162. številka* Ljubljana, sredo 20. julija. \!V. leto, 181 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeinfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poftjA prejemati za a v s t r o-o g e r n k dežele pelo leto M . M i ta četrt leta 4 gt — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto Hj*rld., lA četri leta '■'> gid. 80 kr., M ''ii toe^eti i gld, 10 ki1. Za po$i dom se računa 10 ki. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tnje d e >. e l e tolikdnej tiskarni- v Kolmanovej hill v nemščini. Danes zopet jo dobil odvetnik slo- J vensko tožbo vrneno rr sledečim odlokom: Diese gegen die vbrschriit (?) des §. 13J a. g. o. in slovenischer spraehe verfasste klage wird zuriickgestellt. Luttenberg aru 2. Juli 1881. Der k. k. bezirksrichter: V ii r i n g e r m. p. Toliko let se borimo za pridobitev tiste veljave našemu jeziku v uradu, katero bi po zakonu imeti moral, zaman, naš jezik je iz e. kr. sodnij izbacnen, kajti nekateri uradniki ne smatrajo narodovega jezika već deželnim jezikom! Le jedno prepričanje nas tu tolaži, prepričanje namreč, da iz naroda se jezik vendar iztrebiti ne da — vsem naredbam in ukazom vzlic! Mnogo, mnogo prebil je čili slovenski narod. Koliko smrtnih udarcev se mu je zadalo : trpel je potrpežljivo, pi epotrpežljivo, vedno še trpi in Bog sam vedi, kdaj bode konec njegovemu trpljenju. Obupati bi motal, ko bi mu ne dajala moči nadeja o bodočnosti, o tistej bodočnosti, katera bode tudi njega jedenkrat osvobodila „ tujčeve pete". Našim poslancem pa zopet polagamo na srce, da naj se po vsej moči poteza j o za pravice svojega naroda in v prvej vrsti za to, da se uže odpravi ta anomalija glede slovenskega uradovanja. —c. Politični razgled. \olrttii e sargj* in nemškega cesarja Viljema obiskati. Koliko je na tem resnice, se ne ve. A veliko veselje je izbudila ta vest v ustavovernih listih. Uže so zopet jeli ; sanjati o laško-nemško-avstrijske) zvezi in zopet pripovedovati o panslavizmu in strniti pred njim. Mi pa se trdno nadejamo, da Avstrija no bode storila tako nepremišljenega koraka, da bode uvidela, da jej te dve državi le zunanje prijateljstvo kažeti, da bi pozneje toliko laglje kos za kosom odtrgali od nje, Kaj imajo pač potni niti zadnji nemiri v Spletu in naših ustavovercev klicanje Bismarka no pomoć V Dne 17. t. ni. sklicali so ditavoverel v Kremži shod malh obrtnikov. Dolgo časa prej so užo razglasili po časnikdi t i shod, pošiljali povabila po vseh krnjih cesarstva, da bi prišlo več udeležencev, se ve da, njihovih pristašev. To zborovanje hoteli so zopet več ali inenj vporabili. da bi hujskali proti vladi in kaaii, da taka vlada ne more dalje obstati. Ti metadorji nijso se mogli zdržati, da bi zopet ne govorili o praških izgredih na tem zborovanji. Dr. Dinstl je vstal in v nemškej svojej modrosti govoril: „Na'n srci Se tre pečejo srda radi sramotnih izgredov proti Nemcem v Pragi. V takem času je potrebno, v zboru nemških nio\ izreči željo, da bi nemški poslanci složni bili in da bi trdno in no ustrašljivo stali za pravice Nemcev v Avstriji*, Na otročje tako zdihovanjo se pač ne more odgovoriti resna beseda. Dokazano je, da se je praških igredov Udeležilo le par vročih glavic in da so te uže dobile za to plačilo, O nevarnosti Nemcev v Pragi nihče, naj si je se tako budalast, ne veruje. Gospoda ta pa vendar še trdi v svet: Nemci so v nevarnosti v Pragi, Bismark resi nas! — Dalje se je pri tem zborovanji govorilo <> zboljšanji malega obrta. 8 tem bi se vsakdo gotovo zlagal. A gospoda ta je malo govoril« o zbol-šanji, zabavljala je le zdanjej vladi, da v dveh dolžin letih nij nič storila za male obrtnike. Pomislili pa nijso govorniki, da je nji hova stranka imela toliko let vlada rstVO v rokah in nič dru/ega nij storila kot polnila — si žepe. „ Težko leži roka državnega pravdnika na nas!" ječi „W. Allg. Ztg*.u povodom konfiskacij. In za njo vpije celi ustavoverni tabor: Mi ne moremo več pisati, konfiscira jo nas", (»otovo Še jedenkrat o slovenskem urado-vanji pri sodnijah. S slovenskega Štajerskega. [Izv. dop.] Globoko rano vsekal je najvišji sodni dvor našemu narodu z naredbo v znanej kamniškej aferi. Uže pred to naredbo ravnalo se je z našim jezikom pri sodnijah prav po mačehi n-sko, kajti rešitve slovenskih vlog bile so navadno v blaženej nemščini izdane, zdaj pa po tej naredbi, ki je prišla mnogim uradnikom jako ugodno, tepta se naš jezik pri sodnijah z nogami. Da, uže srečnim se smemo šteti, ako se v slovenščini pisana vloga sprejme. Čitati je bilo sicer, da je nadsodnija graška sprejela v slovenščini pisan rekurz, vložen pri kamniškej sodniji. Iz tega bi bilo soditi, da hoče nadsodnija §. 13 občnega sodnijskega reda za nas nekoliko bolj ugodno tolmačiti, nego navedena najvišja instanca. Toda nekateri nižje sodne gospodske boje se slovenskih vlog, kakor peklenšček križa, in poslužujejo se zelo trudoljubivo izdane naredbe, baš tudi zato, da bi se s tem ravnanjem „zgoraj*' prikupili. In mej temi se močno odlikuje ljutomerska okrajna sodnija, katerej je na čelu g. Piiringer. Ta gospod interpretira navedeni §. 13 na čuden način, kajti brzo po razglasu najvišje sodnijske naredbe, odbil je, kakor je bilo v vašem cenjenem listu omenjeno, narodnemu odvetniku tri v naščini pisane vloge, izmej katerih jedna — mimogrede omenjeno — čaka rešitve pri najvišjem sodnem dvoru; jedna teh vlog je bila v nemščino prevedena, ne da bi bil prevod avtorizovan, torej prevod brez veljave, pa vendar je bila ta vloga ugodno rešena. Pozneje so bile ravno pri tej sodniji brez vsacega zadržka slovenske vloge spreje-mane in so se tudi reševale, razumeva se, da Slučajno! Preteklo je uže nekoliko mesecev, kar sem slučajno zašel v naroden ali — neroden slovensk trg. Ker me je „slučaj"' v trg pripeljal, hotel je tudi „slučaj", da sva se slučajno sešla s prijateljem; in niti sedaj naji „slučaj" nij hotel zapustiti, kajti nobeden izmej naji slučajno nij še večerjal. Nu, ker se naji je slučaj držal, kakor bolha ženske, spremil naji je tudi v narodno gostilno. V tej gostilni (moj znanec mi je rekel, da je narodna, pa se je najbrž zmotil v naglasu) nama je pa „slučaj" nagajal, kajti slučajno nijso imeli za naji nič večerje pripravljene. Imeli pa so v tej neslučajnej gostilni slučajno veliko gostov, kateri pa so vsi, morda tudi slučajno, — nemški govorili. Dočim so nama pripravljali neslučajno, pa slučajno jako „slano" večerjo, zvedela sva od nemški govorečih gostov, da namerava tamošnje društvo »prostovoljna požarna straža" — pardon: „Feuerwehrw, tist večer napraviti bakljado na kolodvoru nekej jako visokoj o-obi, katera se bode slučajno po železnici mimo peljala. Ker bi bila midva s prijateljem rada videla to bakljado, rekel sem natakarici, naj hiti z večerjo. Nu in res! Komaj poldruga ura j« minola in uže je stala slučajno pred nama večerja, katere pa žalibože slučajno niti poku sila uijsva; kajti tist hip, ko sva zagledala pred soboj večerjo, slišiva tudi zunaj nek hrup, kateri je baje pomenil, da se je bajtljada pričela. Kaj nama je hilo sedaj storiti? Ali popustiti večerjo, ali pa ne videti bakljade. Gotovo bi se bila odločila za drugo ko hi nama j bilo šlo samo za bakljado; pa. kar n*ju jej bolj sililo, nego bakljada, bilo je tO, da sva ; se imela slučajno ravno z onim vlakom odpeljati, ki so ga šli čakat bakljadarji. Torej, hočeš — nočeš, moraš ! In morala sva s prijateljem pustiti, pa jako drago plačati neslu-čaino večerjo ter RluČRJno z lačnima trebuhoma iti iz nerodne gostilne. Ko sva precej nevoljna stopila na cesto, vedela sva takoj, kaj je pomenilo ono čudno ropotanie, kakeršno se navadno sliši, kadar se napravlja huda ura. Tisto bobnenje in gro-menje je namreč prou/iočila godba, ki je spremljala korakajoče baklienosce, požarne stražnike, ali katero so prav za prav spremljali le t«. Dovolite mi, da vam ta prizor nekoliko opišem in pri tem vsaj nekoliko pozabim na jako drago, pa „lačno" večerjo. Prvi za godbo korakal je elegantno oprav-jljen mož v nna pol zlatej" uniformi (kakor se 'je izrazil poleg stoječ kmet) s svit lit čelado na ; glavi, nad katPro je vihralo spreminjajoče se nij nihče bolj vnet z-v tiskovno svobodo, kakor avtonomisti, saj statistika kaže, koliko žrtev je uže ta stranka morala žrtvovati konfiskacijam. TJstavoverna stranka ustvarila je te tiskovne zakone in zdaj nij z njimi zadovoljna, a konstatirati se mora, da je tudi ta gospod* jela uvidevati, kake sadove prinašajo glasoviti njeni zakoni. Ministerski predsednik Tisa govoril je v S. St. Gvorgv pred svojimi volilci in jim razvijal svoje misli o pokritji deficita. O narodnostnem vprašanji se je Tisa tako le izrazil: rZa prosto državo se ne spodobi in tudi dandanes ni mogoče, ni potrebno, da bi tiste ma-gjarisirali, ki nijso rojeni Ogri. A od vsacega posameznika se more in se bode terjalo, da je vsak, ki živi v Ogrskej uživaje popolno svobodo v rabi njegovega materinega jezika, zvest državljan ogrske države in ne dela proti njenim interesom." V II »t IIJ t' .U»«-. Mej Petr»građom in Rimom se vršijo dogovarjanja in nadejati se je, da bodo ta dogovarjanja imela zaželjen uspeh in sicer Še pred kronanjem Aleksandrovim, namreč meseca septembra. Iz Beograda se poroča, da je knez sankcijoniral sklep skupščine, da se vzeme na posodo 6 milijonov dinarjev za nakup 100.000 pušk. To posojilo z obrestmi vred se bode poravnalo z izvanrednimi davki. O bolgarskih razmerah pišo „Daily Newsu: „Knez Aleksander bolgarski je nevedno zbornico s pomočjo nevestnih nasilstev in z goljufijo vporabil, da je ustavo, na katero je prisegel, odstranil in se za absolutnega vladarja v Bolgariji postavil. Mi ne moremo reči, da bi bilo dobro za bolgarski narod, če bi se spri B takim vladarjem. Ne bilo bi možno zaupati mu. Čim prej gre knez iz Bolgarije, tem bolje je. Čim hitreje se Bolgarija osvobodi kneza in se združi z vshodnjo Rumelijo, tem ugodnejša bode zanjo nada, da se bode mogla prištevati z Grško in Ruinunijo homogennim iu samim sebe vladajočim državam." Po dolgem in vročem boji v TuiieziJI se je Francozom vendar posrečilo, zasesti Sfakf>. S to zmago pa nij še nikakor končano bojevanje, mnogo bode še teklo krvi, predno se udade uporniki. Bu Amema se umejo Francozom spretno umikati in kadar se spuste z njim v boj, vsekdar jim pade nekaj vojakov. Zdravje predsednika Zjedinjenih držav felarfielda je tedno bolje. Dopisi. Iz Celja 15. julija, j Izv. dop.J lUkušev Familienblatt, tudi „Cilliei Zeitung" imenovan, besno okolo sebe grize, odkar je začela v Mariboru poštena, izvrstno uredovana „SU l-steirisebe Post" izhajati in plitvo hujskajoče rovanje „Celjanke" s prav dobrim uspehrm pobijati. Kajti ne le, da je svoj kredit pri ljudstvu popolnem izgubila, čujem, da kopni še tisto malo število naročnikov, katero je imela, ker velika večina prebivalcev od gnjusa hrbet obrača takemu smradljivemu novinarskemu paikilu. Naj malo narišem trifolij, kateri ta škandalozni listič piše. Prvi je Muki Rakuš. tiskar, človek brez izobraženja, kateremu bi treba bilo, da vedno prebira „Knigge's Umgang mit Menschen", kajti on se v družbah tako vede, da je joj. Zaradi njegove prenapetosti in robatosti se ga Celjanje v obče ogibljejo. Preostro se reva pač ne sme soditi, ker njegovi možjani res nijso razviti kakor pri družin ljudeh. Njegov adjutant je znani Maks Besozz. Vredno ga vidiš z Rakušem hoditi in pomenkovati se ž njim, kak nesramen ali neumen članek bode „Cillier Zeitung" poklonila svojim malobrojnim bralcem. Ta zadušeni Študent Besozz živi uže dalje časa kar od škandala; njem niti naj tajnejše obiteljske stvari nijso svete. Uže več let je tega, kar je iz nekega domačega škandala, ki se je zgodil tukaj v družini penzijoniranega višjega častnika naredil neko prav slabo igro in jo na oder celjskega gledišča spravil! Celo mesto je tačas obsodilo to grdo početje. Potem se je to človeče po svetu klatilo in ker je Rakuš za svoj umazani listič iskal „žurnalista," ki bi njemu najbolj škandalozno pisati pomagal, najel je tega komendijanta. Tretji „im Bunde" je dr. Klančnik, advokat skoraj brez klijentov, — zakaj brez kli-jentov, to bi utegnil morda razjasniti kateri, ki mu je uže kedaj v kremplje prišel. Po rojstvu Slovenec, je zdaj hud „velikogerman"; njegova zagrizenost vidi se uže z obraza; sicer pa niti on, akoravno je dolgo časa po šolah hlače trgal, ne slovf zaradi izredne učenosti V časi hoče pesek v oči metati in se kot „Ku- nigund", „.......s" itd. v svojih člankih podpisuje, ali ptiček se kmdu na perji spozna, kajti tako zagrizeno iu renegatsko-zlobno more blesti le on. Zdaj bi si morali ogledati Rakuševega hausiurnala „Original-korrespondente" in „Ori-giual-Berichtorstatterje", ki so se n. pr. nekdaj, doklar je bil še Čas za to, v Litijo vozili Ve-»teneeku slavo pet in potem poročali, kake „kernige" govore so imeli in slišali! Po nemškem pregovoru „gleich und gleich gesel It sich gerne", morate vedeti, kakega duha so bili ti možici! Več o njih morebiti drugokrat. In ta svojat hoče Celje razdvojiti, hoče miroljubno celjsko meščanstvo s tudi miroljubno okolico v nasprotje spraviti! Le delajte tako naprej, ne bode dolgo, pa se vas bodo vsi someščanje popolnem naveličali in sprevideli, da hočete za lastno korist in zlobnost ljudi dražiti. Koliko imate uže zdaj pravih prijateljev tukaj, to uže sami veste. Nij se čuditi, da Celjanje v vsakem oziru jednostransko in ščuvarsko pisavo „Cillier Zeitunge" odločno obsojajo, kajti neumna surovost, podla škandaloznost in plitva zagrizenost ureduje in piše ta list le za se, nikakor pa v smisiu miroljubnega celjskega meščanstva, katero je vseskozi protivno neprestanemu temu hujskanju brezvestnih vragov. Iz Dalja 17. julija. [Izv. dop.] (Nekaj v spomin.) Marsikdo izmej č. g. bralcev „Slovenskega Naroda* ve še spominati se na dopise in poslanice od tod in iz Borovnice tikajoče se necega grabna. Ve se pa tudi spominati, ako je pazno bral, da so bili iz Borovnice dopisi polni strastnega sovraštva do mene, in to zakaj? Odgovor je lehak; iz 3la-vohlepnosti! Kajti čakal je dopisnik name, kakor hijena na žrtev! Čakal je, kdaj dobode priliko me pred svetom napasti, in evo — dobil jo je pri imenovanem grabnu, udaril na veliki zvon in trdil: nda vodo v kreber silim !u — Nij danes moj namen, spuščati se spet s tem dopisnikom v daljšo polemiko, danes hočem le svetu objaviti, da laž, kojo je dopisnik mej svet poslal po poslanici v „Sloven-skemu Narodu" štev. 125. 1.1.: „da vodo v kreber silim", je imela kratko življenje! Zdaj, ko inženirji natanko vse močvirje nivelirajo, skrbel sem, da sem zvedel strmec voda" pov-sodi tukaj, posebno pa tam, koder bi bil imel biti izpeljan ta graben, in zvedel sem tole: Graben, ali voda po grabnu, imela bi v daljavi blizu 3 klm., po tistem, kakor sem jaz predlagal, strmca 2.1 m. in to skoraj popolnem v ravnej črti! Po starem grabnu, zu katerega je dopisnik s svojimi 95°/„ tukajšnjega prebivalstva pa je le 1.3 m. strmca in to vse po zvitem in kljukastem teku, ki mnogo pre-seza dolžino prej imenovanega namerovanega grabna! Da po ovinkih voda dosti kasneje odteka, tega mi menda nij treba navajati; da je voda v veliko škodo poljedelstvu, ako jo je preveč, to ve vsakdo, le dopisnik v svojej slepi strasti se svojimi 95°/0 tukajšnjega občinstva tega ne ve, da voda v preobilnej meri ves pridelek po močvirji vniči. Omeniti moram pa, da dopisnik preveč °/0 sebi pripisuje ptičie perje, katero je morda slučajno moža izdajalo, da tudi on spreminja svojo politično barvo. To je bil mislim, „general" požarne straže. Za njim korakalo je s Čudnim korakom kakih šestdeset uniformiranih mož; če pravim ,,možtl, morate to razumeti tako, da imam v mislih ljudi moškega spola. Mej vrstami teh „možw videla se je tu pa tam svitla čelada, kar jc značilo, da je požarna straža za vsak slučaj dobro preskrbljena s „ častniki". V bolj počasnem, nego prehitrem taktu pomikala se je precej dolga vrsta naprej, tako da sva jo midva, akopram lačna, vendar lehko dohajala; le to se nama je sitno zdelo, da nijsva nič slišala godbe, katera je menda jako fino, pa primerno še bolj tiho svirala. Ko smo prišli počasi uapredovaje na pol pota do kolodvora, kateri je oddaljen dobre četrt ure od trga, došel je slučajno baklado fiiakar, pa ne peš, nego s konjem, kateremu se ie moral sprevod na zahtevanje hote ali ne- hote ogniti s poti, da je mogel voz naprej. Tu se nama je ponudila prilika, opazovati požarne straže izvežbanost in točnost, umetnosti, ki sta gotovo najprimernejši in najpotrebnejši članom tacih društev. Najprej so, se ve da, zapazili voz vzadaj gredoči društveni častniki, ki so začeli takoj komandirati v sledečem redu: Najprej zakričal je zadnji, potem predzadnji itd. Najlaže si to predstaviš, častiti bralec, ako vržeš kamen v vodo in potem gledaš, kako se od mesta, kjer je kamen v vodo padel, širijo krogi na vse strani. Nekateri so komandirali italijanski, drugi, in teh je bila večina, nemški. Toda, kdor nij videl voza, bi ne bil vedel, kaj hote komandant, ko bi bil poslušal cel dau in celo noč. Bakljadarji so bili vsi zmešani, nekateri so okolo sebe mahali z bakljami, da bi jih ugasnili, drugi so se ozirali nazaj proti trgu, če gori; a pri veem tem pomikali so se vedno v istem taktu naprej, premda so uže vsi čast- niki, najmenj trikrat vsak, zaupili svoj komando. Doba „splošne" komande trajala je najmenj pet minut. „Gaens boeck!", zakričal je sedaj samo jeden izmej častnikov, katerega so, kolikor toliko vsi slišali. In na to povelje naredili so bakljarji: „kolikor mož, toliko vrst" ! Končala se je afera se strašno babilonsko zmešnjavo, kakor sva jaz in moj prijatelj pričakovala takoj s početka, spoznavši častnikov izvrstno sposobnost za razumno jednotno velevanje. Zahvaliti se ima požarna straža, ne izurjenosti svojih častnikov, nego previdnemu fijakarju in njegovemu pametnemu konju, da nij bil povožen nobeden izmej njenih družabnikov. Tu se je pokazalo, kako potreben je požarnim stražam na Slovenskem —- — nemški komando. Predno so gospodje častniki spravili svojo vojsko nazaj v red, preteklo je zopet precej časa in baklje — so skoraj pogorele! Zato in danes le rečem: vederemo! Toliko zdelo se mi je potrebno svetu za zdaj naznaniti, da se zve, kaj je pravo. Janez Borštnik. ■z »podnje Slike 19. jul. [Izv. dop.] (Slavnostna beseda.) Svečanost na slavo svetima bratoma Cirilu in Metodu zaključila je zadnjo nedeljo popoludanska beseda pri g. Andreju Vodniku. Povoljno se je izvršil program. Pevska zbora sta srečno rešila svojo nalogo in tako tudi igralci igro: „Sam ne ve, kaj hoče". Občinstvo zelo zanimal je govor g. dr. Ivana Tav carja. Tako lepo je odlični govornik razvil misel: da nij primernejšega kraja za proslavo svetih bratov kakor Šiška, rojstni kraj Valentina Vodnika, ki je nekako soroden naslednik onima, kot apostol za vzbujo in razvoj slovanske narodne zavesti in slovenskega pismenstva. Godba c. kr. pešpolka veliki knez M i haj 1 svirala je, deloma pod vodstvom kapelnika g. Czerny-ja, po želji društva, večinoma slovenske in slovanske pesni, kar je g. Drenik v končnem nagovoru pohvalno omenil. Prijazni slavnostni prostor je bil lično okinčan z zelenjem in zastavami. Hišni gospodar g. Andrej Vodnik pa je požrtvovalno priredil na vrtu in dvorišči za obilo gostov in preskrbel zlasti tako izredno dobro jed in pijačo, da mu gre iskrena zahvala. Tj Dunaja 3. julija. [Izv. dop.*] (Odgovor dopisu zDunajav„Slovenskem Narodu" štev. 142.) Na prvem mestu prosimo, naj nam čestiti „Slovenskega Naroda" čitatelji ne bodo hudi, da jim kratimo dražega prostora s tacimi stvarmi. To je nam samim najbolj neprijetno in zoperno. Če pa pomislimo, da je dijaško početje na vseučiliščih morda vendar-le kacega pomena za narod, potem tudi nij napačno, da se stališči dveh slovenskih društev na Dunaj i javno označita in jedenkrat za vselej razjasnita. In če bi tudi tega ne bilo, mi nikakor molčati ne moremo in ne smemo! Saj se v 6nem dopisu s prstom kaže na nas: glejte! „prirojen razkolništvu, bode tudi star sejal razpor!" In gospoda, pošten Človek vse laže pretrpi, nego očitanje, da stavi svojega naroda napredovanju zapreke! To slednje naj nas pa tudi opravičuje, če smo v prvih trenutkih svojega osupnenja malo bolj rezko napisali svojo obrambo! Uvod onemu dopisu prehajamo. Da je g. dopisniku samo do stvari, to verujemo, da *) Ker je ta dopis xeh> obširen in torej dosti prostora potrebuje, zato smo ga morali odložiti z ozirom na nujnejše stvari. Ur. jo zdaj bakljadarji, kar najbolj hitro morejo, urežejo proti kolodvoru. Tu je zopet nesreča! Prišli so slučajno — prezgodaj. Vlak je imel priti še le črez deset minut, ker se je bil slučajno na prednje j postaji zakasnil. Mej potom pa so uže baklje nekaterim pogorele deloma, nekaterim pa popolnem, zato začeli so prvi, ki so jih še kaj imeli, strašansko mahati okrog sebe in gasiti baklje, da bi se jim ne zgodilo, kakor nekdaj evangeljskim devicam. Pa še nij bil konec nesreč! Ravno so pogasili baklje, kar prižvižga vlak. Sprejeli so potujočega visocega gospoda v — temi I Sedaj, ravno sedaj, imeli smo videti, kako bode „general" v „na pol zlatej" uniformi igral svojo rolo. In sedaj, slučajno ravno sedaj, nijso gorele baklje! Ti vražji slučaj! X. V . . . u. je pa objektivnosti časi tudi toliko, da iz nje nikari videti nij resnice, to tudi vemo. Tega bi si pa ne mislili, da g. dopisnik, „v najožjej dotiki s članovi „slovenskega literarnega dru štva" ter „znan z željami marsikaterega izmej njih, naj se „slovensko literarno društvo" združi se „Slovenijo" itd.", da ta g. dopisnik nema ali vsaj dosle nij imel poguma, razodeti svojih mislij njim, s katerimi je v „najožjej dotiki", da se nij obrnil naravnost do odbora „slovenskega literarnega društva", kjer bi se mu bilo tudi naravnost odgovorilo. Čemu hoditi po okoliščih, Čermi iz dunajskega predmestja — recimo — „ Josefstadt" čez Ljubljano v dunajsko predmestje „Laadstrasse" ? To se pravi: tiho kamenja v ruto pa od zadaj —! In to gotovo nij pošteno! Morda pa delamo gosp. dopisniku krivico, morda je odkril svoje želje temu ali onemu naših udov. (Da odbor kot tak dosle nij vedel za nje, to tu izpovemo). Če se je pa res razgovarjal z našimi udi o tej zadevi, potem je moral od vsacega posamnega izvedeti ono mnenje, katero so vsi udje (razven jednega, ki je tajnik „Slovenije") v zadnjej seji „literarnega društva" dne 28. maja vsled oticijalnega vprašanja prvosedniko-vega izrekli, namreč: „da „slovensko literarno društvo" se nikakor ne sme spremeniti v „odsek" „Slovenije" in združiti se tako ž njo"; tako je tudi jasno odgovoril on naš ud, na čegar izjavo v predzadnjej našej seji se g dopisnik sklicuje. Ta izjava pa se je samovoljno spremenila, predno je po ovinkih oškr-njevzana dobro došla g. dopisniku. Iz tega pa brez dvombe sledi, da g. dopisniku, naj kakorkoli trdi, želje marsikaterega naših udov znane nijso, bodi da se ž njimi prav nič razgovarjal nij, bodi da jih nij razumeti hotel. V prvem slučaji bi bilo primerno in dostojno, povedati svojo misel udom „ slovenskega literarnega društva" v obraz. Tedaj bi se preveril, da mi udje svojega prepričanja ne pustimo, ker je imamo za najboljše, dokler se nam ne pokaže drugo umestnejše in g. dopisnik — v svesti si, da društveniki delajo društvo in da posebe mi moremo zagovarjati svoje prepričanje, — moral bi mirne vesli opustiti vsako tako polemiko, ki nema pričakovati nobenega dobrega uspeha! Če pa g. dopisnik udov razumeti nij hotel in je pisal svoj dopis, reklo bi se to: brez premisleka z glavo ob zid tleči, ko bi dobro premišljen, ne kaj časten namen ne tičal za lunin početjem. Vsa-kako pa taki javni dopisi pač nijso pripravni, človeku posebno veselje do „sloge" (če bi sloge ne bilo) buditi! Vender naša želja se ima spolniti. „Nf samo nekako, ampak naravnost zoper „Slovenije" je osnovano „slovensko literarno dru štvo", to jasno priča njega porod" — tako piše g. dopisnik, mi pa zdušno pričakujemo — jasnih in logičnih dokazov. Nič tega ! Zopet se nam pride s tistim samo na sebi žalostnim argumentom, s tisto različno pripovedano povestjo, da „literarno društvo", bilo bi jedino plod osobnih mrženj, ali — da se jim lepše glasi — plod sovraštva do „Slovenije". Taki „dokazi" pa — tudi po dokazovanji g. dopisnika — do sedaj nijso čisto nič druzega povedali, kakor da se je „slovensko literarno društvo porodilo v težkem času. Če je glavni našega društva ustanovitelj kdaj „Sloveniji" na česti škodoval, to iskreno obžalujemo in ga obsojujemo, a zagovarja naj se sam; da bi bil pa kdaj kot ustanovitelj nekdanji prvosednik in sedanji ud „ slovenskega literarnega društva" nasprotoval „Sloveniji", tega ne najdemo nikjer /.»»pisanega. Nikdar nijemo čuli i/ ust njegovih besede, v katerej bi kazal svojo nevoljo na „Slovenijo" kot tako in on sam pravi, da »literarnega društva" nij osnoval iz slabih namer proti „Sloveniji". V obisti sezati mu, nijsmo tako predrzni! Da bi se pa ravno iz onih homatu moglo to sklepati, kar g. dopisnik brez vse logične zveze stori, za to bi ne stavili svoje glave! Iz zanesljivega vira namreč vemo, da je glavni osnovatelj „ slovenskega literarnega društva" uže dve leti pred onimi zmešnjavami in sieer celo kot prvosednik „Slovenije" vsled prigovarjanja veleč, gospoda Stritarja prav živo mislil na društvo, kakeršoo imamo sedaj. Potreba tacega literarnega semenišča kazala se je sosebno živo, ko se je v „Sloveniji" jela v prvej vrsti in skoro jedino gojiti zabava in narodni čut — brez predavanj. (G. dopisnik vsaj gotovo še pomni, da se je tiste dni ločilo 8 najboljših pevcev za nekaj Časa iz „Slovenije", ker so hoteli imeti prvosednika — pevca!) In jeseni 1. 1878 je došlo nekaj več gospodov na vseučilišče, ki so sicer udje „Siovenije", poleg tega želeli še posebno uriti se v spisovanji in sicer ne „za kratek čas" ampak zarad spisovanja samega, zarad slovesnosti same. Tako se je glavnemu snovatelju nabralo primerno številce in „slovenskom literarno društvo na Dunaji" se je porodilo. Ker je mute društvo nastalo tik za onimi prepiri v „Sloveniji", — v katerih pa je, mimogrede omenjamo, šlo bolj za osobe nego za načela — in je bil vanjo zapleten našega društva glavni osnovatelj, more se pač kaj sumiti, a predno se to izgovori, je vendarle pomisliti, da se je „literarno društvo uže dokaj preje snovalo, da se je posebno v tistih dneh pokazala potreba zasebne šole in da so v njeno ustanovitev odločno pripomogli omenjeni ravno tedaj na novo došli abiturijenti. Ta fakta so vsaj tudi konklu-deutna, da naše društvo nij nastalo iz „sa-mega" nasprotovanja. Sumniči se lehko in „kdor išče, ta najde" velja tudi tukaj, sosebno če se kaj primernega išče! Nu pa, g. dopisnik nam postavi priče: sami udje „slovenskega literarnega društva" trdijo, da društvo je osnovami proti „Sloveniji" ! To pa je zopet g. dopisnika gola domišljija! V zgorej omenjenej seji ^slovenskega literarnega društva" se je k oficijahiemu vprašanju odgovorilo, da nihče navzočnih udov (bili so navzočni vsi, kar jih biva na Duuaji, razen jednega) ne trdi in nihče ne da svojega imena, češ, „slovensko literarno društvo" je osnovano proti „Sioveniji". Ali g. dopisnik ima še druzih prič — udov „Slovenije". (Ne vemo, zakaj da se to loči, kakor da bi si bili društvi zares nasprotni! Nu da, g, dopisnika princip!) Recimo, da bi ti gospodje mogli boljše utemeljiti svojo trditev ko pa g. dopisnik in bi mogli torej pričati, — mi jim postavimo svojih prič in glejte g. dopisnik, pravica ne da ni vašim ni našim pričam prisege in mi ostanemo zopet pri samem sumnjičenji, s katerim pa nikamor ne moremo! — Kaj pa to: „Ćelo jeden gospodov osnovateljev zatrdil mi je, da se je „slovensko literarno društvo" osnovalo naravnost zoper „Slovenijo". Ne tajimo, da se to kaj zapeljivo glasi: osnovatelj sam uže ve, kaj dela! Mi sicer temu gospodu ne vemo imena, vemo pa, da nij naš ud več. In tudi tega smo prepričani, da on gospod ne bo trdil, a ne bi dokazal, češ, „slovensko lite-rarično društvo" je osnovano proti „Sloveniji" — ampak dejal bo: jaz sem snoval društvo proti „Sloveniji". To mu bodi prosto! Ali vendar pa tu ouiocno postavimo svoje pre- t pričanje, da neokreten je on gospod, neokretni i in malo diplomatični so vsi, ki bi društvo! snovali proti „Sloveniji", pa so je postavili na j tako podlogo in dali mu taka pravila, po ka- j terih „Sloveniji*1 nasprotovati celo ne more in ne sme. In s tem popustimo za nekaj časa g. dopisnika „dokaze" ter se podamo sami na pot dokazovanja. Do tega nam bodi, da se neljuba zadeva skore j poravna in pa da slovenski svet sodi tako, kakor je prav ! Da „slovensko lite rarno društvo" nij osnov; no proti „Sloveniji": to naj dokažemo in sicer ne z nezapriseženimi pričami, ampak z resničnimi fakti! I Haljo prib.i Petindvajsetletnica ljubljanskega obrtnega pomožnega društva. Slovesno sv. mašo z znhvalno pesnijo na konci je v nunskej cerkvi ob 0. uri zjutraj opravil preCast. g. profit dr. Jarec z asistenco. Razen družabnikov in društvenega vodstva se je božje službe udeležilo mnogo pobožnega ljudstva. O Va 2- ur' popoludne se je začel slavnostni banket v Tavčarjevem hotelu „Evropa.". V velikej pritličnej, jako okusno ozaljšanej dvorani sta bili pogrnjeni dve vrsti miz za družabnike, na konci pa počrez miza za povabljene goste, mej kateiimi je prvo mesto zavzimal mestni župan g. Laschan; poleg njega sta sedela g. prost dr. Jarec in vladni sovetnik g. grof Chorins ky. Dalje so bili navzočni predsednik trgovinske zbornice g. K u-š a r, gospodje državni poslanci dr. V o š n j a K , K lun, dr. P o k 1 u k a r, deželni poslanci P o-točnik, dr. Zarnik, Grasselli, mestni odbornik dr. B1 e i w e i s , gospoda duhovna Gnezda in F lis, društveni pravni konsulent dr. Maše, trgovinske zbornice tajnik g. Mur-nik, dr. Papež. dr. Stare itd. Akopram je bila silna vročina v dvorani, je vendar nad mnogobrojno družbo vladala ne kaka vesela živahnost, katero je prijetno pospeševala vojaška godba, ki je svirala jako trudoljiibivo. Navdušenju pa se je umaknila dobrovoljna radost, ko se je vzdignil trgovinske zbornice predsednik g. K uš ar in z gladko slovensko besedo napil Nj. veličanstvu presvit-lemu nJemu cesarju. Godba je intonirala cesarsko pesen in trikratni burni slava klici so pretresali zidovje. Takoj potem poprime besedo društveni načelnik g. Ho rak in napije vele-čestitemu g. dež. predsedniku VVinklerj u, ki je bil po opravilih zadržan osobno prisostvovati slavnostnemu obedu in se je pismeno oprostil zaradi tega. S trikratnim srčnim živio je pritrjevalo društvo zdravici na visoko spoštovanega načelnika kranjske deželne vlade. G. Pali i č, upravni odbornik pomožnega društva, je pozdravil društva ustanovtelja in načelnika mu skozi 25 let, Janeza N. Horaka; G. Fr ei-berger, Čestitljevi blizu osemdesetletni starina društva in tudi upravni odbornik njegov, pa je s prisrčnimi besedami gospodu Horaku v imenu družabnikov izročil krasno srebrno kupo na srebrnem podstalu, na katerem so vrezana imena vseh zdanjih upravnih odbornikov. Na kupi pa so trije napisi, katerih prvi se glasi: „Gospodu Jan. Nep. Horaku, načelniku podpornega obrtnega društva v priznanje njegovih zaslug ob 251etnom obstanku tega društva poklonili društveniki v Ljubljani 17. julija 1881*'. Drugi napis isto pravi z nemškimi besedami. Tretji napis se gi*»si : „Kjer brat bratu roko pruži, o udi rod in dom ne tuži." „In der Vereinigung ruht vvahre Kraft." — Od dveh strani se je g. Horaku čestitalo o tem odlikovanji, on pa se je z ginenimi besedami zahvalil za izkazano mu Čast in dejal, da zaslug za društvo je jednako deležen ves upravni svet; napil je vsem upravnim odbornikom in posebno Še starešini g. Freibergerju. G, Laschan jo kot župan, ki zastopa tudi mali obrt, nazdravljal celemu toliko koristnemu in blagodejnemu društvu, katero je iz malega početka vspelo na tako častno stopinjo. Potem je g. BradaŠka društveni zapisnikar prečita! daljši pismen pozdrav dr. BI eivve i s a očeta, kateremu vročina nij dopuščala priti v slavnostno skupščino, ki je verno poslušala našega prvaka besede in njim čvrsto pritrjala. Obrtno pomožno društvo v Novem mestu je telegrarično čestitalo skupščini o 25 letnici; pozneje je poslala tele-graflčen pozdrav tudi Čitalnica mariborska, ki je obhajala svojo dvajsetletnico. (Konec prih.) Domače stvari* — (N a d v o j v o d a K a r o 1 a L u d o v i k a) je čakalo dne 19. t. m. pri njegovem odhodu ob 10. uri zvečer na kolodvoru veliko občinstva in se nui spoštljivo poklanjalo in ga pozdravljalo. — (Letno poročilo c. kr. gimnazija ljubljanskega) ima na čelu spis: Anustasius Grun's „Schutt1'. Von Prof. A. Zeehe. Statistična tabela kaže, da je bilo začetkom Šolskega leta 625 rednih učencev in 3 privatisti, koncem leta pa 591 rednih in 4 privatisti. Po narodnosti je bilo 453 Slovencev, 1H2 Nemcev, 1 Hrvat, 4 Čehi, 1 Italijan, 1 Anglež. (Po domovini je 529 učencev iz Kranjske, 52 iz druzih cislajtanskih dežel in 14 iz inozemstva). Po veri so vsi rimsko-ka-toliki. Napredek je bil ugoden: Z odliko je izvršilo 74 učencev, 379 dobro, 52 jih ima preskušajo, 50 drugi red, 28 tretji red in 2 sta neizprašana. Izmej 21 učencev VIII. razreda, ki so prestali zrelostni izpit, seje oglasilo : 7 za teologijo, 9 za pravoslovje, l za medicino, 3 za filozofijo, 1 za ekonomijo. Profesorjev je bilo 21. Razne vesti. * (Nesreča v cerkvi.) Dne 5. julija se je v nekej cerkvi v Meksiki udrla mej božjo službo streha; trideset osob je našlo smrt. Ta nesreča pa se je tako pouzročila. Cerkev so popravljali in delavci so delali na strehi. Jeden izmej njih pa pade s strehe in to je druge preplašilo, tia so urno hoteli s strehe ; to pa je bilo uzrok, da je se je streha pretresla in vdrla. Dvajset delavcev je mrtvih, več pa snu t no ranjenih. * (I z o b u p n o s t i se usmrtil.) Iz Knsene se poroča: V letu 1861 bil je Quarli radi ropa obsojen v dvajsetletni zapor Doma pustil je mlado ženo in jedno dete staro osem mesecev. Mož obnašal se je v zaporu jako dobro in prihranil znatno svoto denarja in dne 1. junrja vrnil se je vesel domov. Žena njegova gledala ga je začudjena, a kmalu potem mu hladnokrvno izjavila, da se je mej tem časom poročila z drugim možem. Pogum možev, da si je bil trden bil je s tem uničen; kaznjenec opotekal se je iz hiše; do večera sedel je na kamenu pred svojo hišo in jo milo ogledaval, po noči pa se je obesil na pragu. * (Starost slavnih mož.) Tasso je živel 51 let, Virgil 52, Shakespeare 52, Mo liere 53, Dante 56, Ovid 57, Korac 57, Ra cine 57, Lavater 60, Fenelon 63, Aristotel 63, Milton 66, Rousseau 66, Cervantes 69, Pe trarca 70, Linne 71, Reaumur 75, Thucvdides 79, Kant 80, Plato 81, Voltaire 85, Safokles 90, Michel Angelo 96, Tizian 96, Fontanelle 100 let. * (Izselilo) se v prvih treh mesecih letošnjega leta iz Evrope 24.035 osob. Odpeljali so se v Ameriko, Brazilijo, Avstralijo in na druge otoke. Umrli mo v I nibllaui: 18. julija: Gerzabek Makao, upokojeni inzinir, 7.r> let, Nova nlica št. 5, za marazmom. V deželnej bolnici: 16. julija: Janez Verhič, revi jar, 34 let, za je-tiko. — Albnia Brlen, pekova žena, 69 let, za blaznostjo. 18. jolija: Barbara škrjanec, gostija, 28 let, za slabostjo. Dunajska borza 1 9. julija (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž, dolg v bankovcih . . 77 »Id. 45 Enotni drž. dolg v srebru . 78 ; 60 75 1860 drž. posojilo . , • 133 , 50 Akcije narodne banke; . . . . 832 r Kreditne akcije...... . 366 d ')() . 117 „ 30 — . 9 „ 8oy. i Državna ma ko...... . 57 , 20 Nainciteljska služba ua 3razredncj ljudskoj Soli v Leskove! je izpraznjena iu sicer z -letno plačo . . . 500 gld., funkcijske doklade .... 70 , za stanovanje......80 „ ProSnje s potrebnimi prilogami naj se vlože vsaj <1<> 15. :i\ mislil issi pri podpisanem okrajnem žolskem BOvetu. C. kr. šolski sovet v Krškem, dno 16. julija 1881. (417) Predsednik: Schonwetter. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane cfd zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, reber, ščipanje po trebahu, zaislinjenje, slabosti, čega glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zg/.igo. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosL in vročino, če se zavživajo po '/« žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z niajhenira ter so prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—19) Izvrstni agenti, da prodajejo Hn