« do prefinjenih Ivoryjevih atmosfer angleške buržoazije v filmu »Časa Hovvard« in do z ameriško perfekcijo izdelane zabavno-ganljive ženske zgodbe o cvrtih paradižnikih v kavarni pri železniški postaji. Občinstvo je še najugodneje ocenilo prav ta film “dobrih čustev” in ga s srednjo oceno 9, 1 postavilo kot možnega kandidata za simbolično nagrado publike. Danes je na vrsti že peti film v tekmovalnem sporedu. Film »Jona che visse nella balena« posega v še vedno živo tematiko nacističnih koncentracijskih taborišč, ki so ob koncu tisočletja spet tragično zaživela v balkanski inačici. Film je delo režiserja in scenari- sta Roberta Faenze, ki je zgodbo napisal skupaj s Filippom Ottonijem po knjigi »Anni d’ infanzia« Jone Oberskega. Kakor Jona iz biblije se tudi glavni junak filma, židovski deček v Amsterdamu leta 1942 znajde v trebuhu “pošasti”, ki se imenuje Bergen-Belsen. V tem taborišču je umrla tudi Ana Frank. Družina se loči, Jona ostane z mamo, oče umre, kasneje bo v bolnišnici rdeče armade umrla tudi mama. Toda naposled za Jono, prav kakor za biblijskega očaka, le napoči dan, ko pride spet na površje. Film »Jona che visse nella balena« bo na sporedu danes ob 20.45. Jutri popoldne pa se bo večernim predvajanjem filmov v tekmovalni selekciji pridružil tudi prvi od filmov v poklon scenaristu francoskega “poetičnega realizma”, kot ga je v katalogu natečaja Amidei označil Aleš Doktorič, Jacquesu Pre-vertu. Jutri ob 17.30 bodo v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu predvajali njegov film (režiser je Marcel Čarne) »II porto delle nebbie«. Vstop je brezplačen, tako kot za filma »Amanti Perduti« in »Mentre Parigi dor-me«, ki ju bodo vrteli ob isti uri v četrtek in petek ter za zaključni slavnostni večer, ko bodo po nagrajevanju zmagovalca letošnje nagrade Amidei predvajali film »Alba tra-gica« prav tako velike dvojice Jacques Prevert-Marcel Čarne. melodijami iz šestedesetih let. Kot zaključna točka večera je sledil gledališki nastop, na katerem so za nasmeh poskrbeli igralci amaterske skupine Oder 90 s šaljivim prizorom “Idealna tašča”. Številno občinstvo je odšlo zadovoljno z domače prireditve, ki je potekala v veselem in sproščenem vzdušju, a ne preden bi še malo pokramljalo ob kapljici pristnega briškega vina in ne da bi še kakšno skupaj zapeli. NOVICE Tuzzi: preprečiti nove atentate ter storiti vse za odkritje krivcev Goriški župan dr. Erminio Tuzzi pojasnjuje v krajši izjavi, kaj je Občina, oziroma odbor naredil po tragičnih dogodkih v Milanu in Rimu. O posledicah eksplozije v Rimu se je župan Tuzzi lahko prepričal na lastne oči! Občina je poslala solidarnostne telegrame, župan Tuzzi pa je neposredno izrazil ogorčenje in zaskrbljenost podtajniku pri Predsedstvu vlade, Maccanicu. Izjava Občine se zaključuje s pozivom, da je treba na državni ravni strniti vse sile in narediti vse, da se preprečijo podobna dejanja, da se pojasni ozadje in ugotovijo krivci za najnovejše atentate, kakor tudi za podobna nasilna dejanja prejšnjih let. ■ Študijske štipendije za sirote osebja uprave za notranje zadeve Prefektura obvešča, da je Ministrstvo za notranje zadeve, v okviru pobud v korist uslužbencev tega ministrstva, razpisalo, v šolskem letu 1993/1994 365 študijskih štipendij za otroke, ki so ostali sirote. V omenjenem številu so zajete štipendije za vse stopnje šolanja. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu Prefekture v uradnih urah. Tudi v avgustu ne neha dejavnost na strelišču vojske nad Selcami Aktivnosti na vojaškem strelišču nad Selcami se bodo odvijale tudi v avgustu in sicer: 3. in 4., nato od 9. do 12., od 16. do 19. ter od 23. do 26. avgusta, od 8.30 do 17.30. V omenjenih dneh bo, zaradi varnosti, prepovedan dostop in zadrževanje na širšem in ožjem območju strelišča, ki je sicer zavarovano in označeno. Proti kršilcem bodo ukrepab v smislu predpisov. Lastniki “kazonov” iz Štarancana bodo protestirali pri županu Lastniki "kazonov” na črno zgrajenih hišic ob kanalu Quarantia in Locovaz, bodo v četrtek protestirali pred županstvom v Starancanu. Delegacija združenja pa bo odšla k Zupanu Micheleju Degras-siju. V nedeljo so "kazonarji” pripravili tihi protest na kanalu Quarantia, proti odločitvi Dežele, da bo treba črne gradnje odstraniti. Protesta se je udeležilo kakih 500 oseb na okrog 150 čolnih. Nesreča planinca iz Ronk v gorah nad Ampezzom V hribih nad Ampezzom se je v nedeljo ponesrečil Livio Poian iz Ronk. Nerodno je padel na planinski poti, poimenovani po tržaški planinki in alpinistki Tiziani VVeiss. Pri padcu si je zlomil nogo in zado-bil tudi druge poškodbe. Na pomoč so mu priskočili člani gorske reševalne službe in karabinjerji, v bolnišnico pa so ga odpeljali s helikopterjem. KINO VČERAJ-DANES GORICA CORSO Zaprto do četrtka. V petek: 18.00-20.00-22.00»La lunga strada verso časa«. IZLETI VZPI-ANPI Dol/Jamlje priredi 28. avgusta avtobusni izlet v mestece Asolo v Venetu z obiskom zanimivosti v okolici (Marostica, Bassano del Grappa, Maser). Prijave sprejemajo Ettore Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli do 18. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo izlet v Mašun, ki je bil napovedan 8. avgusta, teden kasneje, 15. avgusta. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj se zglasijo pri poverjenikih ali jutri med 10. in 11. uro na sedežu. □ OBVESTILA KOMISIJA ZA SOCIALNA VPRAŠANJA PRI PO SKGZ v sodelovanju s Krožkom za kulturno, športno in podporno udejstvovanje iz Trsta (KRUT) prireja 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 22. septembra do 2. oktobra. Za podrobnejše prijave se zglasite na sedežu SKGZ v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bodo v prvem tednu septembra organizirali šestdenevni izlet na Bavarsko, v Miinchen in v okolico, kjer si bodo ogledali bavarske gradove in druge znamenitosti. Informacije o izletu dajejo v sredo, 4. avgusta., na sedežu društva od 10. do 11. ure. Vpisovanje za izlet pa bo v sredo, 11. avgusta, prav tako na sedežu. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do 27. avgusta. Iz matičnega urada go-riške občine od 26. do 31. julija: OKLICI: VValter Steiger in Patrizia Curzola, finančni stražnik Giovanni Cin-quepalmi in fizioterapevtka Grazia Sciroppo, finančni stražnik Domenico Copetta in trgovka Stefania Tassi, uradnik Claudio Melchior in uradnica Nata-lina Petarin, trgovec Vito Fontana in prodajalka Ele-na Franco, geometer Alain Nanut in bolničarka Anna Maria Tomasich, delavec VValter Kaučič in uradnica Antonella Stecchina, tehnik Franco Cristin in učiteljica Donatella D’ Addio, uradnik Gianfranco Boico in delavka Giuliana Lenar-don, podoficir Michele Te-sauro in Laura Capraro. POROČILI SO SE: Maurizio Cossuta in zdravnica Barbara Iordan, inženir Enrico Caforio in študentka Francesca Di Ta-ranto, delavec Alessandro Pelizzon in trgovka Anna Antiči. CJ3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405 POGREBI Danes ob 10.30 Maria Tomasi iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogor-ski ul. in na glavno pokopališče, ob 13.15 Gabriella Sirk por. Picech iz splošne bolnišnice v Krmin. Ob prerani izgubi dragega očeta Franka izrekata uprava in redakcija Primorskega dnevnika Gorica iskreno sožalje Sandri in svojcem. SVET Torek, 3. avgusta 1993 NOVICE ČEŠKA / AFERA VVALLIS Christopher opozarja pogajalce ALEKSANDRIJA - Ameriški državni sekretar Christopher, ki je v ponedeljek zaCel turnejo za oživitev 21-meseCnih pogajanj za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu, se je v Kairu sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Musom, v Aleksandriji pa se je pogovarjal z egiptovskim predsednikom Mubarakom. Po pogovorih je Christopher dejal, da je izraelsko posredovanje v južnem Libanonu opozorilo, kaj vse se lahko zgodi, če Izrael in arabske države ne bodo čimprej dosegli soglasja. Poleg tega je Christopher opozoril, da imajo ZDA tudi druge probleme, s katerimi se ukvarjajo (opazovalci menijo, da je pri tem mislil predvsem na vojno v BiH) in da se ne morejo v celoti posvetiti samo bližnjevzhodni krizi. Christopher bo v prihodnjih dneh obiskal še Izrael, Sirijo, Jordanijo, morda pa tudi Libanon. (Reuter) Libanonska vojska bo posredovala BEJRUT - Libanonski predsednik Hravvi je v ponedeljek zaukazal vojski, naj se pomakne južno od položajev Hezbolaha, od koder gverilci napadajo Izrael. Vojska naj bi bila na tem območju v pripravljenosti, da se pomakne na varnostno območje, kjer so sile ZN, s čimer naj bi poskrbeli za varnost civilnega prebivalstva. To je prvi korak libanonske vlade, s katerim naj bi preprečili nadaljnje napade pripadnikov Hezbolaha. Vlada se je za ta poseg odločila po temeljitem posvetovanju z generalnim sekretarjem ZN Galijem in libanonskim premieram Haririjem, ni pa še znano, ah se bo zaradi tega na izredni seji sestal tudi Varnostni svet in odobril posredovanje libanonske vojske. Kot je povedal predstavnik Rdečega križa Viollat, je izraelska vojska v ponedeljek sistematično bombardirala dve pokopališči v južnem Libanonu. Libanonski viri pa poročajo, da je izraelska vojska obstreljevala tudi stanovanjske predele, medtem ko oporišč Hezbolaha niso zadeli. (Reuter) Nadškof Tutu poziva mednarodno skupnost JOHANNESBURG - Medčmski spopadi, ki so izbruhnili konec minulega tedna, so po zadnjih podatkih zahtevali več kot 60 življenj. Nadškof De-smond Tutu je mednarodno skupnost pozval, naj s pomočjo mirovnih sil posreduje v spopadih, ki ogrožajo politične spremembe v državi. Afriški nacionalni kongres (ANG) je v ponedeljek predlagal, naj bi v državi oblikovali skupne mirovne sile, ki bi posredovale za ureditev razmer. Policija in politiki so pri zaustavljanju nemirov popolnoma nemočni in trdijo, da magične formule za mir v državi ni in da se bodo razmere uredile le, če bodo sprte strani, predvsem pripadniki ANC in Inkathe, sedli za pogajalsko mizo. (Reuter) Tajni podatki curljajo iz arhivov Šefu FBIS grozi tri do sedem let zapora PRAGA - Tri leta in pol po padcu komunističnega režima utegne postati politično ozračje v Češki republiki precej zastrupljeno spričo odtekanja strupenih in »kompromitantnih« informacij, ki curljajo iz tajnih arhivov in se nanašajo na znane osebnosti, vključno s predsednikom Vaclavom Havlom in premieram Vaclavom Klausom. Leta 1992 je Vaclav Wal-lis, oficir češkoslovaške protiobveščevalne službe (FBIS) in nekdanji general komunistične politične policije (StB) izročil Viktorju Kozenyju, predsedniku mogočne češke finančne družbe Harvard Capital & Consulting, »skrivne informacije«, ki zadevajo »zasebno življenje« nekaterih politikov. Oseminštiridesetletni VVallis, ki so ga decembra 1992 prijeli njegovi nekdanji kolegi iz FVIS, od takrat tiči v preventivnem zapom. V skladu z obtožnico, ki jo je v minulem tednu predložilo vojaško sodišče v Pragi, utegne VVallis dobiti kazen od tri do sedet let strogega zapora, ker je med marcem in novembrom 1992 Kozenyju prodal podatke, ki so bili označeni kot državna skrivnost, in zanje prejel 500 tisoč kron (17.000 dolarjev). O omenjenih podatkih niso sporočili nobenih podrobnosti, tisk pa domneva, da utegnejo vsebovati dokumente, ki se nanašajo na velika podjetja in banke, vsebovali pa naj bi tudi »kompromitantne informacije« o zasebnem življenju nekaterih politikov. Ti dokumenti deloma izvirajo iz arhivov nekdanje politične policije (StB), drugi pa iz dosjejev, ki jih je pripravila že nova zvezna varnostna služba (FBIS). Po izjavi začasnega direktorja češke varnostne službe (BIS), nekdanjega oporečnika Stanislava Devatyja je celotna afera posledica »zasebnih pobud« VValhsa in drugih sodelavcev StB. V nasprotju s tem pa tisk navaja, da so januarja 1992 odprti nove, strogo zaupne dosjeje o »zasebnem življenju osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja«. Kljub večkratnemu vprašanju, ah je to res, nekdanji direktor zvezne varnostne službe Stefan Bacin-sky o tem ni hotel govoriti. Za 25. avgust je napovedan sestanek parlamentarne skupine za nadzor varnosti, ki naj bi začela proučevati to afero. Eden od visokih predstavnikov splošnega sodišča v Pragi je agenciji CTK v soboto izjavil, da tožilec nima na voljo dovolj podatkov, na podlagi katerih bi lahko sprožil proces proti Kozenyju, ki je očitno še vedno glavna priča v aferi VVallis. Devetindvajsetletni lastnik Harvard Capital & Consulting je trenutno v tujini, uprava te finančne družbe pa noče dati nikakršne izjave za tisk. Tudi če je afera VVallis zgolj posledica spretne kampanje za »onesnaževanje političnega ozračja« in izhaja iz vrst nekdanjih komunističnih agentov ah če je zgolj posledica novega gospodarskega in političnega položaja v Češki republiki, bo vsekakor razgibala jesensko politično ozračje v Pragi. (AFP) Češki predsednik Vaclav Havel BOSNA / VPRAŠLJIVA CELOVITOST DRŽAVE Nekdanja BiH izginja Za ohranitev Bosne bi bila lahko rešitev tudi nekakšna podonavska konfederacija, za katero se diskretno zavzemajo nekateri diplomati Tudi pred vojno so v Bosni celo pred volitvami, na katerih so koalicijsko slavile zmagoslavje nacionalne stranke, obstajali ljudje, ki so trdili, da Bosna lahko ostane cela samo znotraj širše celote. Govorili so: Jugoslavija je pogoj za obstoj Bosne, in ne nasprotno. To je vedel tudi Atija Izetbego-vič, ki je v obdobju znanih turističnih potovanj tedanjih jugopredsednikov rad ponavljal: »Jugoslavija brez Slovenije je za nas še zmeraj Jugoslavija, brez Hrvaške pa to ne bi bila več Jugoslavija.« Tega ni govoril zato, ker bi imel Hrvaško raje kot Slovenijo, ampak zato, ker je imel raje Bosno kot Jugoslavijo, in pri tem mislil, da Bosne ne bo edinole brez Jugoslavije, v kateri ni Hrvaške. Videti je, da je imel deloma prav, a kot Miloševič se je tudi on motil, misleč, da Jugoslavija lahko obstane brez Slovenije. Zdaj, ko je tudi njemu jasno, da je Bosna pred izginotjem, je, kot meni sam, v položaju, ko bo »morala izbirati med mirom in tisto državljansko celovito Bosno, kakršno smo si zamišljali«, se pravi med vojno in razdelitvijo Bosne, zato se zastavlja vprašanje, ki utegne izzveneti kot glas nekoga, ki se utaplja; ali je mogoče Bosno razdeliti tako, da bi hkrati ostala celovita? Zares smo pred alternativo: kljub izginjanju celovite Bosne in političnemu izginjanju Muslimanov - to je očitno tista opcija, na katero igrata tako Miloševič kot Tudman, ko razkosavata Bosno - bi še zmeraj lahko Dzemal Sokolovič obranih celovito Bosno, če bi se dogovorih za širšo rešitev. Pred Izetbegovičem je celotna pahljača: 1. Velika Srbija (ostanek Jugoslavije), 2. konfederacija Srbije in Hrvaške, 3. konfederalna Jugoslavija (mogoče tudi z Makedonijo) s konfederalno Bosno. Mogoča je celo podonavska konfederacija, pri kateri mednarodni dejavniki diskretno vztrajajo, razširjena s še nekaterimi državami zunaj območja nekdanje Jugoslavije. To bi bila tudi edina opcija, ki bi morebiti zajemala tudi Slovenijo, zlasti pa edina, v kateri bi imela tudi Bosna isti konfederalni status. Iz vsega tega izhaja povsem protisloven sklep: bolj široko ko bo zasnovana ta politična tvorba, tem večje bodo možnosti, da Bosna ostane celovita in enakopravna z drugimi, možnosti, da bi se ta tvorba udeja-nila, pa bodo vse manjše. Potemtakem je rešitev, ki je za Bosno edina stvarna -njeno razkosanje. Odkar je Izetbegovič podpisal Cutil-heirovo inačico razdelitve, ki se ji je potem pod pritiskom javnosti odrekel, nasprotniki Bosne iz Beograda in Zagreba od te rešitve nočejo odstopiti. Izetbegovič jim je vrnil udarec, ko je genialno odkril, da je Bosno mogoče razdeliti tudi na več kot tri kantone, kot da ne bi bilo mogoče katerikoli številke razdeliti na tri etnične dele. Izetbegovič tudi sicer ni nikoli vedel, da je mogoče prav vse. Rezultat tega je bil Vance-Ow-nov načrt in razdelitev Bo- sne na deset provinc na tri-nacionalni podlagi. Bosno pa je vendarle mogoče razdeliti tako, da hkrati ostane Bosna, celovita in mirna. Ce je razdehtev že nujna, in videti je, da je, potem je Bosno treba razdeliti na štiri dele, od katerih bo en del predviden za tiste Muslimane, Srbe in Hrvate, ki ne žehjo živeti v »svojih« bantustanih - torej za državljanski oziroma kozmopolitski bantustan, ki bi se raztezal od Tuzle (zmaga reformistov) do Vareša (komunisti). To je edina razdehtev, s katero bi se uspešno postavili po robu etnični razdelitvi in ki bi bila jedro neke nove stare Bosne. To pa bi bilo tako, kot kadar narišete peterokrako zvezdo z eno samo potezo: vsa je prečrtana, a je vseeno cela. Iz tajnih arhivov curljajo strogo zaupne informacije in zastrupljajo politično ozračje na Češkem (Foto: S. 1. / TRIO) ___________________________________N______ HRVAŠKA / BURNA RAZPRAVA O POLOŽAJU SRBOV Sprememba ustave lahko pomaga kninskim Srbom Bodo Srbi ponovno konstitutivni narod Hrvaške? Goran Moravcek REKA - Nova formula za tako imenovo Krajino, »država v državi«, ki jo je ruski odposlanec za območje nekdanje Jugoslavije Vitalij Curkin opredelil kot »morebitno rešitev«, bi morala zadovoljiti interese tako Zagreba kot Knina. Čeprav hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve o tem predlogu ni hotelo razpravljati, se je celotna razprava o položaju Srbov v ustavi Hrvaške vrnila na začetek. V stari socialistični ustavi Hrvaške so bili Srbi skupaj s Hrvati opredeljeni kot konstitutivni narod, novi ustavni zakon pa jih obravnava kot narodnos- tno manjšino. Josip Boljko vac, eden visokih članov HDZ in skrivni Tu-dmanov pogajalec z Beogradom in Kninom, predlaga, da bi z ustavnimi spremembami Srbom ponovno vrnili status konstitutivnega naroda. Vodja liberalcev, najmočnejše opozicijske stranke, Dražen Budiša predlaga »državljansko formulacijo«, v skladu s katero bi bili vsi prebivalci Hrvaške, ne glede na narodnost, opredeljeni kot nosilci državne suverenosti. Ta modema rešitev bi, kot meni Budiša, Sr- bom izbila iz rok argumente za zahteve, da tudi oni »pridejo« v hrvaško ustavo. Tisti, ki neposredno obdajajo Tudmana v samem vrhu hrvaške oblasti, nasprotujejo spremembi ustave »v korist Srbov«, saj obstaja bojazen, da bi to Knin izrabil za legalizacijo svoje ozemeljske odcepitve. Kot narodnostna manjšina na Hrvaškem Srbi namreč nimajo pravice do odcepitve, pridobili pa bi si jo kot eden od dveh konstitutivnih narodov. Zaradi tega Zagreb povsem za- nesljivo ne bo sprejel spremembe ustavnega položaja Srbov, vendar pa zaradi grožnje z novo vojno okrog Krajine in spričo vse močnejših mednarodnih pritiskov ni izključeno, da Tudman ne bo ponudil »dodatnih zagotovil« Srbom. Pritisk na Tudmana s strani domače javnosti je zelo močan in Tudman, ki izgublja popularnost, ga bo moral upoštevati. Ta zahteva ponovno vključitev vseh zasedenih območij v okvir hrvaške države. Mate Gra-nič, minister za zunanje zadeve, se je v New Yorku skušal postaviti na zelo trdo pogajalsko stališče in od Butrosa Galija zahteval, naj dovoli modrim čeladam uporabo sile pri zaščiti hrvaške suverenosti ali pa naj umakne mirovne sile iz Hrvaške. Hrvaška nima ravno veliko manevrskega prostora, saj bi bila v primeru, če bi se odločila za vojno in osvobajanje Krajine, verjetno žrtev sankcij mednarodne skupnosti, ki bi bile za novo državo pogubne. Druga rešitev pa so izčrpavajoča pogajanja s sporazumi, ki jih pozneje ne spoštujejo. To taktiko uporabljajo tudi Srbi, tako da ob številnih vojaških spopadih poteka tudi pogajalska vojna, ki Hrvaški zaenkrat ni prinesla pričakovanih koristi. Srbsko topništvo namreč drži v šahu številna mesta po Hrvaški. Maslenica v nedeljo, ko je čez pontonski most še potekal promet (Telefoto: AR) EVROPA VČERAJ IN DANES (2) Bruseljska zarota tehnokratov Za milijone navadnih Evropejcev je prav vseeno, kje so se sestale vlade držav članic Evropske skupnosti: če maastrichtsko pogodbo vzporednim z balkansko grozljivko in naraščajočim strahom pred brezposelnostjo, je evropska unija skoraj ponižujoče irelevantna. Mnogi si pogodbo razlagajo celo kot zaroto tehnokratov proti državljanom. In državljani so se maščevati. Lanskega junija je malo več kot polovica Dancev zavrnila maastrichtsko pogodbo, septembra pa jim je sledila skoraj polovica Francozov. Medtem je porazna zunanja trgovina Evropske skupnosti omajala kredibilnost bistva maastrichtske pogodbe: njenega programa gospodarske in monetarne unije (EMU, Economic and monetary union). Nemci se povsem očitno nočejo odpovedati svoji priljubljeni marki: 60 odstotkov anketirancev je marca in aprila letos izjavilo, da nasprotujejo EMU; »za« se je opredelilo le 29 odstotkov. Tudi nemški podjetniki so razcepljeni: nekateri vidijo v enotnem tržišču možnost boljšega prodora in predvsem večjo kupno moč prebivalcev, drugi pa se v strahu pred ostrim konkurenčnim bojem ovijajo v lupino domačega tržišča in vame nemške marke. Evrobaro-meter je v istem času razkril, da je le dve petini Evropejcev naklonjenih maastrichtski pogodbi. Srečni evropski reveži Evropski skupnosti in maastrichtski pogodbi so najbolj naklonjeni Spanci, Portugalci, Italijani in Grki, torej revni jug, ki predvsem pričakuje gospodarsko pomoč svojih bogatih sester in bratov. In v Evropski skupnosti je lepo biti reven. To so nedavno spoznale tudi bogate države Evropske skupnosti, torej tiste, ki bi morale iz svojih mošnjičkov odšteti denar za revnejše predele. Za »strukturalno« pomoč je Evropska skupnost za obdobje šestih let (od leta 1994) namenila 141 milijard ekujev. Edini pogoj za takšno pomoč je dokaz, da v ogroženi regiji bmto družbeni proizvod ne presega 75 odstotkov povprečnega BDP Evropske skupnosti. Tako se regija uvršča v skupino Cilj 1, v njej pa naj bi bile Španija, Portugalska, Grčija in Irska, ki so tako revne, da bodo deležne še posebne pomoči, ki jo predvideva maastrichtska pogodba in ki je ločena od strukturalne. Vendar v ES nič ni preprosto, komentira angleški tednik The Economist. Veliki Britaniji se je posrečilo v skupino Cilj 1 vriniti tudi Merseyside ter Škotsko višavje in otoke. Belgija je storila isto z mejnim območjem Hainaut in izzvala Francijo, naj prijavi območje na svoji strani meje. Italija je prijavila Abruzze, Nizozemska od vseh pozabljeni košček zemlje zunaj Amsterdama, ki se imenuje Flevoland. Tej skupini se je pridružilo še pet vzhodnonemških dežel in južna Italija. Najbogatejše države Evropske skupnosti zahteva- jo 35 od 96 milijard strukturalne pomoči za naslednja tri leta. Mnoge med temi regijami, z izjemo vzhodnonemških dežel, si te pomoči ne zaslužijo, še več: njihovi bmto družbeni proizvodi celo presegajo določeno mejo. Regije, ki živijo pod povprečjem Evropske skupnosti, kjer brezposelnost narašča in kmetijstvo hira, želijo na lastni koži občutiti obljubljeno blagostanje. Politika, pretresena od vedno globlje gospodarske recesije in v strahu pred lastnim padcem, očitno ne najde drage rešitve, kot da črpa iz sklada za revnejše. Maastricht - slab, a edini Koncept, zastavljen v Maastrichtu, se maje in vlade, prikrajšane za podporo svojih volilcev, so se pogreznile v tišino. Fraza Združene države Evrope je izginila iz govorov nemškega kanclerja Kohla, francoski predsednik Mitterrand ne govori več o »federativni sposobnosti«, britanski premier Major pa je v parla- Piše: Ana Kovač mentu preživel peklensko leto. Helmut Kohl je v nedavnem interjvuju za nemško TV postajo ZDF dejal, da je »nacionalna identiteta nujnost« in da mora biti Nemčija kot domovina suverena in neodvisna država, Sele tedaj lahko nastopa kot enakopraven partner v Evropski skupnosti. Čeprav nepriljubljen, pa je Maastricht edini znani cilj Evropejcev. Danci so maja letos ponovili neuspeli referendum in se izrekli za maastrichtsko pogodbo. Zadnje upanje Johna Majorja še ni povsem izgubljeno, v Nemčiji pa ustavno sodišče v Karlsruheju ponovno pretresa pogodbo in vsi z nestrpnostjo pričakujejo jesensko odločitev. To pa sta tudi zadnji oviri na poti k dokončni ratifikaciji maastrichtske pogodbe. Se vedno ostaja možnost nemškega ne, vendar optimisti računajo, da bo pogodba pravnomočna že jeseni. Če se bodo te napovedi uresničile, je upati, da bo Evropska skupnost odprla oči in se odločila, kam zdaj. ALPINIZEM / V MONTBLANŠKII SKUPINI Tragedija v gorah Zlivljenje je v ostenju Grandes Jorasses izgubilo osem alpinistov, med katerimi so trije Italijani - Delo reševalcev je bilo zelo težavno AOSTA - V včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah se je na strminah najvišje evropske gorske skupine Mont Blanca, točneje v pogorju Grandes Jorasses utrgal ledeni serak, ki je povzročil eno najvecjih nesreč v teh zadnjih letih. Po dosedanjih informacijah naj bi življenje izgubilo osem alpinistov, od katerih trije Italijani, trije Nemci in dva Francoza. Gorski reševalci so doslej odkrili in pripeljali v dolino trupla treh alpinistov. Trije preminuli italijanski alpinisti so vsi iz Verone: gre za 24-letnega Davida Tomellierija, 25-letno Paolo Mazzanti in An-drea Stocchiera, o katerem pa oblasti do včeraj Se niso sporočile točnih podatkov. Trije nemški alpinisti so Aloise Fur-staller, Hans Hezel in Gunter Tschirisch, Francoza pa sta Etienne Me-lin in Guillaume Chatil-lard. O nesreči so organe javne zaščite obvestili v zgodnjih jutranjih urah, njeni predstavniki pa so zaradi slabe vidljivosti lahko posegli šele pozneje. V trenutku nesreče je bilo v stenah tega alpskega gorskega masiva kar 18 alpinistov, od katerih se jih je deset rešilo. Na kraj nesreče so nemudoma s helikopterji prispeli predstavniki ci- Na kraj nesreče so se reševalci odpravili tudi s helikopterji (Telefoto AP) vilne zaščite in karabinjerji, ki so s seboj pripeljali številne gorske vodnike, ki so bili na razpolago za vse potrebne operacije. Gorski reševalci so bili na delu tudi včeraj; poslužujejo se tudi posebno izurjenih psov, ki pomagajo reševalcem, da bi odkrili trupla mrtvih alpinistov. Njihovo delo je zelo težavno, ker je področje dobesedno prekrito z velikimi skalami in kosi ledu. Kot poročajo tiskovne agencije so bili vsi alpinisti zelo izkušeni in so imeli za seboj vrsto vzponov. Nesrečo je torej po vsej verjetnosti treba pripisati usodi, ne pa neprevidnosti. Vremenske razmere se predvsem v visokogorju zelo hitro spreminjajo, kar povzroča hitre otoplitve in torej tudi plazove. Prav zaradi vremenski razmer (visokih temperatur) je tudi delo reševalcev zelo otežkočeno. Na kraj nesreče se bodo ponovno vrnili v današnjih zgodnjih urah. Vest o nesreči je reševalcem sporočil alpinist iz Albissole, ki je skupno s soplezalcema plezal v istem ostenju. V reševalni akciji je na začetku sodelovalo okrog dvajset oseb, katerim so se pozneje pridružile še drugi alpinisti. Tragična veriga smrtnih nesreč Seznam nesreč, ki so se zaradi plazov pripetile v montblanški skupini je zelo dolg. Lanskega julija je snežni plaz na francoski strani zasul večjo skupino alpinistov, od katerih jih je 7 izgubilo življenje. Nekaj dni prej je plaz zasul francoskega alpinista, ki se je kljub opozorilom o nestabilnem vremenu skušal povzpeti na najvišji evropski vrh. Na francoski strani so toCno pred letom dni izgubili življenje trije nemški alpinisti. NesreC je bilo nickoliko, vzroke pa je treba največkrat poiskati v neprevidnosti. Zato je potrebna predvsem razsodnost, saj je življenje dragocenejše tudi od vzpona na katerokoli goro. Reševalcem pomagajo posebno izurjeni psi, brez katerih bi delo bilo še težavnejše (AP) TOKIO / UMRLO 12 OSEB ZDA / NAJHUJ3E DIVJANJE REK JE BILO V NEDELJO Plazovi in zemeljski usadi na Japonskem še terjajo težak krvni davek Mississippi in njegovi pritoki preplavili obsežna območja v bližini mesta St. Louis Prizadeta so predvsem področja v državah Missouri in Illinois - Včeraj je voda upadla JAPONSKA - Izredno slabe vremenske razmere, kakršnih ne pomnijo že desetletja, se na Japonskem še niso izboljšale. Zaradi plazov in zemeljskih usadov, ki so jih v zadnjih dneh povzročili izredno hudi nalivi, je umrlo 14 oseb, 12 pa jih pogrešajo. Vremenska ujma je prizadela južni del Japonske. Policija je sporočila, da so zemeljski usa- di poponoma uničili 30 hiš v pokrajinah Kagoshima, Miyazaki in Kumamoto na otoku Kyushu, veC kot 200 hiš pa je odnesla deroCa voda, saj so reke preplavile bregove. Strokovnjaki so izračunali, da je v zadnjih dveh mesecih na Japonskem zapadlo 1.500 milimetrov dežja, kar je pet krat veC kot v običajnih vsakoletnih deževnih obdobjih. ST. LOUIS (Missouri -ZDA) - Voda je začela upadati: to je bila za prebivalce širšega območja okoli mesta St. Louis včeraj najbolj razveseljiva izmed vesti. Po nadaljnjem nevarnem naraščanju vodne gladine Mississippija in nekaterih njegovih važnejših pritokov, ki so v nedeljo poplavili obširno območje, na katerem so bile pogosto posejane predvsem farme in razna poslovna poslopja, je voda le začela odtekati in zaenkrat so se prebivalci oddahnili. Poplava ni terjala človeških žrtev, ker so se v prejšnjih dneh prebivalci umaknili z večine področja, ki mu je po napovedih strokovnjakov grozila poplava. Črnoglede napovedi so se uresničile v nedeljo, ko je Mississippi silovito butnil iz svoje struge in zalil obsežno kmečko področje južno od mesta St. Louis. Pri tem je uničil številna obdelana področja, porušil hiše in polomil drevesa. Njegovemu uničevalnemu početju so se pridružili njegovi številni pretoki, med temi Missouri. V mestu St. Louis so se tri rečne ladje strgale z vezi in so jih reševali z vlačilci. Vezi tudi niso zadržale stare rečne ladje, ki so jo spremenili v restavracijo in v turistično atrakcijo: v svoji nenavadno nori plovbi je Častitljivo ladjo »skal-piral« most. V južnem predelu St. Louisa so prekinili naprezanja, da bi bolje privezali 51 tankerjev, ko sta v nedeljo zvečer izbruhnila dva manjša Vrsta tankerjev, ki so se nevarno trgali s privezov in ki so jih skušali bolje privezati, ko sta v nedeljo izbruhnila dva manjša požara (Telefoto AP) požara. Kot so povedali, je prvi požar trajal manj kot minuto, medtem ko je drugi izbruhnil skorajda v neposredni bližini tankerja, vendar so ga takoj pogasili. Mississippi je porušil nasipe tudi v državi Illinois, kjer je tudi preplavil kmetije. Pozno v nedeljo je obstajala še bojazen, da bo reka preplavila tudi Harrisonville, prav tako v državi Illinois. Ihta velike reke pa ni prizanesla mestecu Saint Genevieve v državi Missouri, saj je zalila južni predel mesta. Vsekakor pa je nasip Valle Spring obvaroval obvaroval približno 50 stanovanjskih hiš in po-slavnih poslopij približno 72 kilometrov južno od St. Louisa. St. Charles County v državi Missouri pa je v nedeljo okusil bes reke Missouri, včeraj pa je s strahom pričakoval in spremljal naraščanje Mississippija na drugi strani. Severno od St. Louisa pa je Mississippi igraje prešel peščeni nasip pri mestu Alton v državi Illinois in zalil središče mesta, ki šteje 34 tisoC prebival- St. Charles Coun1yje preplavila reka Missouri, grozil pa je tudi Mississippi (Foto AP) GLASBA / SVETOVNI FESTIVAL REGGAEA Sunsplash '93 KINGSTON - Ta teden se Jamajka še bolj kot običajno ziblje v ritmu reggaea. Spet je tu celotedenski festival (od 2. - 7. avgusta), ki že 16 let privablja množice ljubiteljev reggaea z vsega sveta. Koncert, ki traja kar šest dni, je enkratna priložnost za celotedensko rajanje. Vstopnina okoli 10 ameriških dolarjev na dan sicer ni velika, toda za mnoge domačine, ki se Sunsplashu preprosto ne morejo odreci, je ob nizkem standardu in visoki stopnji brezposelnosti kar trd oreh. Koncert sovpada tudi z 32 - letnico jamaj-ške neodvisnosti, zato je v tem Času na Jamajki Se posebno praznično razpoloženje. Prejšnja leta so prirejali Sunsplash v razvpitem letovišču Montego Bay, tokrat pa je prvič v Kingsto-nu, kamor segajo korenine reggaea. Prav tu, v revnih barakarskih predelih jamajske prestolnice, se je v začetku šestdesetih let začela oblikovati ta zvrst glasbe. Tod je začel svojo Igor Fabjan glasbeno pot tudi Bob Marley, ki je s skupino The Wailers poskrbel za priljubljenost reggaea po vsem svetu. Na letošnjem Sunsplashu sodeluje preko 100 izvajalcev, med katerimi so seveda tudi zvezdniki reggaea (Gamet Silk, Bereš Hammond, Dennis Brovvn ...), ki jim pomeni nastop na koncertu veC kot samo zaslužek. Nekateri so se celo odpovedali vabljivejšim ponudbam za sodelovanje na Sumfe-stu, ki bo le teden dni kasneje v Montego bayu in naj bi nadomestil velike zaslužke, ki jih je v letoviškem mestu doslej prinašal Reggae Sunsplash. Za mnoge bo vrhunec festivala četrtek, ko je na sporedu plesni veCer (dancehall night), ki se vedno sprevrže v vsesplošno rajanje, ki prav nic ne zaostaja za pisanimi karibskimi karnevali. Po naporni noči je priložnost za počitek, ki si ga mnogi privoščijo kar pod vedrim nebom, saj morajo biti pripravljeni za veCer pevcev, na katerem se dolge ure vrstijo trenutne zvezde reggaea. Zadnji veCer pa bo priložnost za tuje goste, ki so vpletli ritem reggaea tudi v svojo etnično glasbo. Letos prihajajo iz JAR, Argentine, Francije, Kanade ... in Japonske, kjer je reggae tako zelo priljubljen, da celo prirejajo svoj festival - Ja-pansplash. Na dan in noC živahno prizorišče seveda sodi tudi galerija uličnih prodajalcev, ki nudijo pisano paleto rastafarijanskih spominkov v značilni rdeči, zlati in zeleni barvi ... Seveda ne gre brez ponudbe knjig o Marcus Garveyju (utemeljitelju rastafarijani-zma), o kralju reggaea Bob Marieyju, kaset, CD-jev in plošč, ki gredo na Jamajki še vedno dobro v prodajo ...(Na fotografiji spodaj: Na Jamajki je prav vsak dan priložnost za koncert reggaea alivsaj večerni nastop lokalnega "benda” na peščeni šobah...) ____GLEDALIŠČE / NADALJEVANJE "OBLEGANJA11_ Slavno izumiranje v temni noči BEOGRAD - Da bi nacionalna valuta izgubila tretjino vrednosti, je v Nemčiji ali na Nizozemskem treba Čakati eno desetletje, v perspektivnih "novih demokracijah" (Češka, Slovenija, Madžarska itd.) približno eno leto, a v Srbiji in Črni Gori - manj kot en teden. Z drugimi besedami, v Beogradu je dnevna rast cen enaka štirimesečni v Kairu ali ose-mnajstmesečni v Koben-havnu. Gospodarsko in vsakršno drugo propadanje "tretje", "okleščene" Jugoslavije je opaziti kajpada tudi v kulturi. V Skupnosti založni-,kov Srbije pravijo, da je letos izšlo samo deset odstotkov del, kolikor jih je bilo objavljenih lani. Ob današnjem tempu izhajanja bi potrebovali veC kot deset let, da bi se nabralo toliko naslovov, kolikor jih je bilo novih v letu 1991! Izložbe beograjskih knjigam sicer niso videti prazne: nasprotno, prepolne so starih knjig in pravih antikvitet, ki so jih ljudje prodali za majhen denar, da bi si popravili družinski "proračun" (30 do 40 mark, kolikor je povprečen mesečni dohodek). Srednji razred je kot glavni porabnik kulturnih dobrin vse redkejši, vendar je "odporniško gibanje" proti primitivizmu, ki osvaja mesto, precej močno. Intelektualci, ki se zbirajo v "Beograjskem krogu", so središče meščanske "druge Srbije", a tudi "nacio-naldemokratsko" krilo, v katerem je najti ljudi, kakršna sta akademik Matija BeCkoviC in Slobodan SeleniC, ljudi, ki so med vzponom Slobodana Miloševiča molčali ali pa ga celo podpirali, medtem ko so zdaj odkrito proti "voždu". Izmed manj političnih oblik odpora naj omenimo poplavo jazza: kakih deset klubov, medtem ko "dekadentno" muziciranje ponuja približno šestdeset skupin. Pravcate oaze dobre glasbe. Gotovo je bilo natanko tako tudi v Nemčiji pred prihodom naci- Mirko Mlakar ške sezone, je bila v Beogradu tako rekoC na vsakem odru kaka premiera. Poučeni ciniki pravijo, da kratko malo zato, ker so gledališča morala pri priči "zapraviti" denar, ki so ga dobila. Pričakovali bi prevla- Slavomira Mrožeka, Ca-ruga Radoslava Pavloviča, General Milan Nedič (srbski premier med nemško okupacijo) v optiki Siniše Kovačeviča... V Beograjskem dramskem gledališču je na sporedu Dama s kamelijami, a ta Dumas o va melodrama je kot balet tudi splošno ni kdove kakšna, vendar občinstvo kratko malo dere gledat vse, kar prikazujejo. Vstopnice stanejo do ene marke, a redki so igralci, ki bi se mogli pohvaliti, da dobijo za eno predstavo, v kateri imajo glavno vlogo, po deset mark (za ta denar je v boljšem lokalu moC na- S predstave« Sedmerica proti tebi« stov... ali na Titanicu. Kulturnega (avto) genocida tudi v gledališčih ni opaziti. Zares absurdno: v sezoni 1990-1991 je gledališke predstave v Srbiji in Črni Gori obiskal en milijon gledalcev, v sezoni 1991-1992 pa jih je bilo veC kot 1, 4 milijona! Podatki za sezono, ki se je iztekla, še niso urejeni, vendar smemo trditi, da se je "obleganje" teatrov tudi letos nadaljevalo. Samo v zadnjem mesecu, torej tik pred koncem uradne gledali- do bojevitega teatra in nacionalnih mitov, toda na kakih desetih beograjskih odrih dajejo Molie-ra, Pirandella, Shakespeari a, Ionesca, Pavla Ko-houta, Seleniča... Na repertoarju so še Čehov (Striček Vanja), Eugene 0‘Neil (Hrepenenje pod bresti), Tennesseja Wil-liamsa (MaCka na vroči pločevinasti strehi), Bo-rislava Pekiča (Čas Čudežev), Georga Taboryja (Mein Kampf), Augusta Strindberga (Oče)... Na deskah so še Emigranti v Narodnem gledališču. Sicer pa so v ofenzivi eskapizem, kabare in "lažji" žanri (npr. musicala Nekateri imajo to radi vroče in Lasje). Status kultnih predstav so si priborili VVilsonov Vnemi me (v režiji Alise Stojanovič, Beograjsko dramsko gledališče), Meme-tove Cikaške perverznosti (Omar Abu el Rub, Jugoslovansko dramsko gledališče) in Pajkičev Trinidad (Milutin Petrovič, gledališče BITEF). Kakovost predstav na rotiti šest, sedem piv). V Kultu, najnovejši beograjski sceni, od konca junija igrajo v režiji Egona Savina delo Aleksandra Popoviča Temna je noC, ki so ga navdihnile lanske mobilizacije in protest beograjskih študentov proti Miloševiču, vendar le zaradi zahteve po avtonomiji univerze. Takole se glasi eden izmed songov: "Tamna je noč, sve je propalo davno, uz nešto malo ponosa, mi izumiremo slavno." Malo denarja, malo muzike ZAGREB -Hrvaško narodno kazalište ima podobno kadrovsko politiko kot SNG - Opera in balet v Ljubljani. Tudi pri njih vodijo gledališče »vedejevci«. Baletna sezona 1992/93, ki je bila pod vedejevstvom uglednega koreografa Milka Spa-rembleka, avtorja mnogih baletov in baletnih točk (-med dragim tudi na univerzijadah in pred Banskimi dvori), je ljubiteljem baleta v času svojega vodenja ponudil dve »baletni« obnovitvi. Najprej so premierno obnovili delo Frana Lho-tke Vrag na vasi v koreografiji Pie in Pina Mlakarja. Predstava, ki bi lahko rabila za promocijo tako mlade hrvaške republike kot nacionalnega baleta, in to bolj kot katerakoli druga, pa kljub prizadevanjem posameznikov, umetniškim dosežkom nekaterih solistov (Sve-bor Sečak, Almira Osa-mnovič in Milka Hribar) idr. ni izpolnila pričakovanj. Pred koncem letošnje sezone pa je Zagrebški balet uspel pripraviti še eno »baletno« premiero z naslovom Hommage a Carl Orff. Baletni večer je bili sestavljen iz dveh delov na glasbo scenskih kantat Carla Orffa. Koreografa Dragutina Boldina so povabili, da z Zagrebškim baletom obnovi Orf-fovo scensko kantato »Carmina Burana”, ki je že leta 1984 doživelo v sarajevski operni hiši izjemen uspeh, leto dni kasneje pa smo ga videli na ljubljanskem baletnem bienalu. Tudi Orf-fov Triumf Afrodite v koreografiji Milka Sparem-bleka, ki je bil prvič izveden v zagrebškem HNK leta 1975, je bil že naslednje leto uspešno predstavljen na ljubljanskem baletnem bienalu. Zaradi izrednih finančnih težav, s katerimi se trenutno sooča HNK, sta se morala koreografa pri sedanji postavitvi odreti živemu zbora, vokalnim solistom in orkestru. Tako je obnovitev obeh del potekala ob glasbenih posnetkih obeh Orffovih scenskih kantat. Breda Pretnar ■u Velika premija 1973: Miroslav Šutej Pod etiketo desetega grafičnega bienala v Ljubljani je leta 1973 štiristo umetnikov iz petdesetih držav razstavilo 1200 grafičnih listov in ker je bil to prvi bienalski jubilej, je organizator pripravil tudi retrospektivne razstave devetih dotedanjih prejemnikov velikih premij bienalov. Kljub veti-Castnemu aranžmaju razstave, ki je pomenila enega od vrhov ljubljanskega bienala, je prišla do izraza tudi kriza, ki se je nakazala že konec petdesetih let. Razprave o funkciji sodobne grafike, ki jih je načel že deveti bienale, so se samo še bolj razvnele in začeli so se razgovori o reorganizaciji bienala. K temu je leta 1973 bistveno pripomoglo tudi zasedanje mednarodnih likovnih kritikov, udeležencev skupščine AICA v Ljubljani. Grafični medij je razširil svojo funkcijo, v skladu s časom spremenil svoj vizualni slovar in razvil nove tehnične oblike. S širitvijo grafičnih postopkov so se razširile tudi možnosti za uporabo grafičnih predlog na novih mate-riahh. Grafika je iz tista ušla kot dekoracija na stene, prostorske objekte, pojaviti so se grafični mobili, filmska grafika, fotografika, računalniška grafika in dru- go. Kljub dilemi in razlikovanju med uporabno in umetniško grafiko je ljubljanski bienale zabeležil te premike in jih, vedno odprt za novosti, verificiral s podelitvijo velike premije Hrvatu Miroslavu Suteju, ustvarjalcu optika-liziranih grafičnih mobi-lov, umetniku, ki je iz nezanimivih geometrijskih kompozicij naredil pokrajine prihodnosti, nasičene z domišljijo in vizionarstvom. Miroslav Sutej se je rodil leta 1936 v Dugi Resi in začel svoje umetniško šolanje na zagrebški šoti za uporabno umetnost ter ga nadaljeval na ALU v Zagrebu. Pomembno za njegovo umetniško oblikovanje je tudi njegovo sodelovanje z delavnico Krste Hegedušiča in leto dni bivanja v Parizu. Korenine Sutej evega ukvarjanja z umetnostjo so v zgodnjih šestdesetih letih, v času, ko se je v Zagrebu oblikovalo gibanje z imenom »nove tendence«. Zaradi programske usmeritve in likovne problematike, s katero je to gibanje nastopalo, je bilo Suteju blizu, ni pa mu nikoli v celoti pripadal. Po letu 1968 je Sutej odkril, da lahko svoje ideje najbolje obdela in konkretizira na papirju, temu najbolj potrošnemu in najcenejšemu materialu. Opustil je vse do tedaj uporabljene tehnike, se posvetil izključno papirju in izdelavi grafik-mobi-lov, ni pa se bistveno spremenil v svojih estetskih izhodiščih. Vse do danes lahko v Su- tejevih delih spremljamo določeno kontinuiteto, znotraj katere razdeljuje tisto, za kar se je opredelil že v začetku svojega ustvarjanja. Njegova dela - grafike-mo-bili - s katerimi ustvarja svoj izrazito osebni sistem, v katerem prevladuje nedeterminirana oblika, sestavljena iz raznobarvnih, premičnih delov. Obliki je dana možnost, da se s premikanjem njenih sestavnih delov nene- hno spreminja. Suteje-va dela vedno znova presenečajo. So kot nekakšen kaleidoskop spremenljivih barvnih oblik, s komaj opaznimi vrednostnimi razlikami. Breda Škrjanec Razstava goriških študentov NOVA GORICA - Klub goriških študentov je tudi v počitniškem času precej dejaven in v zadnjem mesecu je za primorsko občinstvo pripravil sedem koncertov, gledališko in lutkovno predstavo ter ulični spektakel, načrtujejo pa tudi filmske dneve z nekomercialno produkcijo, večere madžarske in ciganske etno glasbe. Pretekli konec tedna so na odprtem prostoru "Starega kina” pripravili tudi razstavo udeležencev študentske likovne akademije, ki je bila od 14. do 18. julija v Šmartnem v Goriških Brdih. Mimoidoči so si lahko ogledati okrog dvajset platen in različne skulpture, ki jih je ustvarilo petnajst umetnikov z Goriške. Valerija Visoška Daritev v Ohridu LJUBLJANA - Študenti ljubljanske AGRFT bodo 16. avgusta gostovati na festivalu Ohridsko poletje s predstavo Daritev na grobu v režiji Sebastjana Horvata. Direktor festivala Ljubiša Nikotinovski je povabil ljubljansko Akademijo, da pripravi en del Aishilove trilogije Oresteja, druga dva dela pa bodo predstaviti študentje bolgarske in makedonske Akademije. Vsi trije deli Oresteje bodo odigrani v Samuelovi trdnjavi v Ohridu v enem večeru, ljubljanska predstava pa bo temeljila predvsem na odrskem gibu, zvoku in ritmu in bo odigrana brez besedila. Po besedah režiserja je predstava, ki se bo odvijala ob mraku, zastavljena kot performance, v katerem se ohranja grški mit, prenesen v sodobnost. Koreografijo za predstavo pripravlja Uršula Teržan, dramaturginja je Klavdija Zupan, glasbo je ustvaril Drago Ivanuša, kostume in dramske rekvizite pa sta oblikovala Iztok Va-dnjal in Žiga Lebar. Kli-taimnestro bo igrala Maša Židanik, Elektro Polona Juh, Gresta Gašper Tič, Agamemnona Gorazd Jakomini, ostale tike pa bodo predstaviti Barbara Cerar, Tina Gorenjak, Aleš Kolar in Janko Petrovec. Poseben problem je kot običajno pomanjkanje denarja, saj festival udeležencem zagotavlja le bivanje v hotelu, Fondacija Soros jim bo plačala potne stroške, za kritje vseh ostalih stroškov pa zaenkrat še niso dobiti sponzorja. Vanda S traka Ljubljanski oktet potuje LJUBLJANA - Ljubljanski oktet, ki je dobro znan doma in v tujini, bo od 2. do 17. avgusta gostoval na Kitajskem, kjer se bo s tremi koncerti v Pekingu, Cengduju ter v Lassi v Tibetu, na mednarodnem festivalu IDRIART, predstavil tamkajšnjemu občinstvu. Izvajali bodo skladbe slovenskih in tujih skladateljev. Valerija Visoška Zrakoplov leti na Portugalsko LJUBLJANA - Na mednarodnem fimskem festivalu, ki bo med 9. in 19. septembrom v portugalskem mestu Figueira da Foz, bo v tekmovalnem delu prikazan tudi slovenski film Zrakoplov. "Otožne komedije”, kakor so film o želji po letenju, ki ga je režiral Jure Pervanje (doslej je režiral celovečerca Do konca in naprej in Triangel) po scenariju Dimitrija Kralja, poimenovati na goriških filmskih dnevih, v domačih kinodvoranah še nismo videti, na spored pa prihaja predvidoma jeseni. V letu, ko bo slovenska filmska produkcija po vsej priliki okleščena na tri dela (ob Zrakoplovu in Ko zaprem oči še Morana Boštjana Verbiča), je povabilo na festival razveseljujoče. Zrakoplov je nastal kot koprodukcija Ministrstva za kulturo, Multimedie, TV Slovenije, Sfinge in Vibe, ki bo tudi poskrbela za predstavitev filma zunaj Slovenije. Tone D. Vrhovnik Jože Pohlen v Obalnih galerijah PIRAN - V Obalni galeriji Piran so pripraviti retrospektivno razstavo slovenskega kiparja Jožeta Pohlena, rojenega v Hrastovljah pri Kopru, dobitnika mnogih nagrad za svoje ustvarjanje, med drugim nagrade Prešernovega sklada leta 1960, Le Courbisierove plakete, diplome Ars Histriae in nagrade Vstaje slovenskega naroda. Svoje delo je na kratko označil z besedami: ” Moja umetnost je mediteranska, daleč od kontinentalne, pa vendar zgolj in samo istrska; rada pa bi bila samo hrasto veljska.” Kipar, slikar in grafik Jože Pohlen je med drugim upodobil prizore iz istrske zgodovine, izraža se v mati plastiki, risbah, slikah, njegov umetniški opus zajema zelo različno tematiko, od ženskih likov v istrskih nošah, prek motivov matere z otrokom, živali, zlasti bikov in konjev in spomenikov padlim žrtvam. V njegovem delu je opazen vpliv kiparske linije Henryja Moora, vendar pa Pohlen ohranja samosvojo in originalno izraznost v svojih delih. (Na stiki: Jože Pohlen: Kariatida, 1970 Vanda S traka GLEDALIŠČA SLOVENIJA tiUSLJANA križanke Andrej Anabaptist Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer. Igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko Goršič, Ivan Sikora, Stefan Marčec, Sandi Mikluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietrasanta (torek, 24. 8., ob 20.30, 900 SIT). Po motivih baleta Bertolta Brechta: LUNA nad mississippijem - razprodaja GREHOV, Opera in balet SNG Maribor (petek, 27. 8., ob 20.30, 900 SIT). Johann Strauss: NETOPIR, Opera in balet SNG Ljubljana. »Tempora mutantur« bi lahko rekli za pojav operete na odru osrednjega slovenskega gledališča. To je opereto pred vojno poznalo in jo gojilo, opereta pa tudi ni nič izjemnega za velika evropska gledališča. Le slovenska domišljavost jo je izbrisala z naših odrov, ker naj bi bila opereta malomeščanska iluzija, torej laž, ki naj bi bila povojnemu Slovencu nepotrebna. Opereta je glasbeno-gledališko delo lahkega, zabavnega značaja. Glasba operete hoče biti všečna in priljubljena, stilno1 naslonjena na zabavno glasbo. Na oder pripelje ljudi, značaje in dogodke iz vsakdanjega življenja in največkrat se spravi na nezdrave družbene pojave in jih zasmehuje. Lahkoživost, zaljubljenost vase, zakonska prevara doživijo svojo kritiko in razgaljenje tudi v Netopirju. Sam naslov operete ne pomeni nič misterioznega ali okultnega, ampak samo maškeradno preobleko glavnega junaka, ki zaradi svoje lalikoživosti ni ne tič ne miš, ne soprog ne ljubimec. Zadosten razlog, da se ga lotijo in razkrinkajo skozi smeh in izmikanje, v barvnih preoblekah (torek, 21. 8., oh 20.30, 1800, 1200 SIT). CELJE Anton Novačan: HERMAN CELJSKI, SLG Celje. V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in znova odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato Jenček (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Deseniška, Friderikova žena) in drugi. Predstava je bila v okviru mednarodnega poletnega festivala sprva predvidena na ljubljanskem gradu (četrtek, 26. 8., ob 20.30 na celjskem Starem gradu). POSTOJNA ŽELJKO VUKMIRICA, dramska predstava v Jamski restavraciji (četrtek, 5. 8.). FURLANIJA-JULIJSKA krajina IfiSl festival operete Gledališče Rossetti Juhi, 4. avgusta, ob 20.30 ponovitev operete »Sogno di un valzer«. Ponovitve: 5., in 7. avgusta ob 20.30, ter 8. avgusta ob 18. uri. Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovic (umik: 9-12/16-19). Trg della Cattedrale »La sera del di di festa« V nedeljo, 8. avgusta, ob 21. uri bo nastopila znana glasbena skupina Gwenc’hlan s spletom bretonskih pesmi ter gledališka skupina I mattatori di Roma s predstavo »Confutatis meledictis«. grad SV. JUSTA Straordinario Estivo Y četrtek, 5. avgusta, ob 21. uri Reciral Clau-dia Bisia. miramarski grad Luči in zvoki Danes, 3. avgusta, ob 21.00 v angleščini in °b 22.15 v italijanščini - predstava Luči in zvoki, ki jih organizira Turistična ustanova -Trst. Ponovitev v četrtek, ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini in v so- boto, ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini. BARKOVLJE Jutri, 4. avgusta, ob 21. uri bo na dvorišču SKD Barkovlje ponovitev predstave SREČANJE z Mirando Caharijo in Livijem Bogatcem. Režija Mario Uršič. Ponovitvi v četrtek, 12. avgusta na starem Račevem dvorišču (pri Richardu) v Nabrežini in v petek, 13. avgusta na dvorišču župnijske cerkve na Repentabru. Začetek ob 21. uri. MILJE POLETNI PUST IN OTROŠKO GLEDALIŠČE Danes, 3. avgusta, ob 21. uri bo na Trgu Marconi na sporedu predstava S. Peteana »Ciri-biribin« v izvedbi gledališke skupine Sipario Aperto. Jutri, 4. t. m., ob 21. uri bo na Trgu Marconi glasbeni večer s pustno skupino Bora. LIGNANO ARENA ALPE ADRIA V petek, 6. avgusta, ob 21. uri nastop baletne skupine iz Veneta. V ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri nastop Liliane Gosi in Marinela Stefanescuja. KOROŠKA POBRLA VAS Danes, 3. avgusta, ob 20.30 bo v samostanu Folklorni večer. Nastopili bodo Foklorna skupina SPD Trta iz Zitare vasi in ansambel Rubin. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA ciui V avlah knjižnice na Muzejskem trgu je do konca avgusta na ogled razstava Gornji grad na starih fotografijah. POSTOJNA Vesela jamska nedelja, razvedrilna prireditev na parkirišču pri Postojnski jami (nedelja, 8. avgusta). Lovska veselica, razvedrilna prireditev (nedelja, 15. 8., na parkirišču pri Postojnski jami). Strmca - srečanje kmetov (nedelja, 22. 8.). PORTOROŽ Deveti portoroški nočni tek, tradicionalna Sportno-turistična prireditev (sobota, 7. 8., ob 22. uri). Rogaška slatina Večer slovenske folklore s skupino SOČA iz Kanade (torek, 3. 8., ob 20.30 v Kristalni dvorani). VELENJE Havaji - otoki večnega poletja, diapozitivi M. Marinška, plesna skupina Queen, ko- ZA NAJMLAJŠE ktail Mai-Tai Anice Oblak - svetovne prvakinje v mešanju koktailov (petek, 6. 8., ob 20.30 na terasi bazena Velenje). PRESMENTANE CITRE, kak’ milo pojo, 4. srečanje slovenskih citrarjev (petek, 13. 8., ob 19. uri, terasa Name). VSI MOJI OSEM TISOČAKI, predavanje Vikija Grošlja z barvnimi diapozitivi (petek, 27. 8., ob 20. uri, Velenjski grad, 300 SIT). PRVI SOLSKI DAN, zapojmo z Matejo Koležnik (sreda, 1. 9., ob 16. uri, vrtna terasa Name). NAMESTO ROZ, kabaret 20. stoletja, Svetlana Makarovič (petek, 3. 9., ob 19.30, Velenjski grad, 500 SIT). SLOVENIJA MARIBOP LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1 Lutkovno gledališče Zagreb, Grimm: MOTOVfL-KA (sreda, 25. 8., ob 19. uri v atriju gradu). Gledališče lutk in figur TOEPENEUS iz Belgije: PAPIRČKI (četrtek, 26. 8., ob 19. uri). Lutkovno gledališče Maribor, Darka Ceh: STOPI-GLJAJ (petek, 27. 8., ob 19. uri). Lutkovno gledališče Kamnica, Kipling: RADOVEDNI SLONČEK (sobota, 28. 8., ob 19. uri). UKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE: Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (sreda, 25. 8., ob 11. uri v atriju gradu) Lutkovna delavnica z Bredo Varl: PLOSKA LU- TKA (četrtek, 26. 8., ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: vse predstave, ki so napovedane v atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, bodo v primera dežja v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Rotovški trg 2 in v minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu. POSTOJNA Lutkovna skupina ZOOM: KAM PA KAM, KOZLIČEK... Zoomovci z vsako predstavo neznansko vžgejo pri občinstvu, kar je treba pripisati preprostim situacijskim skečem, ki posegajo v problematiko odnosov med starši in otroki. Svojo trmo, preneseno v svet lutk - živalic, otroci z veseljem gledajo... (sobota, 7. 8., atrij muzeja). Klavirski koncert ERIČA HIMVJA, danes, 3. avgusta ob 20.30 v Križankah Ameriški pianist francosko-maroškega rodu Erič Himy prihaja iz New Vorka. Prvič je javno nastopil pri desetih letih, s petnajstimi pa je koncertiral z Baltimorskim simfoničnim orkestrom. Študijska pot ga je vodila do znamenite newyorške Juilliard School of Musič; tam so bili njegovi profesorji Adele Marcus, Sacha Gorodnitzki, Felix Galimir in Joseph Villa. Vrsta nagrad na različnih nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v ZDA, ki jih je osvojil od leta 1976 do začetka osemdesetih let, ga je pripeljala v najbolj prestižne ameriške koncertne dvorane - v Lincolnov center in Carnegie Hall v Nev/ Vorku, v Phillipsov in Ken-nedyjev center v VVashingtonu ter na koncertne turneje po ZDA, Španiji, Italiji, Belgiji, Franciji in Maroku. Leta 1988 je zmagal na znanem svetovnem pianističnem tekmovanju v Cincinnatiju. Obsežen koncertni repertoar Eriča Himyja obsega tudi nekatera najnovejša ameriška klavirska dela. Aprila 1992 je izšla njegova prva laserska plošča. Program: Beethoven/Chopin, Albeniz, Liszt, Skrjabin. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA POLETJE V STARI LJUBLJANI PRIMOŽ RAMOVŠ, improvizacija na orglah. Slovenski skladatelj Primož Ramovš je bil rojen v Ljubljani, kjer je ob študiju na filozofski fakulteti študiral klavir ter kompozicijo pri Slavku Ostercu na ljubljanskem konservatoriju. Po diplomi se je najprej izpopolnjeval na Akademiji Musicale Chigiana v Sieni, zatem pa dve leti pri Alfredu Caselli v Rimu. Ramovšev glasbeni jezik je bil sprva neoklasicističen, po krajšem dodekafonskem obdobju v šestdesetih letih pa se je skladatelj usmeril k novim kompozicijskim telmikam in se posvetil iskanju izvirnih izraznih možnosti. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, od leta 1977 pa je član Akademije znanosti in umetnosti (sreda, 4. 8., ob 21. uri, Stolnica sv. Nikolaja). Koncert: F. VILLON: Tolovajske balade, po prevodu Janeza Menarta, zložil Jani Kovačič. JANI KOVAČIČ, vokal, kitara, ALENKA GORSIC, flavta, vokal, ŽARKO IGNJATOVIČ, kitara, vokal Flavtistka Alenka Goršič je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno se izpopolnjuje v Miinchnu in je prva flavtistka v orkestru mariborske opere. Žarko Ignjatovič je študij kitare končal na graški Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost. Izpopolnjuje se pri slovitem Eliotu Fisku. Ob številnih koncertih se ukvarja tudi s pedagoškim delom. Priznani slovenski kantavtor Jani Kovačič je navzoč na slovenski rock glasbeni sceni že več kot dve desetletji. Ob številnih koncertih je tudi reden gost na radiu in televiziji ter urednik jazzovskega programa v Cankarjevem domu v Ljubljani (petek, 6. 8., ob 21. uri v atriju Trubarjevega antikvariata). KRIŽANKE 41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Koncert: ERIČ HIMY, klavir (danes, 3. 8., ob 20.30, 600 SIT). Koncert: GIUSEPPE MORINO, tenor, MAR-CO BALDERI, klavir (četrtek, 5. 8., ob 20.30, 600 SIT). NARODNA GALERIJA Koncert: MUSIČA ANTIQUA KČLN (ponedeljek, 9. 8., ob 20.30, 900 SIT). LJUBLJANSKI GRAD Koncert: TRIO KITAR AMSTERDAM (torek, ■ SLOVENIJA LJUBLJANA CELJE CANKARJEV DOM Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Razstava bo na ogled do 28. avgusta. Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija). KRIŽANKE Razstava MARKA JEZERNIKA bo na ogled od danes, 3. do 15. avgusta v Viteški dvorani Križank. DOMUS, Slovenska cesta 17 Razstava DOMAČE IN UMETNE OBRTI bo na ogled do 14. avgusta. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 Na ogled so tri razstave: ponovno odprtje razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta), Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem in Plakati in razglasi 1914-1918. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava MINI PRIX LUCAS 93 bo na ogled do 14. septembra. MESTNA GALERIJA Pregledna razstava fotografij BOŽIDARJA DOLENCA bo na ogled do 20. avgusta. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra. GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57 Razstava olj in akvarelov MARJANE ARTICEK bo na ogled do 20. avgusta. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava likovnih del članic in članov društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane bo odprta do 8. septembra. GALERIJA TIVOLI Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A. R. PENOK, DIMCE NIKOLOV). SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Razstava slik igralke METE VRANIC bo na ogled do 1. septembra. 10. 8., ob 20.30, 600 SIT). BOHINJ Koncert: GIUSEPPE MORINO, tenor, MARCO BALDERI, klavir (sobota, 7. 8., ob 20.30, cerkev Sv. Duh, 600 SIT). DOBRNA Koncert članov Godbenega društva iz Proseka v Italiji in Mešanega zbora Zdravilišča Dobrna (petek, 6. 8., ob 19. uri, ploščad pred zdraviliškim domom Dobrna). PORTOROŽ PIRANSKI GLASBENI VEČERI 1993: Koncert: CAPELLA ISTROPOLITANA, dirigent: Harald Nerat, izvrsten štirinajstčlanski komorni orkester iz Bratislave, program: Sam-martini, Tartini, Respighi, Čajkovski (petek, 6. 8., ob 21. uri, Križni hodnik Piran). RADOVLJICA Koncert: BUCCINA ENSEMBLE, zasedba: An-tonios Gerochristodoulou, pozavna, Michael Junghaus, pozavna, Udo Koehne, trobenta, Herbert Lange, trobenta, Robert Schaefer, pavke, tolkala; program: Purcell, Banchieri, Couperin, Diabelli, Speer, Scheidt, Bach, Bi-ber in drugi (sobota, 7. 8., ob 20.30, graščina). ROGAŠKA SLATINA Koncert opernih arij in duetov, OLGA GRA-CELJ, sopran, JURE KOŠIR, tenor, FRANC JAVORNIK, bas, IGOR ŠVARA, klavir, program: Čajkovski, Donizetti, Puccini, Verdi (torek, 10. 8., ob 20.30, Kristalna dvorana). TRŽIČ PRIMOŽ RAMOVŠ, improvizacije na orglah (sobota, 7. 8., ob 18.30 v župnijski cerkvi v Tržiču). DALIBOR PRIMOŽ MIKLAVČIČ, program: Bruhns, Dupre, Miklavčič, Bach (sobota, 14. 8., ob 18.30 v župnijski cerkvi v Tržiču). VELENJE Koncert: TOMAŽ RAJTERIC, kitara in GODALNI KVARTET VIVA LA MUSIČA, program: Dvorak, Boccherini, Golob, Vivaldi (petek, 6. 8., ob 20. uri v veliki dvorani glasbene šole Velenje). Zaključni koncert poletnega tabora glasbene mladine Slovenije (ponedeljek, 9. 8., ob 20. uri v veliki dvorani glasbene šole Velenje). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA UGNANO Arena Alpe Adria V četrtek, 5. avgusta, ob 21. uri »Una noche tropicale« - predstavitev novega plesa Senaš. VIDEM Trg 1. Maja V soboto, 7. avgusta, ob 21. uri: Operetni program. V torek, 10. avgusta, ob 21. uri: Gledališče BLED V Hotelu Astoria bo do 6. avgusta na ogled razstava akademskega slikarja MARKA TUŠKA. GALERIJA KOMPAS Razstava slik BOŽIDARJA ŠČURKA bo na ogled do 31. avgusta. LIKOVNI SALON CELJE Do 21. 8. bo na ogled razstava slikarskih del JONA GALA PLANINCA. Njegovo slikarsko izhodišče je preprosto: na eni strani realni svet, na drugi slikarske imaginacije. Podobe spreminja v likovne vzorce, v simbolična znamenja bivanja. Rožnati odtenki in bleščavi odsevi, drugič spet baržunaste temnine, ki jih režejo barvno intenzivni detajli, nas vodijo v neki skrivnostni koz-mos, po katerem lahko naše oko in domišljija potujeta kot po čarobni preprogi. KOSTANJEVICA NA KRKI LAMUTOV LIKOVNI SALON Razstava izbranih slik ob 35-lebiici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana dr. Ferdinand Serbelj. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava TONETA LAPAJNETA: ZEMLJA NA JUTI 1991-1993 bo na ogled do septembra. KRANJ GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI V Galeriji v Prešernovi hiši je razstava slik in objektov slikarja KARLA KUHARJA. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je m. MEDREGIONALNA LIKOVNA RAZSTAVA. MARIBOR NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30 Grafike razstavlja DADO MAR. MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ V galeriji Pokrajinskega muzeja bo do 30. 8. na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALVA. PIRAN Do konca avgusta bo v Mestni galeriji na ogled retrospektivna razstava kiparskih del akademskega slikarja JOŽETA POHLENA POSTOJNA Razstava del fotografa JANIJA STRAVSA bo na ogled do 10. avgusta v galeriji Modrijanov mlin. ROGAŠKA SLATINA Do 20. 8. si lahko v razstavnem salonu ogledate razstavo slik ZLATKA GNEZDA. SEŽANA V Galeriji AVGUSTA ČERNIGOJA je odprla zbirka tega znamenitega tržaškega slikarja. GRAD SNEŽNIK Otvoritev razstave slik v oljni tehniki na temo Kruh, svet in kozmos, akademskega slikarja DARKA SLAVCA bo v petek, 6. 8., ob 19. uri v prostorih grajske galerije. Razstava bo odprta do 29. avgusta. ŠKOFJA LOKA Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR v Galeriji Fara bo na ogled do 20. avgusta. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet. TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša materična dela Deziderij Švara. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERV Do 14. avgusta razstavlja slikarka Adriane Scarizza z naslovom Azzurro: soffio vitale. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščarske usta- nove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezjdačni ogledi Muzeja Revoltella. GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. KOROŠKA Verdi iz Trsta »Tutti insieme appasionata-mente«. Giardino del Torso 13. avgusta bo nastopila skupina Frizzi-Co-mini-Tonazzi: Meglio suonare che ... 28. avgusta ob 21. uri bo na sporedu skupina Milili Folk. MAIANO Danes, 3. avgusta ob 21. uri celovečerni koncert skupine Litfiba. CELOVEC GALERIJA SCHNITZER Do 3. septembra so na ogled dela koroških umetnikov 1955 -1985. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Biittnerja. GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE Stane Jarm razstavlja svoje akvarele in kipe. GALERIJA CARINTHIA Do 29. avgusta razstavlja Nicolaus Moser. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA (Burggasse 8) Do 5. septembra razstavljata Cornelius Kolig in Camera Picta. ŠKOFIJSKA REZIDENCA (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17. GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14) Dp 15. septembra je na ogled razstava »Re-play«. ROŽEK GALERIJA SIKORONJA Do 29. avgusta bodo na ogled.slike umetnika Janeza Bernika. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovora je možen tudi ogled v skupinah. PLIBERK VVERNER BERG-GALERIJA Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 1 a nn rln 1 r nn SLOVENI J A-AVSTRI JA 10 Torek, 3. avgusta 1993 PREHOD MEJE / NOVOSTI Dovolilnice za turistične in pogodbene prevoze po Avstriji ki prevažajo naše zdomce na delo v Avstrijo in Nemčijo. Dovolilnice, ki jih bo mogoče dobiti samo še do 10. avgusta tudi pri avstrijskih mejnih organih, stanejo 1140 av- strijskih šilingov in veljajo za potovanje v obe smeri. Po 10. avgustu se bo zadeva še bolj zapletla, saj bodo lahko prevozniki za vsak prevoz dobili dovolilnice le na LJUBLJANA - Slovenskim avtobusnim prevoznikom je Avstrija s 1. avgustom otežila promet na svojem ozemlju, saj je uvedla dovolilnice za zunajlinijski avtobusni promet. S tem je prizadela zlasti turistične in pogodbene prevoznike, Dovolilnice bo mogoče kupiti le še do 10. avgusta (Foto: Tomi Lombar / TRIO) Borut Meško ministrstvu za transport na Dunaju. Prevoznik mora na dovolilnici izpolniti podatke o registraciji posameznega avtobusa, datum prestopa meje in mejni prehod, čez katerega bodo potovali v obe smeri. Avstrija je svoj ukrep utemeljila s cestnimi taksami, ki jih plačujejo avstrijski prevozniki za prevoz potnikov po slovenskih cestah, vendar slovenska stran meni, da gre za druge razloge. Cestna taksa je namreč zgolj simbolična, znaša le 0, 041 ameriških dolarjev na kilometer, plačati pa jo je mogoče na vseh mejnih prehodih ob vstopu v Slovenijo. To na primer pomeni, da morajo avstrijski prevozniki za razdaljo od meje do Portoroža plačati okrog 140 avstrijskih šilingov cestne pristojbine. Tudi v sporazumu o medsebojni ureditvi mednarodnega cestnega potniškega in tovornega prometa, ki sta ga podpisali italijanska in slovenska vlada, morajo prevozniki zunajlinijski prevoz skupin potnikov načrtovati vnaprej. Potrebno je sicer posebno dovoljenje, ki ga ni treba plačati. Predvidena morata biti čas in kraj bivanja, potniki pa se morajo skupaj tudi vrniti, razen če se pristojni organi obeh držav dogovorijo drugače. Za vse druge, razen za linijske in zunajlinijske občasne avtobusne prevoze, morajo prevozniki dobiti dovoljenje, v katerem mora biti opis vozila in drugi podatki, ki jih zahtevajo pristojni organi obeh držav. Pri uvedbi avstrijskih dovolilnic pa gre za enostranski ukrep, ki nima primere v Evropi, je neuradno stališče slovenskih organov. Ker velja ukrep le za Hrvaško in Slovenijo, ne pa za druge avstrijske sosede, naj bi bil pravi razlog poostren nadzor nad nedovoljenimi prehodi migrantov in beguncev čez mejo. Zlasti zato, ker je 1. avgusta začel veljati sporazum o medsebojni odpravi vizumov med Avstrijo in Slovenijo, na podlagi katerega je mogoče mejo prestopiti z osebno izkaznico. Sporazum je prvi te vrste, ki smo ga podpisali z eno izmed sosednjih držav. Osnutek podobnega sporazuma z Italijo, ki bi slovenskim državljanom omogočil prehod čez mejo z osebno izkaznico, je ministrstvo za zunanje zadeve že predalo italijanskim or- ganom, ki pa na pobudo še niso odgovorili. Italijanski državljani namreč že lahko potujejo v našo državo samo z osebnimi izkaznicami, saj je Slovenija vsem državljanom zahodnoevropskih držav (članice ES in EFTE) omogočila, da lahko k nam potujejo s turističnimi prepustnicami. Te dobijo na vseh slovenskih mejnih prehodih ob predložitvi osebne izkaznice. Samo z osebnimi izkaznicami pa lahko na podlagi omenjenega sporazuma o odpravi vizumov že pripotujejo Avstrijci. Čeprav smo tudi z Madžarko odpravili vizume, lahko v obe državi slovenski in madžarski državljani potujejo samo s potnimi listi. Ze nekaj časa je mogoč prestop meje z osebnimi izkaznicami za državljane Hrvaške in Slovenije. Pogosto pa carinski in policijski organi ne spoštujejo dogovora med notranjima ministrstvoma obeh držav. Kot je povedala Vlasta Valenčič s konzularnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve, neobičajni postopki niso le značilnost slo-vensko-hrvaške meje. Ce pa do njih pride, lahko državljani obeh držav vložijo pritožbe na veleposlaništvih in ministrstvih za zunanje zadeve obeh držav. DRŽAVLJANSTVO / PREDSTAVITEV KNJIGE Zakon tudi za knjižne molje Prinaša odgovore no številno vprašanja LJUBLJANA - Slovenska pravna in tudi širša javnost je od včeraj bogatejša še za eno knjigo; to je delo Zakon o državljanstvu Republike Slovenije s komentarjem avtorice Nade Končina. Kot je povedala na včerajšnji novinarski konferenci, teoretiki področja državljanstva še niso celovito obdelali, saj gre za izrazito politično vprašanje, ki ga vsaka država rešuje v skladu s trenutnimi razmerami. Odraz tega so po njenem mnenju tudi povečane zahteve po poostritvi pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva, ki jih trenutno preučujejo, v zvezi s tem pa je napovedala tudi zakon o preprečevanju dvojnega državljanstva. Antisa Koruan Ob tem je demantirala nekatera poročila v medijih, ki so govorila o tem, da bo državljanstvo odvzeto vsem tistim, ki posedujejo potni list tuje države. Po mnenju ministra za notranje zadeve Ivana Bizjaka je vprašanje državljanstva vzbudilo ogromno pozornosti v širši javnosti, kar je imelo za posledico mnoge strokovno nekvalificirane polemike o tem vprašanju. Povedal je, da je bil ta za nekatere sporni zakon sprejet v specifičnih razmerah, tako da se njegovi snovalci niso mogli zgledovati po po-dogbnih zakonih po svetu. Bizjak je dejal, da ta knjiga nudi odgovor na večino vprašanj, ki so v teh polemikah ostala neodgovorjena. Poudaril je tudi, da zakon o državljanstvu ni le njegov štirideseti člen, po katerem ga največ ljudi pozna in ki govori o pridobivanju državljanstva za tiste, ki so na dan plebiscita živeli v Sloveniji, ampak je še vse kaj drugega, kar je širši javnosti neznano. Knjiga, ki je izšla v zavidljivi nakladi 5000 izvodov, na 141 straneh prinaša vseh 48 členov zakona s spremnim komentarjem, dodan pa je tudi zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu. Večji del knjige je posvečen vprašanjema pridobitve in prenehanja državljanstva. Vprašanje državljanstva je obdelano tudi teoretično (Foto: A. Pavletič / TRIO) H KOROŠKA/SLOVEN1JA h Otroci iz Koroške uživajo Jezikovne počitnice Akcija Krščanske kulturne zveze Alojz Angerer CELOVEC/NOVO MESTO - Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport - enota Novo mesto - in Krščanska kulturna zveza v Celovcu prirejata tudi letos že tradicionalne »Jezikovne počitnice« v Novem mestu. Organizirane so za slovenske otroke z avstrijske Koroške, ki si želijo izpopolniti znanje slovenskega jezika v matični domovini, in sicer z načrtno jezikovno vzgojo v šoli in s spontanim učenjem jezika pri družinah gostiteljicah in v govornih kontaktih z o-koljem (pridobivanje govornih navad v slovenskem jeziku). Letošnjih udeležencev s Koroške je 34; -najmlajši udeleženci so stari 10 let, najstarejšemu pa je 17 let. Vsi od 16. julija dalje bivajo pri družinah gostiteljicah, in sicer večina v Novem mestu in v neposredni okolici ter tudi v Vavti vasi -Straži, Dolenjskih Toplicah, na Otočcu in v Smarjeti. Ob organizirani jezikovni vzgoji potekajo tudi glasbene, športne in likovne dejavnosti ter različne kulturne aktivnosti. Na sporedu tritedenskega bivanja -počitnice trajajo do vključno 7. avgusta -pa sta tudi dve celodnevni ekskurziji ter obiski raznih kulturnih ustanov in delovnih organizacij ter ogledi naravnih znamenitosti. Pri uresničevanju programa Jezikovnih počitnic ’93 za slovenske otroke z avstrijske Koroške poleg Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport in Krščanske kulturne zveze sodelujejo še pedagoški delavci in mentorji, otroci s Koroške in Novega mesta ter sosednjih krajev, starši otrok gostiteljev, predstavniki šol, drugih ustanov, podjetij in društev. Naklonjeno pozornost do udeležencev in programa Jezikovnih počitnic pa so letos, moralno in gmotno, izkazali občina Novo mesto, osnovne šole, podjetja, kulturne ustanove in privatniki z obeh strani. V delovni utrip letošnjih Jezikovnih počitnic v Novem mestu je redno ali občasno aktivno sodelujočih okoli 140 posameznikov in na 30 različnih ustanov. V času, ko so otroci s Koroške vključeni v dejavnosti po programu, pa so za njihove gostitelje organizirane športne in druge aktivnosti. Središče aktivnosti Jezikovnih počitnic je Osnovna šola Grm v Novem mestu, udeleženci počitnic, in drugi, ki so z njimi v govornih kontaktih, pa uporabljajo v vseh situacijah in okoljih za sporazumevanje samo slovenski jezeik. KOROŠKA / ZA DEŽELNEGA GLAVARJA ZERNATTA PRODAJA DELNIC NIMA VEČ PREDNOSTI Zdaj vse kaže na »koroško rešitev pri deželnemu podjetju Kelag Razprava o val Ig, naj sg za (IgžgIiio , . DTpJnnct nri to ^ _ Vo-m o j » CELOVEC - Razprava o sporni prodaji deželne energetske družbe Kelag se je tudi večeraj nadaljevala. V razpravo, ki jo je povzročil sklep ljudske in svobodnjaške stranke na zadnji seji koroškega deželnega zbora, sta včeraj posegla predsednik socialdemokratske stranke in zastopnik lastnika pri Kelagu namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy ter predsednik ljudske stranke, deželni glavar Christof Zematto. Ambrozy se je na tiskovni konferenci ponovno in odločno izrekel proti prodaji 49 odstotkov delnic zvezni energetski družbi Verbund-gesellschaft kot to predvideva večinski sklep deželnega zbora. Zahte- val je, naj se za deželno energetsko podjetje najde »koroška rešitev«. Našla naj bi se v obliki tesnejšega sodelovanja oz. kooperacijskih pogodb med Kelagom, Avstrijskim dravskim elektrarnam (ODK) ter celovško komunalno energetsko družbo Stadt-werke. Ambrozy je s tem v zvezi poudaril, da je dovorjeno, da bodo navedena energetska podjetja do konca meseca septembra predložili možne modele sodelovanje, politiki pa naj bi na osnovi teh predlogov do konca leta izdelali dokončno rešitev. Deželni glavar Zematto je medtem očitno spoznal napako, ki jo je naredila njegova stranka, ko je v deželnem zboru podprla predlog o prodaji delnic deželnega energetskega podjeta. Po vrnitvi iz do- pusta je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da prodaja delnic nima Deželni glavar Zernatto ne podpira več prodajo. več prednost pri razmišljanjih o sanaciji podjetja ter se priključil Am-brozyjevem mnenju, naj se problem Kelag reši v obliki tesnejšega sodelovanja merodajnih energetskih podjetij v deželi. Kot predsednik socialdemokratov se je nadalje izrekel za večje upoštevanje mnenja predstavnikov peterice pri družbi udeleženih koroških mest. Mesta Beljak (Villach), Šentvid (St. Veit), Trg (Feldkirchen), VVolfsberg in Spittal namreč posedujejo 32, 13 odstotka akcij Kelaga, o-stalih 67, 87 odstotkov pa je v lasti dežele Koroške. Ker pogajanj s predstavniki omenjenih mest pred sklepom OVP in FPO ni bilo, beljaški župan Manzenreiter stran- kam zdaj očitava zlorabo zaupanja. Po deželno-zborskem sklepu naj bi mesta bila bolj ali manj prisiljena k prodaji svojih deležev, katerih vrednost bi s prodajo deželnega deleža padla. Predstavniki .mest se zdaj pogajajo s predstavniki zveznega energetskega koncerna, hkrati pa Manzenreiter zahteva umik deželno-zborskega sklepa ter nova pogajanja z deželo. Kot smo poročali, je anketa javnega mnenja medtem pokazala, da bi 86 odstotkov Korošcev raje videlo, da Kelag o-stane v lasti dežele. Kar 70 odstotkov povpraša-nih pa je mnenja, da je lastna regionalna energetska oskrba pred ozadjem evropske integracije zelo pomembna. DUNAJ/ DANES PRVA SEJA SOSVETA ZA GRADIŠČANSKE HRVATE Se bo zapletlo že na ustanovni seji? JNAJ/2ELEZNO - posvetovalnega gremiia vpliv in nadzor strank ean tudi nima nravi™ rlain OVP in SPfi fnr. r! DUNAJ/2ELEZNO -Na Uradu zveznega kanclerja na Dunaju bo danes ustanovna seja narodnostnega sosveta za hrvaško narodnostno skupnost na Gradiščanskem. Kot je Republika obširno poročala, je pot do dokončne ustanovitve tega organa, za katerega so se organizacije gradiščanskih Hrvatov in politične stranke pogajali kar 17 let, odprla ljudska stranka na Gradiščanskem ko je izjavila, da ne bo uporabljaja veto proti ustanovitvi tega posvetovalnega gremija pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Prva velika preizkušnja bo po mnenju političnih opazovalcev že današnja prva seja sosveta, ko bo šlo za izvolitev predsednika. Najkasneje na tej seji bo namreč jasno, ali bosta tako ljudska stranka kot tudi socialdemokrati pripravljeni, dejansko zastopatio interese hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem, ali pa če je njihov namen ta, da hočejo preko soseveta še močneje uveljaviti vpliv in nadzor strank oz. nad narodnostno politiko na Gradiščanskem. Predsednik Hrvats-kega akademskega kluba (HAK) Manfred Cse-nar je včeraj v tiskovni izjavi že poudaril, da njegova organizacija v narodnostnem sosvetu ne vidi novo zastopstvo gradiščanskih Hrvatov, marveč da gre za »zastopstvo, katero si je izbrala zvezna vlada«. Sosvet da ne predstavlja s strani narodnostne skupnosti demokratično izvoljeno zastopstvo, za to ta or- gan tudi nima pravico, da bi govoril v imenu narodnostne skupnosti, je menil predsednik HAK. Temu je še dodal, da je Urad zveznega kanclerja klonil pritiskom političnih strank, saj sta si le-ti (SPO in OVP) potom njihovih občinskih odbornikov, županov in poslancev zagotovili več kot polovico vseh 24 sedežev. Sestav sosveta za gradiščanske Hrvate je medtem ostro kritizirala tudi Zelena alternativa. V tiskovni izjavi je poudarjeno, da zase- dajo OVP in SPO (po 5) ter Cerkev (2) na papirju sicer samo polovico sedežev, »dejansko pa je med ostalimi 12 zastopniki narodnostnih organizaciji nekaj takih, ki zagotovo niso nadstrankarski«. Tako je Predsedstvo županov in podžupanov hrvaških in mešanih organizacij društvo, katerega člani pripadajo izključno so-cialdemokratski stranki, enako velja za Delovno skupnost komunalnih politikov OVP. Predsednik Hrvats- kega akademskega kluba Manfred Csenar za to ob koncu tiskovne izjave tudi nedvoumno poudarja, da so »edini legitimni zastopniki gradiščanskih Hrvatov v novem sosvetu predstavniki narodnostnih organizacij gradiščanskih Hrvatov, saj so le-ti bili izbrani po njihovih prizadevanjih za pravice in pozitiven razvoj gradiščanskih Hrvatov«. Pri Uradu zveznega kanclerja obstajajo sosveti za Slovence, Madžare in Slovake. (I.L.) Proti direktni izvolitvi županov DUNAJ - Po odločitvi Ustavnega sodišča, da so bile neposredne volitve županov na Koroškem in na Tirolskem v nasprotju z avstrijsko ustavo, razprave o tej temi v Avstriji še ni konec. Medtem ko na Koroškem in tudi na Tirolskem skorajda vsi politiki zagovarjajo neposredno izvolitev županov in tudi deželnega glavarja ter s tem v zvezi zahtevajo spremembo avstrijske ustave, se je včeraj v razpravo vključil klubski predsednik socialdemokratskih poslancev v avstrijskem parlamentu Fuhrmann. Le-ta se je izrekel proti neposredni izvolitvi županov ter svoje stališče utemeljil s tem, da obstaja nevarnost, da se na neposredno izvoljene župane izvaja hud pritisk, predvsem ko gre za, gradbene zadeve. (Po avstrijski zakonodaji je župan prva instanca - op. med.). Odločno se je Fuhrmann izjavil proti neposredni izvolitvi deželnih glavarjev, kot to predlagajo predstavniki svobodnjaške stranke in tudi ljudske stranke. Direktna izvolitev deželnega glavarja bi bistveno razvrednotila kompetence deželnih zborov, je opozoril Fuhrmann. ŠPORT Torek, 3. avgusta 1993 EP V PLAVANJU / DANES V SHEFFIELDU INPY / 500 MILJ V MICHIGANU ZDA »94 / BRAZILIJA Prve medalje za plavalce S trimetrske deske najboljši Hemple Mansell zdaj najhitrejši tudi na »maratonih« Izčrpan po velikem naporu Gladek uspeh v Venezueli ni pomiril kritikov Selektorja Parreiro napada tudi Pele - Argenticen točki v Limi SHEFFIELD - Danes se bo na evropskem prvenstvu v plavanju, sinhronem plavanju in vaterpolu zaCel plavalni del tekmovanj. Franziska van Almsick in Krisztina Egerszegi sta plavalki, ki vzbujata največ pozornosti pred začetkom prvenstva. Obe tekmovalki imata lepe možnosti za štiri zlate kolajne, petnajstletna Nemka iz vzhodnega Berlina pa bo imela Se tri priložnosti v štafetnih preizkušnjah. Franziska, ki je bila pred dvema letoma še premlada, da bi nastopila na EP v Atenah, že ima štiri odličja z lanskih olimpijskih iger 7 Barceloni. Madžarka ima za sabo še uspešnejšo kariero, saj je prvi olimpijski naslov osvojila s štirinajstimi leti v Seulu leta 1988, štiri leta pozneje pa je bogati beri odličij dodala še tri zlate kolajne. Mladi zvezdnici se v šestih dneh ne bosta pomerili neposredno in težko je napovedovati, katera si bo ob koncu prvenstva priborila naziv kraljice bazena Ponds Forge. Van Almsickova je po uspehu v Barceloni še povečala obseg svojih treningov, rezultati tega pa so se pokazali že na zimskih tekmovanjih za svetovni pokal. Rekorde v 25-metrskih bazenih je dosegala kot za šalo. Njene najmočnejše discipli-ne so 50, 100 in 200 m kravl, izredno močna pa je tudi na 100 m v delfinovem slogu. Egerszegijeva, ki je pri 19 letih že pet let v svetovnem vrhu, bo gotovo pod manjšim pritiskom kot Nemka, saj že ima štiri olimpijska zlata, dva naslova svetovne prvakinje in trojno zmago z zadnjega EP. Takrat je tudi izboljšala sedem in pet let stara svetovna rekorda na 100 in 200 m hrbtno, svojo vsestranskost pa je potrdila s prvim mestom na 400 m mešano. V teh treh disciplinah je bila uspešna tudi na OI. Prvo današnje zlato odličje na 100 metrov kravl je po mnenju strokovnjakov rezervirano za Van Almsickovo, ki je letos daleč najhitrejša Evropejka, Egerszegijeva pa naj bi si prvo mesto priplavala na 400 m mešano. Njen rojak Tarnaš Damyi, zmagovalec v mešanem slogu na vseh velikih tekmovanjih od leta 1985, bo poskušal ponoviti trojno zmago iz leta 1989, ki je osvojil prvo mesto na 200 in 400 m mešano ter 200 metrov delfin. Veliki favorit za tri zlate kolajne je tudi Rus Jevgenij Sadovji, ki bo danes nastopil na 200 m kravl, izredno močan pa je tudi na 400 in 1500 m kravl, medtem ko bo njegov rojak Aleksander Popov v četrtek skušal izboljšati svetovni rekord Matta Biondija na 100 metrov kravl. Gostitelji prvenstva prvi dan največ stavijo na Nicka Gil-linghama, branilca naslova na 200 m prsno, ki si veliko obeta tudi od dvakrat krajše razdalje. Izmed slovenskih tekmovalcev bosta danes na 200 m kravl nastopila Jure Bučar in Nace Majcen. Današnji spored: 100 m kravl 2, 100 m prsno M, 400 m mešano 2, 200 m kravl M, 4 x 200 m kravl 2. Včerajšnji medalje Skoki v vodo - trimetrska deska, moški: 1. Jan Hemple (Nem) 637, 77 točke; 2. Dmitri Sautin (Rus) 619, 59; 3. Joakim Andresson (Sve) 589, 74. Sinhrono plavanje -posameznice: 1. Olga Se-dakova (Rus) 183, 781 točke; 2. Marianne Ae-schbacher (Fra) 178, 510; 3. Kerry Shacklock (Vbr) 178,147. Vaterpolo - rezultati 2. kola, Skupina A: Španija - Grčija 12:10 (5:3, 2:2, 3:2, 2:3), Nizozemska -Slovaška 14:9 (4:4, 4:1, 5:2, 1:2); Madžarska -Vel. Britanija 19:5 (6:1, 3:2, 3:0, 7:2). Skupina B: Romunija - Rusija 12:12 (1:3, 2:1, 3:4, 6:4); Italija -Hrvaška 13:7 (4:2, 3:3, 0:3, 3:2); Nemčija - Ukrajina 13:8 (1:2, 3:3, 6:1, 3:2). V tekmi 3. kola je Italija z 9:8 (2:1, 2:4, 2:1, 3:2) premagala Rusijo. BROOKLVN - Ni me sram priznati, da sem utrujen. 2delo se mi je, da dirke ne bo nikoli konec. Ponosen sem, da mi je uspelo zmagati na takšnem dirkališču«, je po uspehu na dirki formule Indy na ovalnem dirkališču v Michiganu dejal Nigel Mansell. To je bil njegov prvi uspeh na 500 milj dolgi dirki, ki ga je popolnoma izčrpala, da so ga po končani dirki z veliko težavo dobesedno izvlekli iz njegove lola ford cosvvorth (na sliki) . »Ne vem, ali bi vzdržal, če bi moral prevoziti še deset krogov«, je priznal britanski as. Njegov dvoboj z veteranom Mariom Andrettijem, ki se je uvrstil na drugo mesto pred Nizozemcem Luyendykom in je bil videti na cilju nasmejan in spočit, je bil izredno privlačen, Mansell pa je vodil 222 od skupnih 250 krogov. Na skupnem vrstnem redu je Mansell spet prvi s 123 točkami. Emerosn Fittipaldi jih ima 105, Bossel 98, Andretti pa 97. KARAKAS - V svojem tretjem nastopu na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Venezueli je Brazilija dosegla sicer prepričljivo zmago s 5:1, vendar pa ni razpršila dvomov okrog svoje prave vrednosti, selektor Parreira pa svojega majavega položaja pravzaprav sploh ni utrdil. Vrste njegovih kritikov se večajo, vanje sta vstopila tudi slavni Pele, ki ga pri kritikah vodijo patriotski vzgibi, in Tele Santana, ki bolj preprosto zbira argumente, da bi Parreiri spodnesel trenerski stolček. Dejstvo je, da so proti skromnemu nasprotniku zaigrali Brazilci dokaj medlo. V prvem polčasu so dosegli en sam gol iz bele pike in po izključitvi enega od igralcev Venezuele. V drugem polčasu so za Brazilijo zatresli mrežo še Bebeto (dvakrat), Branco in Palhinha, Evair je za-streljal enajstmetrovko, za gostitelje pa je na 4:1 zaostanek zmanjšal Garcia. V Montevideu sta se Urugvaj in Ekvador nepričakovano razšla brez gola. Favorizirani gostitelji sploh niso bili boljši, najnevarnejšo priložnost pa so že v 7. minuti pripravili Ekvadorci, ko so zadeli vratnico in na splošno prikazali dosti bolj dopadljiv no- gomet od bolj renomira-nih nasprotnikov, pri katerih so zlasti razočarali Fonseca, Aguilera in Herrera. V A skupini so odigrali šele prvo kolo. Argentina je v Limi dosegla pomembno zmago. Perujski nogometaši so pokazali zvrhano mero agresivnosti, vendar so gostje znali umiriti tempo igre, edini zadetek pa je v 29. minuti dosegel Batistuta. Junak srečanja za Argentino je bil vsekakor vratar Goycochea, ki je v drugem polčasu nekajkrat izvrstno posegel. Peru je pod taktirko spretnega Del Solara pridno zbiral kote, ni pa dosegel gola. Kolumbiji pa v dvoboju s povprečnim Paragvajem ni uspelo doseči gola. Kolumbijci so stalno napadali, sila nezanesljivi Asprilla je v 22. minuti zastreljal najstrožjo kazen, drugih res stoodstotnih priložnosti pa gostitelji niso pripravili, čeprav vratarju Paragvaja Chilavertu dela ni manjkalo. Vrstni red A skupine: Argentina 2, Kolumbija in Paragcaj 1, Peru 0. Prihodnje kolo Paragvaj -Argentina, Peru - Kolumbija. Vrstni red B skupine: Bolivija 4, Brazilija in Urugvaj 3, Ekvador 2, Venezuela 0. Prihodnje kolo: Bolivija - Urugvaj -Ekvador - Venezuela. Na mladinskem EP v San Sebastianu se je Macchiutova uvrstila v finale _________BALINANJE / MEDNARODNI TURNIR NA OPČINAH_ Ljubljansko Polje zasluženo ptvo Poletov! četverki izpadli v četrtfinalu Slavje predstavnikov iz Slovenije - Kakovostni boji in odlična organizacija Na evropskem mladinskem prvenstvu v San Sebastianu v Španiji je slovenska atletinja Margaret Mac-chiut dosegla še en pomemben rezultat. V teku na 100 m ovire se ji je namreč s časom 13, 94 posrečila uvrstitev v finale osmih najboljših. Zal pa je v finalnem teku prišlo do neljubega zapleta. Ena od tekmovalk je namreč padla, pri tem pa podrla še dve atletinji, ena od teh je bila Macchiutova. Sodniška komisija se je odločila za ponovitev Starta, žal pa poškodovana Macchiutova ni mogla več tekmovati. S svojim nastopom je vsekakor dokazala, da sodi med najboljše mladinke v Evropi, kar predstavlja zanjo seveda veliko zadoščenje. (Lasič A.) Mednarodni balinarski turnir, ki ga je priredila Balinarska sekcija SD Polet, je tako organizacijsko (med drugim je bilo poskrbljeno za vse udeležence za malico in kosilo) kot zaradi kakovostnih bojev povsem uspel. Nastopilo je 14 četverk iz Slovenije in Italije, in sicer Sloga, Šiška in Polje iz Ljubljane, Erazem iz Postojne, Dobravlje, Skala iz Sežane, Jadran iz Izole, Re-pentabor, Zarja, Triestina, Portuale, Primorje, Arci San Luigi, Polet A in Polet B. Turnir se je odvijal na igriščih SD Polet na Opčinah, izločilni del pa tudi na balinarskih stezah SD Primorje na Proseku in Pristaniških delavcev pri Briščikih. Kot je bilo pričakovati, so vodilno vlogo imele četverke iz Slovenije, saj so se v polfinale uvrstili Polje, Skala, Jadran in Erazem. Prvo mesto je povsem zasluženo osvojilo Polje, ki uvršča odlične balinarje (same prvoligaše) kot Rodeja, Skobemeta in Pelca. Poljci so namreč v finalu kar z 11:0 premagali postojnskega Erazma. Od naših ekip sta se v četrtfinale uvrstili obe Poleto- vi ekipi, medtem ko Zarja in Primorje nista imela sreče in sta izpadla v izločilnem delu. V izločilnem delu je Polet A celo premagal poznejšega polfinalista Erazma, Polet B pa kar finalista Jadrana. Poletovci pa so bili v četrtfinalu močno utrujeni, saj so bili še kako zaposleni pri organizaciji, in so tako tudi morali priznati premoč bolj »svežih« tekmecev. IZLOČILNI DEL (IZIDI NASH EKIP): Polet A (Suc, Kramar, Capitanio, De Lo-renzo) - Erazem 11:8, Erazem - Zarja (Maks Križ-mančič, Tomislav Pečar, Pe-pi Čufar, Edvin Sancin, Lucijan Cirssani) 11:7, Polet A - Zarja 11:10, Erazem - Zarja 11:0; Polet B (A. in V. Gulič, Daneu, Morganti) 11:4, Polet B - Jadran 11:5; Polje -Primorje (Blason, Ferluga, Zužič, Caverlizza) 11:0, Polje - Primorje 11:2. ČETRTFINALE: Polje - Triestina 11:2, Skala - Sloga 11:3, Erazem - Polet B 11:3, Jadran - Polet A 11:8. POLFINALE: Polje - Skala 13:7, Jadran - Erazem 13:5. FINALE ZA 3. MESTO: Skala - Erazem 13:2. FINALE ZA 1. MESTO: Polje - Jadran 13:0. Nagrado za najboljšega bližalca je dobil Rode (Polje), za najboljšega zbijal-ca pa Rijavec (Skala), (bi) Posnetek s turnirja na Opčinah (foto KROMA) 3 ■ NOVICE Preporod Mikaela Pernforsa MONTREAL - Švedski tenisač Mikael Pemfors je po daljšem obdobju zatišja spet dosegel odmeven uspeh. V finalu odprtega prvenstva Kanade, na katerem so nastopih skoraj vsi najboljši, je z 2:6, 6:2, 7:5 premagal Američana Todda Martina, potem ko je v prejšnjih kolih odpravil Couriera, Volkova in Kordo. 30-letni Pemfors je nazadnje nastopil v finalu teniškega turnirja ATP leta 1988, potem pa je tudi zaradi nekaterih poškodb z 10. zdrknil na 95. mesto svetovne jakostne lestvice. FIFA suspendirala avstralskega vratarja ZURICH - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je danes suspendirala vratarja avstralske nogometne reprezentance Marka Bosnicha. 21-letni vratar Aston Ville ne bo smel nastopati na nogometnih tekmah do 16. avgusta, ker ni nastopil za avstralsko nogometno repezentanco na kvalifikacijski tekmi za SP proti Kanadi. Bosnich pravi, da na tekmo ni mogel zaradi poslovnih zadev, avstralska zveza pa trdi, da ga je Aston Villa zadržala v klubu zaradi priprav na državno prvenstvo. (STA) Rogerja Blacka ne bo v Stuttgart Mckoy ima še možnosti LONDON - Vicesvetovnega prvaka na 400 metrov Britanca Rogerja Blacka ne bo na SP v atletiki v Stuttgartu, ker je zbolel za vimsnim obolenjem. Sedemindvajsetletni atlet bi moral na SP nastopiti na 400 metrov in v štafeti 4 X 400 metrov. Robert VVagner, menedžer olimpijskega zmagovalca na 110 metrov z ovirami Kanadčana Marka McKoya, pa je v Montrealu novinarjem povedal, da bo njegov varovanec verjetno nastopil na SP. (STA) Smrt treh švicarskih alpinistov ZERMATT - V petek zvečer so se pri sestopu s Zi-nalrothoma v švicarskih alpah smrtno ponesrečili trije alpinisti. Ko so bili na 3700 metrih nadmorske višine, se je utrgala plast snega in jih potiskala približno 300 metrov po pobočju, nato pa so zgrmeli v 200 metrov globok prepad. Vsi trije so bili na kraju nesreče mrtvi. (STA) Danilovič poškodovan BOLOGNA - Poškodba, ki jo je košarkar bolonjskega prvoligaša Virtusa (nov sponsor je Buckler) Predrag Danilovič staknil na tekmi ameriške »summer league« je hujša od pričakovanega. Zaradi zloma na desni roki bo moral povsem mirovati štiri tedne. Kdo so nasprotniki Triestine RIM - Svet združenja tretjeligaških nogometnih moštev je sestavil skupine za letošnje prvenstvo C-l lige. Triestina je bila seveda vključena v skupino A, v kateri so še Alessandria, Bologna, Car-pi, Carrarese, Chievo, Como, Empoli, Fiorenzuo-la, Leffe, Massese, Mantova, Palazzolo, Pistoiese, Prato, Pro Šesto, Spal in Spezia. V B skupini, kjer je bilo mnogd klubov črtanih zaradi finančnega poloma, bodo igrala naslednja moštva: Avellino, Barletta, Casarano, Chieti, Giar-re, Ischia, Isolaverde, Juve Stabia, Leonzio, Lodi-giani, Matera, Nola, Perugia, Potenza, Reggina, Salemitana, Sambenedettese, Siena, Siracusa. Umrl Janusz Sidlo VARŠAVA - V starosti 60 let je v Varšavi včeraj zaradi srčne kapi preminil nekdanji svetovni prvak v metu kopja Poljak Janusz Sidlo (83, 66 m leta 1956). Nastopil je na petih olimpijskih igrah, leta 1956 pa v Melbournu osvojil srebrno kolajno. Bil je tudi dvakratni evropski prvak. Lampley le v Folgarii? Po najnovejših informacijah naj bi trener tržaškega prvoligaša Stefanel Bogdan Tanjevič v Folgarii, kjer potekajo priprave članskega moštva, že danes razpolgama s celotnim moštvom. Soigralcem, ki se tam potijo že slab teden, se bosta zanesljivo pridružila Gregor Fučka in Alessandro De Pol, ki sta se vrnila s svetovnega prvenstva za igralce do 22. leta starosti v Valladolidu, kaže pa, da se je končno s tržaškimi funkcionarji sporazumel tudi temnopolti Američan Lampley, ki naj bi tako bil drugi tujec moštva. Totip Zmagoviti stolpec: 2X XI IX 2X IX 2X. Kvote: 12 (27 dobitnikov) 37.864.000 lir; 11 (571 dobitnikov) 1.766.000 lir; 10 (5.462 dobitnikov) 180.000 lir. _______KOŠARKA / C LIGA_ Jadran v C skupini SZ Jadran je včeraj prejelo od italijanske košarkarske zveze komunike s sestavo osmih skupin prvenstva moške C lige. Jadranovci bodo nastopili v C skupini: 1. GS Italmonfalcone Tržič 2. Itala San Marco Gradišče 3. Basket C. Pio X Cittadella (PD) 4. Sacile Basket (PN) 5. Amici del Basket Pordenone 6. Pallacanestro Pordenone 7. SZ Jadran Trst 8. US Servolana Trst 9. US Don Bosco Trst 10. Basket Montebelluna (TV) 11. AP Castelfranco Veneto (TV) 12. Libertas Acli San Daniele(UD) 13. Longobardi B. Cividale (UD) 14. SerenissimaTreporti (VE) 15. Mestrina Basket (VE) 16. Margherita Caorle (VE) Nastop društva Pall. Pordenone, ki je lani skupno z Jadranom izpdel v C ligo, je še vprašljiv, saj je klub tako zadolžen, da je moral celo poseči komisar italijanske košarkarske zveze, da bi pregledal še neizplačene dolgove. Tudi se še ne ve, če bo Mestrina nastopala v B ligi (ker je v le-tej ostalo eno »prazno»mesto) ali se bo odločila za bolj ekonomsko tretjeligaško ligo. Glede Jadranovih mestnih tekmecev naj omenimo, da se je Servolana zelo okrepila, saj je najela Poropata (SGT), Magnellija (Stefanel) in Marego (UG Goriziana). Bivši Jadranov trener Peter Brumen bo torej imel na voljo zares konkurenčno moštvo. Don Bosco pa je najel mladega centra Ro-vereja (letnik 1974, 202 cm). Prvenstvose bo pričelo 3. oktobra 1993, končalo pa 1. maja 1994. JADRANJE / NASTOPILI NA ŠTEVILNIH TEKMOVANJIH Čupina aktivnost v juliju Kristjan Kovačič (Cupa) prvič do pokala Poleg lepega uspeha Nike Furlani na regati Prvo jadro za optimiste v Benetkah naj poudarimo, da je bilo udejstvovanje JK Cupa v mesecu juliju dokaj pestro in uspešno. JK Cupa je v začetku julija s sodelovanjem SN Pietas Julia in SN Tavo-loni priredila ekipno regato v razredu optimist kot selekcija za državno prvenstvo. Cupa je tekmovala v postavi Johana Križnič, Alessio Pincin, Zoran Bandelj, Ana Žerjal in Matija Spinaz-zola. Naši jadralci so osvojili odlično tretje mesto za SN San Giorgio in SVBG. Četrti pa je bil YC Adriaco. Cupini jadralki Nika Furlani in Johana Križnič sta se udeležili conskih tekmovanj na jezeru Santa Corce. Na regati za Trofejo Bruno Marši je v konkurenci 40 tekmovalk zmagala Johana Križnič. 2e naslednji teden so Cupini »optimisti« nastopili na regatnem polju v Izoli na eni od tekem za Trofejo Alpe Jadran. Med moškimi vodi po tej regati Alessio Pincin. Tekmovali so še Ana Žerjav, Zoran Bandelj in Matija Spinazzola. Po- sebno pohvalo pa zaslužita Erik Masten in Robi Pavletič, ki sta končala svojo prvo regato, čeprav so bili vremenski pogoji zelo težki. Istega dne je bila prva regata za državno selekcijo v razredu »laser«. Odlično sta se obnesla Marko Kojanec in Kristjan Kovačič, ki sta osvojila 3. mesto, Kovačič pa je sploh osvojil svoj prvi pokal. Ana Žerjav in Alessio Pincin pas ta bila med številnimi tekmovalci v razredu optimist izbrana na enotedenske zvezne treninge. Obvestila SZ JADRAN obvešča, da se bodo treningi za košarkarje letnikov 1979/80/81 pričeli v torek, 10. t.m. ob 18. uri na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. SK BRDINA obvešča vse atlete, da so treningi vsak petek ob 18. uri. Zbirališče na Brdini - Opčine. SK BRDINA obvešča, da je razvedrilni trening za otroke od 3. do 11. leta starosti ob sredah, ob 17. uri . Zbirališče na Brdini - Opčine. SK BRDINA organizira poletni trening n Pohorju v hotelu Bel-levue od 16. do 21. avgusta. Prijave na tel. št. 212859 ali 226271 do 7. avgusta. TPK SIRENA organizira III. jadralni tečaj za optimiste, ki bo od 9. do 20. avgusta. Vpisovanje najkasneje do danes na sedežu v Miramarskem drevoredu 32. Tel. št. 422696. GOSPODARSTVO Torek, 3. avgusta 1993 JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO / OBRATOVANJE LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE PODJETIJ Zaradi suše še ne z vso močjo Pretok Save je le 40 m3 na sekundo Podjetja še čakajo Tempo lastninjenja bo odvisen predvsem od podjetij samih - Tudi če bomo certifikate dobiti Se pred jesenjo, jih (še) ne bo za kaj uporabiti, saj bo delnic malo • Andreja Rednak LJUBLJANA - Čeprav so v Jedrski elektrarni Krško pričakovali, da bo elektrarna od včeraj obratovala z vso močjo, so se uresničile bojazni, da takšne optimistčne napovedi lahko ogrozi nadaljevanje sušnega obdobja oziroma premajhen pretok reke Save. Povečanje obratovalne moči namreč ni odvisno le od brezhibnosti elektrarne in njenega delovanja, temveč tudi od gladine in temperature Save. Nuklearka je namreč, kot poročajo iz Krškega, včeraj obratovala z 80-odstotno močjo, saj je bil pretok Save le 40 kubičnih metrov na sekundo, obratovanje s polno močjo pa bi omogočal le pretok približno 70 kubi-kov na sekundo. Krška elektrarna torej ne obratuje s polno močjo izključno zaradi nizkega vodostaja reke Save. Sanacija uparjalnikov, pa tudi druga remontna dela (po načrtu naj bi jih opravili novembra oziroma decembra) so bila po vseh pokazateljih, tako trdijo v elektrarni, izvedena uspešno. Testiranje, opravljeno potem ko so v elektrarni 29. julija ponovno pognali turbine, naslednji dan pa jo sinhronizirali s slovenskikm elektroener- MileCuk getskim omrežjem, so pokazala, da so bila sanacijska in remontna dela, katerih vrednost je 18, 5 milijona dolarjev, uspešna. Takšna ocena je najpomembnejša za posega na obeh uparjalnikih, saj so zaradi okvare na njima (puščanje primarnega hladila v sekundami sistem) pred dobrima dvema mesecema morali zaustaviti obratovanje krške elektrarne. Meja, ki še omogoča popolno obratovanje elektrarne, je povprečna 18-odstotna začepljenost uparjalnikov. Po zadnjem odpravljanju okvar je sedanja začepljenost Jedrske elektrarne Krško 15, 68-od-stotna, pri čemer je prvi uparjalnik začepljen 17, 9-, drugi pa 13, 3-odsto-tno. Zanimivo je, da so za sanacijo uparjalnikov poleg metode Cepljenja poškodovanih cevi prvič pri nas uporabili tudi tako imenovano metodo vstavljanja cevnih tulcev, kar je v svetu precej razširjena metoda v takšnih primerih. Slednje je sicer dražje, vendar omogoča boljši izkoristek. Pri prvi metodi je treba zapreti okvarjeno cev, pri vstavljanju tulcev pa le uvaljajo del nove cevi. Sicer pa so zastoj elektrarne izrabili tu- di za nekatera vzdrževalna dela na sekundarnem delu opreme, ki so bila načrtovana šele za november in december. Med drugim so opravili tudi remont generatorja. Skoraj hkrati so tudi strokovnjaki mednarodne agencije za jedrsko energijo temeljito pregledali elektrarno, pri čemer niso našli večjih pomanjkljivosti, ki bi ogrožale varnost obratovanja. Sicer pa Zoran Marčenko iz dispečerske službe Elektrogospodarstva Slovenije (Eles) poudarja, da krška elektrarna že zdaj pošilja v omrežje približno šest milj ono v kilovatnih ur elektrike. To pomeni, da uvažamo bistveno manj električne energije (približno milijon kilovatov na dan iz Avstrije) kot doslej, ko smo je uvažali za okoli pet milijonov kilovatov. Tudi v slovenskih hidroelektrarnah (predvsem verigi Dravskih HE) so zaradi nekaj ugodnejšega vodostaja povečali proizvodnjo, ki trenutno znaša blizu deset milijonov kilovatnih ur na dan. Razliko do 22, 5 milijona kilovatov, kolikor približno znaša trenutna poraba v Sloveniji, proizvedejo v termoe-leketrarnah, predvsem v šoštanjski. LJUBLJANA - Čeprav je večina predpisov, ki so nujni za začetek izva-jaja zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, sprejetih, pa dosedanja dinamika kaže, da se lahko lastninjenje po optimističnih napovedih začne šele jeseni. Bistveno je namreč, da so odločitve o začetku in načinu lastninjenja odvisne od podjetij; Agencija za privatizacijo na primer pride na vrsto šele, ko se podjetje odloči poslati lastninski program v potrditev. Doslej so jih dobili le štirinajst, poleg Yulonovega pa so menda potrdili samo še enega. Vlada tudi sama priznava, da bo zaradi decentraliziranega lastninjenja njegova izvedba zapletena in težko pregledna. Glede na to, da bo pomemben del lastninjenja potekal prek pooblaščenih investicijskih družb, ki bodo prek zbranih lastniških certifikatov državljanov od Sklada RS za razvoj kupovale delnice podjetij, v vladi pripravljajo tudi zakon o teh družbah, kjer pa obstaja še veliko dilem. Jasno je le, da bodo te družbe zasebne, torej bodo nastajale od spodaj navzgor; država bo predpisala le pogoje za ustanovitev. Vseeno pa je to zelo zapleten zalogaj, saj bodo te finančne ustanove nastajale povsem na novo, medtem ko so v razvitem svetu nastajale postopoma. Eden od predpisov, ki še manjka, je zakon o uporabi kupnine iz naslova lastninjenja. Lastninski zakon našteva zelo različne namene uporabe kupnine, na primer sanacijo podjetij, razvoj malega gospodarstva, kreditiranje izvoza, tehnološki razvojni projekti, ekološke naložbe, naložbe v javni sektor, pomoč avtohtonim narodnim skupnostim, ohranitev poseljenosti podeželja, plačilo vojne odškodnine internirancem... Ker bodo sredstva kupnine zelo razpršena, bo njihov učinek majhen, ugotavlja vlada in dodaja, da bi bi- lo bolj pametno s temi sredstvi zmanjšati javni dolg, spodbuditi prestrukturiranje podjetij in podobno. Tako pa bo taka razpršena poraba podvajala proračunske izdatke, spodbujala novo zunaj -proračunsko porabo, povzročila dodatne stroške. Vrednost družbenega premoženja naj bi znašala 16 do 20 milijard mark, vendar so ocenjene vrednosti podjetij precej manjše - skupaj kakih deset milijard mark. Za notranji odkup, pri katerem bodo potrebna likvidna sredstva, se bo verjetno odločila polovica večinoma majnih in srednjih podjetij, ki predstavljajo kakih 35 odsotkov družbenega kapitala. Vlada tako predvideva, da bi lahko Sklad v prvem letu lastninjenja z notranjim odkupom podjetij realiziral le skromnih 150 milijonov mark, izkupiček po naslednjih štirih letih pa bi tako znašal samo 750 milijonov mark. Vprašanje je tudi, kaj se bo zgodilo z zadolženimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje za stečaj. Kakega posebnega zanimanja za privatizacijo teh podjetij (kakih 600 jih je, zaposlujejo pa blizu 140 tisoč delavcev) najbrž ne bo. Novi zakon o stečaju, ki ga je predlagala vlada in je bil že deležen številnih kritik, uvaja t. i. predhodni poravnalni postopek za nekatera družbena podjetja, a katerim naj bi izpeljali finančno reorganizacijo teh podjetij. Najbolj sporno je pač to, naj bi finančno reorganizacijo vodila Služba družbenega knjigovodstva, ki bi se je radi nekateri kar znebili, po drugi strani pa ji nalagajo nove naloge. Ce bi bila finančna reorganizacija uspešna, bi šlo podjetje v prisilno poravnavo pred sodiščem, če ne, pa v stečaj. O stečaju bi torej odločala SDK! Po mnenju nekaterih bi za tako usodna vprašanja vendarle morala sprejeti odločitev in tudi odgovornost vlada. Skratka, lastninskih certifikatov še ne bomo mogli uporabljati, tudi če bodo računi pri SDK res odprti že avgusta (SDK pravi, da se to ne bo zgodilo vse do konca septembra, ker vlada zamuja z zagotovitvijo programske opreme). Ce upoštevamo še, da je treba opraviti revizije lastninjenja v 959 podjetjih in da gredo h koncu šele revizije v prvih 80 podjetjih, je jasno, zakaj je lastninskih programov podjetij tako malo. Celo vlada sama opozarja na časovno neusklajenost izdaje in uporabe certifikatov. Čeprav jih bo mogoče uporabiti kmalu, pa bo ponudba delnic, ki jih bo mogoče s certifikati kupiti, zelo skromna. Skrbi državljanov, kako in za kaj bodo uporabili svoje certifikate, so torej zaenkrat odveč. nTJUlIllnirmffl Pomembna vloga Sklada in Agencije (Foto: A. P./TRIO) _______PRETRESI NA EVROPSKIH BORZAH_ Močna marka in jen Šibke valute v EMS so skupaj s frankom zdrsele navzdol LONDON - Evropski finančni ministri in predsedniki osrednjih bank so na izrednem nedeljskem srečanju, ki se je prevesilo v zgodnje ponedeljkove ure, odločili, da bo Evropski monetarni sistem (EMS) po novem veliko prožnejši. Šibkejše valute so zato začele v ponedeljek že drseti proti novim spodnjim mejam. V nasprotju s francoskim predlogom naj bi iz EMS izstopila samo nemška marka, druge pa bi ostale povezane v mejah, ki so jih določili pred štirinajstimi leti, ko so razen marke in nizo- zemskega guldna vse druge v sistem povezane valute dobile nov razpon, v katerem se lahko gibljejo. Francoski frank, ki je pred nedeljskimi spremembami veljal za močno valuto in se je lahko tako kot marka gibal v razponu 2, 25 odstotka, je tako v ponedeljek že zdrsnil pod to mejo proti novi petnajstodstotni meji, ki velja za šibke valute v sistemu EMS, in v primerjavi z nemško marko izgubil kar dva odstotka svoje vrednosti. V ponedeljek zjutraj so se v pričakovanju zmanjšanja uradnih obrestnih mer, kar bi francosko gospodarstvo nujno potrebovalo za okrevanje, zmanjšale tržne obresti. Borzni me-šetarji so potisnili navzdol tudi dansko krono in belgijski frank. Poznavalci trdijo, da je napad na evropske valute, ki je finančne ministre prisilil k spremembi Evropskega monetarnega sistema, zaustavil načrtovani urnik evropskega združevanja, in da bodo potekli meseci, morda pa tudi leta, preden se bo sistem vrnil na stare trdne temelje. Nemški finančni minister Theo VVeigel je dejal, da bodo nove razpone, v katerih lahko drsijo valute v Evropskem monetarnem sistemu, ocenili prvega januarja naslednje leto. Toda narediti ne bodo mogli veliko, če bo francoski frank tudi takrat nižje od stare meje, ki so jo pokopali v nedeljo. Pariške oblasti bi, morale za približanje marki devalvirati svojo valuto, toda takšni ukrepi bi v domači javnosti naleteli na huda nasprotovanja. Druga možnost za vrnitev starega EMS pa bi bile manjše nemške obrestne mere, kar je malo verjetno zaradi nemških gospodarskih težav. Posredniki na mednarodnih borzah so si v ponedeljek že izbrali za svoja zatočišča zlato, nemško marko in japonski jen. Unča zlata je na azijskih borzah dosegla ceno 409, 25 dolarja, kar je največ po zalivski vojni pred tremi leti. »Vse od zmede v Evropskem monetarnem sistemu do Bosne in ameriške go- spodarske politike nas sili k zlatu,« je povedal neki dolgoletni mešetar na londonski borzi. Japonska valuta pa je zaradi množičnih nakupov dosegla rekordno vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem v razmerju 104, 61 proti ena. Tokio je zato v nenehni zvezi z voditelji drugih članic najbogatejše sedmerice sveta, da bi kljub borznim dejavnostim špekulantom v skladu z dogovorom z zadnjega vrhunskega srečanja ohranili stabilnost svojih valut. Za zdaj še ne razmišljajo o spremembi svoje monetarne politike, ampak bodo poskusili pomagati z intervencijskimi nakupi in prodajami valut. Najpomembnejše japonske obrestne mere so zdaj veliko nižje od nemških in celo od ameriških. Medtem ko Nemčija vztraja pri 6, 75-od-stotnih obrestih, Združene države Amerike pa ceno denarja ocenjujejo s tremi odstotki, je japonska svoje obrestne mere februarja znižala na 2, 25 odstotka. Toda vlada v Tokiu priznava, da bo premočni jen bolj škodil kot koristil gospodarstvu, saj bo otežil japonski izvoz. Se odločnejši so japonski gospodarstveniki, ki zahtevajo takojšnje ukrepe za znižanje vrednosti jena. Ameriški dolar, ki je v petek visoko poskočil po prvih napadih špekulantov na francoski frank, v ponedeljek ni veliko pridobil, saj so se borze raje obrnile proti marki in jenu. B. K. in agencije Nemški finančni minister Theo VVaigel (Foto: AR) Včerajšnji dan na tokijski borzi (Foto: AR) Zgodovina evropskega monetarnega sistema PARIZ - Evropski monetarni sistem (EMS) je bil ustanovljen marca leta 1979 na pobudo francoskega predsednika Valeryja Giscarda d‘Estainga in nemškega kanclerja Helmuta Schmidta s pomočjo centralnih bank Nemčije, Francije, Italije, Danske, Irske in vseh treh držav Beneluksa Druge države, članice ES so se vključile v EMS pozneje, Španija septembra 1989, Velika Britanija oktobra 1990 (od koder je septembra 1992 hkrati z Italijo izstopila) in Portugalska aprila 1992. Samo Grčija ni bila nikoli vključena v sistem. Julija 1985: šestodstotna devalvacija italijanske lire, dvoodstotna revalvacija drugih valut Aprila 1986: triodstotna revalvacija nemške marke in nizozemskega guldna, enoodstotna revalvacija belgijsko-luksemburškega franka in danske krone, triodstotna devalvacija francoskega franka. Avgusta 1986: osemodstotna devalvacija irskega funta. Januarja 1987: triodstotna revalvacija nemške marke. Januarja 1990: štiriodstotna devalvacija italijanske lire. 13. septembra 1992:3,5-odstotna devalvacija italijanske lire in 3,5-odstotna revalvacija vseh dragih valut. 16. septembra: se britanski funt in italijanska lira umakneta iz Evropskega mehanizma medvalutnih razmerij, istega dne tudi za pet odstotkov devalvira španska pezeta. 22. novembra: šestodstotna devalvacija španske pezete in portugalskega escuda. 30. januarja 1993: desetodstotna devalvacija irskega funta. 13. maja: osemodstotna devalvacija španske pezete in 6,5-odstotna devalvacija portugalskega escuda 1. avgusta: 15-odstotna razširitev razpona oziroma meje (ki je prej znašala 2, 25 odstotka), pod in nad katero se v omejenem času lahko gibljejo vse valute, kisov menjalnem mehanizmu EMS. (AFP) NOVICE Najdraže je bilo v Ljubljani LJUBLJANA - Cene na drobno v glavnem mestu Slovenije so se junija glede na maj povečale za 1, 7 odstotka, čeprav so se kmetijski izdelki pocenili celo za 11, 9 odstotka, je ugotovil državni zavod za statistiko. Na ljubljansko junijsko stopnjo inflacije, ki je znašala prav toliko, kolikor so se povečale cene na drobno (1, 75), so največ vplivale cene pijač in industrijskih neživilskih izdelkov, ki so se povečale od tri odstotke do štiri odstotke. Ljubljana je bila z omenjeno stopnjo inflacije v juniju naj dražje mesto v Sloveniji. Cene na drobno so se junija v Kopru zvišale za 1, 3 odstotka, kar je rezultat enakomerne rasti cen v vseh skupinah, od storitev, ki so se podražile za največ 2, 5 odstotka, do kmetijskih izdelkov, ki so bili cenejši kot maja, za šest odstotkov. Cene na drobno so se junija v Mariboru povečale za 0, 8 odstotka; povečevale so se dokaj enakomerno, čeprav so se pijače podražile celo za 3, 2 odstotka. Najcenejše slovensko mesto je bilo junija Novo mesto, saj so tam zabeležili porast cen na drobno samo za 0, 5 odstotka. K temu so največ prispevale nižje cene neživilskih industrijskih in kmetijskih izdelkov. Od decembra lani do letošnjega junija so se v Ljubljani najbolj podražile storitve (za 20, 35 odstotka), v Mariboru kmetijski izdelki in storitve (za 18 odstotkov), v Kopru kmetijski izdelki (za 16, 3 odstotka) in v Novem mestu kmetijski izdelki (za 28, 2 odstotka). (STA) Draga živila na debelo LJUBLJANA - Cene na debelo so se junija glede na maj povečale za 0, 9 odstotka, je ugoto-" vil državni zavod za statistiko. Od lanskega do letošnjega junija so se cene na debelo povečale za 22, 8 odstotka, od lanskega decembra pa za 6, 4 odstotka. Junija so se najbolj povečale cene na debelo prometnim sredstvom (za 2, 5 odstotka) in živilskim izdelkom (za 2, 35), medtem ko so se te cene za druge skupine povečale od 0, 2 do 0, 7 odstotka, razen cen kurjave in razsvetljave, električnih aparatov, gospodinjske opreme, šolskih potrebščin in sredstev za kmetijstvo, ki so ostali na majski ravni, cene pnevmatike za vozila pa so se celo zmanjšale za 3, 9 odstotka. Cene na debelo so se od lanskega do letošnjega julija najbolj povečale za tekoča goriva in maziva (za 61, 7 odstotka), kmetijsko orodje (za 53, 3 odstotka), usnje (za 51, 45), tekstilne izdelke (za 48 odstotkov) in gospodinjske predmete (za 47, 25), medtem ko so se cene kurjave in razsvetljave zmanjšale za 3, 3 odstotka. (STA) Rekordna žetev v Rusiji MOSKVA - Ruski ministrski podpredsednik Aleksander Zaverjuha je včeraj sporočil, da letos pričakujejo rekordno žetev pšenice v višini 120 do 125 milijonov ton, kar je več kot lanskih 106, 8 milijona ton. Letos bo morala Rusija uvoziti še 16 milijonov ton pšenice. (Reuter) MENJALNIŠKI TEČAJI 2. avausta 1993 Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) _ menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 69,35 70,25 9,35 9,92 6,88 7,52 Avtohiša* 69,30 69,90 9,70 9,95 7,30 7,70 Banka Vipa 69,55 70,19 9,81 9,90 7,35 7,45 Bela Vrtnica 69,80 70,40 9,80 10,00 7,40 7,70 Bobr Trzin 70,00 70,40 9,90 10,05 7,40 7,65 Bobr Fužine 70,00 70,40 9,90 10,05 7,40 7,65 Brod 69,90 70,40 9,80 10,00 7,50 7,70 BTC Sežana 69,00 70,10 9,80 9,95 7,00 7,44 BTC Ljubljana 69,00 70,50 9,30 10,00 7,40 7,75 Come 2 us* Creditanstalt Nova Banka 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,60 69,70 70,50 9,75 10,00 7,20 7,55 Dom Kaffe Domžale* 69,70 70,20 9,87 10,00 7,40 7,70 Emona Globtur 69,55 70,50 9,88 10,00 7,38 7,50 Eros Ljubljana 69,90 70,50 9,85 9,95 7,40 7,55 Eros Kranj 69,90 70,50 9,85 9,95 7,30 7,35 Feniks* 69,00 70,00 9,50 9,90 7,10 7,50 Fiba Koper 69,00 70,00 9,50 9,88 7,00 7,45 Firadas Idrija 69,30 70,55 9,65 10,10 7,20 7,55 I 69,50 70,00 9,60 9,90 7,25 7,60 Hida 70,10 70,20 9,87 9,92 7,47 7,52 Hipotekarna Banka Koper* 69,10 70,35 9,68 10,00 7,10 7,40 Hram Rožice Mengeš 70,00 70,30 9,90 9,95 7,40 /,65 llirika Slovenj Gradec 69,40 70,20 9,22 9,86 6,31 7,52 Ulrika Postojna 69,50 69,95 9,72 9,90 7,32 7,39 llirika Sežana 69,50 69,95 9,80 9,90 7,37 7,39 llirika Jesenice 69,42 70,05 9,72 9,84 7,18 7,44 Invest Škofja Loka 69,70 70,15 9,82 9,98 7,35 7,55 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 69,70 69,20 70,00 70,27 9,70 9,60 9,90 9,97 7,38 6,70 7,55 7,65 Kompas Hertz Celje 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,65 Kompas Hertz Velenje 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,65 Kompas Hertz Idrija 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,65 Kompas Hertz Tolmin Kompas Hertz Novo mesto 69,80 69,80 70,25 70,25 9,85 9,85 10,00 10,00 7,40 7,40 7,65 7,65 Kompas Hertz Krško 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,65 Kompas Hertz Bled 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,65 Kompas Hertz Nova Gorica 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,65 Kompas Hertz Maribor 69,80 70,25 9,85 10,00 7,40 7,65 !>PmPas Fintrade 69,85 70,05 9,80 9,99 7,30 7,59 Kompas Holidays 69,95 70,15 9,90 9,98 7,30 7,55 LB Banka Zasavje, Trbovlje LB d.d. Ljubljana 69,00 70,10 9,80 9,96 7,43 7,55 69,55 71,10 9,83 10,10 7,38 7,66 LB Kreditna banka MB d.d.* 69,00 70,30 9,60 9,96 7,35 7,72 LB Splošna banka Celje 69,00 70,15 9,10 9,94 7,40 7,60 LB Splošna Banka Koper 67,08 70,09 9,38 9,90 7,00 7,39 Libertas* 69,20 70,00 9,62 9,88 7,20 7,42 Medla* (od 31.7. do 7.8. zaprto Moneta Invest 69,98 70,15 9,90 9,95 7,45 7,50 Madai Nova Gorica* 69,55 70,10 9,80 9,95 7,36 7,48 Ma Vir 69,60 70,20 9,80 9,98 7,30 7,69 Niprom 1, Niprom II 69,80 70,20 9,90 10,00 7,40 7,55 Otok Bled 69,36 70,05 9,78 9,89 7,25 7,44 Petrol Ljubljana* 69,90 70,10 9,80 9,95 7,40 7,55 Pigal Solkan* 69,50 70,10 9,80 10,00 7,35 7,48 Plgal Kobarid* 69,50 70,10 9,80 10,00 7,35 7,48 Pigal Obutek* 69,50 70,10 9,80 10,00 7,35 7,48 Pigal Diskont* 69,50 70,10 9,80 10,00 7,35 7,48 Pigal Vrhnika* 69,50 70,10 9,80 10,00 7,35 7,48 Poštna banka Slovenije* 68,50 70,00 9,25 9,80 6,95 7,49 Probanka Maribor 69,20 70,30 9,60 9,95 7,40 7,53 Publikum Ljubljana 70,00 70,09 9,88 9,93 7,41 7,51 Publikum Celje 69,60 69,99 9,80 9,91 7,40 7,60 Publikum Krško 69,65 70,15 9,65 9,90 7,35 7,54 Publikum Maribor 69,30 69,98 9,80 9,89 7,25 7,49 Publikum Metlika 69,40 70,20 9,70 9,95 7,30 7,65 Publikum Mozirje 69,65 70,15 9,83 9,94 7,30 7,60 Publikum Novo Mesto 69,40 70,20 9,70 9,95 7,30 7,65 Publikum Tolmin 69,62 70,09 9,80 9,94 7,30 7,43 Publikum Sevnica 69,50 70,20 9,85 10,00 7,35 7,58 Publikum Šentilj 69,30 70,25 9,65 9,95 7,20 7,59 Publikum Šentjur pri Celju 69,60 70,05 9,78 9,93 7,30 7,55 Publikum Trebnje 69,50 70,20 9,85 10,05 7,35 7,65 Publikum Žalec 69,50 69,99 9,80 9,92 /,3b 7,58 Roja Ljubljana 69,90 70,20 9,81 9,93 7,45 7,59 Shalaby Koper 69,00 70,00 9,60 9,90 7,10 7,45 Sit - on Ljubljana 69,70 71,00 9,70 10,00 7,35 7,90 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana Slovenijaturistžel. p. MB* Slovenska Investicijska Banka* 69,58 69,30 69,50 70,38 71,00 70,30 9,60 9,50 9,80 9,90 /,25 7,50 9,90 10,00 6,50 7,20 7,40 7,65 Slovenska hra. in pos. Kranj 69,70 69,95 9,85 9,92 7,30 7,50 Sonce 69,95 70,20 9,85 9,96 7,45 7,60 SKB Banka d.d.* ** 69,60 70,15 9,89 9,96 7,10 7,56 SZKB d.d. 69,50 70,15 9,70 9,97 7,10 7,62 Špacapan Komen* 69,55 70,19 9,81 9,90 7,35 7,45 Tartarus Postojna 68,32 70,02 9,72 9,88 7,20 7,43 Tentours Domžale 69,80 70,20 9,60 9,90 7,25 7,60 Tori 69,80 70,40 9,83 10,00 7,40 7,65 Upimo 70,05 70,10 9,86 9,98 7,45 7,95 Tečaj velja danes:" Zaračunavajo provizijo: • ‘ MENJALNICA 1111>/X Pokrita tržnica Ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 148 z dne 2. avgusta 1993 — Tečaji veljajo od 3.8.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 83,3368 83,5876 83,8384 Avstrija 040 šiling 100 993,1527 996,1411 999,1295 Belgija 056 frank 100 326,0671 327,0482 328,0293 Kanada 124 dolar 1 94,1662 94,4492 94,7328 Danska 208 krona 100 1715,9219 1721,0852 1726,2485 Finska 246 marka 100 2047,0894 2053,2491 2059,4088 Francija 250 frank 100 1991,8947 1997,8884 2003,8821 Nemčija 280 marka 100 6986,6530 7007,6762 7028,6990 Grčija 300 drahma 100 — 50,4272 50,5785 Irska 372 funt 1 — 168,7448 169,2510 Italija 380 lira 100 7,4722 7,4947 7,5172 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 3,1000 — Japonska 392 jen 100 115,2798 115,6267 115,9736 Nizozemska 528 gulden 100 6208,3398 6227,0209 6245,7020 Norveška 578 krona 100 1615,6635 1620,5251 1625,3867 Portugalska 620 escudo 100 67,4911 67,6942 67,8973 Švedska 752 krona 100 1486,4105 1490,8831 1495,3557 Švica 756 frank 100 7978,7577 8002,7660 8026,7743 Velika Britanija 826 funt šterling 1 179,2775 179,8170 180,3565 ZDA 840 dolar 1 120,9110 121,2748 121,6386 Evropska Skupnost 955 ECU 1 132,3342 132,7324 133,1306 Španija 995 peseta 100 84,0494 84,3023 84,5552 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 3. AVGUSTA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)_____________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 672,417 692,632 1,365,049 103,4488% 106,5587% 105,0038% 130,000 67,242 69,263 136,505 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 2. AVGUST 1993 v SIT zal 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 2,65 3,50 Hida 3,00 3,30 llirika Slovenj Gradec 2,85 3,45 llirika Sežana 2,85 3,45 llirika Jesenice 3,90 3,45 LB Banka Zasavje, Trbovlje 2,90 4,00 Moneta Invest 3,50 3,30 Niprom 1, II 2,80 3,30 Shalaby Koper Slovenijaturistžel pos. Ljubljana Otok Bled Tečaj velja danes: 2,00 3,05 2,42 3,70 3,40 3,24 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 2. AVGUST 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1585,00 1640,00 nemška marka 922,00 944,00 francoski frank 262,00 271,00 holandski gulden 818,00 843,00 belgijski frank 42,90 44,40 funt šterling 2368,00 2430,00 Irski šterling 2210,00 2268,00 danska krona 224,00 232,00 grška drahma 6,50 7,25 kanadski dolar 1242,00 1282,00 japonski jen 15,10 15,70 švicarski frank 1053,00 1075,00 avstrijski šiling 130,70 135,00 norveška krona 214,00 220,00 švedska krona 193,00 200,00 portugalski escudo 8,50 9,30 španska pezeta 10,80 11,80 avstralski dolar 1103,00 1142,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 13,00 13,50 hrvaški dinar 0,30 0,55 29. JULIJ 1993 v ŠILINGIH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,9000 12,4000 kanadski dolar 9,3000 9,7000 funt šterling 17,8000 18,6000 švicarski frank 783,0000 813,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden nemška marka 613.0000 690.0000 637.0000 716.0000 Italijanska lira 0,7400 0,7800 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 147,5000 154,5000 finska marka 204,0000 214,0000 portugalski escudo 6,9000 7,3000 španska peseta 8,5500 9,0500 japonski jen _____ 11,1500 11,5500 slovenski tolar 9,70 10,30 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,00 pa za 1 enoto v 0,080 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 2. AVGUST 1993____________________V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1595,00 1600,00 nemška marka 925,00 945,00 francoski frank 264,00 281,00 holandski gulden 817,00 837,00 belgijski frank 43,00 45,00 funt šterling 2360,00 2420,00 irski šterling - - danska krona 228,00 238,00 grška drahma 6,70 7,70 kanadski dolar 1242,00 1282,00 švicarski frank 1053,00 1073,00 avstrijski šiling 130,80 134,80 slovenski tolar 12,70 13,20 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 3. avgusta 1993 od CO.OO ure dalje I ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 993,1527 999,1295 Francija frank 100 1991,8947 2003,8821 Nemčija marka 100 6986,6530 7028,6990 Italija lira 100 7,4722 7,5172 V.Britanija funt 1 179,2775 180,3565 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 ikonkre trgu de 120,9110 rinih poslih je mol iviz oz, poseben c 121,6386 !no odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 69,82 70,15 SKB Banka d.d. DEM 70,05 70,30 Tečai! so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj vetja dne 2. avgusta 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 69,85 70,20 Bank Austria DEM 69,85 70,15 UBK banka DEM 69,85 70,20 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS. LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM 1F so dola niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujer aju in v s e. 69,90 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati [B ‘ubuq ‘buiijai ‘B^peuierp ‘uoi0N ‘)SJ3[ ‘pe ‘bjoob ‘bolu ‘ubj ‘jourv ‘n ‘aipi heajg ‘pp ‘OA)s(oieq ‘;euy ‘p=q ‘sqep\j ‘Binetu :ouABiopoy AHUSaH 16 Torek, 3. avgusta 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / SONČNO IN VROČE ALPE JADRAN / SONČNO OZRAČJE TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 17/28 TRST....... /30 CELOVEC...... 15/25 BRNIK..... 15/26 MARIBOR...... 17/28 CELJE..... 16/28 NOVO MESTO... 16/28 NOVA GORICA.. 23/31 MUR. SOBOTA.. 16/28 PORTOROŽ..... 19/30 POSTOJNA..... 17/28 ILIRSKA BISTRICA. 10/30 KOČEVJE...... 11/27 CRNOMEU......- 15/28 SLOV. GRADEC.. 14/26 BOVEC..... 15/26 RATEČE....... 11/24 VOGEL........- 14/18 KREDARICA.... 8/11 VIDEM...... -/- GRADEC....... 15/25 MONOŠTER..... 17/27 ZAGREB........ 21/28 REKA....... 23/32 HELSINKI.......... 9/23 STOCKHOLM..... 11/19 K0BENHAVN..... 9/19 MOSKVA........ 16/23 BERUN............ 13/21 ■VARŠAVA...... 9/23 LONDON........ 14/22 AMSTERDAM..... 13/20 BRUSELJ.......... 11/22 PARIZ......... 11/24 DUNAJ............ 12/25 MUNCHEN....... 10/22 ZuRICH........... 13/23 ŽENEVA........... 13/24 RIM.............. 19/33 MILAN............ 20/30 BEOGRAD....... 16/29 BARCELONA..... 20/28 ISTAMBUL...... 20/28 MADRID........... 17/34 LIZBONA....... 17/28 ATENE............ 29/35 TUNIS............ 18/33 MALTA............ 21/35 KAIRO............ 23/35 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.47 in zašlo ob 20.29. Dan bo dolg 14 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 20.34 in zašla ob 06.48. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Vodnarja, elementa zraka. Polna luna je ob 14.10. Dan je primeren za nabiranje in kisanje gob, pota-knete pa lahko tudi sadike pelargonij, bršljink in vrtnic. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Jezera: Blejsko 23°C, Bohinjsko 21°C. Jadransko morje: Portorož NP, Koper 23°C, Trst NP, Crik-venica 21,3°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 25°C, Hvar 23,8°C, Vis 24°C, Opatija 23,5°C, Reka NP. Reke: Mura (G. Radgona) 16,6°C, Sava (Radeče) 21,8°C, Sava Radovljica 14,4°C, Savinja (Laško) 19°C, Ljubljanica (Moste) 18,2°C, Bistrica (Sodražica) 14,7°C, Sora (Suha) 16,9°C, Gradaštica (Dvor) 14,5°C, Iška (Iška) 15,9°C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.19 najnižje -63 cm, ob 10.57 najvišje 42 cm, ob 16.34 najnižje -20 cm, ob 22.10 najvisje 42 cm. Jutri: ob 4.46 najnižje -61 cm, ob 11.21 najvišje 44 cm, ob 17.04 najnižje -22 cm, ob 22.41 najvišje 40 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Sončno bo. Najnižje jutra- Tudi v sosednjih pokrajinah nje temperature bodo od 11 bo sončno in vroče, le v Al-do 16°C, naj višje dnevne p ah lahko nastane kakšna temperature pa od 28 do nevihta. 33°C. V Sloveniji: Obeti: V sredo bo sončno in V četrtek bo sončno, vroče vroče. in soparno. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče. Troposferski ozon Tone Planinšek Troposferski ozon nastaja kot posledica fotokemiCnih reakcij ogljikovodikov in dušikovih oksidov. Viri emisije dušikovih oksidov so predvsem promet in velike kotlovnice oziroma termoelektrarne, viri ogljikovodikov pa so predvsem promet in petrokemična in kemična industrija ter lakirnice. Kadar na mešanico ogljikovodikov in dušikovih oksidov pada ultravijolična svetloba, začnejo potekati kemične reakcije med tema dvema vrstama spojin. Procesu pravimo foto-kemične reakcije, produkti pa so razne organske spojine, od katerih so nekatere nevarne za ljudi. Te spojine s skupnim imenom imenujemo foto-kemični smog. Poeno- stavljena shema kemijskih reakcij je prikazana na sliki. Pri fotoke-mični reakciji se porablja kisik. Prosti atomi kisika pa se z dvoato-mno molekulami kisika spoji v molekulo ozona. V nižjih plasteh atmosfere se močno pozna dnevno nihanje koncentracij ozona. Ta nastaja le podnevi. Takrat se plast zraka poleti premeša do višine nekaj kilometrov. Ponoči to mešanje preneha. Zaradi močne reaktivnosti ozona se ta veže z drugimi snovmi, predvsem z dušikovim monoksidom. Zato pri tleh koncentracija ozona čez noč močno upade. V višinah med 500 m in 4000 m pa ni veliko snovi, s katerimi bi ta ozon lahko reagiral. Ob določenih vremen- skih razmerah lahko oblak ozona potuje na teh višinah tudi nekaj tednov, preden koncentracija pade na normalne vrednosti. V primeru, da naleti na svoji poti na gorske pregrade, nastopijo tam visoke koncentracije, ki so neprijetne za občutljive ljudi, za vegetacijo pa so lahko tudi škodljive. Zato so pogosta merilna mesta za ozon na teh višinah. V Sloveniji ga merimo na Krvavcu. Lep primer situacije z visokimi koncentracijami ozona smo imeli ravno v dneh vojne za samostojnost Slovenije, ko je oblak ozona zajel področje Slovenije in večji del Avstrije. Analiza vetrovnih razmer je pokazala, da je oblak prišel k nam iznad Padske nižine. OZON Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Ljubezen in romantika sta v prvem planu. Uživali boste ob razvoju dogodkov v vasem ljubezenskem življenju, pri tem pa ste nekoliko pozabili na obveznosti. BIK 214/20-5 : Ce se počutite osamljeno in iščete posebno osebo ali pravljično ljubezensko zgodbo, bo najbolje, da se začnete več gibati v različnih družbah. DVOJČKA 21-5/21-6 : Potovanje bo prineslo zanimive in dobrodošle spremembne, Id bodo v znamenju denarja. Uprli se boste notranjem nagibu po špekuliranju in tako bo tudi prav. RAK 22-6/22-7 : Ker ste nepopravljiv romantik, boste ponovno želeli obnoviti staro zvezo, saj hrepenite po grenko-sladkem odnosu, M pa nima prave prihodnosti. LEV 23-7/23-8 : Pridno se boste posvetili projektom, ki vas prav zdaj lahko popeljejo k zaželenemu cilju. Do družabnikov boste marali biti previdni. DEVICA 246/22*: Pri denarnih zadevah boste samozavestni, optimistični in udarni. Hoteli boste razširiti svoje poslovanje in raziskati nova področja. TEHTNICA 23'9/22-JO: Same dobre stvari vas čakajo, vključno z družbeno popularnostjo. Na domačem področju ne bo ravno bleščeče, le vaša zveza ne bo vprašljiva. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Izogniti bi se morali spora s partnerjem glede finančne prihodnosti in ne omenjati svoje želje po neodvisnosti in večji prostosti. STRELEC 23-11/21-12 : Ne pretiravajte pri delu in privoščite si več spanja Razen tega pa ste v odlični formi Pazite na vožnjo in na čas, ko niste za volanom. KOZOROG 22-12/20-1 : Vaša vitalnost je na vrhuncu. Polni ste energije, pobud, dodatne ustvarjalne sposobnosti in pripravljenosti za vsakršno tveganje. VODNAR 21-1/19-2 : Odpirajo se nove poti za Sirjenje poslovne dejavnosti. Previdni bodite na opozorila v zvezi z določenim projektom, ki lahko pokaže tudi negativno stran. RIBI 20-2/20-3: Čeprav se sicer dobro počutite, pa je zdaj skrajni čas, da se otresete slabih navad iz preteklosti. Posebno previdni bodite na potovanju^_________________________________________ M m. BRUSELJ / POGREB BO V SOBOTO BODOČA KRALJICA JE ITALIJANKA Nacionalna enotnost pod vprašajem po smrti priljubljenega Baudouina No tisoče Belgijcev prinošo rože svojemu dosedonjemu suverenu BRUSELJ - Smrt kralja Baudouina je v Belgiji močno mobilizirala vso državo, saj je bil 62-letni vladar izredno priljubljen, ker je v svoji štiridesetletni funkciji belgijskega suverena utegnil izboljšati gospodarsko, ekonomsko in politično stanje Belgije. Največ govora in zmerne zaskrbljenosti se vrti okrog narodnostnega problema ob sožitju dveh velikih etničnih skupin, francosko govorečih Valoncev in flamsko govorečih Flamcev, saj je vsem jasno, da ne bo lahko pa-daljevati pot bivšega kralja Baudouina, ki je imel izredno velike sposobnosti pri vodenju nelahkih političnih razmer s tem v zvezi. O izredni navezanosti belgijskih državljanov na kralja Baudouina, ki je sedel na prestolu že od leta 1951 dalje priča tudi pravo romanje več tisoč-glave množice, ki je želela izraziti sožalje ob izgubi izredno priljubljenega suverena. Ob ograji kraljeve palače v Bruslju leži sedaj na stotine šopov rož, na oknih skoraj vseh hiš pa plapolajo državne zastave in marsikdo je krožil s črnim trakom na rokavu. Televizijske oddaje so popolnoma spremenili in ves dan predvajali le dokumentarne posnetke o kraljevem življenju ob zvokih klasične glasbe. Svečan pogreb kralja Baudouina bo šele v soboto v katedrali Sv. • Mihaela, pokojni kralj pa bo ležal v kraljevi palači, •kjer se bodo državljani lahko poklonili njegovemu spominu. Paola bo kmalu sedla na belgijski prestol BRUSELJ - 56-letna Paola Ruffo bo torej postala belgijska kraljica, saj se je leta 1959 poročila s princem Albertom. Novica o tisti poroki je močno presenetila aristokratski in mon-denski ambient, ker tega ni nihče pričakoval. Obema je uspelo prikriti njuno večmesečno zvezo, tudi ker se je Paola izogibala običajnim krogom in navadam višje buržuazije, kjer najbolj pogosto pridejo na dan ljubezenske in intimne zgodbe raznih »znanih in zanimivejših imen«. Takrat 2 2-letna Paola se je v svojem prostem času ukvarjala raje s športom, zlasti s tenisom, jahanjem in smučanjem. Družina Paole Ruffo sodi v italijansko aristokracijo po zaslugi očeta Fulca Ruffa iz Kalabrije, heroja v prvi svetovni vojni, ko se je proslavil kot pilot. Zaradi tega je bil deležen tudi visokega vojaškega odlikovanja. Paola, kar osma hčerka v družini Ruffo, je princa Alberta spoznala leta 1958, ko je belgijska delegacija bila povabljena na kronanje Janeza XXIII. v Rimu. Med njima se je takoj sprožila ljubezenska iskrica. Nekaj dni kasneje je telefoniral v Rim in prosil Paolo, da bi se spet videla, po treh mesecih pa je celo sam kralj Baudouin javno napovedal poroko svojega mlajšega brata s Paolo. Pokojni kralj Baudouin z ženo Fabiolo pri Janezu Pavlu II. (Telefoto AP) PO NEPRIČAKOVANEM NASLEDSTVU Princa Alberta čaka zahtevna naloga BRUSELJ - Po začetni negotovosti, če bo kraljevski prestol prevzel Bau-douinov 59-letni brat Albert, ali njegov 33-letni nečak Filip, je premier Jean Luc Deheane potrdil, da bo Albert novi belgijski kralj, ki bo skušal nadaljevati njegovo izredno zahtevno delo in je zato tudi pozval vse državljane, naj se zavedajo težkega trenutka in naj pomagajo novemu kralju, da bo lahko čim boljše premostil vsaj začetne težave. Princ Albert se je rodil štiri leta po Baudouinu, z njim pa je bil deležen težkega otroštva. Njihova mati je umrla le nekaj mesecev po rojstvu Alberta, nacisti pa so ju priprli najprej v Nemčiji, zatem pa v Avstriji. Po vojni se je sam odločil, da se preseli v Švico, v Belgijo pa se je vrnil šele leta 1950, nekaj mesecev pred kronanjem brata Baudouina. Albert je bil vedno zelo odmaknjen od javnega življenja, mnogo let pa je preživel kot častnik v vojni mornarici. V središče pozornosti je prišel le ob priložnosti njegove poroke z Italijanko Paolo Ruffo, leta 1959. Od takrat dalje je postala navada, da je skupno z mlado ženo prevzel vlogo starejšega brata v vseh javnih nastopih, saj je kralj Baudouin nerad nastopal v javnosti. Sele v zadnjih letih se je spet odmaknil v bolj privatno življenje.