Leto LXXII, 5t. 92_Poštnina plačana t gotovini ~ Pla Pottgebuhf bat bezahlt.__Preig ■ Ctna L JI
Oradntltvo • oprava, LJubljana.	^^^^^^	_	^^^^^	^ ^^^^^^^^	_	^	^^MB^^	. nLM . ,n. .
Kopitarjeva «. Telefon 4001-4004.	^^^^^^^ ^^^^^	M	»	AKKIi. 1V44
Mesečna naročnina 8 lir, ca Ino-lomitvo «0 lir, — Cek. rai. Ljub. Ilasa 10.650 ia naročnino la 10.194 u Inaerata. • Izključno zastopstvo ta octaae ti Italije tn Inozemstva!
DPI B. A. Milan o. Rokoplaov na v r a 8 a m o.
SCOVENEC
22
SOBOTA
SS Gruppenfiihrer General Rosčner und Prasident General Rupnik hesichttglen auch die Polizei-	Die Ofiiziere der Landesvvehr wurdcn beim Vorbei marseh ftm Kongrcstplatz von der ZuSchauermenge
truppe am Stadion. — SS skupinski vodja general Rbsener in prezident general Rupnik sla obšla	stiirm'sch bcgriisst, — Domobranske častnike je množica gledalcev ob mimohodu čez Kongresni trg
na Stadionu tudi policijsko četo.	(Foto Pavlovčič)	burno pozdravljala.	(Folo Pavlovčič)
Erfolgreicher Angriff gegen feindliches Geleit vor der Nordafrikanischen Kiiste
Deutsche Kampf- und Torpedoflugzeuge versenkten zwei Zerstiirer, vier Frachter mit 29.000 BRT sowie einen grossen Tanker - Deutsche und ungarisehe Truppen dringen zwischen Karpathen und dem oberen Dnjestr vor
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 21. April. Das Oberkommando der Wehr-oacht gibt bekannt:
Im Kampfraum von Sewastopol, »n nnteren Dnjestr und nordlich Jassy grillen die Sowjets gestern vergeblich an.
Zwischen den Karpathen und dem oberen Dnjestr drangen deutsche nnd ungarisehe Truppen gegen hart-nackigen feindlichen Widerstand weiter vor. Die Stadt O 11 y n i a vvurde nach hartem Kampf von ungarisehen Vcrban-den genommen.
Sudvvestlich N a r v a kamplten sich nnsere Truppen, von Schlachtiliegern wirkungsvoll unterstiitzt, unter Abwehr beltiger feindlicher Gegenangrifie weitcr »orvvarts.
Aus Italien vverden ausser erlolg-reichen eigenen Stosstruppunternchmun-jen, bei denen der Feind hohe blntige Verluste crlitt, keine besonderen Ereig-nisse gemeldet.
Verbande deutscher Kampl- nnd Schiachtflugzeuge grillen bei Tage feindliche Stutzpunkte im Raum von L a n -ciano an der Adrlatischen Kiiste and in der vergangenen Nacht Ziele im Landekopf von N e 11 u u o mit guter Wirkung an.
Ober dem Italienischen Raum wruden gestern 12 ieindliche Flugzeuge abgeschossen.
Uspešen napad na sovražno spremljavo pred severno afriško obalo
Nemška bojna in torpedna letala so potopila dva rušilca, štiri tovorne parnike z 29.000 tonami ter neko drugo petrolejsko ladjo - Nemške in madžarske j:ete prodirajo med Karpati in zgornjim
Deutsche KampI- und Torpedoflug-zcuge fiihrten in der vergangenen Nacht einen schvveren Angrill gegen ein feindliches Nachschubgeleit vor der Nordafrikanischen Kiiste. Sie versenkten im Seegebiet von Algier zwei Zerstiirer, vier Frachter mit 29.000 BRT sovvie einen grossen Tanker. Dreizehn Handelsschiifc mit 103.000 BRT, zvvei grosse Truppentransporter und drei Zerstiirer erhieften schvvere Treffer.
Feindliche Bomberverbande grillen am Tage und in der Nacht Ziele in den besctzten Westgebieten an. In der vergangenen Nacht iiihrten britiseha Flugzeuge einen Terrcrangriif gegen das Stadtgebiet von K o 1 n. Es entstanden besonders in den Wohnvierteln erheb-liche Gebaudeschaden und Verluste unter der Bevolkerung.
Angriffe einzelner britlscher Flugzeuge richteten sich gegen das Gebiet der Rcichshauptstadt. Bei schwle-rigen Ahvvchrbedingungcn vvurden 12 leinliche Flugzeuge abgeschossen.
Starke deutsche Kamplgeschwader bombardierten in der vergangenen Nacht die Halenstadt H u 11 an der englisehen Ostkiiste. In den Zielraumen, besonders I im Hafengebiet, vvurden mehrere grosse I Flachenbrjindc und starke ZerstSrungen beobachtet.
»Vojna je spopad duhov«
Fiihrejev glavni stan, 21. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na bojišču pri Sebastopolu, ob spodnjem Dnjestru in severno od Ja'šija so Sovjeti včeraj zaman napadali.
Mod Karpati in zgornjim Dnjestrom so nemške in madžarske čete kljub trdovratnemu sovražnemu odporu dalje napredovale. Po hudih bojih so madžarski oddelki zavzeli mesto O 11 y -jo.
Jugozahodno nd Narve so naše čete, ki so jih uspešno podpirali borbeni letalci in ki sn odbile silovite sovražne protinapade, prodirale dalje naprej.
Iz Italije razen uspešnih lastnih naskakovalnih podjetij, pri katerih je utrpel sovražnik visoke krvne izgube, ne javljajo o nikakih posebnih dogodkih.
Oddelki nemških bojnih in borbenih letal so podnevi napadli sovražna oporišča na področju ob Lan ein nu ob jadranski obali, v pretekli noči pa z dobrini uspehom cilje na nettunskem predmostju.
Nad italijanskim področjem smo včeraj sestrelili 12 sovražnih letal.
Keinška bojna in torpedna letala so t pretekli noči izvršila težak napad na neko sovražno oskrbovalno spremljavo pred severnoafriško obalo. Na morju pred A I ž i r o m so potopila dva rušilca, štiri tovorne ladje z 29.000 tonami ter neko veliko petrolejsko ladjo. Težko zadetke je dobilo 18 tovornih ladij s 103.000 tonami, dvo veliki prevozni ladji za čete in trije rušilci.
Sovražni bombniški oddelki so podnevi in ponoči napadali cilje v zasedenih zahodnih ozemljih. V pretekli noči so izvršila britanska letala terorističen napad na ozemlje mesta K ii 1 n a. Zlasti v stanovanjskih predelih je nastala pomembna škoda na poslopjih in je pre-jivalstvo imelo izgube.
Dnjestrom
Napadi posameznih britanskih letni sn bili naperjeni na področje prestolnice. Vkljub težavnim obrambnim pogojem smo zbili 12 sovražnih letal.
Močne jate nemških bojnih letal so
Berlin, 21 aprila. Ministet dr. Gobbels ugotavlja v svojem članku v najnovejši številki tednika »Das Reich«, da je ta vojna prav tako spopad duhov, kot borba orožja. »Gigantski vojaški boj,« tako pravi, »jc bil le zaradi tega tako žilav in ogorčen, ker gre za najvišje stvari. Problemom te voine se ni mogoče umakniti. Z navadnimi kompromisi jih ni mogoče spraviti s sveta, ker zahtevajo radikalno rešitev. Nemški nasprotniki so o tem sami poučili nemški narod, kajti vedno znova so poudarjali, da bodo uničili nas narod sam kot narodno življenjsko substanco, da jim ne gre za razjasnitev tega ali onega spornega vprašanja, temveč, da sta bodočnost Nemčije in njena narodna sposobnost za obstoj glavni predmet njihove borbe. Mi se borimo torej za najprimitivnejše pogoje svobode domovine, rodbine, narodnega razvoja in nadaljnjega ljudskega obstoja. Z drugimi besedami: Mostovi za nami so podrti, ne moremo več nazaj, temveč gremo lahko le še naprej. Sličimo skupini, ki se je zarotila, da ai bo na lastno pest naredila pot preko teme in goščave, ker ve, da jo na njenem koncu čaka zlata svoboda Misel na popuščanje v srcih te skupine nima mesta. Pri orisu obnašanja nemškega naroda v tej vojni prihaja minister do zaključka:
»Storili smo več kot pa smo si sami mislili, da bomo lahko storili«. Nato nadaljuje: »Tudi to jc zmaga, čeprav predvsem na polju moralnega vojskovanja, toda to je tudi predhodnica vojaške zmage. Narod, ki nima potrebnih notranjih sposobnosti za prenašanje te vojne, bo v njej nujno propadel. To smo vidcU in doživeli v mnogih primerih, ki so imeli še vedno najhujše posledice za prizadeto deželo. Neusmiljeni prebiralni postopek te vojne ne pozna nobenih ozi-rov. Narod, ki je na tehtnici usode prelahek, je s tem že zaigral ter bo izločen iz kroga velesil. Kaj pa to pomeni, se bo pokazalo šele po vojni. Kdor bi bil tedaj odvisen le od milosti naših sovražnikov, ne bi mogel več upati, da bi mu bilo dovoljeno nadaljnje lastno narodno življenje. Zaradi tega si naši nasprotniki tudi vedno prizadevajo, da bi kakega tovariša iz naše zveze, ki nagiba k slabosti,
v pretekli noči bombardirale obalno mesto II u 11 nb angleški vzhodni obali. Na ciljih, zlasti v Inki, so opazili letalci velike požare celih (fOJVšitt- in uiuina I dobičkarjem vrgli pred nos njihovo smeš-razdejanja.	no Atlantsko listino. Ali nc pričajo vsi
pripravili do tega, da bi najprcjc odložil svoje orožje. To pa bi bila le prva zahteva sovražnikov, kaj vse bi moral storiti tak narod po svojem padcu, to pa bi izvedel šele, ko bi izgubil svoje orožje. To vemo iz lastne izkušnje Angleži ne morejo najti nobenega boljšega izgovora za dejstvo, da so postopoma vse zaveznike, ki so v zaupanju na njihovo vojaško pomoč, šli skupno z njimi v vojno, zavrgli ter jih izročili svetovno revolucionarni ekspanziji boljševizma, kot to, da bodo o mejnih vprašanjih razpravljali šele po vojni. Kot da bi imeli v primeru, ako bi jih Sovjeti postavili pred izvršena dejstva, o tem sploh še kako besedo. Naravnost naivno jc, ako poljski emigranti v Londonu mislijo, da so Sovjeti zavzeli dele Poljske s potoki krvi zato, da bi jo nato velikodušno izročili Poljakom. Sovjeti so jim to tudi žc prav značilno pojasnili s tem, da so kratko-malo s strelom v tilnik počastitili nekatere poglavarje takozvanega poljskega podtalnega pokreta, ki jc- bil pripravljen za sodelovanje z njimi Ves ta pozornost vzbujajoči dogodek pa jc lc predigra. Tako ravna Stalin, ko jc šele na pri-četku svojih uspehov. Kaj naj Evropa pričakuje od njega, ako bi sc mu predala brez obrambe in brez odpora? Nadalje jc prav tako zmotna misel, da bi bil boljševizem, ako bi dejansko zmagal nad Evropo, verjetno tako utrujen in uničen, da se ne bi mogel več vzdržati. Vsak lc možen odpor v posameznih deželah našega kontinenta bi takoj zatrl s tem, da hi vse ljudi, ki bi bili lahko nosilci odpora, likvidiral, ali odvlekel v Sibirijo.« Minister je nato znova podčrtal, da sc Nemčija s svojim bojem bori tudi za evropsko stvar. Zapisal je, da bi to takoj spoznali, ako bi si v duhu pred-Jtavljali, da je nemški odpor naenkrat prenehal ali šc bolje, da bi na vzhodu naenkrat poslal odločilno slab, da bi se tako lahko vzdržal na zapadu. Kdo bi se takrat lahko uprl Sovjetom s kolikor voliko verjetnostjo v uspeh? Ali morda Švedi? Ali Švicarji? In kje bi bila meja, kjer bi jih lahko zadržali? Morda na Donavi, Labi, ob Renu ali na Marni» Verjetno bi z naglimi pohodi drveli do atlantske obale, da bi imeli za seboj poleg lastnega tudi ves evropski človeški, delovni in surovinski palcncial ter bi nato angleškim lordom, ki mislijo, da so tako grozovito pametni in ameriškim
Vertreter der Landeswehrabteilungen legten den Eid au! das Schwert ab. — Zastopniki domobranskih edinic so prisegli aa meč.	(Foto Pavlovčič)
znaki o teh sovjetskih namerah? Ali res šc obstajajo naivne puhle glave, ki dejansko mislijo, da ima v boljševiškem programu teheranska izjava prednost pred svetovno revolucijo? Slednja je dejanski cilj, vse drugo jc lc slepilo. »Kaj bi se zgodilo«, vprašuje minister, »ako bi odpovedalo naše orožje, in kaj bi narodom naše celine pomagalo neumne prazne besede angleških in ameriških li-. stov, ki so si sedaj naredili za svoj poklic, da to nevarnost zanikajo in blatijo one, ki z močnejšo kot zgolj narodne* zavestjo dolžnosti neprestano nanjo opozarjajo. Tu ni nobenega paktiranja in nobenega umikanja. Tu je treba svoje stališče zastopati trdno in nezmotljivo in poklicali k njegovi obrambi moč orožju, pa naj bo že z njo združeno še toliko žrtev. Sovražni svet sc poslužuje terorja, da bi nas uničil. Torej moramo uporabljati orožje, ki jemlje temu terorju njegovo moč. To jc dejanje samoohranitve in čim jasneje se bomo tega zavedali, tem bolje bo za nas vse. Stalna vojna vsebina pa jc pol zmage.«
Nov načelnik madžarskega generalnega štaba
Budimpešta. Državni upravitelj jc imenoval za šela madžarskega honvedskega generalnega štaba poveljnika 2. armad-nega zbora Vileza Edlcna Johanna von Vbrosa. Dosedanji šef generalni polkovnik Vitez Franc Szombarthelyi je bil na lastno prošnjo razrešen svojih dosedanjih dolžnosti.
Srd proti Angležem narašča
Pariz, dne 21. aprila 1944. V noči na 19. april so izvršili Britanci strahovalni napad na Rouen. Gangsterski letalci so kot vedno spuščali svoje bombe kar tja v dan, na mesto ler so zadeli tudi katedralo Naše Gospe, simbol Normandije, ki so jo težko poškodovali
Lahko bi rekli, da jc pač ironija uso« de in istočasno značilno za kosmato britansko vest, da Angleži uničujejo tudi spomenike in pomembna dela svojih bivših zaveznikov. Julija 1940., ko jc mesto ležalo v bojni črti Ncmccv in Francozov, jc nemška vojska rešila katedralo uničenja, dočim ic ves del mesta, ki je ležal ekrog tega mojstrskega dela stavbeno umetnosti, zgorel do tal.
Britanski strahovalni napad ni le poškodoval katedrale, temveč je težko zadel tudi ostale ponosne priče preteklosti. Prebivalstvo je zaradi britanskih dejanj globoko ogorčeno.
Pariz, 21. aprila Pariški listi prinaiaio dolge članke in mnogo slik o napadu angloameriških letal na pariško področje v noči na sredo. »Cri du Peuplc« piše: »Stotine trupel smo žc izkopali. Kilometre daleč vidiš razvaline, porušene hiše, cerkve, bolnišnice, javna poslopja itd. Cele skupine stanovanjskih hiš so sc podrle. Naj se »osvobojcvalci« zavedajo, da srd proti Angležem, ki jc zasidran v najglobljem temelju francoskega rodu, stalno raste.«
»Matin« govori o velikem zločinu britanskih piratov, ki so brez vsakih strateških ciljev vrgli bombe kar na prebi valstvo.
Badoglio ima težkoče pri sestavi nove vlade
Milan, 21. aprila. Iiadoglieva pogajanja za sestavo nove vlade >na široki osnovi* so po poročilih iz Južne Italije naletela na velike težave, tako tla morajo vedno znova odlašati z že napovedano objavo novih ministrov. Razni P.a-doglievi stiki s posameznimi strankami doslej šo niso rodili nikakega vidnejšega uspeha. Stranke so se včeraj sestalo na ponovno tajno sejo. Objavile so, da so odbilo dosedanjo Badoglieve predloge za sestavo vlade.
Izgube tolp na Balkanu
Berlin, 20. aprila. Dne 18. aprila so izgubile komunistično tolpo na nekem odseku zapadnega Balkana 454 mrtvih in 05 ranjenih, poleg toga pa je bilo zaplenjenih več topov in veliko število ročnega strelskega orožja in streliva. Več skladišč orožja, streliva in oskrbovalnih potrebščin je bilo uničenih.
Tri vprašanja
(Ob drugi obletnici smrti prof. Tomra)
T« dni bo minilo dve loti, odkar je umrl prol. Tome«. Mož, ki je deset let budil in klical katoličane na delo, ia za vedno umolknil. Nnmestu njega pa je začelo klicali življenje in predvsem trpljenje, ki nas jo s komunizmom zadelo. In kliče nam prav isto tri stvari, b katerim nas je budil prof. Tomec: neizprosen boj komunizmu, organiziran apostola!, edinost med katoličani. Samo da so nam danes ta vprašanja stavljena še bolj ultimativno, kot so nam bila stavljena pred desetimi leti.
Marsikateri katoličan jo pred desetimi leti še mislil, da so bo vprašanju komunizma lahko izognil. Ni mogel razumeti, kako da prol. Toiner tako vsi-ljn.io to vprašanje, zakaj pred vsakogar prihaja s to alternativo. Danes pa nam lo vprašanje ni več stavljeno kot vprašanje. ampak že kol grožnja: ali smrt ali življenje, ali komunizem ali neizprosen boj komunizmu in pot v novo življenje.
Tudi xa vprašanje organiziranega aposlolala preil desetimi leti nismo imeli srca. Bilo jo na eni strani toliko drugo delavnosti, ki je bila za nas bolj mikavna, na drugi strani pa v zakristije in kanele zaprto versko izživljanje, odmaknjeno od svela in njegovih kričečih potreb. Danes pa vsi čutimo, kako so nam marsikatero preteklo delo drobi v rokah in jo trdno samo to, kar je utrjeno v veri in v življenju po veri. Sami od sebe se vračamo k npostolatu in iščemo organizatornih oblik zanj. Ce nam je bil klic prof. Toinca še tuj in ni našel odziva v naši notranjosti, se danes sami iz neko notranjo potrebo odzivamo klicu življenja, ki nujno zahteva načrten in organiziran apostolat med raikristjanjeno množico.
Najbolj odmaknjen pa se nam je zdel prol. Tomee h svojim klicem po edinosti, po enotnem nastopu katoličanov v javnem življenju. Edinost namreč predpostavlja priznanje skupne avtoritete in (»odrejanje lastnih koristi in koristi svojega kroga koristim skupnosti. To se nam je pa zdelo, da so pretežke »rtve in premalo smo vedeli, kuj bi za to žrtve prejeli. Danes nam je ta slvar neprimerno bližja. Bridko namreč občutimo, da bi bili sadovi edinosti tako obilni in tako blagodejni, da vse osebno irtvn ob njih usahnejo t nič. Prišel bo morda čas, ko nam bo tudi vprašanje edinosti nastavljeno kot nož na grlo, kakor nam jo ie nastavljeno vprašanje komunizma: ali smrt ali življenje, ali sloga ali pogin. Tej grožnji se lahko sami izognemo. Odvisno je samo od tega, ali bomo to vprašanje sami zgrabili in ga rešili ali pa nas bo tudi k temu morala prisilili trda šola iivljenja. ki bo zahtevala še neprimerno večje žrtve. Res je, da vsaka šola nekaj stane, toda pametnega malo. nespametnega pa veliko ali vse. In mi imamo naročilo, naj ne bomo nespametni, ampak pametni.
Prof. Tomcii so bila že pred desetimi leti ta vprašanja iivo pred očmi. f u-lil je, ▼ kakšno trpljenje gremo, ako teh vprašanj n« rešimo, in trpel je. ker io bilo toliko ?luhih in nobrižuih. Nanj l»i mogli obrniti besede, ki jih je govoril papei Pij XII.: »To, kar je bilo jasno kristjanu, ki je v svoji globoki veri trpel zaradi slepote drugih, nam danes glasno oznanja hrušč groznega poloma, ki dobiva žo strahotno veličasten videz poslednje sodbe, tako da ga slišijo tudi malomarni, brezbrižni iu nepremišljeni.«
Deset let nas je prol. Tome« budil in vznemirjal s temi vprašanji in marsikdo se je skoro oddahnil, ko je pred dvemi leti njegov glas obmolknil. Toda če bi z nekoliko bolj odprtim srcem prisluhnili klicem prof. Tomca, bi nam danes ne bilo treba poslušati viharja, ki nam neizprosno stavlja prav ista vprašanja. In temu klicu sredi viharja se noben katoliški Slovener ne more izogniti. Življenje samo zahteva jasen, nedvoumen odgovor na tri vprašanja: boj ko-muuizmu, organiziran apostolat, edinost.
»NI&A KNJIGA«
tziel je roman velikega češkega pisatelja
Jana Vrbe: BOŽJI MLINI
Romanu so dodane še tri krasne Vrhove novele: .Gluhec-. .Noin* zgodba' in .Vrtnar. Narofoilri! Dvignite knjigo v naši knjigarni I L1UDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Škofijo >
Oklic srbske vlade
Beograd, 20. aprila. Srbska vlada je ob priliki angloaineriškib . strahoval-nih napadov naslovila svojemu narodu oklic, v katerem pravi;
Na nezaslišan in doslej v zgodovini še nepoznan način so Britanci in Amerikanci, ki sc še vedno izdajajo za zaveznike srbskega naroda, izvedli težke strahovulne napade najprej na srbsko mesto Niš iu potem na našo prestolnico Beograd.
Ni jim bilo dovolj, da so pahnili srbski nuro.l v vojno, čeprav bi bili njegovi življenjski interesi zahtevali, du bi za vsako ceno ostal izven spopada, ki je izbruhnil med največjimi svetovnimi silami. Ko pa jc srbski narod šel v vojno z mnogo močnejšo Nemčijo, ki je storila vse, da ne bi prišlo do tega spopada j. nami, mu niso nudili nikake pomoči ter jc vsled tega tudi hitro podlegel.
Toda Angležem in Amerikancem je bilo še premalo, da smo na njihov račun izgubili vojno, še vedno delajo vse, da bi uničili srbski narod, tozadevno so dolga leta pozivali neoboro-zeni srbski narod k uporu. Ko pa so spoznali, da je srbski narod izprevi-del njihove peklenske namere, so pričeli nuditi bogato pomoč pohajkujoči komunistični drliali, ki stremi pod vodstvom Josipa Broza, imenovanega Tito, po popolnem uničenju in iztrebljenju srbskega naroda. Ogorčeni, ker sc je izjalovil tudi ta poskus nad srbskim narodom, so pričeli sedaj Britanci in Amerikanci s svojimi bombami uničevati srbska mesta in vasi.
Ne najdemo besed, da bi z njimi lahko pravično obsodili njihovo postopanje nupram srbskemu narodu. Niti poganski barbari ne bi bili tako podli, j da bi na dan največjega krščanskega I praznika storili kaj podobnega.
Nova razporedba protikomunističnih predavan] med obrtno-trgovsko stroko
Srbija v borbi za svoj obstanek
Srbsko časopisje objavlja daljša poročila o slovesnem pokopu bataljonskega poveljnika srbskih oboroženih ail kapetana Radojka Džuriča. številnim žrtvam srbskega naroda v borbi za svoj obstoj se jo sedaj pridružil tudi kapetan Džurič, ki je padel v boju s tolovaji v užiških planinah ter jo bil pokopan v svojem domačem kraju, v Arilju pri ITžiicah.
K večnemu počitku so kapetana Džuriča spremili številni domačini ter oddelki srbske oborožene sile. Pogrebne molitve sta opravila Aleksa Todorovič iz Beograda in domači prota. Po končanem žalnem opravilu v cerkvi je padlemu junaku spregovoril v slovo prola Todorovič sledeče besede: »Srliski narod stoji danes na usodni prekretnici svoje zgodovine. Stoletni pomen, njegovih svetinj, veličina njegovega duha, slava njegovega imena, vse to jc danes bolj * nevarnosti kakor kdaj koli poprej. Samo z največjimi žrtvami si vse lo lahko rešimo. Sila zla in sovraštva, organizirana v besne in rušilne tolovajske tolpe, se je od zunaj dvignila in hoče planiti na že tako težko ranjeno in izmučeno Srbijo, na znotraj jo pa v njenih najglobljih osnovah razjeda nesloga in prepir. Srbska kri se nemilostno preliva. Solze tečejo tn tečejo in plač mater in sestra vpije do neba. Da bi se Srbija rešila iz te nevarnosti, mora stopiti na pot pomirjenia in bratske sloge. Vrniti se mora na svoje pravoslavne osnovo. Iz svojih prs mora ustvariti junaka duha in srca, ki bo v žrtvi za lastni narod gledal največjo lepoto svojega življenja.«
Prota Alekeič je zatem govoril o vzrokih sedanjo srbsko nesreče ter je med drugim dejal: »Srbski narod 6e jo spri z Bogom ter mu je napovedal vojno. Odtujil se je cerkvi, pozabil na molitve, omalovaževal posle ter je v razvratu tu-jinščine pričel iskali smisla za 6voje življenje. Toda nobenega naroda ni na svetu, ki bi bil v borbi z Bogom ostal zmagovalec. Nekdaj je živel narod. Bil je velik in zelo obdarjen, pa je pričel napačno tolmačiti božje zakone. In doletela ga je huda kazen. Bil je razkropljen in razbit, zlomljen in 6trt. Tudi srbskega naroda na tej poti ne čaka nič dobrega. Ce se srliski narod ne bo povrnil k Bogu, ga čaka propast. Če ne bo šel vase in obudil resničnega kosanja za vse svoje grehe in Če se ne bo navdihnil z duhom čiste in popolne bratsko sloge in vseerbske ljubezni, ne bo ne ušesa in ne oči, ki bi mogle poslušati in gledati vso gorje ln pekel, ki je pripravljen za srbski narod.«
V	nadaljnjih izvajanjih je prota Ale-ksič omenjal osebne vrline padlega bataljonskega poveljnika, za katerega je dejal, da se je vedno neustrašeno boril za svoj narod in za Boga in se niti malo ni bal očitkov lizdajaistva«.
V	istem smislu sta govorila tudi pokojnikova osebna prijatelja častnika Ivan Milačič in Iiič. Ob zvokih posmrtnega pozdrava vojaške godbe ter odmevu častne salve oddelka srbske oborožene sile, so padlega kapetana Džuriča položili v grob.
Bilanca sovjetske zimske ofenzive
Berlin, 21 aprila. DNB: S posebnega mesta nam pišejo: Velika sovjetska zimska ofenziva, ki je trajala neprestano 4 mesece, se jc sedaj tako rekoč končala. Končala se je tako časovno kot strateško. Vsega tega ne more spremeniti dejstvo, da na Krimu šc trajajo ogorčene obrambne borbe in da v zadnjih dneh sovražnik izvaja zopet ob spodnjem Dnje-stru ter med Dnjestrom in srednjim Se-retom močne, čeprav brezuspešne napade. Na ostalem južnem bojišču vse tja do Kovlja, torej v središču in na zapadnem boku sovjetskega vdornega področja, se jc v bojih zadnjega časa kazala vedno bolj naraščajoča nemška pobuda, ki so jo kronali številni in pomembni uspehi, čeprav so imeli le krajevni značaj.
V splošnem je nastopilo pomembno konsolidiranje in razbremenitev položaja deloma kot posledica vedno uspešnejših nemških protiukrepov, deloma pa tudi zato, ker je sovjetska ofenziva zaradi močne izkrvavitve svojih napadalnih oddelkov ter oskrbovalnih zvez, ki so se postopoma zelo podaljšale in ki vodijo po zelo razrušenih in uničenih poteh, izgubila toliko udarne moči, da nemška obramba ni lahko svojega pritiska le izravnala, temveč da je z uspešnimi lastnimi protinapadi lahko pomembno odločala o razvoju celotnega položaja. Sovjetska ofenziva se je torej ustavila. Nikakor pa ne kaže, da bi nasprotnik ta prisilni odmor uporabil za izpopolnitev in preureditev svojih oddelkov ter za priprave za nova napadalna dejanja večjega obsega, dočim se na drugi strani nemško vodstvo bavi z važnimi premestitvami svojih čet ter z izvedbo novih protiukrepov za primer pričakovanega oživelja boljševiškega navala.
Vojaškemu razvoju v zadnjih dveh tednih so vtisnile pečat zlasti tri stvari.
Predvsem stabilizacija nemškega južnega krila, ki se je po načrtni izvedbi umikal-nih premikov med spodnjim Bugom in Dnjcstrovim izlivom utrdilo na novih postojankah na zapadni obali te reke, kjer so ostali od tedaj naprej vsi sovražni napori, razen tvorbe manjših mostišč, popolnoma brez uspeha.
Nadalje so imeli na razvoj in na utrditev položaja velik vpliv nemški protiukrepi na srednjem in zapadnem krilu južnega bojišča. Tu sta stali zlasti improvizirani trdnjavi Kovelj in Tarnopol kot valoloma v neprestanem divjem navalu zelo nadmočnih sovražnih sil, ki so istočasno ogrožale pri Kamencu—Podol-skem neko močnejšo nemško skupino in jo skušale obkoliti.
Junaško vztrajanje koveljske in tar-nopoljske posadke ter prodor nemških divizij severno od Cernovic v smeri proti glavnim nemškim bojnim črtam, sta dolgo časa vezala pomembne sovražne sile ter sta s tem bistveno pripomogla, da so Nemci utrdili svoje obrambne črte ter lahko pričeli s protiukrepi proti sovjetskemu zapadnemu krilu, ki je težilo k Lvovu in Lublinu. Osvoboditev teh treh bojnih skupin, ki so jim pomagale tudi nemške čete z zapada, predstavlja vojaško dejanje, ki se lahko vredno primerja z dogodki pri Cerkasih v februarju. V obeh primerih so se namišljeni obkoljeval-ni uspehi, o katerih je sovražnik mislil, da jih ima že v žepu in ki jih je že ca vsa usta napovedoval, v zadnjem trenutku radi preudarnega načrta nemškega vodstva ter zaradi velikega bojnega duha nemškega vojaka, spremenili v sovjetski poraz ter v pomembno zmago nemškega orožja.
Bistvenega pomena, čeprav ne za ves položaj, pa so končno tudi koncentrični napadi Sovietov na junaško posadko na

Obrali i	za-	Dan (ura	,,roslor (,oU1) predlTanja
četnimi črkami vedno ob 11)
1.	A, B	ponedeljek	Kino »Sloga«
2.	C, Č	ponedeljek	Zavod za socialno zavarovanje
3.	D	ponedeljek	Delavska zbornica
4.	E, F	torek	Delavska zbornica
5.	G, II	torek	Kino »Slogu«
6.	I. J	torek	Zavod za socialno zavarovanje
7.	K	sreda	Kino »Sloga«	•
8.	1,	sreda	Delavska zbornica
9.	M, N	četrtek	Kino »Sloga«
tO.	O	četrtek	Zavod za socialno zavarovanje
1).	Q, P	četrtek	Delavska zbornica
12.	R	petek	Delavska zbornica
13.	S, Š	petek	Kino »Sloga« U.	T, U	sobota	Kino »Sloga«
15,	V, W,	Y sobota	Zavod za socialno zavarovanj«
16.	Z, 2	sobota	Delavska zbornica
Gg. podjetniki, ki zaposlujejo nad nad 30 delavcev (izvzeta so stavbna podjetja), smejo zaprositi Propagandni odsek Pokrajinske uprave za izvedbo lastnih predavanj v njihovih obratih. Dokler ne prejmejo predmetne rešitve, velja tudi zanje gornji razpored.
Vajencem in vajenkam, ki obisku-
jejo Obrtno nadaljevalne šole, ni tre ba posečati protikomunističnih preda vanj za lastnike obratov, pomočniki in pomožne delavce.
Vljudno prosimo vse obiskovalci predavanj, da se gornjega razporedi točno drže.
Nova razporedba stopi v veljavo ponedeljek, 24. aprila 1944.
Šport
tuiimuiui«
2SK Herme« — upravni odbor. Pozivam vse odbornike starega odbora, kakor tudi odbornike upravnega odbora, da »e zanesljivo udeleže seje upravnega odbora v nedeljo, 23. L m., » pričetkoro ob 10 v prostorih na stadionu. — Predsednik.
Prv0 francosko lahkoatlet. tekmovanje v letošnjem letu. V Ali-en Provenco »o priredili Francozi prvo lotoSuje lahkoatletsko tekmovanje, na katerem *o hili doseženi nekateri kar dobri rezultati. Omenimo naj mod drugim naslodnj« zmagovalce: na B000 metrov Pujazou v času 8:44,1 min., t skoku t višino Lapoinle 1.90 m. v toku na 100 m Valmy 11.1 »ek.. 200 m isti 22.8 sek., Valmy jo dosegel v skoku v višino 1,85 m, v skoku s palico Broitmano 3.82 m, v skoku v daljavo I'lawzyck s tikokom 7.04 m.
SK Moste. ObveAčain vse igralce I. moštva, naj se v nedeljo ob 15.30 udeleže prijateljske trening-tekine, ki jo bomo odigrali i moštvom SK Ljubljano. — Načelnik.
SK Ljubljana. Pozivam vse igralce prvega moitva, da pridejo v nedeljo ob 15.30 v garderobo na naiSeu) igrišču, ker bomo od. igrali prijateljsko nogometno tekmo z SK Mostami. — Načelnik.
SK Vič. Vse igralce, kl «o določeni za nedeljski prijateljski nastop proli kombini-ranomu moštvu LJubljane prosim, da zanesljivo pridojo ob 14 na lgrižčo Ljubljane. Vsi in točno. — Načelnik.
2SK Herme« — nogometni odsek. To-zlvam vse Igralce prvega in rezervnega moštva, da so zanesljivo udeleže obveznega treninga v nedeljo, 23. t. m., s prlčetkom ob 3 na stadionu. — Načelnik.
Vratlslavskl dvlgslcl utell so premagati Tlorllnčane. V medmestnem dvoboju vrati-slavskih ln berlinskih dvigaleev uteži so zmagali dvigalcl Vratislavo s rozultatom
Krimu ter na njene romunske zaveznike. Sovražnik je vršil ofenzivo s tako velikimi silami, da je nemško vodstvo sklenilo izprazniti večji del ploskega in zaradi tega za obrambo neugodnega ozemlja ter je zbralo svoje sile na jugu polotoka, kjer nudi gorato ozemlje okrog bivše sebastopolske utrdbe boljše možnosti za obrambo. Tu se vrše najtežje borbe s številčno in materialno mnogo močnejšim sovražnikom.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so se v zadnjih 14 dneh izjalovili vsi z močnejšimi silami izvršeni boljševiški poskusi za prebitje nemške črte. Tako jugovzhodno od Mo-gileva kot jugovzhodno od Ostrova in južno od Pskova so izvojevale nemške čete popolne obrambne uspehe ter : so zadale močnejšemu sovražniku visoke krvave izgube.
V Italiji tudi v tem času ni prišlo do pomembnih bojev, toda zaradi ojačenega izvidniškega in naskakovalnega sovražnikovega delovanja ter njegovih krajevnih napadov moramo sklepati, da bo verjetno kmalu oživelo njegovo napadalno delovanje.
Slovenske družine, posvetite se brezmadežnemu Marijinemu Srcu, da bomo vsi pripravljeni obhajali Marijin mesec maj!
1342,5:1322,5. V moštvu Berlina so nastopil nekateri rezervni tekmovalci, ki niso ii polnili svojih nalog kakor bi bilo treba, v prvi točki — enoročnem sunku — so do segli dvigale! Vratislave vodstvo 350:333 k« Kot najboljši dvigalec se je izkazal Berlin čan Kurt Schattnor, ki je dosegel v troboj rozultat 247,5 kg.
Rezultati prvega predkola nemškega no gometnega prvenstva. Na 14 Igriščih to udarili preteklo nedeljo nemški okrožni ju vaki v prvem predkolu tekem za neiuSk nogometno prvenstvo. 13 srečanj jo da! odločitve, medtem ko je sročanjo med LSI Danzingom in Hertbo BSC ostalo kljub po duljšku neodločeno, ltezultat so glasi 0:1 Tekma bo v kratkem ponovljena. Posamozo rezultati so: 1. HSV Oross Born : SV Ko rik «:4 (2:3). 2. STO Hirschberg : SDW Po sen 7:0, 3. LSV Danzig: Hertha BSC 0:1
4.	Drosdner SO : Gormania KSdlgshlitte (4:1), 5. LSV Hamburg: SV Celle 4:0 (1:01
5.	Holsteln Kiel : SV Dessau 05 3:2 (2:2. 1:01 7. Eintraobt-Braunschwoig : SPVG 05 Ei! holmshaven 1:3 (1:1, 0:1). 8. FO Schalke 01 TDS Neuendorf 5:0 (2:0), t. VFL M Kolu Sillz 09 • KSO Duisburg 0:2 (0:1), 10. PC Miihlhmisen : Offonbachor Kickers 4:2 (3:21 11. VFIt Mannhelm : FC Bayorn Miinohe 2:1 (1:0), 12. SV GBppliigen : KSO Saarbrii ckon 3:3 (0:8). 13. MSV Brno: FC Vienn 3:6 (2:3), 14. NSTO Bril* : 1. FC Niirnberi 0:8 (0:2). Naslednja moštva se bodo tore borila dalje za Daslov nemškega prvaki Oross Born, Hirschberg, Dresdner SC, LSI Hamburg. Holsteln Kiel, Wllhelmshavor FC Schalke, KSO Duisburg. FO 93 Miib heusen, VFR Manoheim, KT5S Saarbriickn) FC Vienna, 1. FC Niirnberg, dalje Borrassi Dulda, in zmagovalca iz srečanj 8SV Dan zig : Hertha BSC in V'FS Kofligsbetg : LSI Moldore-Krakov.	^ f
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 21. aprila. Vojno poro čilo bonvedskega generalnega štaba dne 20. aprila javlja:
»Naši oklepniški strelci, ki prodiraj' med Delatynom in Stanislavljem, so si po zavzetju Nadvorne združili s severni od Delatyna borečimi se planinskim lovci ter s četami, ki so prodirale ' smeri od Stanislavlja. Sunek našit oklepniških strelcev so uspešno podpi rali nemški naskakovalni topovi, čete ki so napadale iz Stanislavlja pa oddel ki nemških strmoglavcev. V nadaljnjil bojih smo uničili H težkih sovjetski! oklepnikov, razbili več boljševiških boj' nih skupin ter zavzeli mnogo krajev.
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta, 21. aprila. Vrhovno po veljstvo romunske armade objavlja: Vs sovjet. napadi na sebasopoljsko mostišči so se ponovno izjalovili. Sovražnik ji imel visoke izgube, med drugim 59 le tal. Ob spodnjem Dnjestru, v srednj Besarabiji ter v Moldaviji ni bilo ni k h kih posebnih dogodkov. Jugozapadn od Paškamija so naše čete iztrgalo so vražuiku neko gozdno ozemlje.
Bern. »Exchange Telegraph« poro ča, da je prispel v London turški od govor na angleško noto zaradi trgovi ne Turčije z Nemčijo. Ta odgovor sc daj pregleduje angleška vlada.
Izraelove mreže
nad svetom
=1=
r
49
Velika loža Anglije, ki ie skozi dve stoletji (1717—191D vodila svetovno politiko, je bila primorana odstopiti svojo vlogo bolj srečnemu tekmovalcu. Judovstvo se oklene — ameriških masonov, kot vodilna oseba nastopa žc Wilson s svojimi (4 točkami, ki so bile v precejšnjem delu naperjene proti Angliji. Geslo o samoodločbi narodov odjekne v Egiptu, Indiji, Afganistanu, tia Irskem, med angleškimi kolonijami v Aziji, Afriki in drugih delih svela.
Anglija, ki je bila vladarica skoraj polovice sveta, prehaja v stanje razpada, zgubila jo svojo avtoriteto. Polasti se je manija zasledovanja. B^>ji se Francije, ki zvišuje število svoj h podmornic in svoje zračne moči, Angliji se zdi, da so vse te priprave naperjene proti njej. Na drugi strani vN di spet nemško naraščajočo moč. Prebuja se Jnpon-kn, zn njo Turčija, pozneje Arabija. Najtrši oreh r>a^ je Palestina odnosno medsebojni odnošaji med Anglijo in svetovnim judovstvom Anglija je holela uporabiti svoj priljubljeni manever, to je igro nacionalnega spora med Judi in Arabci.
Ruska revolucija je bila začetek političnega, moralnega in gospodarskega razkroja Anglije. Angleško delavstvo, posebno pa mladina na univerzi se vedno bolj zastruplja z gesli o komunizmu spričo dejstva, da ne pod-vzame angleški parlament nikakih odločnih ukrepov za rešitev najbolj perečih socialnih vprašanj. Tega ni niti mogoče pričakovati v državi, v kateri je izmed 600 poslancev kar 415 takih, ki so direktorji ali v upravnem svetil največjih angleških kapitalističnih družb, ne samo enkrat, temveč po večkrat, v raznih podjetjih. Taka buržua-zija je gluha za radikalne reforme. Med njo in angleškim proletarialom bo izbruhnila borba na življenje in smrt. Angleški proletariat se bo naslanjal na delavski razred Evrope ter na zasužnjene narodne mase angleških kolonij.
Potem piše Leon Trocki: »Značaj britanskega imperija bo dal tej gigantski borbi mednarodni značaj. Usoda nngleškega proletariata bo ena največjih dram svetovne zgodovine ter bo v tej borbi povezana z usodo vsega i človeštva.«
Tako mislijo Judje izigrati Anglijo, s pomočjo katere so prej izigravali Rusijo ter napadali Nemčijo. Že uvodoma smo omenili, kako se pretaka angleški denar in bogastvo postopoma v Ameriko, kjer se koncentrira po večini v rokah Judov. Anglijo in njene kolonije za.puščajo židovski bogataši, kot n. pr. družina Sassoon, ki je v okviru Anglije zasužnjevala ter izkoriščala prebivalstvo Indije ter z opijem zastrupljala in razkrajala Kitajsko. Selijo se v Ameriko kot podgane, ki zapuščajo potapljajočo se ladjo.
Danes že čitamo, da se pripravlja Amerika na tretjo svetovno vojno in da kopiči v ta namen že potrebne surovine za znesek 5 milijard dolarjev. Kdo bo takrat »začel vojno« in kdo bo »krivec vojne«, se danes še ne ve. Ne ve se pa tudi, kdo bo ona Amerika, ki misli voditi tretjo svetovno vojno in proti komu. Izgleda vsaj, da proti nekaterim današnjim svojim zaveznikom!
Judovskemu vplivu se je znala najbolj upreti Nemčija, ker je najmanj zapadla pasivnosti, ki jo označuje Ford kot najmočnejšega zaveznika judovstva. V svoji knjigi »Mednarodni Jud« je Ford že v letu 1920 napovedal, da se bodo Nemci uprli Judom in njih narloblasti in da bodo dorasli položaju, da najdejo proti njim učinkovita sredstva.
Med drugim pravi Ford: »Napredno človeštvo odkrito obravnava danes
razne bolezni, o katerih so mislili prej, naj 6e o njih ne govori (spolne bolezni). Politična medicina še ni prišla tako daleč. Glavni vzrok, da je zbolel nemški državni organizem, se pripisuje židovskemu vplivu. To dejstvo se ne da več prikriti. Po mnenju vseh stanov nemškega naroda je kriv zloma in nemške revolucije Jud, njegova zvijača in načrtno uničevanje Nemčije. Že v začetku vojne so se Judje po vsej Nemčiji vgnezdili kot dobavitelji orožja, hrane in različnih potrebščin. Skrivali so razno blago, da fo potem lahko zvišali ceno in pod roko zanjo dobili veliko več kot sicer. Kopičili so denar in premoženja, pri tem pa ščuvali množice ter kazali na razne ve-rižnike — nežide. Imeli so v rokah vse glavno Časopisje. Bili so svetovalci na cesarskem dvoru, glavni izmed njih je bil Valter Ratlienau. Zavajali so v napačne korake, vohunili te_r minirali. Ustvarjali so nerazpoloženje in defe-tizem in tako razkrajali celo nemško vojsko. Ustvarjali «o kaos in ob preobratu novembra 1918 zasedli vsa važna mesta. Pojavili so se na čelu najvažnejših ministrstev Židje llaase, I.andsbcrg, Kautsky, Chon, Ilerzfeld, Hirsch, Rosenfeld, Eisner, Jaffe itd. Židovski manever in vsa njih igra je bila tako jasna in očita, da so sc Nemcem dodobra odprle oči. Nastala je reakcija, spričo katere so se takoj potegnili v ozadje vodeči Židje ter pre-
puščali vidna mesta nežidom, sami p vodili iz ozadja.«
A bilo je zanje že prepozno, naro je spregledal in tla so postajala vedn bolj ugodna za borbo proti Židom i za ohranitev lastnega naroda pred ra; krojem židovskega strupa.
Kakor je pravilno sklepal Ford, b ko se je tudi zgodilo. V svoji temelj tosti in marljivosti so Nemci res izni šli primerna sredstva za obrambo pr ti židovstvu in za rešitev svoje naroi ne samobitnosti. Z vso marljivostjo i vztrajnostjo so reševali razna sociali vprašanja, odpravljali brezposelno ter se vrgli na delo, kjer in kolikor je dalo delati. Prebivalstvu so dok ziovali in prikazovali nevarnost žido skega vpliva in potrebo primerne o rambe. Po študiju sionskih protokol* vidimo, da so Nemci odgovorili i vsak poskus napada in na vsak strti ki jih predvidevajo protokoli. Tal nam bo razumljiv marsikak ukrep, ga sicer ne bi mogli pravilno presorl in razumeti. Nemčija se je dobro z vedala perfidne igre židovstva in nj velikopoteznih načrtov za podjarmlj nje sveta. Zato se je temeljito pripr vila na obrambo in na vojno. Trel se je poorlobiti v to miselnost nemšk ga naroda in tako bomo razumeli, z kaj ni gledala Nemčija prijazno onega, ki ji je v tej borbi skočil hrbet.
Otvoritev dveh železničarskih kuhinj
Na Hitlerjev rojstni dan se je na ljubljanskem glavnem kolodvoru izvršila svečana otvoritev dveh železničarskih obratnih kuhinj. Od teh se nahaja prva za kurilnico na glavnem kolodvoru, druga pa na šišenskem kolodvoru.
Svečanost otvoritve se je pričela opoldne z godbo železničarskcga društva »Sloge« in s pesmijo »Oj Triglav moj dom«, ki jo je lepo zapelo pevsko društvo železničarjev pod vodstvom dirigenta g. Ileriberta Svetela.
Po glasDenih točkah je predstojnik kurilnice pozdravil povabljene goste, med katerimi ie dr. Majcen zastopal predsednika pokrajinske uprave, mestno občino je zastopal vršilec županskih dol/nosti g. Jančigaj, od Prevoda pa so bili navzoči predsednik dr. Grač-ner in podpredsednik dr. Eiletz.
Navzoči so bili tudi člani nemške delegacije, ki je dodeljena ljubljanski železniški direkciji.
Nato je govoril predsednik nemške delegacije, višji svetnik nemških drž. železnic g. Dultinger, ki je obenem zastopal predsednika Beljn.ške železniške' direkcije dr. Zechmanna. Ku-
hinji sta bili namreč ustanovljeni na pobudo in z materialno pomočjo dr. Zechmanna.
Višji svetnik g. dr. Scholze je orisal ustanovitev in ogromni razvoj socialnih ustanov uemških železnic, odkar je prevzel vodstvo nemške države Adolf Hitler, ki je v Niirnbergu izjavil, da so nemške državne železnice najbolj socialna ustanova na svetu. Danes otvorjeni kuhinji bosta v 10 dneh dopolnjeni z novimi kopalnicami in umivalnicami. — Ustanovila pa se bo še kuhinja za viakospremuo osebje v glavnem kolodvorskem poslopju io nato sčasoma in po možnosti še kuhinje na drugih postajah. — To je razen zboljšanja prejemkov železniškega uslužoenstva prva socialna ustanova, ki ji bodo pa sčasoma sledile šo druge.
Po govoru je bila izrečena zahvala vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi kuhinj, predvsem dr. Zeclimannu, višjemu svetniku Dultingerju, drugim tehničnim strokovnjakom ter vsem delavcem, ki so z lopato, krampom, obli-čera in drugimi orodji postavili te lepe kuhinje.
Desetletnica smrti p. Hugolina Sattnerja
Dne 20. aprila je preteklo 10 let, odkar je od nas odšel veliki slovenski skladatelj, dobri p. Hugolin Sattner in se preselil k nebeškim muzikantom. Odšel je, a njegove pesmi so ga preživele in ga bodo še. Saj so polne blagoglasja in prav njemu svojstvene plemenitosti, Izobraževal 6e je sam in je prehodil trdo pot glasbenega razvoja brez šol, a vendar nam jo dal prvi slovenski oratorij »Assumptio«, prvo kantato »Jeitejeva prisega« in nato še toliko lepih skladb: »Oljki«, »V pepelnični noči«, »Soči«, opero »Tajdo«, »V kripti sv. Cecilije«, poleg pa ogromno število cerkvenih in svetnih skladb, vse skrbno izpiljene in premišljene, lako da noben kor ne more mimo njega, ne da bi izvajal njegove postne, Marijine in evharističnc pesmi, ki nam jih jc pustil cel zaklad.
Njegov zbor še deluje, njegove orgle v frančiškanski cerkvi v Ljubljani tudi, njegove skladbe še vedno odmevajo iz korov in koncertnih dvoran. Oh pa prejema bogato plačilo ▼ nebesih za vse, kar je Slovencem s svojo pesmijo storil. Zadnja njegova skladba, ki jo je dirigiral še nedeljo pred smrtjo, na belo nedeljo, dne 15. aprila 1934, je bila njegova velikonočna »Jutranje nebo«, ki konča z veličastno fugo: »Njegovo življenje, novo pomlad! Aleluja!« Dobri in veliki naš p. Hugolin Sattner, Tebi že živi novo življenje in gledaš novo pomlad! Slovenski rod pa, hvaležen Tebi za Tvojo pesem, hrepeni po tej novi pomladi, ki si jo skozi vse življenje tako bogato risal v svojih večnih melodijah. Večno Ti bomo hvaležnil
•II —
Novi grobovi
+ Manira Milavec. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči gospa Manica Milavec, roj. fekerl. Blago mater, ki bo ležala na mrtvaškem odru na svojem domu v Ulici 3. maja St. 2, bodo prepeljali v nedeljo ob 11 na Zale. Tam bo ob pol 5 popoldne pogreb iz kapele Sv. Nikolaja k Sv. Križu. Naj v miru počiva. Njenim dragim našo iskreno sožalje!
Zgodovinski paberki
ma *iig 22. malega travna
1073. leta je bil izvoljen za papeža Ififdebrand, nadel «i je ime Gregor VII. Bil je sin kmetskib staršev ie Toskane v Srednji Italiji. Postal je benediktinski menih v Rimu ter bil že v 25. lelu zaupnik na papeževem dvoru. Po papeževem naročilu je ponovno potoval na Nemško in Francosko, kjer je živel v samostanu CIuny. Izza srede 11. stoletja jo bil pravi vodja papeževe politike. Kot tak je v smislu zahtev reformne stranke, ki je imela izvor v samostanu Cluny na Fran, coskem, skušal odpraviti napake v cerkvi in dvigniti duhovščino, kar pa je bilo možno le, če se pribori cerkvi svobodo. Na njegovo pobudo je preuredil lateran-ski koncil 1059 volitev papeža. Ko ie zasedel prestol sv. Petra jc z vso vnemo nadaljeval započeto delo. Prepovedal je simonijo (prodajanje cerkvenih 6lužb), da bi jo popolnoma odpravil in za vedno onemogočil, je prepovedal laikom inve-stiluero, t. j. podeljevanje duhovniške
Slovenci! Naj ne bo slovenske družine, ki ne bi bila vpisana v farne knjige Marije Pomagaj med Marijinemu Srcu posvečenimi družinami l
oblasti z izročitvijo duhovniških znamenj. Zahteval je, naj voli škofe višja duhovščina, papež pa bo izvolitev potrdil, opate naj si izberejo menihi sami. Papeževi ukrepi so izzvali hud odpor tako v Italiji kot na Francoskem, najhujše pa je bilo v Nemčiji kjer sta bili od Otona L Velikega cerkev in država teano povezani. Nemški kralj Henrik IV. je papeževe zahteve odklonil, ni se maral vdati (Canossa), se znova uprl in sprt s cerkvijo tudi umrl. Borbe za investituro Gregor X1L ni končal, ker je prej v Sa-lernu umrl 1035. leta. Končali so jo šele njegovi nasledniki 1. 1122 s konkordatom v Wormeu.
1418. leta se je vršila zaključna seja koncila v Kostancf. Ko se je 1377 leta papež Gregor XI. preselil iz Avignona v Rim in je tudi njegov naslednik ostal ob Petrovem grobu, je nastal v cerkvi razkol. Francoski kardinali so izvolili proti-papeža. Z odstranitvijo razkola so je ukvarjal še cerkveni zbor v Piši, toda ni dosegel nikakega uspeha. V času razkola se ie versko življenje močno zrahljalo, v cerkveno organizacijo se je vrinila cela vrsta napak. Da bi se vzpostavil v cerkvi red, posebno še ko je nastopil na Češkem Jan Hus, se je zbral v Kostanci 1414. leta splošni koncil, ki si je nadel nalogo izvesti 1. zedinjenje, 2. odstraniti Ilusove krive nauke in 3. urediti cerkveno organizacijo. Kljub štiriletnemu zasedanju je rešil le prvo vprašanje, odstranil je razkol. S Husovo obsodbo in sežigom na grmadi 1415, leta pa je povzročil strahovite husitske vojne.
1850. leta se je rodil v Lesičnem pri Pilštajnu zgodovinar Kaspret Anton. Kaspret spada po svojem znanstvenem delovanju v vrsto naših najboljših zgodovinarjev. Ni sicer objavil izredno mnogo in obširnih razprav, toda kar je napisal, je bilo vsebinsko in oblikovno dovršeno.
1724. leta se je rodil slavni nemški filozof Emannel Kant.
Za danafinjl dan
Koledar
Sobota. 22. malega travna: Boter, papež in mučenee; Gaj, papei ln muieneo; Tar-bula, devica ln mučenloai Apel, spoznav. Lunina sprememba! mlaj ob 31.43. Ber-
scliel napoveduje lepo vrorne. Nedelja: 2. povelikonočns; Vojteb, Skof in mučenec: Egidij AsiSki, »poznavalec.
Dramsko Kledališče
»Ognjenik«. Bed Prvi. Ob 18.
Operno RledalUče >Don Jnan«. Bed Bobota. Ob 18.
Kino Matica »Akrobat Seh-B-O-8-n. ob 1« ln 19.
Kino tJnion
»Srečen človek« ob 16 ln 19.13.
Kino Sloga »Na rokah ta bom nosil« ob 15, 17 ln 19.
Lekarniška služba N o f a o alntbo Imajo lekarn«:
mr. Bskarčtč. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ba-inor, MlkloSičova ceata 20, ln mr. Mur-tueyer. Sv. Petra cest* 78.
Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo ho opravljal
od 6obote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljubljana, TržaAka cesta 14, telefon 22-R'J.
Dramsko gledališče
Nedelja, 22. aprila, ob IS: »Slaba vest«. Izven. Nastop Mile KačIč-KoSIrjeve. Cene od 34 lir navzdol. — Ob IS: »Ognjenik«. Izven, Ceno od 24 lir navidol. Trva uprizoritev Fnldove BtlrldeJanske veseloigre »Ognjenik« na našem odru. Osebe: Edvard llenlngs, arhitekt — Nakerst, Sabina, njegova iena — Vida Juvanova, eodnl svetnik Blora — Joie Kovič, Vera Verena — Gabrijelčičeva, Kruse, »tavbnl vodja — Breslgar, Kreseencija, Sabinina dojilja — Bakarjeva, Betka ln Tona. služkinji — Tug. Ijeva in Mazovčeva. Beiiser J. Kovič.
Operno gledališče
Nedelja, 23. aprila, oh 18: »La Boheme«. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 40 lir navidol.
Frančiškanski oder
Sobota, 22. aprila, oh 17: »Snegnljka«. Nedelja, 2}. aprila, ob 17: »Sneguljka«.
Oddajnlika akaplna »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA Dnevni apored sa 21. april:
7 Poročila v nemičini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemSčinl — 9.10 Koračnico, napoved sporeda v nemSčinl ln slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski konoert — 12.30 Poročila v nemSčinl in slovenščini — 12.45 Veseli ivoki ia premor — 14 Poročila v nemščini — 11.10 tVizdravo lz domovino izvaja radijski orkester in komorni ibor pod vodstvom D. M. fiijanca — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Drobni na-povl — 18.45 Marijan Juvan: Knj nam mo-rota gozd ln travnik nuditi ia gospodinjstvo
—	13 Fantje na vasi pojo — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda —19.45 Športni progled — 20 Poročila v nemSčinl — 20.15 Slovenska slikanica — 22 Poročila v nemSčinl — 22.10 Ko pc3cm radostna doni.
Kaj doživlja človek na slehernem koraku svojega življenja; na ulici ko sreča avtomobil, ko sreča kolo, voz, ko sc pelje v vozu cestne železnice, kaj v vlaku itd. itd., seveda če gleda vse to z očmi človeka, ki se zanima za tehnična in mehanična vprašanja, boste izvedeli v XI. »SVETOVI« knjigi z naslovom:
»Mehanika vsakdanjega življenja«
Knjigo je napisal dr. inž. Kulielj. Lepo in poučno besedilo bodo pojasnjevale številne preproste in lepe risbo. Knjige bodo veseli predvsem listi, ki se radi zamujajo pri razvozlavanju tehničnih in
mehaničnih vprašanj. Naročite se na edino slovensko poljudno znanstveno knjižno zbirko »SVET«! »SVET« na vsako knjižno polico!
Profesorji
ljubljanskih srednjih in sorodnih Sol
(razen Dri. klas. 1., 3. in 4. moS. real. gimn.) so udeležijo predavanja v beli dvorani Uniona danes, v soboto 22. aprila, ob 16.30.
Lovci
ln drugi ljubitelji prlrode, kl radi berete o živalih, se gotovo zanimate za novo knjigo dr. Stanka Bevka, našega odličnega lovca in botanika.
Slovencem je najbolj znan po svoji »Botaniki« za vižje razjede srednjih šol.
Njegov odličen rokopis »Po živalskem svetu«, ki jo poln doživljajev iz živalskega sveta, je odkupila Zimska pomoč in ga ho izdala med drugimi knjigami, ki so namenjeno za njen knjižni dar.
To knjigo t>o dobil del dobitnikov pri dvojkah namesto Dularjeve »Krka umira«.
Poleg tega bodo dobili šo štiri druge odlično knjige slovenskih pisateljev.
Tablice za knjižno toml>oio so Vam še vedno na razpolago v obeh lokalih Zimske pomoči, pri prodajalcih in poštarjih.
Ne odklanjajte jih, če Vam jih ponudijo!
Za Socialno pomoč
Urlep Franc in Vika sta podarila namesto cvetja na grob pokojno Rezko Sla-vik 500 lir Socialni pomoči.
Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Zimsko pomoči« 60 na Gosposvetski cesti 2/1. Denarno prispevke pošiljajte po Čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. rač. 16.5S0«!
Cerkveni vestnik
Ccrkveua slovesnost v čast Marije, Ma tere dobrega sveta, nebeško varuhinjo Druž. bo sv. Petra Klaverja, združeno z zahvalno poboinostjo zaradi 50 letnice ustanovitvo iste družbe, so bo vršila v nodeljo, 23. aprila, v župni cerkvi sv. Petra. Ob 15: slavnostni govor, katerega bo Imel proč. g. prelat Janez Kalan, nato darovanjo, poto lita-nije. zahvalna pesem tn blagoslov t Najsvetejšim. — Podoba Matero dobrega avota bo v cerkvi vca dan iipostavljena v javno čofčcnje. — Vso vernike prisrčno vabimo k obilni udeležbi.
Varstvo sv. Jožefa, Naš provzvllenl nad. pastir potiva v ladnjem Škofijskem listu vse vernik«, nnj letos posebno vnet« obha jumo praznik Varstva sv. Jožefa. Takole piše: »Sv. Jožef je neboškl patron in zaSčlt nik nnSe dežele. NaSI predniki so sebe. svoje tivljonje in svoje Imoljo postavili pod njegovo varstvo... Bedkokdaj pa so na£i predniki varstva in zaščite svojega patronu tako zolo potrebovali kot ga potrebujemo dane« mi. Zaradi tega so poleg pre«v. Srca Jezu-aovoga ln brezm. Srca Marijinega obrnimo še na «v. Jožefa, našega deželnega patronu in varuba av. Cerkve.«
V cerkvi av. Jožefa v Ljubljani, kl J« nekako centralno la zaobljubljeno svetišč« slovonskega naroda v čast sv. Jožefu, se ho slovnsno obhajala osmina od nedeljo 23. do nedeljo, 30, aprila, in sicer ob 7 zjutraj in oh 19.30 zvečer. Vabimo k obilni udololbl ilasti begnnce in njihovo družino. Podroben spored priobčimo jutri.
Ureditev izhodov in zaklonišč
Na poziv oblasti gradijo posestniki zn. klonišča. Iz posameznih zaklonišč jo speljan in livrSen zasilni izhod skozi vodoravna ali pokončna kletna okna na hodnik. Ti zasilni izhodi na hodnikih so na različne načino in potrobam primerno zavarovani. V posameznih primerih segajo to napravo preko precojš' nje Širino hodnika ter že pri dnevni svotlo hI ovirajo promet peScev, Se večja In nevarnejša ovira So te naprave v nočnem času pri sedanji slnhi razsvetljavi.
Uprava policije, oddelek sa prottlotal ' sko laSčito v Ljubljani opozarja hiSno last niko, da je treba »o naprave, kl segajo na cestne hodnike, ob robih belo prepleskati, da se s tem onemogoči nli pa vsaj omeji zn-letsvnnjo peScev v to prometne oviro.
Istočasno poziva uprava policije v Ljubljani, oddelek za protllotatsko taSčlto, vse hlSne posestnike, da zasilne izhode ii hišnega zaklonišča iu z več strani označijo na zunanji strani poslopij i. daljšimi puščicami, da so s tem omogoči v primeru zruSitvo hiše ob bombnem napadu tehničnim zaščitnim 6kupinam hitor odkop zasilnega izhoda in s tem reSitev v zasutem zaklonišču na-hajajočih se osob.
Dnevne novice
Slovenci! — Ostanimo zvesti izročilom naših očetov! Slovenske družine, posvetite se brezmadežn. Marijinemu Srcu!
LJnbljansk« s 1 u i k I ■ J «1 - V nedeljo. n. aprila, ob 17 prldlt« vse v dvorano Delavske sbornle«, kjer bo u v a« protlko-munlstlčno predavanje.
Sodražantl V nedeljo, 23. i m., bomo Imeli «v. mašo ob B v kapeli frančiškanskega konvlkta. Vhod kakor v dvorano. Pri-dlt« polnottovllno!
Učit« a« strojepisja! Novi eno-, d »o- In trimesečni tečaji (dnevni In večerni) pričenjajo 24.. 29. In 96. aprila. Pouk j» dopoldne, popoldne ali zvečer po želji otiisko. valcev. Vpisovanje dnovno. Informacije ln prospekti: Trgovsko nčlltsče »Chrlstofov nč-nt tavod«. Domobranska 15.
Pri Snegnljkl bodo poleg kraljice, lovca, kraljeviča in palčkov nastopil) tudi uijčkl, lisica, meglica, rožico, metuljčki, pikapolonice, polbek, sonček ln sngel varuh. Pridite v soboto. 22.. ln v nodeljo, 2.1. t. m., oh 17 v frančiškansko dvorano, pa boste vse to videli. Vstopnico pri Sflllgojn.
Uprava »Slovenca« sprejme rainajslko ta centrum nie.sln. Prosilka naj sc Javi osebno v upravi, Kopitarjeva nllca (.
Zdravnice In sdravnlkl, kl so dodeljeni zdravstvenim rajonskim postajam protilc talske zaščite, vabi vodstvo te zaščite, nn i pridejo vsi lanosljlvo na svojo postaje v nedeljo, 3). t. m., ob 11 zaradi važnih službenih obvestil ln navodil.
Pomočnic« ia hISno prvo pomoč, kl *o te napravile teoretični tečaj, vabi vodstvo zdravstveno uiSČIte, naj so udeleže tudi praktičnih vaj za prr0 pomoč. Za prihodnji teden objavljamo sledeči razporedi za ude. Ioženke petega tečaja v ponedeljek, 24. t. m., za iestl tečaj v torek, 25., za sedmi v sredo, 2fi., In za osmi t četrtek, 27., vsakokrat ob 17.30 v sejni dvorani mestnega mngistrnta. Gospo In gospodične pomočnice vabimo, naj se tndl teh tečajev udeleže v polnem Številu.
Kundmachungen der Ernahrungsanstalt
Abgabe von Flelscherzengnlsscn au Schncr-arbclter
Schworarbelter, die am 20. April keino Flelscherzeugniseo erhalten haben, bekommen am Samstag, den 22. April. Je 1?» I>R frlscbe Fleiscberzeugnisse gegen Ahgaho dea Abschnltte« »T. D. — 12< bei den Metz. gern: Homec Frano, Paternoat Joie. Kuste-llo Aloji und KraSovoc Frane bel Metzger-sttinden auf dem Pogučarplats.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesnih Izdelkov delavcem pri težkih delih
Delavci pri težkih delih, kateri 20. aprila niso prejeli mesnih tidolkov, bodo prejeli t soboto. 22. t. m., 15 dkg svežih mesnih izdelkov proti odvzemu cdrczkn >T. D. — 12 pri mesarjih: Bemeo Franc, raternoft Jože, Knstello Alojz in KraSovoc Franc na mesarskih stojnicah. Pogačarjev trg.
Kanalizacija mesta
Skupna dolžina kanalov raznih prerezov je znašala ob koncu leta 1943 v Ljubljani 102 km in 769.40 m (v zadnicm lelu se je podaljšalo kanalsko omrežje za 689.40 m). Da bi bil, enako kot središče mesta, obvarovan pred neprijetnimi duhovi in higienskimi motnjami tudi del mesta, ležeč ob Ljubljanici niže sploSne bolnišnice, je v načrtu podaljšek zbiralnih kanalov prav do Fužin. Ze leta 1906 so sklepali o tem, pa sc je z regulacijskimi deli tudi kanalizacija zavlekla. Zbiralni kanali naj bi sc končali v čistilnih ' napravah, zgrajenih na Paumgartncrjevcm svetu pred Fužinami. Šele tedaj bi prenehala biti resnica tista navihana pesmica:
»Ljubljan'ca je smrdljiva reka ...«
Ker je za Graziolia visoki komisarial dovolil parcelacijo sveta, določenega za čistilne naprave, so s tem nastopile nove težave in za Ljubljanico bo šc dolgo veljajo:
»Se vedno čaka na boljše dni — kakor mi.«
KULTURNI OBZORNIK
Ogrin: Tam dol na Dolenjskem
Tako je naslovil okrajni glavar dr. Fr. Ogrin svojo knjigo, ki jo je izdal v samozaložbi in ima namen podati »prikaz Dolenjske v besedi in pesmi«. Je ta knjiga samo izsek iz večje knjige, ki jo pripravlja in ki naj prikaže '.slovensko pokrajino v svitu poezije«. V tem svitu je obdelal po naših dnevnikih in drugod že več naših pokrajin; zdaj pa je te in take članke povezal v lepo enolo in jo izdal v knjigi, ki naj danes budi zanimanje in ljubezen do naše Dolenjske, danes Ljubljančanu naravnost eksotične deželice pod Gorjanci. Knjiga pa ni, kakor bi kdo mislil, antologija — slavospev slovenskih pisateljev in pesnikov na dolenjsko lepoto pokrajine in običajev, temveč je bol j knjiga, ki naj »v svitu, poezije* pokaže na "najznačilnejšo podobo Dolenjske v geografskem in etnografskem pogledu. Zalo dr. Ogrin navaja najprej stvarne podatke o Dolenjski, ko označuje najprej pojem Dolenjsko in izvor njenega imena. Nato pokaže na njeno gričovjo, gorsko in doline od Kureščka in Krima pa do Gorjancev in čez, vse e turističnega gledanja (ozira se na pr. na smučišča); za poslastico pa navaja ob tem nekaj lepib pesniških opisov dolenjskih pesnikov tega gorstva in dolin, največ pa — vinskih goric in polj. Z narodno iii moderno pesmijo ilustrira svoje skope podalko o dolenjskih hribih, goricah, dolinah in poljih. Po tej metodi, kot sem jo nakazal za prvo poglavje, obdela ludi ostala. Tako: 2. poglavje: Dolenjski kraji; tu prido do veljave prcdveem poezija dolenjski
metropoli. Zgodovinski paberki o davnini teh krajev samo dopolnjujejo podobo. 3. poglavje je posvečeno vodovju, to se pravi: opisom dolenjskih rek, predvsem Krke, najprej z besedo turista, nato pa z besedami pesnikov (predvsem Šali), dočim se na pripovednike sestavljalec ni oziral. 4. poglavje je posvečeno primerjavi Gorenjske z Dolenjsko, oziroma značilnosti gorskega in nižavskega sveta. 5. poglavje govori o dolenjskem ljudstvu, kakor se kaže v svojem bitju in žitju, zlasti v običajih (Ritmičan...). 6. poglavje je nekakšno zaključno poglavje za Dolenjsko do Gorjancev ter vsebuje najlepše pesmi celotni dolenjsv. pokrajini (Kette, Šali, Dular, Stritar, Levstik, Go-lja, Cvelbar, J. Pucelj itd.).
Nato se začenja Bela Krajina — domovina starih šeg, kateri je posvečena zadnja tretjina knjige, obsegajoča najprej opis pokrajine, njenih rek in goric, pa tudi mest Črnomlja in Metlike. Tu sta Medvedova pesem Lahinji in Lamutova Kolpi. Središče pa predstavlja poglavje o belokranjski narodni kulturi, kjer pride do veljave zlasti narodna pesem in narodni običaji, v katerih so kaže narodna samobitnost tega koščka našo dežele. Posebno poglavje je posvečeno poeziji Belokranjcev. Ta je dala našemu pesništvu Župančiča, za njim pa Gangla, Beli-čiča in Bork op ca.
V poglavju Dolenjska v davnini ee spominja pohoda Ilunov v naše kraje ler njegovega odmeva v poeziji (Aškerc), nato turških vpadov (Stritar, Aškerc) in kmečkega podložništva in kmečkih uporov i (Aškerc),
Takšna je ta knjiga, ki je pisana bolj s turistično propagandnega in informativnega gledišča kakor pa z estetskega kot antologija Dolenjske v poeziji. Zamisel take antologijo jo z njo še vedno odprla. Pač pa je dr. Ogrin pokazal na nešteto lepot, ki jib hrani naša Dolenjska, tolikokrat srečen navdih našemu pesniškemu izrazu tako v naro«lni kakor umetni pesmi. Mnogo slik, lako pokrajinskih kakor narodno-običajnih, krasi knjigo, ki je resnično lep spomin na Dolenjsko, danes nam dvakrat milo in drago. Zato bodo vsi ljubitelji Dolenjsko radi segali po njej (cena broš. 26 lir, vezani v polplatuo 33 Ur).	td
Nove skladbe
Miroslav Smolinsky: Slavček (mešan zbor), Pesmica o mesecu (moški zbor), Jeklenico (moški zbor). Doslej javnosti neznani skladatelj je stopil s temi tremi zbori prvič pred širše občinstvo. Prva dva zbora je zložil na besedilo Manka Golarja, tretjega na Vodnikovo besedilo. V zborih predvsem opazimo, da mu melodične linijo gladko tečejo in domače zveznijo; skladatelj se ogihlje kromatike vsaj v napevu, pa tudi v harmoniji pevci ne bodo imeli težav. V prvi pesmi se pestro menjava mešan zbor z moškim ozir. z ženskim zborom, dobimo pa tudi zanimiva solistična mesta. Sploh je v pesmih opaziti intenzivno hotenje skladatelja po nečem novim, vendar tehnična izvedba zamisli ne odgovarja vedno temu hotenju. V tem oziru opazimo šc občutno pomanjkljivosti, kar jo pri prvencih razumljivo. V širšo analizo se tukaj nI mogoče spuščati; omenil bi lo, da je harmonična podlaga večkrat v navskrižju z melodično linijo; isto velja za rite m v razmerju do bese-
dila; glasbeni pravopis bi bilo treba na več mestih urediti, V zboru >Pesmlca o mesecu« je v jtačetku in šo na več mestih stava za moški zbor odločno prenizka; skladba bi bolje zvenela v ženskem zboru. Prehitro menjavanjo raznih vrst zbora s solističnimi mesti, pa tudi naglo menjavanjo taktov kratkim skladbam ni v prid, ampak vnese vanje neko nervoznost, Na te ln na podobne nedostatke naj obrne skladatelj v nadaljnjem delu svojo pozornost, da bodo šle njegove skladbe s čim bolj trdnim korakom in s čim večjo verjetnostjo na uspeh v svet.	M. T.
Gostovanje v Operi
V sredo 6ino imeli v Operi istočasno kar dvoje gostovanj. V Bizetjevi »Car-inen« sta nastopila sedanja člana zagrebške Opere ga. Mila Kogejeva in g. Ivan Franci. Oba sla bila nekdaj tudi Člana ljubljanske Opere, a ju jo želja po širšem umetniškem udojstvovanju odtegnila za nekaj časa našemu gledališču kot že žal toliko pevcev pred njima. G. Franci, ki je igral vlogo narednika Don Joseja, je po svoji bolezni žc izdatno okreval, vendar je njene posledice pri tako nežnem organu kot je človeški glas še v precejšnji meri čutiti, tako da točna presoja njegove sedanje najvišje zmogljivosti trenutno skoraj šo ni mogoča. So mesta, preko katerih jo šel z navidezno lahkoto, drugod je pa moral seči po raznih tehničnih prijemih, da ni zdrknil pregloboko pod nor-malo, V predmetnem slučaju bo pevcu verjetno več koristilo daljše mirovanje kot prenajKirno delo. V ostalem pa ima v tem primeru več besedo poklicni zdravnik kot strokovni kritik. — Ga.
Kogejeva je žela e svojim nastopom lep uspeh. Pevka razpolaga z izdatnim glasovnim materijalom, ki izpričuje skrbno kulturo. Tudi igralsko je skušala prikazati Carmen v čim vernejši luči, vendar moraitno resnici ra ljubo reči, da je njena Carmen, to vročekrvno cigansko dekle, ki s svojo ljubeznijo mami visoke in nizke, a jih v naslednjem trenutku z ravno tako lahkoto peha od 6ebe, nosila dokaj medlo poteze, če-
Krav je bila zunanje korektno podana, lanjkalo ji jo notranjo eruptivnosti, kar je verjetno zopet posledica celotne predstave, ki ji jo manjkalo pravega zagona; zdelo se je, kot bi bila nad odrom razprostrla neka nevidna kopre-na, ki je branila soncu posijati z vso žarko močjo. Ta negotovost jo očividno prehajala tudi na poslušalce. V veliki meri je prinesel toploto na odor in io tako vzpostavil stik z dvorano. V. Janko v znanem spevu torera v II. dejanju. V ostalih vlogah so še nastopili: 1$. in M. Sancin, Dolničar, Lupšn, po daljši odsotnosti Ribičeva, Kržetova in Polifeva. Dirigiral je dr. švara, V morebitnih naslednjih predstavah bi vsekakor želeli večje izdelanosti v orkestru, boljšega stika med orkestrom in odrom, pa tudi več življenjske polnokrvnosli v celotni predstavi. Potem šele bo mogočo govoriti o elilni predstavi, ki jo poslušalec ob laki priliki po pravici priča kuje.
Ga. Zlala Gjnngjcnac nadaljuje vrslo svojih gostovanj. Tako jo nastopila v četrtek v vlogi Cho-cho-san v Puccinijevt M. Butterlly. Priljubljena pevka je žela pri občinstvu, ki jo je zelo simpatično sprejelo, velik uspeh,	M T,
Strogi ukrepi za zaščito ribarstva
Zveza ribarskih društev v Ljubljani opozarja na novo naredbo
Kdor lo količkaj pozna ribarslvo, ve, da je to pomembna panoga narodnega gospodarstva. Milijonom ljudi so ribe poglavitna mesna brana in mnogi narodi bi brez njih no mogli izhajati. Pa kljub temu se ribarstvo testo podcenjuje in polaga nanj manj važnosti, kakor jc v resnici zasluži. Zlasti sladkovodno ribaretvo se smatra pogostoma za zgolj šport, kar pa izvira kar gotovo lo iz napačnega razumevanja in tolmačenja zahteve pravičnega ribiča, ki hoče, da se love ribe športno, to jo na način, ki je za vsako ribjo vrsto poseben in svojstven, ne pa mrharsko, kjer je uplenitev ribo edini smoter, način lovi, njen čas in pa velikost rib pa povsem postranska zadeva.
Pomen ribištva v narodno gospodarskem pogledu ni v tem, da se jemlje iz vodž delna brana za neko število ljudi, ampak v tem, da se skrbi za to, da te hrane ne zmanjka, (la se zaredijo okusne in izplačljive ribe in gleda na to, da se vse za rejo rib primerne vode izrabijo. To velja zlasti za sladke vode, kajti tu je .dana možnost za ureditev umnega ribarstva, tako v pogledu vrste rib kukor njihove množine glede nn kakovost vode in količino ribje hrane, vobče ekonomskega postopka in obenem tudi kontrole.
Zlasti odkar so začeli umetno oplajati ikre doma pod nadzorstvom v valilnicah in zasajati mladice v primerne vode, se more govoriti o umnem ribarstvu. Tako javna oblastva kakor zasebniki so uredili vališča in gojišča ter omogočili, da so se zadajale ribje vode 7. zarodom, zasajanje, ki so ga pozneje zakoni vsem lastnikom in najemnikom ribjih voda predpisali kot dolžnost.
Taka javnooblastvena vališča in ribo-gojnice smo imeli v naših krajih najprej v Želiinljah. potem v Bohinju, razen teh pa več zasebnih, ki so ali krili le lastne potrebo ali pa tudi drugim ribičem raz-pejavali ribji zarod. Danes posluje od teh v naši pokrajini šc samostanska ribogojnica v Stični. Zveza ribarskih društev 1 v Ljubljani skuša skupno z Ljubljanskim | riba reki 111 društvom kljub neugodnim prilikam, ki spremljajo vojno, ravnati po preizkušenih načelih ribištva in iti svojim članom z vso dano ji možnostjo na roko. Stopila je v stik s stisko ribogojnico zaradi dobave ribjega zaroda, toda zaradi nepremostljivih zaprek za razvoe zaroda se započelo delo doslej še ni molilo izvesti. Vprav tja, v tiste vode, ki so najbolj izpraznjene, je dostop jako otež-kočen ali celo nemogoč. Mnoge vode, v prvi vrsti postrvjo, pa tudi večje reke v nekih predelih, so tako prazne, da je treba v njih ribe prav na novo naseliti. Saj sc ni čuditi, da je to tako, ko 60 pa še pred nedavnim lovili, pobijali iri grabili po vodah vsi, ki so le mogli do njih. Največ škode so napravil1 pobijači z ročnimi granatami, z drugimi eksplozivnimi sredstvi in pa z zastrupljevanjem, kajti
zatrli so z doraslimi in pol doraslimi ribami vso mladež ter deloma uničili tudi ribjo hrano.
To m tako uničevanje rib niso prezrla javna oblastva. V razsodnem poznavanju in upoštevanju škodo, ki jo zaradi tega trpi tudi narodno gospodarstvo, je g. pokrajinski prezident general L. Rupnik v vseobči skrbi za narodov dobrobit in v odločni volji, vzpostaviti red in pravico, izdal v zadevi zaščite ribarstva naredbo. ki je važna za vsakogar. Zalo jo objavljamo v polnem njenem besedilu.
Z uničevanjem rib v vseh naših rekah in potokih se godi velika škoda nc samo lastnikom in zakupnikom ribolovov, marveč tudi narodnemu premoženju, zlasti glede na prehrano. Ljubljanica, ta najbogatejša ribja voda v pokrajini, je bila leta 1042. zastrupljena od Ljubljane navzdol, kar je onemogočilo zamišljeno dobavo letnih 15.000 kg rib za prehrano Ljubljane. Civilno prebivalstvo, zlasti mladina, je z brezvestnim sodelovanjem to škodo še povečalo. ■
Čo se to uničevanje ne prepreči, bodo rilie izginile iz naših voda. To velja zlasti za plemenito ribo sulca, ki je marsikje v Evropi že v izumiranju.
Zato naročam, da je zoper vse kršitelje zakona o sladkovodnem ribarstvu z dnem 20. 9. 1937 strogo postopati.
Občine naj na običajen način javno opozore prebivalstvo ua prednje ugotovitve in na to, da bo zlasti strogo kaznovan :
1. kdor lovi ribe brez izdane ribolov-nice, v katero vpiše ribarski upravičenec šc posebno dovoljenje;
2.	kdor uničuje ribo z bombami, diaa-mttom in drugimi razstrelivi s strelnim orožjem, elektriko, karbidom, ©motnimi sredstvi itd., ker 6e na ta način ne pobijejo samo za porabo sposobne ribe, marveč tudi ves mladi ribji zarod in drugo živalco, ki so ribam za brano. V sedanjih časih, ko so živila odmerjena, je tako uničevanje tem večje obsodbe vredno;
3.	poleg storilca tudi vsakdo, ki pobira, prodaja ali sploh v promet dajo ribe, nalovljeno s prepovedanimi sredstvi, iu kdor prodaja ali kupuje, ribe, za katere jo sum ali je znano, da so bile neopravičeno lialovljene;
4.	kdor onečiščuje ribje vodo e tvari-nami, ki ribani škodujejo.
Starši se opozarjajo, da odgovarjajo za škodo, ki bi jo povzročili njihovi otroci zaradi zanemarjanja dolžnega nadzorstva nad njimi.
Polovica po točkah 1 in 2. a) 59. zakona o sladkovodnem ribarstvu izrečene in ifzterjane denarno kazni se izplača oblastvenim organom, ki zalotijo pri dejanju in privedejo k oblastvu na sodbo onega, ki z raznesilnimi ali omolnimi sredstvi ubija ali omamlja ribe, ali onega, ki ima v neposredni bližini ribolovne vode brez upravičenega razloga pri eebi sredstva. ali onega, ki pobira s takimi sredstvi ubite ali omamljene ribe. Če je ovadil storilca zasebnik in se kaznivo dejanje dokaže, dobi on polovico izterjane denarno kazni.
Izredno kvarna uničevanja rib zahtevajo tudi izredne varnostne mere. Zato pozivam tudi vse lastnike in zakupnike ribarskih okrajev, naj v izogib ostrejšim odredbam pazijo na varstvo rib zlasti s tem, da zavarujejo drstišča ter da ne love in ne puste lovili drstečih rib ne glede na njih vrsto.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
l.6C»
V letošnji
Slouenčeui knjižnici
so v tisku oziroma v programu sledeče knjige:
Du?an Rodit: tfas
Mata Metzger: Moniha potuje na Ma-degashar
Kil Petersen: Opanharsha ulica (HI)
Handel Mazzetti: Štefana (HV)
Mob Heer: Berninshi kralj
Hcnrp Bordeaux: Rodbina Roquevil-lardov
Poliharjeva smrt in druge novogrške novele
Boiena Hemcoua: Babica
Kakor vidite bo za vsakega bralca nekaj. Vse knjige so dobro izbrane, z vsebino, lci vam bo gotovo vleč. Naročite se na Slovenčevo knjižnico! Škoda bo, če teh knjig v vaši družinski knjižnici ne bo.
Saditi bo treba
V tednu po beli nedelji jc živilski trg zelo oživel. Vrtnarji dovažajo v veliki izbiri razne sadike, tako zlasti solatne, ka-pusnice, papriko in tudi žo paradižnike. Vrtnarji sami so bili od nekaterih interesentov naprošeni, da naj jim že sedaj preskrbe sadiko paradižnikov, ko je drugače za naše klimatiene priliko še prezgodaj saditi paradižnike na prostem zaradi nevarnosti pozebe po slani. V sredo in četrtek je bil trg založen s cvetačo, ki je je prispelo več vagonov. V četrtek so branjevci na Vodnikovem trgu prodajali jabolka za mladino do IS let. Nakup jabolk je bil prav velik.
Ko češnje cveto ...
Po mestnih vrtovih, v okolici, kakor tudi po raznih hribčkih so sedaj češnje v najbujnejšem cvetju. Obljubljajo nem stoteren sad, samo da jih predčasno ne zamori slana. Doslej se slana še ni pojavila, vendar je še vedno velika nevarnost za češnje. Tudi marelice in breskve lepo cveto, toda vrtnarji zatrjujejo, da letos ti vrsti sadnega drevja ne cvetita tako bujno kot druga leta. V okolišu mestne občine ljubljanske so našteli približno do 1800 češnjevih dreves, nad 300 višenj, dalje 2300 marelic in 3600 breskev. Povprečni letni pridelek je navadno do 6000 kg češenj, 4500 kg marelic in 7000 kg breskev. Tolik pridelek tega sadja je bil n. pr. leta 1942 in približno prav tolik lani.
Hrošfevo leto
Po golovških gozdovih so bukve lepo ozelenele. Kukavica se vedno pogosteje oglasa tako na Golovcu, kakor tudi na Rožniku. Letos je takozvano »hroščevo« lelo, ko je v maju pričakovati veliko majniških hroščev. Pred 10 in več leti je majnikov hrošč delal na listnatem drevju ogromno škodo Hrošči so požrli na mnogih sadnih in drugih listnatih drevesih vse listje, da je potem drevje kazalo samo golo vejevje. Takrat so nekatere občine pokončale na stote in stote tega hrošča.
Zgodba o odpeljanem voličku
Zelo strogi so predpisi o prodaji, nakupu in zakolu goveje živine. France, doma iz nekega kraja na Notranjskem, je skušal na zvit način omalovaževati te predpise. Posrečilo se mu je po skrivnih potih in stezah pripeljati v Sinjo gorico lepega vola. Tam ga jc ponujal naprodaj nekemu mesarju iz Ljubljane. Zahteval je za njega 30 lir za kg žive teže. Mesar pa je
ponujal nekaj manj. Barantala sla. \ najbolj živahnih pogajanjih pa so se pojavili na mestu varnostni organi. France je hitel na vse pretege kupčijo prikriti in je začel fingirati, da je prišel v Sinjo gorico nakladat z volič-kom opeko. Toda niso mu verjeli, kaj ti France ni imel ne voza, kamor bi opeko naložil, ne volovske vprege. Bil jc France ovaden sodišču zaradi navijanja cen. hi naposled jc bil France obsojen po členu 7. uredbe o cenah na 2 meseca strogega zapora jn 2000 lir denarne kazni. Državni tožilec je prijavil priziv proti prenizki kazni. Francetu se ni posrečila improvizacija prevoza opeke, ko je bilo tudi dognano, dn, so otroci vola v Sinjo gorico pripeljali po stranskih potih, ne pa po cesti, kar bi bilo pač naravno, ko tii imej France namen voziti opeko za svoj dom.
Posestne spremembe
V zemljiški knjigi so bile zaznamovane nekatere posestne spremembe, tako je Kane Ivan, posestnik v Mengšu, sedaj v Ljubljani, prodal Antonu Plevčaku, trgovcu v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št. 18, in njegovi ženi Mariji nepremičnino vlož. štev. 1123 kat. obč. Spodnja Šiška (hiša št. 7 v Draveljski ulici) za 370.000 lir. — Rolar Janez, posestnik v Ljubljani, Cernetova ulica št. 31, je prodal Olgi Zajškovi, posestnici v Ljubljani, Frankopanska ulica St. 21, travniško parcelo štev. 328/113 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 654 m* za 70.000 lir. — Raznožnik Stanko, posestnik v Ljubljani, Pražakova ulica št. 11, jo prodal Mariji Pečnikovi, posestnici v Stožjcah št. 29, nepremičnino vlož. štev. 142 k. o. Zgornja Šiška (pritlična trgovska hiša z dvoriščem) za ceno 101.000 lir.
Pastoralna sinfonija
ali spomin na podeželsko življenje — tak podnaslov je dal Beethoven evoji VI. sim-1'oniji. Pa saj tudi slika v vseh stavkih simfonijo prizore z dežele. Začetni stavek predstavlja po skladateljevi opombi »Prebujenje radostnih občutkov ob prihodu na deželo.. — Ta stavek otvarja kratek motiv, ki je danes vsakemu Ljubljančanu dobro znan, saj ga slišimo kot označili signal naše radijske postajo. Ta motiv je prevzel Beethoven prav gotovo o priliki svojih počitnic, ki jih je rad preživel v Burgenlandu. od gradlščanskih Hrvatov. Ta narodna pesem je po Konjo-vičovili zapiskih ohranjena šo v Bosni in naš muzikolog dr. Josip Cerin jo jo vpletel v svojo zbirko narodnih pesmi »Srečna vas domača*.
Drugi stavek slika »Prizor ob potoku?. Godala nam ustvarjajo dojem lahkega valovanja, nad katerim vzveni spev, neskončen mir in milina vejeta iz tega idiličnega prizora, ki ga zaključuje povsem naturalistično posneto petje slavč-ka, prepelice (obojka — petpedi) in kukavice (klarinet).
Tretji stavek nns povedo na veselico vaščanov. Bentboven je dal stavku naslov »Vesela družba podeželanov«. Vpleten jc celo robat kmečki ples. Dva godca (oboist in rogač) sla morala pokukati nekoliko pregloboko v bokal, kajti neprestano zaostajata 6 6vojo poskočnico. Veselje pa je nenadno prekinjeno, od daleč zamolklo zagrmi (smo že v četrtem stavku), padajo prve deževne kaplje (violine), tudi bliski že švigajo na obzorju in vsa nevihta prihrani s svojo elementarno silo. Sele tukaj se skladatelj poslužuje piskajočega pikola in dveh pozavn, ki 6ta doslej še vso simfonijo molčali, da ne kazita idile. Občudujmo, kako skromnih sredstev se poslužuje ta genij za izražanje glasbe take moči! Vihar so poleže, le Se oddaljeno grmenje in kak blisk je še zaznati, pastir prižene zopet svojo čredo in nam zapiska svoj »Pastirjev spev«. Zaključni stavek nam izraža »radostna in hvaležna čustva po nevihti«. Za pojmovanje te prav za prav programske skladbo je Beethovnova začetna opomba življenje. Beethoven je torej posvetil Ljubljanski filharmonični družbi lo rokopis te simfonije. To znamenito delo bomo slišali na VIII. simfoničnem koncertu, ki se bo vršil dne 24. aprila 1944 ob 19 v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbeno Matice.
Malomarna zatemnitev
v dobi od 6. do 20. aprila so bilo knzno. vano zaradi prckrSka zatemnitvenih predpisov slodečo osobo: Gorenc Alojzij, pekovski mojster, Bernekerjeva 10; Sonder Ivana, posestniea, Tavčarjeva 2; Rebek Josip, ključavničarski mojster, Cankarjevo nabrežjo 9-1.i Rosenwirt Karel, gostilničar, Dunajska 12; Zdravič I)Rvorin, trgoveo, Start trg 9-II.; Kocmur Marjan, fotograf. Društvena 34; Turk Julijana, gospodinja. Rožna dolina, Cesta VIII-23; Simončič Ludvik, trgovce, Gubčcva 28; IIolynski Karel, fotograf, Verdijeva 2; Robič Franc, gostilničar. Dunajska 8; Marciedo Ivo, trgovec. Ulica 3. maja 4-111.; Sekavčnik Filip, trgovec, Gregorčičeva 17 a; Uafner Mihael, zasebni urad-
Razne nesreče in poškodbe
V kurilnici na glavnem kolodvoru je bila v četrtek okoli 13 nesreča. Vagon je pritisnil k zidu 20-letnega ključavničarja Franceta Umeka, doma iz Blatne Brezovice. Dobil je notranje poškodbe. — S strehe hiše št. 10 v Splitski ulici je v četrtek okoli 16.50 padel v tobačni tovarni zaposleni krovec, 36-letni Alojzij Nogra-šek. Poškodoval si je nogo, da je moral v bolnišnico. — Na Bleivveisovi cesti v bližini liceja je neki avto podrl 58-letne-ga slugo pokrajinske uprave Alojzija Metelka, stanujočega v Gledališki ulici št. 8. Dobil je poškodbe po životu. — V Šte-panji vasi na Gmajni št. 45 je doma podla in si zlomila desno nogo 15-letna tesar-jeva hči Milica Rodetova.
,EL KI IVO »SLOGA« 17"
Prav zanimiva In nabavna zgodbica zakonskega problema Iz današnjih dni v krasnem TOBIS-fllmu
IVa rokah te bom nosil
alt
Koliko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko .. .T Nazorni pouk za žensko — pa tudi za moško mladtnot
V	glavnih vlogah: Hell Ftnkenzeller, Hans Nielsen, Wolfgang Lukschy
Režija: Kurt Hoffmann Predstava ob dalavnlklh ob IS, 17 in 1f
,fL KINO »UNION* IM1
Je človek, ki jc res celo življenje srečen? Na lo vprašauje nam odgovarja film
»Srečen človek«
V	6'avnih vlogah: Ewald Balser, Viktor
de Kowa, Maria Landrock itd. Predstavo ob dalavnlklh ob U ln IMS
,El KINO »MATICA« ""
Senzaeijonalna varijetejska burka . ., Vratolomne akrobacijo na trapezu... Plesne revije in moderna glasba . . .
»Akrobat Seh-b-o-o-n«
V ([lavnih vlogah: španski komik CHARL1E R1VEL in lepa
CLARA TABODY Predstava ob delavnikih ob K In ob 1»
nik. Ga Jeva S-HI.t MarjetiS Ivan, meaar, Poljanska 77; Polajnar Antonija, aoproga kavarnarja. Sv. Petra 2 II.; Urbano Franči-Ska, zasebnica. Sv. Potra »-II. t Pleteriek Josip, knjigovodja, Pugljcva 17-1; inž. Pavel Trošt, Pugl.iova 17; Lcsjak Frane, posestnik, Na peči 24; Mandič Filip, trgovski zastopnik, IgrtSka 14HI.! Knoz Zdenko, trgovec, Gosposvotska 1-1.1 Kreiger Pirnat Nada. zasebnica, Knafljova 3-11.; Vrbino Alojzij, kroj. mojst«r, Cankarjeva 16-1.; Kriseh Vinko, zobotebnik, Rožna dolina, Co-sta II 21 a; Janežič Amalija, zasebnica, Res-ljova 29; Meucingor Marija, zasobnica. Sv, Petra 43; Por Antonija, zasobnica, Maietro. va 14; Maček Ivan, elaSčičar, Tratenjako-va 8, in Drofenik Karel, trgovski pomočnik, Parmova 41,
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da nas je zapustila naša preljuba, nad vse skrbna in predobra mati, stara mati, tašča in teta, gospa
MANICA MILAVEC
roj. 5KERL
Nepozabno pokojnico prepeljemo v nedeljo, dne 23. aprila 1944,
ob 11 dopoldne z Ulice 3. maja št. 2 na Zale.
Pogreb bo istega dne ob pol 5 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu, kjer jo položimo v začasno grobnico.
Ljubljana-Cerknica, dne 21. aprila 1944.
Hupo Milavec, sin Slava Kobalova, hči dr. Alojzij Kobal, zet Marja, Vlado, Janez, vnuki iu ostalo sorodstvo
MALI OGLASI
Služkinjo
za večje posestvo na štajerskem
iščem.
Plača zelo dobra. Dovoljenje preskrbljeno! Zglasiti se ali pisati na naslov:
A. B0ŽIC, Frančiškanska 3 Ljubljana
PREPROGO
perzijsko ali sarajevsko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upr. »Stov.« pnd »Preproga« št. 5334.
STARE URE tapesluj, repne in budilke. sarno pra« dobro ohranjene, kupim. Janko jazbec, Miklošičeva cesta IX
KUPUJEMO prazne eemenioe ta •lične papirnate »reče PEl RONAFIA. Iv rše-va e. »a.
PEGE IN USAJ vam zanesljivo odstrani »Al HA« krema. DROGERIJA KANC, židovska ulica 1.
KARFIJOl.A
šplnača se dobi pri »Gospodarski zvezi«, Bleiweisova 29 in pa v Maistrovi 10.
PRODAM
2 popolnoma novi letni obleki za srednjo postavo: t moško sivo obleko, nošeno iz
n-edvojnoga blaga; 2 avirski harmoniki 80 in 12» basSV na t register; par dobio ohranjenih , - umskih škornjev št. 42; električni kuhalnik z eno ploščo, popolnoma nov otroški hubertus iz predvojnega blaga — nekaj partij pokrajinskih znamk in poitn-vorni avto FIAT 503. Vprašati dnevno od 12.30 do 14.30. Naslov v upravi »SIov.c pod št. 5315.
BEGUNEC sem izgubil od mesnic do Sv. Trojice denarnico z denarjem in družinskimi slikami Prosim, da bi najditelj vrnil, ker mi jo bilo to vse premoženje, v upravo »Slov.«
KROMPIR-TOPINAMBUR
krma za prašiče, zajce In kokoši po 5 L. Sever & Komp. Ljubljana.
KONCERTNI KLAVIR prvovrsten, po možnosti kratek, vzamemo v najem pod ugodni, mi pogoji in prvovrstnim jamstvom, ov. ga tudi kupimo. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Koncertni klavir« št. 3351,
KUPIM ALI
ramenjam za blago po dva izvoda kompletne zbirke »življenje svetnikov«, ki jo je izdala Mohorjeva družba. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cimprejc« št. 5313,
J. B. P0LA.K
Iirirna povest ir časov Keltov v naših krajih
»Tolistobar, srebaj počasi; zakaj sok je še vroč,« ga opozarja kneginja, ko mu proži situlo s sokom.
In knez začne sok srebati...
»Izboren je,« pohvali knez kneginjo.
»Kaj ne, da je?« vprašuje kneginja smehljaje; zakaj moževa pohvala ji je bila vieč.
»Tako zna kuhali samo mo|a Helvesvinta,« hvali knez kneginjo in sreblje sok dalje,
>Da bi te jed le okrepila,« želi kne-
Ž'n«a- . . . , .,.
.Bo me bo,« zatriuie knez; m sreblje
sok počasi in previdno; zakaj sok iz drobovine je bil vroč.
»Helvesvinta, lepa hvala ti.« reče knez, ko posreblje sok in postavi situlo na mizo. »Sedaj bom pa zadremal; čutim, da mi je zelo odleglo.«
»Tolistobar, vse bo »pet dobro,« ga tolaži kneginja, inu prireja zglavje in ga odeva; potem pa vzame raz mizo situlo, poboža kneza in ee pripravlja za odhod.
»Tolistobar, le dobro zaspi,« mu želi
pred odhodom, mu pomaha z desnico in se mu nasmehne.
Na enak način se ji odzove knez raz skrinjo.
Kdo bi umel te ljudi! —
Možje so bili junaki od peta do temena. Noben Kelt ni maral umreti doma na postelji; če ni umrl v boju, na lovu ali v pretepu, si je zabodel raje sam nož v srce; samo da bi ne umrl zaradi bolezni na svojem ležišču; okrašen z vencem krvavečih glav, ki jih je v boju porezal sovražniku, sc je vračal domov; a doma v družini je bil krotek kot jagnje; go6tu. s katerim si jc segel v roke nad domačim kotlom, v katerem je vrela jed, in se je iz jedi dvigala sopara, je 6tregel tako kot bi bil on tujčev suženj, gorje onemu, ki bi drznil žaliti tako sprejetega gosta; pa naj jo bil la gost Kelt, Ilir ali Rimljan, ki so jih Kelti najbolj sovražili in jim najmanj zaupali. Dane besede Kelt ni prelomil nikoli; ali vsaj izlepa ne.
Keltske žene in dekleta, ki so znale ljubiti tako, če ne še zvestejše kot znajo
danes naše najboljše, so bile možem, kar se tiče poguma in odločnosti, enake med enakimi. Na lovu žene ni bilo strah nobene zveri; in v boju je odlegla če je bilo treba, za dobrega moža vojnika; na domu je bila otrokom mati, možu sužnja, gostu angel varih; gorje pa onemu, ki bi jo užalil; osvetila se mu je prej ali slej in brez strahu kot si je brez strahu porinila nož v srce, če je le slutila, da bi bila po moževi smrti brez veljave.
Kmalu po odhodu kneginje Ilelvesvin-te je knez Tolistobar trdno zaspal; in spal je skoraj dopoldne; zakaj v spanje ga je zazibalo drevje, ki je, majano od močnih jesenskih vetrov, glasno šumelo in se družilo s svojim šumenjem 6 šumenjem dežja, ki je začel padati v gostih pramenih izpod sivega neba in peti uspavanko po škodljastih strehah dvorca kneza Tolistobara ...
8,
Tistega leta je zapadel sneg okoli tretjega jesenskega ščipa in je obležal do pomladi ...
Raz dvorca kneza Tolistobara je bil lep pogled na bližnjo in daljnjo okolico.
Doline, gričevje in hribovje, vse je bilo odeto v bel plaši, v katerem so se videli iglasti gozdovi kot hermelinovi okraski na belem kožuhu.
Keltom lepota zimske pokrajine ni bila dosti mar; zakaj potzimi, če niso hodili na lov, so posedali najraje po svojih
v srce, samo da bi ne umrl naravne smrti na postelji,
Knez Tolistobar je (do zime precej okreval, a je že čez zimo, kljub aemu, naj-domovih; najraje v onem delu sobe, kjer je bilo ognjišče.
Okoli ognjišča so stale okrogle lesene klade; in na teh kladah so posedali možje.
Tu so reševali možje gospodarska, upravna, vojaška in druga važna vprašanja, ki morajo priti na dnevni red narodnega zbora; tu so pripovedovali možje navzočnim dogodivščine iz svojega življenja in življenja zlih in dobrih duhov, ki so jib poznali mnogo in različnih vrst; in kdo ve, koliko takega in podobnega blaga so prinesli v naše kraje že Kelti, ki so bili v kljub svojemu pogumu in svoji bojevitosti po veliki večini praznoverni, in zaradi te tudi plahi ljudje. To pa ni bilo nič čudnega; zakaj ta in oni je znal pripovedovati tako živo in strašno, da 60 se otrokom in ženam, ki so imeli svoj prostor v kotu na lesenem in malo dvignjenem odru, ograjenem s posebno ograjo iz tramičev, med pripovedovanjem ježili lasje, čeprav keltske žene niso bile boječe. Kaj bi! Saj se je nekateri moški ozrl na levo, na desno in nazaj, če je moral od soseda v pozni noči domov; in to moški, ki mu je bil pogled na odsekano in še krvavečo glavo sovražnika nekaj vsakdanjega; in to moški, ki si jc porinil brez strahu nož
raje polegal; rad je posedal ob ognjišču in se razgovarjai z velmožmi, ki so ga pridno posečali; z letemi je v jedilnici rad popival, igral in veseljačil, toda do one razbrzdanosti, kot včasih, ni več prišlo.
»Da bi le zima minila, pa bo boljše,« je trdil knez ob takih prilikah.
»Pomlad prebudi, poživi in pomladi vse, pa bo, knez, tudi tebe,« so mu pritrjevali gostje.
Ko pa je knez zakašljal in izoljunil kri, se je nekteremu izmed gostov porodila misel:
»Knez ne bo več dolgo ...«
Ume se, da te misli ni izrekel noben izme dgostov glasno; in vsi navzočni so ga tolažili, da je imel tako in podobno bolezen že ta in oni pred leti, a je danes že čvrst kot hrast.
»In s čim se je zdravil?« je posegla ob takih prilikah v pogovor kneginja Helvesvinta.
Ta je povedal to, oni je svetoval ono, kneginja pa si je zapomnila vse; in kuhala je knezu d&nes ta, jutri druga zdravila; končno pa je mešala in kuhala skupaj jagodovcc, robidovec, malinje, pelin, brinje, suličasti tropotec, slez, kamilice in bezeg; zdaj jih je sladila zdravila z medom, zdaj jih je kisala s kisom iz dr-nulj, česmina in bezgovih jagod; in ob tem je upala in čakata, da ozdravi svojega moža,
Fttx »Ljudika tiskaiiuu - Za Ljudsko tiskarno; Jožo Krainarii - Herausfeber, U' Jatelj; Uii Joie Sodja - SchrilUeiter, urednik; Jank« llalni«.