C. C. Post ale. Esce oßni mercoledi e venerdi — 9 febbroio 1927 Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjut raj. Stane ZM celo leto 15 L. » pol leta 8 » * četrt leia 4 » Za inozemstvo celo Into lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odßovorni urednik: Polde Kemperle. tflBEPTT.V st ii V Gorici, v sredo 9. februarja 1927. utox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oßlasi se racunajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. — List fzdaja konsorcij »Gor. Stra> 7.ev. — Tisk Katoliške liskarne v Gorici. Rif va Piazzutta si. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 30S Za dobpo časopisje! Slovenski katoliški shodi! Kdo izmed nasih starejsih prijr.teljev se jih z veseljem in gunotjem ne spo-- minju! Na njih je govoril narod. Nit kufoliških shodih si je sloven; ski narod dal vrhovne smernice in si zasnoval splošne načrte za delo v zQsebnem in javnem življenju. Sklepi slovenskih katoliških sho; dov veljajo tudi za nas. Kar je eel narod sklenil, tega se tudi mi dr; žirno. Prav je, da si sklepe katoliš; kin sodov pokličemo v spomin vsi, mladi simile in zreli možje in pre; skušeni stari naši bojevniki. Zakaj Ü sklepi kaioliških shodov nam morajo biti ko zvezde, ki sijejo pot potntkom v noči, da se po njih rav; najo in ne zgrese prave poti. Danes hočemo razgrniti pred bravci vazen sklep, ki ga je sprejel zadnji slovenski katoliški shod o dobrem tisku. Predstavniki Slovencev so so; \ glasno napravili sklep, ki veže vse \ zavedne slovenske katoličane. Ta; kole se glasi: »Politično časopisje je najboljše sredstvo za širjenje in uvcljavljanjc syctovnih naziranj ter za pouk ljudstva v javnih zadcvah.« Misel je jasna, priprosia. Časo; Pisje je najboljše sredstvo za sir; jenje katoliških načel. Katoliški časopis širi prava načela, saj od; govori no vsak vazen dneven pojav s katoliško resnico. Katoliški časo; pis oznanja katoliško resnico, da je zstiranje slabotnih narodov in sta; nov vnebovpijoča krivica. Tak ča; xopis hrani nučelo. da imajo starši Prvi pravico. da določajo, kakšna bodi šolska vzgoja otrok. Katoliški casopis je neusirašen bojevnik proti Üroznim boleznim, ki razjedajo te; lo naroda, in zastrupljajo že mlada j' v— pro/i pijancevanju, razsulu oružin, nenmvnosti in prostaštvu. I ^ato pa katoliški list iz vseh sil bra; P v?čno frdnjavo dobrote, sveto Jer ?v- Zato brani zibelko naro; I ?d' domov/no. Tako jc katoliski Cdsopts^ res najboljše sredstvo, da se Krscansko naziranjc siri in utr; juje. 1 e poti se je dosledno držala tudi nasa »Straža« in tudi v bodoče bo tako. Sklep kafoliškega shoda pa nam ^azc tudi, kako grozno škoduje na; roou slabo časopisje, ki je brez voailne smeri, ko cunja v vetru: praSfnO1HVC Šk°da' ki j° Je na? praviio krščanstvu nasprotno, pa t«di navidezno brezbarvno časopis, V,/,rPara katoliško zavest.« oaja Isii brez načel, ki molčijo h ' Ci k;.poyzdigUJ(-'J° modirne razvade, ki odvajajo bravce od car- kve in doma ter jih potiskajo v kino *n v porotne dvorane — u^ jisti so pravi narodni zločinci. In čim; bolj kriče, da so narodni, tembolj nevami škodljivci so. Dolžnost vseh zavednih katoličanov. Jasno in odlcčno je slovenski ka; toliski shod dal nam vsem navodilo: »fat° je dolžnost sleherncga ka* ^oiičana. da po svojih močch pod, P;ra katoliško časopisje s sotrud^ i nistvom, naročevanjem in širje. Vsak slovenski katoličan je dob žan podpirati katoliško časopisje! Vsak mož, vsaka žena, slehern za; vcden naš fant in vsako vrlo dekle lahko neknj pripomore, da se do; bro, načelno časopisje razsiri pri sosedih, v vi:si, v občini, po vsej deželi. Reči moramo, da stevilni naši prijatelji požrtvovalno podpirajo na.š tisk. Naj gre s tega mesta naša zahvala vrlim dopisnikom naših IU stov. Iz ljubezni do večnih načel ' delajo, zato je njih delo lepo in blagoslovljeno. Zahvaljujemo se vsem prijate; Ijem, ki so globoko doumeli važnost dobrega tiska in ga širijo. Zahva; Ijujemo se jim v imenu načel, ki bodo močna in živa, ko nas ne bo več. Toda vnovič pošiljamo vsem, ki so blage volje, vsem, ki Ijubijo naš naiod in ki so slišali njegove skle; pe na kutoliških shodih, poziv, naj vsaj eno uro svojega življenja dajo za dober tisk, za naše katoliške slo; vznske čusnike. Tako bodo vršili veliko delo za zdravje in zmago slo; venskega naroda! Kaj se godi po svetu? Italija je ena tistih redkih dcžel, ki trpi na preobilici ljudstva. Vsako leto sc namnoži prebivalstvo za 500 do 600 tisoč novih državljanov, katcrih rcvna in majhna dcžcla ne more preživljati. Mussolini je zad* njič dobro označil položaj, ko je rekel dopisniku »Neue Freie Pres? se«: »Italijansko ljudstvo mora iz* trgati skopi zemlji s trudom vsak i*ram živeža.« Zato rcmajo leto za letom stoti- soči Italijanov čez veliko morje ali v sosedne evropske države, da si poiščejo tarn kos kruha in streho nad glavo. Italijanov je bilo konca 1924. leta v tujini okoli 10 miljonov, kar je velikanska številka. Samo v Združenih državah Severnc Ame? rike jih je bilo tistega leta 4 miljo* ne 200 tisoč. V južno amerikanski drzavi Ar^entiniji jih je en miljon 800 tisoč duš. Razen Ircev nima noben narod raztresenc tolike krvi po širnem svetu. Razume se, da irna vlada te izsel* jence v preglcau, da se zanima za njih usodo, da jih brani. čc treba. tudi prcd krivicami. Ravno te dni bcremo, kako so šli italijanski eas- nikžirji na Francosko prouecvat življcnje in nehanjc italijanskih iz? seljencev. Vsc hvale je vrcdno, da se nc zavzenia samo \rlada, ampak tudi italijanska javnost za krvne brate v rujini. Italijani na Francoskem. Na Francoskem se je nasclüo po^ sebno v zadnjih ^etih več stotisoč Italijanov, in siccr ne le v rudnikih in tovarnah. marvee tudi na deželi med kmeti. Francija je namreč zelo bla^oslovljena, a obenem zelo ne- srcčna zeinlja. Ljudje se skoro nie ne množijo in kmečki fantje in dekleta beže trumoma iz vasi v mesta. Vzlic temu, da na Francos- kem ni veleposestev s koloni in bednimi bajtarji, temveč je vsa dr= žava porazdeljena v lepe srednje in majhne kmeti je, ljudje zapušča« jo zemljo. Vzrok je v tern, da sta iiberalizem in svobodomiselstvo zajela že vasi in izpodkopala vero in moralo kmetskih družin. Kakor izprijena gospoda iz mest omeju; jejo tudi že kmetje umelno porode, in mesto zdrave kopice otročadi vi- diš na po-scstvu le enega ali dvoje otrok. Zemlja ostaja brez delovnih moči. najemati je treba dragc dni* narjc, in če umrje sin, so lepa po* sestva vekrat brez tfospodarja. »Napredni« Iiberalizem je tolikanj razbrzdal mladino, da dere tudi brez potrebe v mesta, iskat lahkega, ma* mečega užitka. Francoski poslanec Bartelemi je leta 1924. dokazal, da je v njeaos vem volivnem okrozju 50.000 hek* tarjev ncobdelane zemlje in da je tarn 25.000 kmetij brez ^ospodasjev. Posledica teh žalostnih razmer je tudi, da se njive sprcminjajo v pas? nike. V imenovanem okraju, v Gaskonji, (južna Francija) je bilo leta 1914. že 19.461 hektarjev paš* nikov, leta 1923. je pa poskočilo to število na 36.211 hektarjev. Milo se stori človeku, kadar tfleda te prelepe, rodovitne kraje s čedni* mi hišami in cvetoeimi vino^radi, kako jih zapuščajo nezvesti njih si? novi. To so žlahtni sadovi »napredne« politike liberalizma, to je uspeh njegove.ua »prosvetne^ja« delovanja na deželi. Boj za italijansko narodnost. V zapuščene kraje mora vselje? vati francoska vlada kmetovalec iz tujine. Vselila jih je žc mno<4o iz Poljske, iz Španije in tudi iz Rusije. Največ je pa Italijanov. ki se po* sebno po vojni ^osto naseljujejo in tvoriio po nekod že cele vasi. Francoska oblastva jim Lredo na roko s kreditom in drugimi pripo* močki ^ospodarske narave. Le v eni stvari je francoska vlada nepo* pustljiva: v prašanju jezika in sole. Francoski vladni možje bi hoteli, da bi se italiianski naseljenci po* mešali med domačc prebivalstvo, tako da bi s časom pozabili na staro domovino ter postali Francozi. Od vseljcnih Italijanov zahtevajo z eno besedo, da zataje svoj rod in za* vržejo svoj materni jezik Zato je italijanščina izključena iz javnosti in Italijanom ni dovoljeno ustanav* ljati italijanskih zasebnih šol. Poleg državnih oblastev delujejo pri raznarodovanju Ttalijanov tudi privatne organizacije, ki imajo na zunaj seve le elovekoljubne in bla* Uc namene. »Francosko ognjišče« . Leta 1924. je bilo ustanovljeno v ta namen društvo »Francosko 014* njišče« (Foaje franse), kateremu pripadajo zelo znameniti možje da* našnje Francije, med njimi vse* učiliščni profesorji, industrijski podjetniki, znanstveniki in celo aktivni ministri. Program društva je, kakor smo rekli, človekoljuben, kakor pri nas oni »Lege nazionale«, »Dante Alighieri« in »Italie Irre* dente«. V resnici pa je njegov na« men ta, da raznarodi in pofrancozi množice izseljencev. Da bi to prej dosegli, otvarjajo otroška zabaviš* ca, dajejo italijanskim otrokom brezplačno južino, obleke, igrače učeč jih pri tern peti francoske na* rodne pesmi. Priro^nio sc t'?di r»o< učni tečaji za odrasle. daje se jim različna pomoč, a nikdar ne zabijo, jim vtepati istočasno francoski duh in jih siliti, da sc nauče francoski. Da bi se Italijani čim prej odtujili svoj emu narodu, skrbiio celo, da sc oženijo s Francozinjami in se kri tako zmeša. Delovanje »Francoskega ognjis* ča« grc roko v roki z raznarodoval* nimi napori vladc. Cesar ne more izpcljati vlada, to naj doseže »Fran« cosko ognjišče.« »Dajte nam sole v našem ieziku!« Francoska vlada ne dovoljuje v javnih Šolah pouka v italijanskem jeziku. Najhujse pa je, da zabran* juje tudi ustanavljanje zasebnih šol; tako niti z lastnim denarjem in na lastnc stroške ne smeš učiti svo* jih otrok materinščine. »Če proučimo francoski šolski za* kon« — pravi »Piccolo« — »ne naj* demo sicer nikjer ovire. da bi se ustanovile na ozemlju republike zasebne sole, a v praksi vlada krat* komalo onemogočuje otvarjanje ta* kih šol.« »V samem Parizu obiskuje 30.000 vseljenih otrok obvezno francoske sole in v sevcrnem delu države (v Pa de Kale) jih obiskuic francoske sole okoli 80.000.« Proti taki šolski politiki in proti delo van ju »Francoskega ognjišča« protestira italijansko casopisje, ita* lijanska javnost in sploh vsi, ki pravično čutijo v Italiji. »Naš cilj,« pravi »Piccolo«, gre le za tern, da ohranimo v množici naših izseljencev cut in trdno za* vest narodnosti, kar je naša sveta dolžnost. Če bi nam Francija pri* znala pravico. da ustanavljamo na njencm ozemlju sole, kjerkoli se nahajajo znatne skupine naših ro* jakov, tedaj bi se šele prijateljstvo in sporazum med Francijo in Italijo dal izvršiti.« Tako se pa odkriva pred nami le težki boj, ki ga bomo morali voditi za obrambo kulturnih interesov na* šega ljudstva v Franciji.« Kaj pravimo mi? Mi mislimo, da imajo italijanski izscljcnci prav. zakaj vselej se bo* mo mi postavili na stran tistih, ki trpe krivico. Kako more francoska vlada zahtevati od Italijanov, da zataje svoj jezik in pljuvajo na grob lastnih očetov? Vsak narod ima neodvzetno naravno pravico. da vzgaja svoje otroke v lastnem jeziku in te pravice jim nihee ne sme jemati. Ali naj Italijani, ker so dobili zemljo, prodajo svojo dušo? Iz tega spoznamo pa tudi, da je zakonita borba. ki jo vodi sloven* sko ljudstvo za slovensko solo, pra* vična in poštena. Če imajo Italija* ni, naseljeni v tuji deželi, pravico do materinega jezika in lastne sole. imamo isto pravico tudi mi, ki ži* vimo v lastni deželi že 1400 let in smo državljani iste države. Delovanje »Odrešene Italije«. Nedeljski »Piccolo« prinaša dalj* še poročilo 0 uspehih in namenih organizacije »Italia Redenta«, ki ga v glavnih točkah ponatiskujemo, ker govori o naših krajih in nascm ljudstvu. »Po političnem odrešenju« - pra* vi Piccolo — »je morala misliti Ita* lija tudi na socialno odrešenje no* vih državljanov. V Julijski Krajini se je opazilo delo društva »Odre* šene Italije« predvsem v ustanav* Mci^in rtroških 7nbr:v;?č. Ot^o^ki Stran 2. »GORIŠKA STRATA« vrtci katerih je bilo koncem 1924. v Julijski Krajini 26, so se pomnožili in z onima novima v Saloni (pri Kanalu) in v Ročinju jih imamo se* daj 29. Vpis otrok je dosegel kon* cem leta 1925. lepo število, in sicer 1417 učencev. Razen šolskega po* uka in zdravniškc pomoči v vrtcih, moramo tudi omcniti gospodinjsko šolo v Idriji. ki se je nato sprcme* nila v zabaviščc (ricreatorio) in šteje 60 vpisanih. Omcniti je treba tudi šolo za šivanje v Boljuncu, kjer je 27 učcnk.« »V Škednju se jc ustanovila zdravniška postaja, kar je velika dobrotu. Tarn sta dva zdravnika in sprejemali se bodo revni in bolni otroci do 6 let, kakor tudi dojeee matere. te pa le radi posvetov. V letu 1925. smo razdelili v vsej Ju* lijski Krajini 82.821 stcklenic mle* ka.« »Nič manj važno ni delo »Odre* šene Italije« na Trentiskem in juž* nem Tirolskem. Leta 1921. je začelo društvo ustanavljati na južnem Ti* rolskcm otroške vrtce; leta 1922. so bili le trije. Leta 1923. smo jih imeli že 24, ki so bili že do* bro obiskani in so izpodrinili brez omahovanja nemške otroške vrtce. Tako je »Odrešena Italija« počasi in žilavo prodirala, sevc da vsclcj v plemenitem duhu človeškega brat* stva. in vodi danes na južnem Ti* rolskcm že 53 šolskih vrtcev. Po uvedbi italijanščine v prvi razred ljudske sole, je zadobil otroški vrtec poraen nekake družinske (pripravljalne) sole.« »Ni treba posebej poudarjati važ* nosti tega dogodka. Otroški vrtec ali družinska sola sta namreč most, potrcben za otroke, da more jo v bodoče razumeti italijanski pouk.« Okno v svet. Skrivnostni dvor. Iz Bukarešte prihajajo nova vznemirljiva poročila. Kralj spet umira. Izgnani prestolonaslednik Karcl se ie s svojo ženo pomiril in se namerava vrniti domov. Njego* va mati in generali, ki so zdaj na vladi, se pa temu odločno upirajo in zbirajo čete v prestolnico. Kljub temu pa rase po deželi stranka »karlistov«. Najbrze bo orožje od* ločilo, kdo bo zlezcl na prestol. Pellegrinetti je zdaj pancžev poslanik v Belgra* du. Nuncij Hermenegild Pcllegri* nctti je izvrsten diplomat in je mar* sikaj storil za dobre odnošajc med papeško stolico in Jugoslavijo. Go* vori tudi dobro hrvaško in sloven* sko. Papež bo najbrže nuncija Pel* legrinettija. poslal v Varšavo na ze* lo važno mesto, kjer je treba spret* ncga moža. Iz dežele revolucij. Na Portugalskem so prctekli te* den imcli spet majhno rcvolucijo. Uprle so se čete na severu v mestu Oporto. Pa so brž odjenjale. Ta predpust brxkonc ne bo druge re* volucije. Kitajska pogača. Anglež je mislil, da se bodo Ki* tajci ustrašili njegovih eet. Ravno narobe! To jc Kitajce tako razja* rilo, da se bodo severne armade in južne, ki so se do zdaj med sabo lasale, združile v borbi proti Angle* žc-m in Kvropejccm. Tcdaj bo joj! Tega so sc mcnda tudi Angleži ustrašili in so svojim vojakom uka* zali, naj šc ne gredo na Kitajsko. Jugoslovanska vlada. Politični nasprotniki nove jugo* slovanske vlade so prav škodoželj* no pravili, da bodo novi ministri brž zleteli. No, pa se je drugače pokazalo. Pri prvi skupščinski scji je vlada dobila pri nekem predlo* gu za se 148 glasov, opozicija pa le 103. Morda ima Korošcc prav, ko trdi, da bo nediscipliniranost. opo* zicije vlado podprla. Prihajajo pa že tudi novi glasovi, da Korošec pripravlja pot Davicloviču v vlado. Čc se mu to posreei, bo država pri* sla do trdne vlade. Doli z vojnol Angleška delavska stranka je po* novno dvignila svoj glas proti te* mu, da pošilja Anglija čete na Ki* tajsko. Stranka je izdala pro-glas, naj se vse čete odpokličejo, če ne bodo delavske množice organizirale odpor proti novačenju in v vseh tovarnah za strelivo se bo delo ustavilo. NEvNE VEST 8 I I&hm W I ff Sn» W turn %mfif B 1 3 Prošnja. Pri preureditvi naslovov ccnj. na* ročnikov za leto 1927. se v nujncm delu lahko pripeti kaka pomota: da kak naslov ni pravilen, eden ali drug sploh ne dobiva lista ali kaj sličnega. — Prosimo Vas, da nam po dopisnici nemudoma naznanite, vse take siccr ncizogibne, toda nam in Vam ncljube pomote, da poskr* bimo za red. Smrtna kosa. V pondeljck zvečer ob 9. uri je umrla v Gorici znana trafikantinja Rozalija Howanski v 67. letu svoje starosti. Rajnica je bila zavedna Slovenka in je več let prodajala »Goriško Stražo«. N. v m. p.! Papežev jubilej. V nedeljo je potcklo peto leto odkar krinari Petrov eolnič sedanji papež Pij XI. Ob zarji scstega leta papeževega vladanja se kažejo še mnogi boji, ki jih bo Cerkev mo* rala izbojevati. Dva sovražnika Cerkve dvigata svojo glavo: na* rodni šovinizem (nestrpljivost med poedinimi narodi) in pa nauk, ki uči, da je država vse (državni ab* solutizcm). Težkc so borbe, tern slavnejše so zmage! Poziv. Podpisani pozivljam vse tiste, ki širijo okrog po občini neresnično vest, da sem kot poplavljenec pre* jel 1600 L podpore, da se do 28. ! svcčana t. 1. javijo in izpričajo res* ničnost svojega neutcmeljenega go* vorenja! Kdor do omenjenega dne dokaže, dobi vso podporo, ki sem j jo v resnici pre jel. Torej požurite se! Ako pa v prihodnjc ne bo po* nchalo tako neosnovano govoriče* nje, bom primoran sodnijskim po* torn nastopiti proti obrekovalcem! Gor. Kanomlja, 1. 2. 1927. Luka Bončina, clan komisije za poplavljenec občine Sp. Idrije. »Goriška Pratika« za 1927. je na razpolago samo še v par izvodih. Tisti ki bodo s pošiljat* vijo naročnine za 1927. prav prav hitri, pratiko morda vendar le še dobijo. Požurite se! Čas je zlato! V znanje upnikom avstrijske poštne hranilnice. Za enkrat se izdajajo knjižice italijanske poštne hranilnice, ki so j stopile na mesto knjižic avstrijske poštne hranilnice samo v mestih. (Trst, Gorica itd.) Ko bo to delo v mestih dovršeno, pride na vrsto de* žela. Tekom 6 mesecev po sprejc* mu knjižice, lahko dobiš tudi denar z obrestmi. Poziv. Tisto dekle, ki nam je zadnjič pisalo o svojih risarskih zmožno* stih in naprosilo nasvetov, naj po* šlje na uredništvo svoj natančen naslov. Priloži naj tudi par skic ali slik, da pokaže svojo spretnost. Pa čimpreje! Urcdništvo. Priskrbite si osebno izkaznico. Oscbe, ki jih določi policija, si moiajo priskrbeti osebno izkazni* co. Istotako je morajo imeti vra* tarji his, c„vaji magazinov, raz* našalci časopisov, potovalni trgovci (hausirerji). Mi svetujemo pa vsakomur, ki le kolicivaj zapušča svoj dom in stalno mesto svojega bivališča, da si pri* skrbi osebno izkaznico. Goričani dobijo osebno izkazni* co pri anagrafičnem uradu, soba st. 35. Prinesti morajo s seboj 3 slike, vclikost slike mora biti 5 X 5. &e je na magistratu kdo nenoznan, naj pelje s seboj znanca, da potrdi nje* govo istovetnost. Osebno izkaznico si morajo preskrbeti samo odrasli nad 15 let. Sprejem v vojaško akademijo. Razpisan je za 1. 1927. natečaj za sprejem v vojaško akademijo v Modeni in Turinu. Sprejemajo se mladeniči od 17. do 22. leta, ki so dovrsili kako srednjo solo druge stopnje. Podrobna pojasnila se do* bijo na vojaškem okrožnem povelj* styu v ulici sv. Klare st. 7. Mussolinijevi morilci pred sodniki. Izredno sodišče, ki sodi zločince, kateri napadajo in skušajo umoriti Mussolini j a ter slabo o njem govo* re, bo 21. t. m. sodilo Zanibonija in tovariše. Zaniboni, bivši sociali* i stični poslanec, je v zvezi z genera* lorn Capello pripravil atentat na prvega ministra. Pa se mu ni po* srečil. General Capello, ki je za* grizen svobodomislec, je znan izza svetovne vojne. Njegove čete so zavzele Gorico; pri Kobaridu se je pa Capello slabo izkazal. Obravna^ va bo od sile zanimiva. Zaniboni pravi, da je kriv, vsi ostali pa da niso. Kmet je kralj. Slovenski pisatelj Ivan Tavčar je napisal v povesti »Cvetje v jeseni« — tako4e: »Kmet je kralj. Ce ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje /ivljenje in davek, čc nima dolgov, pač pa polne hlevc, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.« Kako lepo bi bilo, ko hi bilo ta* ko na vsaki naši kmetiji. Kvestor je prišel. V pondeljck je prišel v Gorico novi kvestor komendator Alcksan* der Panini * Finotti. Dozdaj je bil v Tridcntu. Da bo kvestura hitreje vršila novo službo, je dobila na razpolago tudi 5 avtomobilov, mo* torna kolcsa in 2 kamijona. Cuvai se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Senoa, poslovenil F. Š. Cvetkov. Dokler bom dihal, bo v tern sreu mržnja na Benečane, kcr oni zati* rajo naš narod, ker delujejo, da po* stanemo mi njih sužnji — pravcati sužnji. Moj rod je iz stare hrvaške korenine — iz Dalmacije. Glej tu nekdaj lepo — sedaj žalostno zem* ljo. Iztrebili so nam vinograde, po* sekali oljke. da gonijo naš narod na morje: izkoreninili so naše goz* de, da si napravljajo ladje, v kate* rih bo sužcnj Dalmatinec s svojim znojem, s svojo krvjo množil oholi Veneciji bogastvo in slavo. Vpra* šajte Carigrad, Korcjo, Famagasto, Lepanto! Cegava r.lava je to? Be* neška. A čegava sablja je sckla? če* gava kri tekla? Morda hinavskih senatorskih čet z Markovega trga. morda bogatih kramarjev z Rijal* ta?*) Nikakor ne! Hrvatska sablja se je bliščala, iz hrvatskega srea je tekla junaška kri za tujo slavo! Kaj čaka vas, slobodnih junakov, dičnih plemičcv, Robstvo, večno, klcto *) To so strašne ječe, ki so na pogled vsakemu proti vstopnini 5 lir. robstvo. veriga na beneški galeji, muka pod svinčeno streho ali smrt v podzemni globini doževe pala* če.**) Glejte mene! Moj rod je za* pustil staro domovino, lepo Dalma* cijo, kjer našinec sedaj nie ne ve? Ija, kjer mu tuja noga stoji za vra* torn, kjer nc smeš slobodno juna* kovati, ni dihati, ni misliti. (Pa vprašam vas, katcra družina v tern mestu nima zahtevati od Benetk brata, očeta, sina. moža ali ženi^ na?) In ako vam to ni dovolj, spom* nite se naših krvavih ran, spomnite se slavnega Klisa, tega večncga spo* menika junaka Petra Kružiča! Na te svoje oči Fern gledal to večno sramoto slavne Venecije. Četrto leto teče temu, vi veste, kako je knez Bartolovič otel s pomočjo sen j skih junakov trdih lis iz krem* pljev osmanskega zmaja, vi veste, kako je slavni kapitan Albričič ju* naški branil to gorsko gnezdo, vi veste, kako so mu pritekli v pomoč naši junaki pod pokojnim škofom Antonom, kako je celo sam škof padel, kako smo general Lenkovič, moj sorodnik Jurij in jaz komaj živi utekli turški zasedi, za katero so Benečani dobro znali, kako je #«' ") Še dandancs se drži trgovina trgovine na obeh straneh mesta Ri* alta. izgubil Albričič glavo, ko se je pre* dal na trdno vcro. In videli smo ja* dra beneških ladij, kako je beneški general Bcnedikto Moro stal pod orožjem s svojo vojsko — krščan* sko vojsko — in mirno gledal, kako stoterna turška vojska s prevaro seče krščanske junake — in beneški general ni pomagal. Jaz sem to gle* dal. To vam je slavna Venecija. (to vam je ona stara slcparka), s kate* ro ste sklenili mir. (No jaz sem se onega dne zaklel na sabljo svojega očeta, da bodem do groba mrzil Benetke, da se bom maščeval do svoje smrti). »Dobro si govoril knez!« je sko* čil vojvoda Orlovič, »dobro, kakor da bi igral na gosli. (Da bi jih naše sablje do sledu iztrebile s tega sve* ta! Da bi Bog dal!)« »Da bi Bog dal!« se je odzvala vsa družba. V tern trenotku so se skrivaj otvorila vrata refektorja, a v sobo je stopil s prekrižanimi rokami vi* sok, mršav. bled redovnik v beli oblekj s črnim talarjem. Oči so mu čudno plamtele. Neopažen se je vstavil na vratih in rckel: »Da bi Bog dal! Amen.« Glave vseh so se v čudu obrnile k vratom. »Mir z vami in blagoslov Gospo* dov na vas!« je potegnil redovnik. — »Gospodov duh me je navdihnil in burja me je donesla na svojih kri* lih k vam, katerim je podal Bog Iz* raelov plamteč meč, da ohranite S sveto znamenje križa od paganov | in lažnjivih prerokov! Mir s teboj, j slavni rod makabejski, ki si pretrgal | verige Judove, ki si razbil glave so* ve sovražnikov, kakor Gedeon ere* pinje! V te naj pride moč in jakost Gospodova, da se ti junaško srce upre peklenski hinavščini.« Redov* nik je umolknil za trenotck; na to jc nadaljeval: , »Začudcni me gle* date, junaki svetega križa, nezrian sem vam po lieu, tuj po jeziku. Ali po sreu sem vaš. Na svoj a ledja sem vzel težak kamen, da ne bi me ! odnesla burja v valovito morje in ! pes sem prišel preko planine, da vam javim, kako lazi okoli vas tuleč lev ne bi li med vami ugrabil plena. Ste li čuli za patra Cipriana Guida iz Luke; kateri se je dvignil pred licem svetega očeta, da obrani ju* naške Uskoke peklenske hinavšči* ne blodne Venecije, katcrega je be* neška zloba vkovala v težke verige, vrgla v mračno temnico, ki pa je otresel te verige in zagrmel kra* marskemu plemstvu na Rialtu: »Lažeš o Uskokih, junakih božjih! Ste li slišali o božjem slugi, ki stoji na desnici slavnega hrvata generala Lenkoviča?« »GORTSKA STRAŽA« Srran 3. »Hlapec Jernej«. Dramsko društvo prične v soboto svojo letošnjo igralsko sezono. V soboto ob dcvetih zvečcr in v ne* deljo ob treh in pol popoldnc bo Ißralo v Trß. domu dramo »Hlapec Jernej«. »Hlapca Jerneja« je napisal Ivan Gankar kot roman in je v njem pokazal človeka, ki išče pra* vice pri ßluhih sodnikih. Za oder je to delo prircdil Skrbinšek. Ißro režira ß. Košuta, ki tudi nastopi v ßlavni vlogi. Manjšinsko vprašanje v Jugoslaviji. Z veseljem zapišemo to vest: No* va jußoslovanska vlada je določila pravdneßa ministra drja Srskiča in poljedelskeßa ministra Slovenca drja Kulovca v poseben odbor, ki ima naloßo urediti razmerje in polo? žaj nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. V prvi vrsti se je to zßodilo na pobudo Slovenske ljud* skc stranke. To je vclik korak na* Prej, da se vstvari pravično raz* merje med Nemci in državo v Ju* ßoslaviji. Gotovo ie tudi, da bodo Morale takemu zßledu, ki je veliki zahtevck človcčanstva in postenja, slediti tudi drußi večinski narodi v Evropi. Tržaške potrebe. V včcrajšnjem »Piccolu« raz* pravlja nckdo na široko o nazado* vanju prometa v tržaški luki. Z ža* lostio ugotavlja, da se je 1. 1919. vr* sil »bratomorni« boj, ki je zadal Trstu težke rane. Razpršil je nje* fiovo trgovsko mornarico po drußih italijanskih pristaniščih. Nekai je treba brž ukreniti, pravi člankar, ker v lctu 1926. se je promet v tr* žaškem pristanišču zmanjšal za 12 odstotkov. Iz zaledja jc v decembru bilo kar za 22 odstotkov manj uvo* za kakor v decembru 1. 1925. Nuj* na poslcdica za Trst in njeßovo pristaniščc je dobro zaledje, ki do* sti izvaža. Zato je pa treba z vsemi sosedi priiatcljskih in trßovinskih doßovorov. V prvi vrsti pride v po* stev Jußoslavija, dokler šc nima lastnih dobrih pristanišč. Člankar bi moral zaključiti: dobrih odnoša* jev s sosedi je treba, pa bodo zßi* nile tržaške potrebe. Kdor tega ne uvidi, je pač slab narodni ßospodar. Skesani socialisti. Prctekli teden je vso Italijo osu* Pila novica, da so vodje sociali* stične »konfederacije dela« razpu* fHl* sv°i° orßanizacijo in stopili v lašistovski sindikat. V javnem pi* smu so priznali, da se strinjajo fa* sistovskc ideje o delavskih organi* fai?i?a^ Z n-i*novimi- Fašizem si je ianko v svesti nove zmaße, nekdaj sirokoustni socialisti pa svojega Gudovita pomota. V ycljavi je poseben odlok, ki aopusca, da se učitelji izpod eneßa soiskega skrbništva smejo prestav* HK • g°' Na podla2i take od* redbc je hila premeščena slovenska gciteliica iz Ajdovšeine v Mcstrc, r°^-e -Pr,išk tja doli' jo iešolski Za? °,ebel° POßledal, ker sploh ni veael, da pride v njeßovo solo se v Ron 8fin°Va učna moč- Oba ^resta rii tim ¦• na šolsko skrbništvo, tu* , i LniCne,Vcdo- da b* bila kaka na a Vcstit..vKončno, PO dolßem romanju,vjc učitcljica ivcdela, da ie premescena ncv Mestre, pač pa v — Ustje pn Aidovščini. Strankin davek. Fašistovski uradni list prinaša odredbo, kako naj se stranka ßmotno podpre. Fašistovski tajniki morajo sestaviti imenike imovitej* ših^ fašistov, ki bodo morali odraj* tati po prcmoženju nekaj v stran* Kino blaßajno. Kdor ne bi hotel, ßa bodo vrgii iz stranke. Spcštujte oblastvene odredbe! Iz raznih krajev smo dobili po* rocila, da so se nekateri didaktični ravnatelji in učitelji drznili šolske otroke nadlegovati, ker čitajo Ko* lačke, Jaselce in druße mladinske knjiße, ki so jih izc'ale slovenske založbe. Po nekod so didaktični ravnatelji in učitclji zvabili otroke, da so prinesli v šolo Kolačke, Jasel* cc, Prvc korakc in so nato knjiße kratkomalo zaplenili. Poročila o tern protizakonitem in ßrdem po* stopanju učiteljev smo dobili iz Podkraja, Šempetra pri Gorici, iz Bovca. Didaktičnim ravnateljem in učiteljem, ki so zaßresili to proti* zakonitost, jayljamo, da je pristoj* no oblastvo imenovane knjiße in otroške vasopise odobrilo. Odredbe odgovornih oblastev so dolžni vests ni državljani spoštovati. Še toliko bolj smemo zahtevati to spoštova* nje od učiteljcv in še posebno od didaktičnih ravnateliev. Poskrbeti je treba. da bo o tch protizakoni* tostih obves'eno osrednje oblastvo v Rimu. Avstrijske rekvizicije . Na razne prošnje vojnih oškodo* vancev, ki so prijavili svoje terjat* ve (rekvizicije itd.) nasproti Av* striji, odßovarjamo: Za enkrat ni mogoče v posamez* nih slučajih posredovati, da bi se terjatve v celoti izplačale. Truditi se ie treba, da se prašanje rekvizi* cij v celoti reši med Italijo in Av* strijo. Naša država pa že iznlačuje samo za «^otove vrste teh terjatev 70% predujme. Zßodbe v slikah. Kdo se ne spominja lepih, brez* skrbnih časov, ko je v šoli poslušal zßodbe o Adamu v raju, o Noetovi barki in o pastirju Davidu! Otrok posluša božjo resnico in vesel je, ko jo spoznava. Otroci na-sih Mo* horjanov bodo letos prejeli knjißo »Zßodbe sv. pisma stare zaveze«. Lepa bo, s slikami okrašena in ko* ristna za dom in pouk. Materc, vpi* site se v bratovščino Goriško Mo* horjevo družbo, da bo moßla dru* žina jescni doma prebirati »Zßod* be«! Odškodnina obč. načelnikom. Zadnje case so sc obč. načelniki (podeštati) začeli živahno zanimati Zahvala. Povodom britke izgubc našega dobrega soproga in očeta Kairolai Ž^erjoUci, se najsrčnejšu zahvaljujenjo vsetn sorodnikom, prijateljem in znancem, od blizu in daleč, ki st» :;e v tako obilnem številu udeležili pogreba. Posebna zahvala preč. g. župniku, vsem dobrim soscdom za pomoč; vodstvu posojilnice rihemherške, družini Jcjčič iz Sviiu-ga in domačim za vence, ter pev- skemu zboru iz Brji za žalostinke. Vseni Bog plačaj ! Brjc-Rihcmbcrk, k6. januarja 1927. Žalnjoča družina: Žerjal. za vprašanje svojih plač oz. od* škodnin. Menda se na ßoriski pre* fekturi tudi že posvetujcjo, kako bi to vprašanjc uredili. V notra* njcm ministrstvu v Rimu niso v tem poßledu ničesar noveßa ukre* nili. Tam pravijo, da imamo itak Ziikon, ki pravi, da je služba obč. načelnika brezplačna. Le v izjem* nih slučajih, da dobi odškodnino. V notranjem ministrstvu pa tudi vedo, da si znajo ponekod podešta* ti odločiti tolikšno odškodnino za razna pota in reprezentančne stroš* ke, da znese to že lepo mcscčno plačo. Čuje se tudi, da nalaßajo nekateri podeštati z ureditvijo svo* jih pisarn občinam oßromne stroš* kc. Občinarji scveda o tem zvedo šele takrat, ko jim občinski slußa prinese naloß za plačilo novih do* klad. Nekje se je menda zßodilo, da je obč. načelnik naročil za pi* sarno novo pohištvo, ki je stalo preko 40.000 lir. Zato je prav u* Zahvala. Ob nenadomestljivi izgubi našega pre- dragega soproga, očeta, sina, brata itd. g. Ferdinanda Krkoča, posestnika in gostilničarja, se prisrčno zahvaljujenio vscm sorodnikom, prijateljem in znanceni za obilno udeležbo pri pogrebu; posebno pa pret. duhovščini, pevskemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo cast pokojnemu. Selo na Vipavskem, due 4. februarja 1927. ŽalujoČi ostali. Vsemoßocni je sklenil drußace. Poklical ßa je prej k sebi iz te sol* zne doline. Upajmo da rau je na onem svetu poplačal. Kako je bil daleč okoli poznan in spoštovan, je pričal njeßov poßreb. Takega po* mestna okrožnica iz notranjeß^ ministrstva na prefekte, naj pazi jo, kako in kako visoke odškodni* ne podeštatov se določajo. V okrožnici je tudi povedano, naj se za obč. načelnike izbirajo take ose* be, Id nc bodo ßledale na razne »od* škodnine«. Ta noziv iz Rima je prav umesten in potreben, da ne bi ßotovi ljudje smatrali časti in dolž* nosti obč. načelnika za nekako mastno plačano službeno mesto. Na to vprašanje se bo treba še vrniti. Dolžnost občinarjev samih pa je, da pazijo na občinsko ßospodar* stvo; saj dela jo s tem le v smislu navodil, ki jih daja fašizem v svr* ho varcevanja in povzdiße Uospo darskeßa blaßostanja. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. Oni le dan, prav prijetno in toplo je bilo, sem jo urezal preko njiv v Vrtojbo. Pa da ne bi kakšen zlob* než mislil, da me je izvabil tja doli izvrstni vikarjev teran, ki slovi za najboljšo kapljico v ßoriski okoli* ei, da ne ßovorim o ß. vikarju sa> mem. Torej to me ni tolikanj čcz njive zvabilo; pač pa ßlas, od kod je prišel ne vcm, da bodo nekateri ßospodje iz Gorice, ki se na muziko več ko dovolj razumejo, poskušali nove orßlc. To so res pele, kot sami anßelci v nebesih! Temu je pa dvoje bilo krivo: prvič res izvrstne orßle, ka* kor jih po naših korih po vojni zlepa ne dobiš in pa orßlavci ter znani ^ospod iz Gorice, ki tenor poje. Pri tem scm pa zadaj pri me* i hu poslušal, kaj si na muziko udar* jeni ßospodje pravijo o novih or* ßlah. Delala jih jc tvrdka Masconi, ki postiivlja orßlc celo po Amcriki. To je ena svetovnih tvrdk. Zuna.< nja oblika orßcl je prav čedna, čc* prav nimajo običajne »omare«. Re* ßistri prav lepo in mehko (to je ba* je nemška »viža«) pojejo: le pri »pleno« so še prešibkc. Tista pri* prava za naraščanie in padanje qlasu (Schwcller) prav izborno de* luje. Eden izmed ßospodov je tudi pripomnil, da je razdalja med tip* kami za en »kanc« prcvelika. Od dalcč sem pa opazil. da ima dotični öospod menda prstke za en »kanc« prenežne. Še preveč močno pa sko* raj bučijo pedali. Drußace so pa te orgle, ki imajo dve vrsti tipk izbor* ne. Č. ß. vikar in farani so nanje, kakor tudi na svojo cerkev, lahko prav ponosni. Da bi le imeli tudi orßanista. Orßlarska sola, kje si? To sem slišal in si zapisal zadaj za mehom, ko so ßospodje, ki se na muziko in instruments zastopi* jo, odšli z ßostoljubnim ß. vikar* icm. Vrtovin. Zmeraj bcrcmo polno dopisov o tcžkcm položaju naseßa kmeta. Pri nas bi ravno isto potožili. Pa bi nam komaj verjeli, če bi prišli sa* mi v našo vas. Videli bi tukaj par mladih dcklet, ki se ti tako nališpa* jo in načiekajo, da meniš: to so najbrže najboßatejse pod farnim zvonom. Še hujše je pa to, da mo* rajo včasih sosedje po cele noči poslušati ropotanjc in razsaianje kroß njih hiš; mladi ponočnjaki in take dcklinc se na to dobro razu* mejo. Mladina, pamet! Brje pri Rihembergu. 24. januarja je umrl na Brjah po* sestnik Karol Žerjal. »Goriška Stra* že« je sicer že prinesla poročilo o njeßovi smrti, pa pokojnik zasluži. da se ßa še enkrat spomni, saj je bil zvest njen naročnik od prveßa začetka. Bil je mož blaßeßa značaja, ki ni nikomur storil krivice. V ospredje ni silil nikoli za vsako dobro stvar pa je bil vedno vnet. Čital je zelo rad že od mladosti, pa le dobre knjiße in časopise. In otroke je tudi v takem duhu vzßo* jil. Bil je mnoßo let ccrkveni klju* car in več let odbornik posojilnice. Za cerkev na Brjah se je mnoßo trndil, zelo rad bi jo bil dočakal, pa greba menda še ni duo na ßrjan. Pcčivaj v mini, ostalim domačim pa naše sožalje! Zatolmin. (Požrtvovalna hčcrka.) — Dne 30. pret. m. se je oče N. N. kakor večkrat ustavil v ßostilni Zatolmi* nom. Ko se je začelo mračiti ter očeta še ni bilo domov, mu je šla 18*lctna hčerka s svetilko eno uro daleč naproti. Deklica je nesla tudi oeetov nahrbtnik. Nie hudeßa slu* tec zavijeta po neki stezi, ki pelje čez Tolminko proti domu. Na pre* cej strmem breßu je očetu spodle* telo. Hčerka se prestraši in skoči za očetom, da bi ßa ujela. Ker pa je bilo že nekaj sneßa, se je tudi njej spodrsnilo in padla je precej ßlobo* ko v neki prepad, kjer je obležala nezavestna. Oče je obvisel za ne* him ßrmom nad prepadom. — Na mesto ncsreče je prvi dospel 15*lct* ni sin, ki je najprvo pripeljal očeta na varno, potem pa je šel s straliom poßlcdat v prepad, kjcr je dobil sestro težko poškodovano. Tekcl je brž klicat ljudi na pomoč in pre* teklo je več ur preden so revico le s težavo prenesli domov. — Deklici želimo, da bi brž okrevala. Ledine. Dne 3. t. m. sta obhajala naš že dolßoletni mlekar Ißnacij Mohorič iz Korit in njeßova žena Marija roj. Kopač svo jo srebrno poroko. Lepo in ganljivo je bilo ßledati, ko je bila zbrana cela družina: oče, mati in osmero otrok pred oltarjcm, ter jim je č. ß. župiiik ßanljivo opisal važni pomen družine. Marsikomu so zai* gralc solze v oeeh. Nato jima je podelil še blaßoslov in pevci so za* peli zahvalno pesem. Vrlima srebr* no*poročcncema iskreno castitti.mo z željo, da bi zdrava in eila doea* kala tudi zlato poroko. — Letošnji predpust nam prav lepo mirno po* teka brez vseh plesov in drugih ko* medij. Pa tudi ni treba na kaj take* ga misliti. Naša mladina ima dovolj druße lepše zabave. Pridno se vadi v pctju. Lepo in poučno berilo ima na razpolaßo v župni na novo pre* urejeni knjižnici. Vse je na novo poživljeno v naši župniji, to pa je zasluga naseßa noveßa ß. župnika, ki se z vso vnemo trudi za blaßo^ stanje svojih župljanov. On dela prav po izrcku naseßa pesnika Grc* ßorcica, da »ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« O priliki se pa še kaj ..ogla*- simo. Ledinčan. Stran 4. »GORIŠKA STRAZA* S Cerkljanskega. Tarej se je našcmu Cirilu Rejcu, znanemu gospodarskemu organiza* torju, vendarlc posrcčilo, da jc zbral okrog scbe nekaj mlckarn in z njimi ustanavlja novo Mlekarsko zvezo, ki bo ustvarila našim Goram novo dobo, ko se bo po njih, če ne med, vsaj mleko ccdilo. Morda se m ubo posrecilo tudi to, da si bo s pomočjo svojih tržaških zavezni* kov popravil bajto. Prepričani smo vsi, ki smo za njegovo organization rično dclovanjc navdušeni, da bo* mo v kratkem času od velike trža- ške organizacije, za katero on dcla, dosegli najmanj L 25.— za kg ma* sla, čc nc več. Ciril in njegovi pri* jatelji, le cvrsto naprej za blagor ljubega naroda! Boiimo sc samo tcga, da se Cirilu in tovarišem ne bi zgodilo kakor že marsikateremu ljudskemu »dobrot* niku« in da bodo za svojo »po- žrtvovalnost« želi le nehvaležnost. pustiti mesto, ker mu ne znajo pre* skrbeti kruha. Škoda! V tretji toe* ki je nastopil tudi goriški barito* nist Nadaja, ki je znova dokazal, da ima obsežen baritonski glas tcmne barvc. Pel je Griegovo »So= litudinc«. Najboljc je orkester od* igral Griegovo »Aria« — andante religioso«. Dirigent in orkester sta se zlila v celoto. Vsa pohvala gre požrtvovalnemu glasbcncmu društvu, ki pa ne ža* nje za svoj trud dosti priznanja pri svojih rojakih Italijanih. Dvo* rana je bila vee ko eez polovico prazna. Tudi italijanski listi, ki imajo za vsc neumnc komedijante stalnc ocene, se na ta umetniški koncert skoraj niti zmislili niso. Čudno! „Goriška Straža" v vsako hišo! Rnjižeunost in umetnost. Takega smo si želeli! »Naš Čolnič« je prišel med nas z novo obleko in novo vsebino. Po* stal je res pravi družinski in društ* veni mesečnik. Vsakdo dobi nekaj v njcm. Po deželi smo najboli ču= tili, da nam podobnega berila manj« ka. Kakor se sliši, dobiva uredništ* vo od raznih strani pohvale in spodbude. (ja je list tako dvignilo. I Poglejmo si malo vsebino: Terčc- j ljevi »Pomenki« so rcs-bili spet po* } trebnl. Iz njih črpamo tisto pristno ' domačnost, ki je, žal, že izginila iz naših hiš. Pregljeva povest »Zvod- nik« mora vsem ngajati; saj je tako po domače in napeto napisana, da komaj čakaš nadaljevanja. Naš ro* jak Magajna se je s svojo novelico zelo prikupil. Stari »Čolničev« so* trudnik Bednarik nam pravi o »Le; tih Gospodovih . . .« in smo uverje* ni, da bomo v nada] jnih slikah spet videli trpljcnje in veselje naših prednikov. Isti pisatelj nas tudi po* pelje v šlroki svet, v tuje življcnje polno novih krasot. Prav hvale* vredno je tudi, da je urednik uvrstil v list »narodne šege in običaje.« To mora ostati skozi VvSe leto. In ko* liko je še drugega branja: drobiž, načelno vprašanje. meh za smeh, pesmice itd. Morda bi bilo tudi prav, če bi vsak oddelek imel zase kliše za zaglavje. Slike so tudi pri* kupne. le še malce vee bi jih bilo treba. Ja in pa mi naročniki? Če hoče* mo, da bo »Čolnič« tako živo pisan, živahen, zabaven in prikupen, mo* ramo zanj agitirati najprej pri sebi, da brž naročnino plačamo in pri so* sedih, da se nanj naroče! »Colnič« je zdaj tak kakršnega smo si želeli! Öhranimo si ga! Koncert v Gorici. | 4. in 6. februarja so »Amici della ! musica« priredili v Gorici svoj 9. simfonični koncert z zelo izbranim sporedom. Orkester vodi z veščo roko g. Lipizer, ki bo pa moral za- VABILO k REDN EMU OBČNEMU ZBORU Kmečke posojilnice v Podmelcu v. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo dne 13. februarja 1927 ob IIV2 pred* poldne, takoj po zadnji sv. maši v župnišču s sledečim dnevnim re* dom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročiio načclstva in nadzorstva. 3. Potrjenjc rač. zaključka za leto 1926. 4. Slučajnosti. Podmelec, 2. februarja 1927. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR »Kmečke posojilnice v Opatjem* selu«, vpisane zadruge z ncomeje* nim jamstvom, ki se bo vršil dne 27. februarja 1927 ob 11. uri v po* sojilniškem prostoru s slcdečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zakljueka za leto 1926. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kr.sneje pri vsa* kem številu navzočih. Načelstvo. Inženir Sfiligoj se je preselil s svojo pisarno na Corso G. Verdi 32 * II. (hiša Ccntralne posojilnice). Iščem krepkcga in zdravega fan* ta poštenih staršev za pckovskega vajcnca. Zagotovim pravično po* stopanje ter zadostno in tečno hra* no. Kje, povc uprava lista. Pozor! Sirarski kotel starega si* stema, drži 400 1, tehta 100 kg, je na prodaj po znižani ceni v Mlekarski zadrugi na Ponikvah, p. Slappe d' Idria. Važnol Naznanjam cenjenim od* jemalcem, da sam prevzel od »Vi* narske zveze« v Gorici, ul. Formica št. 1 tik Korna zalogo vina, pravih domačih pridelkov, kakor tudi kra* ški teran iz lastnih vinogradov. — Pristnost zajamčena. — Postrežba točna in cene zmcrne. Pirec Jožef. KsdQP vabiš na hrst slli praznuješ ženitovanje, kadar obhajaš god ali rojstni dan, ali ka* darkoli sploh vabiš goste v hišo, vedno jim boš dobro postregla, ako jim serviraš izborne testenine PEe KATETE, zanesljivo prave v pol* kilogramskih originalnih zavojih. Ferdinand Škerlj, Vrhpolje 66 (Verpogliano) ima več tisoe ceplje- nih trt, kakor rizling, ribola, zelen, žlahtninn, klarenca, pinela i. dr. — Cepljenke so prvovrstne. — Cena po dogovoru. Bik švicarske pasme, star 14 me* sccev, težak 350 kg je na na prodaj pri 2ivcu v Velikih Žabljah št. 80, p. Sv. Križ -' Cesta. Gostilna - - Pivovarna Razno kovaško orodje je na pro* daj pri Karolu Zornu na Voger* skem št. 6., p. Volčjadraga. Videm »AL MONTE« Via Mercato vecchio 17. Perje za postelje iz Českega po ceni za kilogram: belo, iz- puljeno L. 25, boljše vrste L. 32, mehke vrste L, 40, 48, ! ia 55, najfinejše L. 65 in 75, per- ! S.ažk5nica L. 115. Pošiljatcv točna ! in prosta carine. Vzorci br^iolačio. Bla^") ki ne ugaja, se lahko vrne ali zamenja. — Beiiedikt S ach sei, Lobes št. 9 presso Pilsen (Boemia).-------------- — — — Domaea kuhinja, prvovrstna vina, pivo Dreher. Cene zmernc. Novi lastnik: Gino Dalla Mura. s ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA ' Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob ncdcljah in praznikih od 9.—12. Krtove kože kupuje W. Windspaoh Gorica - Via Carchicci 6 Na željo da ja pojasnila in preskrbuje pasii. ptačam najvisje cene za kože ¦ lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjaciiiü. Delavnica za strojenje in barvanje Ninče nima pravice kupovati zame WÄLTEß WINDSPACH GORICA - Via Cartlucci 6 - GORICA Pozor na izpreineircjeni ricaslovl Teod. Hribair (nasi.) « Qoriea CORSO VERDI 32 - - (hiša Cenir. Posoj.) MYm zBlaga dsšhEp piatns iz mmt lowärns Reg^siilBfi l lisyrnsnü, n&i- FP8tno biaQG za pococsius iiüSiQr tudi veiiiis izbira ifloSkip in zivito^ huUsl Blago solidno! Cene ximiepnel Raho je prišcl Vane s Rozlouega bpega m denar. Vanc je ubogal in sei. Gospe in ^ospodične, ki so sedele po klopeh, so spoštljivo ßledale junaške^a moža, ki se je tako pobožno vedel v cerkvi. Ni sedel v klop, zamak* njeno je stal spredaj in obračal svoj pogled v oltar. kjer stoluje milostna podoba. Na prsih je tiščal skriv* nostni zavitek. ^e bolj so ga blaj»ro* vaie srarnežljive ženske oči, ko je sei pred veliki oltar in nato v za^ kristijo. Marsikatera je vzdihnila: »O da bi bil moj vsaj na pol tako pobožen!« Mi le želimo, da bi bili uslišani njih vzdihi, saj so prihajali iz dobretfa srea. Vanc se je kmalu vrnil iz zakristije. Postavil se je na prejšnje mesto. Kmalu so veli? častno zapeli videmski zvonovi in oznanjali lačnim želodcem, da je prišla ura okrepčila. Naš prijatelj pa ni nato prav nie mislil. Kadar so zaškripala cerkvena vrata, se je radovedno ozrl nazaj, kar mu ni poveealo časti pri vnetih molivkah. Ura jc udarila že četrt, pol, a težko pričakovanih prijateljev še ni bilo. Vanc se je nemirno obračal sem in tja, a sree in roke so bile pri skriv? nostnem zavitku. V začetku se mu je zdela miscl nckoliko drzna. toda polastila se ga je neka nevolja. Te* daj začne rezati in tri^ati vczi in od? vijati papir. Pokazala se mu je ; njcgova denarnica, toda ni je odprl, hitel je odvijati naprcj. Odkrila se mu je skrivnost: namesto 60.000 lir je držal v roki pet izvodov milan* skega časopisa »Corricre della Se* ra«. Da bi bili yidcli vi tisti trenu* tek naše^a Vanca! Zastonj so obračalc Vančeve krepke, s kosma? tinami poraslc roke prazni papir sem in tja. Sum in ropot je razburil mime ženice, vzdigovale so roke in sc zgražale. Naravnost divji pa po- stane nac znanec, ko odpre in pre* f^leda r.vojo denarnico. Bila je praz? na! Toda ne! Notri je bilo še 50 \v' in zraven listič z napisom: »Teh 50 lir vzemi za pot, ker si sei po denar domov!« Zdaj je pa Vanc popolnoma pozabil, kje se nahaja. Z divjimi. ^lasnimi besedami je za= čel odkrivati osuplim ženicam iirozne čustva svoje^u srea; obupno je prosil pomoči in sveta. Postarna tfosna s črnim klobukom. mu je svctovala. naj se cbrne na kvestu* ro, kjer je sedež mestne policije, češ, tarn bo že dobil svojo pravico. Trikrat mu je ponovila besedo kve? stura, preden si jo je Vanc seveda narobe, zapomnil. Na kvesturi niso kazali ßospodje prav nobenega usmiljenja in soču- tja z našim prijateljem. Gospod, ki je zapisoval Vančevo z^odbo, je ves čas tiščal levo roko na ustih, kar se Vancu ni malo čudno zdelo. Druga dva sta slonela na oknu in stiskala trebnhe. Prav tern gospo* dom sc imaš tudi ti zahvaliti, dragi bravee in bravka, da si zvedel za Vančevo nesrečo. Pravijo, da so ga na kvesturi tudi fotografirali in da je moral položiti prste svoje roke j v mehak vosek, da so se poznali I njihovi odtiski. Čemu vse to, mu niso hoteli povedati. Ti pa, dragi čitatclj in prijatelj, ko prides v Kozlov breg, le pojdi v I Vančevo gostilno pokušat sladko i vince in občudovat zanimivega j moža. Toda Bog varuj vprašati, kako sc mu je godilo takrat. ko je I šel v Videm vino kupovat . . . (Konec.)