GOSPODAR Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. PoStno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —v četrt strani din 500'—, '/» strani din 250—, »/«« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din !'—• Odločilni boji na zapadu Zadnji petek, 10. maja, je bila prenešena odločitev v tej vojni na zapad. Nemška vojska je vdrla po načrtu generala Eppa, ožjega Hitlerjevega sodelavca, in pod osebnim vodstvom Hitlerja čez luksemburško, belgijsko in holandsko mejo. Dogodki v Nemčiji ob vpadu nemških čet Hitlerjev proglas, Ribbentropova izjava, spomenica napadenim Ko so bile nemške čete, letalstvo in motorizirani oddelki na pohodu preko mej omenjenih držav, je izdal Hitler kot vrhovni poveljnik vse oborožene nemške sile 10. maja ob desetih predpoldne proglas na vojsko, v katerem pravi ob koncu dobesedno: »Vojaki zapadne fronte! Napočila je vaša ura. Danes Sapcčsta borba bo odločala o usodi nemškega naroda morda za nadaljnjih tisoč let. Storite svojo dolžnost. Nemški narod vas spremlja z najtoplejšimi željami.« Nemški zunanji minister Ribbentrop je koj po pričetih sovražnostih s tremi novimi nevtralnimi državami poklical k sebi predstavnike nemškega in tujega tiska in jim je podal tole izjavo: »Anglija in Francija sta nazadnje sneli svoji krinki. Po vpadu v Skandinaviji, ki se je končal z neuspehom, sta za čeli zvoniti po Sredozemskem morju. Ta veliki manever je bil samo navidezen, pravi cilj pa je bil izvršiti napad v Porurju čez Belgijo in Nizozemsko. Ta napad je bil že davno pri pravljen, ker je angleška vlada sporočila ni zozemski in belgijski vladi, da bodo angleške čete v kratkem izkrcane v Belgiji in Nizozemski. Nemška vlada ima neizpodbitne dokaze o tem, da sta omenjeni vladi dobili to sporočilo. Nemška vlada ima dokaze o pripravah angleškega in francoskega vpada v Porurje čez Belgijo in Nizozemsko. Vodja Nemčije ne dopušča, da bi bila ta pokrajina predmet napadov in to toliko bolj, ker je velike gospodarske važnosti za Nemčijo. Zato je vodja Nemčije vzel pod svojo zaščito nevtralnost Belgije in Nizozemske. S tem je preprečil novo zločinsko gesto Anglije in Francije, ki sta prisilili Nemčijo stopiti v vojno. Mogoče je bil ta angleški in francoski na pad posledica obupa. Toda naj si bo prvo ali drugo, odslej bo govorila nemška vojska Nemška vojska bo govorila z Anglijo in Francijo v edinem jeziku, ki ga francoski in angleški voditelji razumejo. Nemška vojska je sklenila pokazati tem voditeljem njihove zločine. S temi voditelji je treba končno obračunati.« Zadnji petek zgodaj zjutraj je izročila nem ška vlada belgijskemu in nizozemskemu poslaniku v Berlinu spomenico, v kateri obvešča obe vladi, da ima v rokah dokaze, da sta Anglija in Francija hoteli pravkar napasti Nemčijo preko belgijskega in nizozemskega ozemlja. Da to prepreči in da istočasno zaščiti nevtralnost Belgije in Nizozemske, je dobila nemška vojska nalog, da vkoraka v Belgijo in Nizozemsko. V petek dopoldne je nemška vlada sporočila tudi luksemburški vladi, da je nemška vojska vkorakala v Belgijo in Nizozemsko, ki že davno stojita na strani nasprotnikov Nemčije. Radi tega je nemška vlada prisiljena nastopiti svoj vojni pohod tudi na Luksemburg, Ukrepi napadenih držav in zaveznikov Proglasi na vojsko in narod Belgija, Nizozemska in Luksemburg so koj pozvale Anglijo in Francijo na pomoč. Obe velesili sta izdali takoj potrebne vojaške ukrepe. Zavezniške čete so 10. maja zgodaj zjutraj prekoračile belgijsko mejo s tanki, oklop-nimi avtomobili in s številnimi motoriziranimi oddelki. Francoski vrhovni poveljnik general Game-lin je naslovil na svojo armado naslednje povelje: »Napad, ki smo ga predvidevali že od oktobra lanskega leta, se je danes zjutraj pričel. Nemčija nas hoče uničiti v smrtonosni vojni. Geslo Francije in vseh njenih zaveznikov se zato glasi: Pogum, energija in zaupanje!« Belgijski kralj Leopold II. in nizozemska kraljica Viljemina sta pozvala v posebnih proglasih narod na odpor ter obrambo do zadnjega moža. Poziv belgijskega kralja narodu se glasi: »Belgijci! To je že drugič v zadnjih 25 letih, da Belgijo napada Nemčija ne glede na naj-svečanejše obljube. Mi smo izpolnili vse svoje dolžnosti glede nevtralnosti. Hrabrim belgijskim vojakom in vsem junaškim Belgijcem pošiljam svoj bratski pozdrav. Mi se borimo, da ustavimo napad sovražnika na našo državo. Velikim naporom vsega belgijskega naroda se imamo zahvaliti, da je naša oborožena sila mnogo večja in močnejša ko leta 1914. Anglija in Francija sta nam obljubili pomoč in francoski ter angleški oddelki so že na potu, da se pridružijo našim četam. Borba bo težka, toda naj nihče ne dvomi v končni uspeh. Kakor moj oče leta 1914., sem se tudi jaz postavil na čelo naših čet s polno vero in zaupanjem v zmago Belgije. Stvar Belgije je častna in z božjo pomočjo bo zmagala.« Nizozemska kraljica je spregovorila svojemu narodu po radiu in rekla: »Jaz in ho-landska vlada bova storili svojo dolžnost. Preteklo noč je nemška vojska brez opomina nenadoma napadla Holandijo kljub obljubam, da bo spoštovala našo nevtralnost, dokler se bomo mi držali nevtralnosti. Nemška vojska je vdrla v Holandijo. Ogorčeno protestiramo proti temu nesramnemu napadu in kršitvi mednarodnih obveznosti civiliziranih narodov. Jaz in holandska vlada pozivava ves holand-ski narod, naj tudi on stori dolžnost do domovine.« Vlada male kneževine Luksemburg, ki sicer nima vojaštva, je ob vpadu Nemcev zapustila državo in je ' stal doma samo minister 7S. zunanje zadeve. Sv. oče in ameriški predsednik napadenim Sv. oče Pij XII. je poslal belgijskemu kralju Leopoldu II., nizozemski kraljici Viljemi-ni in luksemburški kneginji Šarloti brzojave. Brzojav na belgijskega kralja se glasi: »Že v drugič je proti svoji volji belgijska zemlja postala pozorišče vojnih grozot. Vašemu Veličanstvu in Vašemu ljubljenemu narodu pošiljamo od dna Našega očetovskega srca pozdrave in svoj blagoslov ter prosimo Boga, da bi Belgija dosegla popolno obnovo svoje svobode in neodvisnosti.« — Podobno se glasita brzojavki nizozemski in luksemburški vladarici. Roosevelt, predsednik Združenih držav Severne Amerike, je koj po najnovejšem vpadu Nemcev poslal upravi ameriškega Rdečega križa poziv, da začne zbirati prispevke za sklad 10 milijonov dolarjev za pomoč Belgiji in Nizozemski. V svoji izjavi pravi Roosevelt: »Pozivam vse ameriške državljane, ki sočustvujejo z nesrečnima državama, ki doživljata danes strahote zračnih napadov, da se čim obilnejše odzovejo vabilu Rdečega križa.« Prvi potek zračnega in kopnega napada Nemški letalski napadi Istega načina bliskovitega napadanja kakor na Poljskem in Norveškem so se po3lu-žili Nemci tudi po vdoru preko mej omenjenih nevtralnih držav. Pred nastopom močnih motoriziranih oddelkov so se spustila v notranjost dežel bombna, lovska in največja prevozna letala z velikim številom vojakov s padali. Nemško letalstvo je napadlo vsa večja belgijska in holandska letališča. Na letališča so se spustila po bombardiranju nemška letala in jih nekaj tudi zasedla. Na raznih mestih so se spuščali iz nemških letal s padali nemški vojaki, ki so imeli pri sebi male radio-oddajne aparate in zložljiva kolesa. Holandcem in Belgijcem je uspelo, da so primeroma hitro priborili nazaj od Nemcev zasedena letališča in polovili vse padalce, katere so nemška letala spuščala na napadena ozemlja vse dni napadanja. Letalske izgube na obeh straneh so bile zelo velike. Prodiranje Nemcev na kopnem Letalski pripravi je sledil napad nemških motoriziranih oddelkov in pehote. Ta drugi napad, od katerega so pričakovali Nemci pro-boj front na Holandskem in v Belgiji, je v teku. Kakor v Franciji, so tudi na Nizozemskem in v Belgiji močne obrambne črte, katere so zasedle belgijske in nizozemske čete. Na Nizozemskem se raztezajo utrdbe ob obmejnih vaseh in prekopih. Nizozemci so tudi uničili vse, kar bi lahko služilo Nemcem za napredovanje. Odprli so predvsem številne jezove in so poplavili proti severu velik del dežele. V pokrajini Arhem so se umaknile nizozemske čete proti reki Ijsseli in je uspel Nemcem vdor na nizozemsko ozemlje v globini 15 km.' Ta umik pa je bil že v naprej predviden, ker prav v tem delu ni nobenih obrambnih naprav. Še bolj kot Holandija je zavarovana Belgija z Devezovo obramno črto (Devez je bil belgijski obrambni minister). Ta črta je spretno izrabila gorati značaj belgijsko-nemške meje. Belgija ima trojno črto med seboj nevezanih utrjenih točk, podzemeljskih vojašnic, opazovalnih stolpov, betonskih zgradb, beto-niranih položajev za topove in strojnice, ter so si vse te točke toliko blizu, da morejo vsako poedino med njimi v primeru potrebe njene sosede obsuti z ognjem. Ta obrambni način dopolnjujejo običajne obrambne naprave, kakor podminirani mostovi, pasti za tanke, žične ovire itd., pri čemer se izkoriščajo na spreten način naravne ovire, rečne struge, vzpetine, železniški nasipi itd. Finska Man-nerheimova obrambna črta in nemška Sieg-friedova sta bili zgrajeni po belgijskem utr-jevalnem načinu. Zasedba Luksemburga s pomočjo »pete kolone« Največji uspeh so imeli Nemci koj v začetku v vojaško nezavarovanem in neutrjenem Luksemburgu. Luksemburška velika vojvodi-na je bila koj prvi dan zasedena po Nemcih. Niso pa dosegle tega nemške čete, marveč tako zvana »peta nemška kolona«. V zadnjem času je bilo v Luksemburgu okrog 2500 nemških turistov, ki so na dani znak takoj zasedli vojašnico in javna poslopja ter vojaško važne točke, kjer so nato čakali na prihod nemških čet, ki so začele ob štirih zjutraj korakati na luksemburško ozemlje. Razen par osamljenih primerov nemške čete seveda niso nikjer naletele na kak resnejši odpor, ker kneževina Luksemburg sploh nima redne vojske. »Peta kolona« pomeni onega nevarnega skritega sovražnika, ki pod miroljubno krinko turista, gospodarskega strokovnjaka, trgovskega potnika ali celo delavca na kulturnem zbližanju narodov opravlja posel ogle-duštva, prevratne propagande, včasih pa se ponekod izpremeni čez noč v pripadnika sovražne vojske. Ta izraz je še čisto mlad in ga je prvi vporabil v španski državljanski vojni branitelj Madrida rdeči general Miaja. Pripravil je proti nacionalističnemu generalu Franku štiri kolone. Ko je pa zvedel, da organizirajo Frankovi pristaši v Madridu samem nerede, je rekel: »Tovariši, nevarna nam j^ zelo tudi peta kolona, ki se giblje med nami, prj$]u$kuje in seje nezaupanje. Najprej bom udaril po tej peti koloni,« Branitelj Madrida je dal poloviti vse sumljivce ter jih odpraviti iz mesta. Uvod v najstrašnejšo bitko v Evropi Pričetek bitke na 300 km dolgi fronti Od 10. do 12. maja je vzplamtela v Evropi doslej najstrašnejša bitka na 300 km dolgi fronti od Vogezov do Severnega morja v zraku in na suhem. V teku 12. maja so se vršili najhujši boji na odsekih belgijsko-nemške fronte pri Albertovem kanalu in po utrjenih skupinah pri Liegu (Liittich). Tam so napadli Nemci s svojimi najboljšimi napadalnimi četami, katere je podpiralo letalstvo ter oklopne brigade. Pri teh napadih so dokazali Nemci preziranje vsake smrtne nevarnosti in se niso ustrašili nobenih žrtev. Po dolgih mesecih je izbruhnil 12. maja silen nemški topniški ogenj tudi ob Saari, ki se je razmahnil v najbolj srditega v sedanji vojni. Nemško topništvo je streljalo iz topov vseh kalibrov na francoske postojanke in zaledje. Nato je napadla močna nemška pehota, koje napad je bil odbit s težkimi izgubami To je bil doslej cien največjih nem- ških napadov na francosko Maginotovo črto. Najstrašnejši 12. maj pa je bil samo uvod v odločilno bitko, pri kateri bo sodelovalo na nemški strani 90 divizij. Nemško poročilo o bojih 12. maja Nemško poročilo o pričetku odločilne bitke 12. maja se glasi: »V tesnem sodelovanju z letalskimi silami je nemška vojska na vsej fronti naglo nadaljevala svoje prodiranje. V severni Nizozemski so nemške čete zavzele vso pokrajino Groningen ter prodrle do Har-lingena in vzhodne obale Zuiderskega jezera. Po predoru sovražnih postojank ob reki Ijssel so prodrle v smeri proti zapadu nizozemske obrambne linije »Grebbe« med Amersfoor-tom, Rhedenom ter dalje proti jugu tudi mimo trdnjave Tiel. Med Maastrichtom in Has-seltom so si priborile prehod preko Albertovega kanala. Južnozapadno od Maastrichta so zavzele trdnjavo Ebenemael, najpomembnejšo trdnjavsko postojanko v trdnjavskem pasu okrog Liitticha (Liegea). Poveljnik in trd-njavska posadka, ki je štela 1000 mož, sta se predala. Pred Liegeom so nemške čete prodrle globoko v belgijsko utrjeno črto. Skozi južno Belgijo prodirajoče nemške čete so kljub hudemu sovražnemu odporu naglo pridobile tla. Vsa Luksemburška je v nemških rokah.« Belgijski ministrski predsednik o strahotah 12. maja Belgijski ministrski predsednik Pierlot je govoril 12. maja zvečer po radiu o strahotah teg$ dne na belgijskih bojiščih in izvajal, da so bile nemške čete. katerim je uspelo pri Maastrichtu vdreti v Belgijo, s protinapadom ustavljene. Nemci so skušali s prodorom preko Albertovega kanala obiti utrdbe okrog Liegea, a jim ta nakana ni uspela in so utrpeli v borbah strašne izgube. Nemški prodor preko Albertovega kanala je bil omogočen, ker je bil belgijski častnik, ki bi naj bil pognal v zrak oba mosta preko kanala, ubit od nemške letalske bombe. Tako so si mogli Nemci priboriti prehod čez kanal. Pozneje pa je nekemu drugemu belgijskemu častniku uspelo pretihotapiti se skozi nemške vrste in prodreti do razstrelilnih naprav enega izmed obeh mostov. Brez oklevanja je most in hkrati tudi samega sebe pognal v zrak. Nemcem je tako preostal le še drugi most, preko katerega so pričeli tedaj z vso naglico pošiljati svoje motorizirane čete, ki so tako prodrle do točke, ki je 16 km daleč od meje. Toda Belgijci so 12. maja s silnim protinapadom te oddelke ustavili in jim prizadejali ogromne izgube. Zvečer 12.. maja so se nemške prednje straže pojavile že pri Varennu, zapadno od Liegea, a so bile takoj vržene nazaj. Nemški oddelki so se ves dan zaman zaletavali v utrdbe okrog Liegea. Polja pred utrdbami so naravnost posejana s trupli nemških vojakov. Nemška vojna sila se zaganja proti najmodernejšim obrambnim napravam, opremljenim z avtomatskimi topovi, ki kosijo sovražne vrste še mnogo bolj učinkovito kakor v zadnji vojni. Ministrski predsednik je končal z besedami: »Belgijska vojska se je znašla. Sinovi Belgije se bodo branili kakor levi. Vsako ped belgijske zemlje bo sovražnik poplačal s potoki krvi.« Letalske izgube v štirih dneh na obeh straneh Nemci so, kakor že rečeno, takoj poslali Specialne čete z letali v Holandijo, kjer so zasedle razna letališča. Poleg tega so spuščali na raznih krajih vojake s padali na zemljo. Ti vojaki naj bi izvršili posebne naloge v zvezi s »peto kolono«. Toda angleška letala so se z vso besnostjo vrgla na te potom letal izkrcane čete ter so jih neusmiljeno bombardirala. Pri tem so uničila angleška letala tudi vsa nemška prevozna sredstva. Holandske čete pa so obračunale s padalci. To se je ponavljalo več dni: nemške čete so zasedale letališča, Angleži so jih potem bombardirali, Holandci pa so streljali in lovili padalce s pa-dobrani. Nemci se pa ne omejujejo samo na belgijsko in holandsko ozemlje, temveč letajo njihove letalske sile tudi v Francijo ter tam srdito bombardirajo francoska letališča in strateško važne točke, kot ceste in železnice. Nemci trdijo v svojih poročilih, da so prizadeli Francozom velike materielne izgube. Pa tudi Angleži in Francozi ne držijo rok križem. Tudi njihovo letalstvo izvršuje pogoste polete v nemško zaledje, kjer bombardirajo in uničujejo vse, kar je količkaj važnega in v zvezi s premikanjem vojaštva. Tako so po njihovih poročilih razbili nebroj železniških in cestnih mostov ter železniških prog. Angleži trdijo, da so izgubile nemške letalske sile v najnovejši ofenzivi v prvih štirih dneh, to je do ponedeljka, 13. maja, nad štiri sto letal vseh vrst. Življenje je izgubilo pri tem nad 2000 letalcev. Nemška vojna poročila pa trdijo v vsakodnevnem vojnem poročilu, da je bilo uničenih dnevno najmanj okoli 300 sovražnih letal. Dejstvo je, da so letalske izgube na obeh straneh velikanske, kje je pa resnica, pa naj razsodil čitatelj sam. Bitka za prvo belgijsko trdnjavo Nemško in agleško poročilo o položaju belgijske trdnjave Liege (Liittich) V sedanjih silovitih bojih, ki so pa le priprava na glavno in odločilno bitko, se je razvila strahovita bitka za belgijsko trdnjavsko področje Liege (Liittich) ob reki Meuzi (Maas). Kakor že poročamo v današnjem opisu vojnih dogodkov, je uspelo Nemesm, da so zavzeli eno od številnih utrdb v okrožju Lie^ ge in so od tam zastavili vse sile iz zraka in na kopnem, da bi z zavzetjem trdnjavskega pasu pri Liege si otvorili pot v Belgijo. Pri tem je igral važno vlogo prehod čez Albertov kanal čez most, katerega ni uspelo Belgijcem pognati pravočasno v zrak. Albertov kanal je širok 20 m in ima zelo strme bregove. Angleži sicer skušajo ta most z bombami porušiti, vendar če se jim je to že posrečilo, še ni znano. Nemško vojno poročilo od 13. maja trdi, da so nemške čete ta dan okrog poldne vdrle v mesto Liege in razobesile na tamošnjem gradu zastavo s kljukastim križem. Nemško poročilo pa tudi izrecno poudarja, da se zunanje utrdbe okrog Liega še držijo. Angleško poročilo o bojih za posest mesta Liegea pa pravi, da se vodijo pred utrdbami v Liegeu najstrašnejše borbe, kar jih je bilo doslej. Vsa pokrajina pred utrdbami je posejana s trupli nemških vojakov. Toda kljub temu pošilja nemško vrhovno poveljstvo, katerega vodi general Keitel, vedno nove oddelke v smrtonosni ogenj trdnjavskega topništva, številnih strojnic in bomb, ki jih mečejo letala. Nemški general Keitel je izdal nalog, da morajo podrejena poveljstva brezpogojno in za vsako ceno doseči določene cilje. Vse mostove v okolici Liegea so pognali Belgijci v zrak. Belgijske čete in zavezniška letala se trudijo z vsemi močmi in se ne ozirajo na žrtve letalstva, da se zaustavi napredovanje nemških čet. Francosko in angleško vojaštvo stalno prihaja na pomoč ogroženim belgijskim krajem. • * Iz današnjega opisa dosedanjega poteka bojev na zapadu je razvidno, da se je začelo novo poglavje v zgodovini Evrope, ki bo pisano s krvjo stotisočev. Razni strokovnjaki po vsem svetu so mnenja, da so to odločilni boji, katerih konec pa še ni mogoče predvidevati, niti kdo bo ostal zmagovalec. Dejstvo je samo eno: naj bo zmagovalec kdor koli, zmaga bo zelo draga in bo »venčana« s sto-tisoči, da, z milijoni nedolžnih žrtev, pohabljencev, vdov in sirot... Zakaj čakamo na slov. samoupravo? V ospredju splošnega zanimanja stoji danes vprašanje vojne ali miru. Za vojskujoča se tabora je to vprašanje uravnano v smer končne zmage, ali in kako bi se dala čimprej doseči. Za nevtralne države pa je to vprašanje tako oblikovano: ali in kako dolgo bo nam mogoče, da se obranimo grozečega objema vojnega polipa, ki bi nas rad potegnil v krvavi vrvež. Četudi so danes takšna vprašanja v ospredju, vendar ni povsem izginilo zanimanje za vprašanje notranje politike. Naša država se sedaj nahaja v stanju razvoja, ki še ni dosegel dokončne oblike na vsem državnem ozemlju. Razvoj gre od centralistične ureditve, ki je po 20 letnem izkustvu kot državi škodljiva opuščena, v smeri k federalistični (zvezni) državi. S tako državno preureditvijo je združenih toliko podrobnih vprašanj, da jih ni mogoče rešiti na prvi mah. Najprej je prišlo na vrsto hrvatsko vprašanje, ki je bilo najbolj pereče. Saj je bilo hrvatsko ozemlje raztrgano na več upravnih enot in je segalo v več banovin, v katerih Hrvati niso imeli skoro nobenih vplivov na javno upravo. Lansko leto, ko so se mednarodne razmere poostrile do vrhunca, je hotela gotova zunanja propaganda vplesti v te zmede tudi Jugoslavijo. Širile so se razne knjižice, karte in letaki, ki niso bili naklonjeni naši državni skupnosti. Treba je bilo dokazati, da so vse te zunanje špekulacije, ki so raciónale z notranjo nezadovoljnostjo, bile prazne, udarec v vodo. Zato je morala politika narodnega sporazuma, ki jo vodi sedanja vlada, dokazati, da hoče novo, zdravo in močno Jugoslavijo. Tej svrhi je služil sporazum z dne 26. avgusta 1939, s katerim je bila uzakonjena banovina Hrvatska. Kaj pa banovina Slovenija, ali in kdaj bo oživotvorjena ? Na to vprašanje, ki zanima ves naš narod, je dal odgovor g. minister dr. Miha Krek 4. in 5. maja na političnih zborovanjih v Mariboru in Murski Soboti. Poudaril je, da kompetentni slovenski činitelji z dr. Korošcem na čelu niso nobene prilike zamudili, da ne bi vsem merodajnim osebam v Beogradu predočili nujnosti in važnosti banovine Slovenije, ki jo slovenski narod zahteva in hoče dobiti, in ki je neizogiben korak k notranji utrditvi Jugoslavije. Iz ozira na varnost države so se začasno zadovoljili z dodatno uredbo k uredbi o banovini Hrvatski, s katero se določa, da se morejo kompe-tence, kakršne je dobila banovina Hrvatska, prenesti tudi na druge banovine, in katera je bila izdana prav zaradi Slovencev in Slove- nije. Saj se ta dodatna uredba na nobeno drugo banovino ne more dejansko nanašati, ker samo banovina Slovenija je tista izmed sedanjih banovin, ki nima nobenih mejnih sporov in lahko takoj prevzame ustrojstvo in pravice banovine Hrvatske. Poklicani slovenski zastopniki so pred 26. avgustom in zmiraj pozneje vsak dan odločno branili slovenski program, naglašali in zahtevali samoupravo Slovenije. Zakaj ideja samouprave Slovenije do zdaj še ni oživotvorjena? Glavni razlog so sedanji nevarni, viharni časi, ki v njih živimo. Slovenija je izključno mejna pokrajina Jugoslavije v tem delu, kjer meji naša država na dve velesili. Od teh je ena (Nemčija) že v vojno zapletena, druga (Italija) pa je v pripravljenosti. Radi tega smo Slovenci imeli pred očmi, da je v tem času treba predvsem paziti na državno moč, njeno udarnost in njen ugled. Ohraniti je treba predvsem neokrnjene naše meje in mir, in če treba, da se branimo pred napadalcem. Ker smo mejna pokrajina, smo to dvojno čutili, in ker smo majhen narod, smo se tem bolj zavedali velike nevarnosti. Te nevarnosti se moremo obraniti le v tesni povezanosti s Srbi in Hrvati, s katerimi bi morali braniti vse meje Jugoslavije, posebno še vse meje na naši slovenski zemlji. Zato nismo smeli ničesar storiti, kar bi kakor koli odmaknilo našo ljubo Slovenijo srcem vseh Jugoslovanov, ki bi jo v primeru nesreče morali braniti kot svojo hišo in zanjo krvaveti. Zato je moralo slovensko vodstvo skrbno paziti, da niti za senco, niti za slutnjo slovenske priljubljenosti med Srbi in Hrvati ne zapravi. In to se nam je posrečilo v polni meri. K temu veletehtnemu vzroku iz področja zunanje politike se pridružujejo tudi notranjepolitični razlogi. Je še nekaj spornih vprašanj, ki se tičejo števila samoupravnih edinic v celokupnem našem državnem ustrojstvu in razmejitve med njimi. Sporna ozemlja Bosne in Hercegovine in deloma tudi Vojvodine so preprečila in preprečujejo še danes, da se ne more vse vprašanje notranje ureditve države naenkrat in istočasno rešiti. Kazalo je tudi — in to je drug razlog — počakati na organizacijo banovine Hrvatske, ki je uspela in ki dokazuje, da državna misel pri tem ni nič trpela. Prav nasprotno, državna misel se je okrepila, in sicer v ogromni meri, ker je pridobila na Hrvatskem milijone novih navdušenih, požrtvovalnih zagovornikov, pristašev in borcev. Tudi najtežje vprašanje samoupravne samostojnosti banovine Hrvatske — finančna samostojnost, je srečno rešeno: ni v ničemer okrnilo skupne državne moči, obenem pa je preskrbelo Hrvatsko z dovoljnimi sredstvi za posle svojega delokroga. Sovražniki in nasprotniki samoupravne državne ureditve morejo na tem primeru spoznati, kako zmotne so bile njihove trditve, da je centralizem najkoristnejši način upravljanja države. Odkar se je organizirala banovina Hrvatska ter je tudi urejeno njeno finančno vprašanje, je zahteva po banovini Sloveniji postala mnogo bolj utemeljena in opravičljiva. In res, vse politične skupine v naši državi in zlasti tiste, ki so načeloma sprejele politiko narodnega sporazuma, smatrajo banovino Slovenijo kot najnaravnejšo prvo naslednjo stopnjo izvajanja notranje ureditve države. Vsi Slovenci to želijo, to hočejo in zahtevajo! Slabi časi nekdaj in Janes Skozi stoletja hudih časov se je prebil naš slovenski narod od pojava v zgodovini do danes. S križeve in trnjeve poti Slovencev hočemo omeniti za boljšo in pravo presojo sedanjosti tri dobe. Iz teh odsevata kljub bridkostim junaštvo in samozavest našega naroda v trdnem zaupanju na boljšo bodočnost. Za sodbo o slabih časih nekdaj in sedaj so najbolj značilni kmečki upori, turški vpadi in svetovna vojna. Kmečki upori Vse revolucionarne poskuse naših kmetov v dobi gospodstva graščin so zakrivila preve-m 'iiiiii' j*.W'jm»iW'.iiii> n«iw»tt>iii m hiiiih lika bremena, s katerimi je preobkladala grajska tuja gospoda kmeta in samovoljno ter nečloveško ravnanje s podložniki. Česar niso storili tuji posestniki grajskih veleposestev hudega kmetu, je nadomestil grajskih upravitelj z valpti, katere je kmet upravičeno še huje sovražil kot gospodo. Kmečki upori leta 1515. in 1525., dasi niso rodili uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko samozavest med kmečkim narodom. Iskra nezadovoljnosti je tlela naprej. Treba je bilo najmanjšega povoda, da se je obrnila kmečka sila Slovencev in Hrvatov proti tla- Prvi bankovec. Leta 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi plačali vojake francoskega kralja, kakšnih 400 mož. — Tedaj si je uprava Nove Francije izmislila, da bi dala v promet na Igralne karte napisane zadolžnice. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je gospod de Meules, vodja upravfe, ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednost. Nekoliko izvodov tega denarja na igralnih kartah je bilo videti tudi na pariški svetovni razstavi in so vzbujali veliko pozornost. Mož, ki bi bil moral aretirati Daimlerja. V Lorchu, v Nemčiji, je praznoval svojo 90-letni-co neki Johannes Sieger. V rdečem »rafu« — Roman iz sovjetskega kmetskega življenja ★ 19 Sinoči so jih poslali iz Odese. Do Jaške so se peljali z vlakom. Od tam so morali jahaje nadaljevati pot, ker proti Balti ni bilo železniške proge. Pred odhodom iz Jaške so jim rekli: »Poglejte v smer, kjer je nebo ožarjeno s plameni. Tam je vas Bal ta. Prebivalci so se uprli. Umorili so dva tovariša boljševika. Zažgali so tudi križe žita na polju in s tem uničili kruh, ki je bil namenjen vam in tovarišem delavcem. Za ta zločin zaslužijo najhujšo kazen. Ko boste dobili povelje za napad, navalite na vas, prebivalce pobijte, hiše pa zažgite!« Ko so vojaki slišali besede o pobijanju in zažiganju, so se jim oči zaiskrile. To je bil posel, ki so ga z največjim veseljem opravljali. Bili so divji tatari, ki so uživali ob pogledu na kri in plamen. Vas je bila kakor da ni v njej žive duše. Povsod je vladala tišina. Ljudje so se poskrili v hiše in so skozi okna opazovali premikanje konjenikov. Mnogi so se zatekli v cerkev. Na oltarju sicer ni bilo ne križa, ne tabernaklja, toda prej je Kristus prebival tam. Če že morajo umreti, je bolje, da umrjejo v cerkvi, ker so tu bliže nebu. Kleče na slami in gnoju, ki so ga zapustili boljševiški konji, so glasno molili. Goreče sc se izročali Bogu in ga prosili, naj jih reši, ali podeli moč, da bodo junaško umrli. Vsi so se pripravljali na smrt, ker so se zavedali, dt bi jih mogel rešiti samo čudež. O zmagi nad vojaki ni govora in tudi usmiljenja ne morejo pričakovati. Divjaki, ki so že neštetokrat gazili po krvi, se tudi sedaj ne bodo obotavljali. Kmetje, ki so imeli puške, so stali v obrambnem jarku, ki so ga ponoči skopali. Puške so imeli pripravljene in s kazalci desne roke so oklepali jezičke. Čakali so na povelje za strel. Fedor je stal nekako v sredini »bojne« črte. Njegov položaj je bil strašen. Boril se je sam s seboj. Mučilo ga je vprašanje, kaj naj stori. Pred seboj je imel dve mož nosti: napad ali predajo. Za vas bo oboje usodno. Kazni ne bodo ušli ne v prvem ne v drugem primeru. Vprašanje je le, kateremu činu bo sledilo manjše zlo. Po vsestranskem razmišljanju je prišel do prepričanja, da bodo va-ščani v primeru predaje manj trpeli. V tem primeru bo kazen zadela morda samo njega in še dva, tri druge. Nenadoma je zapovedal, da nihče ne sme streljati. Možje so zamrmrali: »Zakaj ne bi streljali? Ali se bomo pustili pobiti brez odpora?« čiteljem. Iskra, ki je užgala leta 1573. največjo slovensko-hrvatsko kmečko vstajo, je bilo trinoško ravnanje graščaka Franca Taha in njegovih sinov na Susedgradu pri Zagrebu in v Stattenbergu pri Makolah. Za ta punt so si postavili kmetje tročlansko vlado z Matijem Gubcem na čelu. Ilja Grego-rič je organiziral 16.000 mož broječo kmečko vojsko. Kmečka zveza, ki je bila temelj vstaje, si je stavila za cilj: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode. Kmečki upor leta 1573. je hotel osvoboditi slovenskega in hrvatskega kmeta. Odpraviti je nameraval vse uradnike, ki so pobirali davke in doklade, vse mitnice ter carinske postaje in doseči prosto trgovino svobodnemu prometu do morja. Zmagoviti kmetje bi naj bili osnovali za slovenske in hrvatske pokrajine v Zagrebu vlado. Sklenili so pobirati sami davke in doklade in skrbeti za varstvo. Pokoriti so se odločili le kralju in nikomur drugemu. Vsi ti lepi osvobodilni načrti so propadli, ker je bila kmečka vojska trikrat poražena: 5. februarja 1573 na Krškem polju, par dni pozneje na ravnici med Sv. Petrom pod Sv. gorami in Sotlo ter v glavni bitki 9. februarja 1573 pri Stubiških Toplicah v hrvatskem Zagorju. V tem največjem puntarskem gibanju so bili ob življenje vsi kolovodje, padlo je do 6000 ljudi, katerih moč je bila v tedanji dobi silno potrebna za obdelovanje zemlje ter obrambo proti Turkom. Kraje, kjer je bilo središče upora, so grajski krvoloki vse požgali, porušili in ljudi pobesili ter pokončali. Če pomislimo, da sta bila slovenski in hrvatski kmet v puntarskem gibanju leta 1573. ob vse vzore, kateri so jih podžgali, da sta se dvignila proti nasilnikom, lahko trdimo, da so bili tedaj res hudi časi. Pred upori tlaka in neznosne dajatve ter valpetov bič; po zatrti pobuni pa se je gorje od strani grajskih potrojilo in je bil naš kmet res v najslabših časih živeča uboga raja. Pri vsem tem groznem zlu pa slovenski kmet nikakor ni obupal, dasi ga je v tej dobi ob vsakem času ogrožal na življenju in imetju še divji Turčin. Štajerska doživela 34 velikih turških vpadov Največ je pretrpela Slovenija od Turkov, kateri so opustošili na Štajerskem kraje od Gradca do Brežic s 34 velikimi vpadi. Kamor so pridivjala turška krdela, so oropala, požgala ter uničila vse. Pobila so starejše ljudi ter negodne otroke. Kar pa je bilo od obojega spola količkaj pri moči, so odgnali v sužnost, iz katere navadno ni bilo rešitve. Turški ogenj, meč in odgon so nekatere kraje po Slovenskem čisto razljudili. Pre- ostali so po večjih turških navalih v obsežnih naseljih le posamezniki. Po zginu Turkov so občutili še živeči strahote popolne osamelosti. Na visokih drevesih so zažigali daleč vidne ognje, s katerimi so opozarjali, da životari v tej in oni požgani vasi človeška duša, katera hrepeni po razgovoru s človeškim bitjem. Na ta način so se dogajale preselitve in združitve tujcev s tujci iz samega hrepenenja po človeški družbi. Ako bi hoteli opisati vseh 34 velikih turških razdejanj na Štajerskem, bi privedlo predaleč. Kratko se hočemo dotakniti samo leta 1532. Tedaj je bil Maribor oblegan drugič od turškega sultana Sulejmana II. Mesto je odbilo tri napade nad 100.000 mož broječe turške vojske. Nezaslišane, zares grozne reči nam pripovedujejo zgodovinarji o turških grozovitostih leta 1532. Srečen, kateremu je koj glava odletela, saj mu ni bilo treba še dalje gledati divjega razgrajanja v srdu do kristjanov znorelih Turčinov. Več nego zverine so zaznamovale tolovajske pohode s tem, da so nabadali odsekane glave na sulice in z njimi okrog skakale, drugod so zopet parali divjaki trupla umorjenih in v njih drobovini iskali cekine, katere so baje kristjani ob prihodu Turkov pogoltnili. S človeškimi črevesi so se opa-sovali in kakor ljudožrci v Afriki pekli in žrli človeško meso. Otroke so butali z glavami ob plotove in zidovje, da so se razleteli možgani na vse strani. Materam so trgali otročiče iz naročij, jih natikali na plotove, kjer so milo cvilili in capljali, medtem ko so matere osramočene in oskrunjene zraven njih umirale. Kratko označena doba turških vpadov ni trajala samo leta, ampak so bili to skozi stoletja se raztezajoči najhujši časi, v katerih so neusmiljeno gospodarili: smrt, meč ter ogenj. Leta svetovne vojne O res hudih časih imajo prave pojme vsi oni, kateri so preživeli svetovno vojno doma in na raznih frontah. Da je bilo tedaj res hudo v Sloveniji, o tem bodo pričali za stoletja nazaj padlim vojakom postavljeni spomeniki, katere vidimo povsod po podeželskih župnijah. V plošče teh žalostnih spominov na štiriletno svetovno klanje so vklesana tisočera in tisočera imena naših najboljših kmečkih fantov in mož. Kako veliko pa je število onih, ki so se vrnili z bojišč s kaljo bolezni ter delanezmožni it trajno pohabljeni! Zadnja leta svetovne vojne je moralo od Slovencev vse na bojišče, kar je imelo obe nogi in dve roki. Doma so ostali le starci ter slabotne ženske z deco. In še celo doma ostalim so neprestano ponavljajoče se rekvizicije trgale izpred ust zadnji griž- ljaj kruha in brezobzirno odganjale iz hlevov plemensko ter delovno živino. Prisilno odvzemanje prehrane je bilo že tako daleč, da niso stradala samo mesta, ampak tudi podeželja. Niti za drag denar ni bilo dobiti petroleja, obleke, obutve ter drugih najbolj nujnih potrebščin. Pri vsej osirotelosti in pomanjkanju so morali doma ostali molčati, sicer so odvedli vsakega godrnjača v ječo, kjer ga je čakala po kratkem sodnem postopanju smrt! Da sta doletela slovenskega človeka ječa in ustrelitev, za to ni bilo treba izpričanih dokazov. Kaj še! Zadostovalo je, da sta te kak zahrbten Nemec ali nemškutar ovadila, da si zaveden Slovenec, pa so ti naprtili, da si na strani sovražnikov Avstrije ter Nemčije in spadaš med štiri stene ali pa na vislice. Doba svetovne vojne so bili res hudi časi, skozi katere se je moral prebiti slovenski človek v upanju na osvoboditev ter boljšo bodočnost z molkom na frontah in doma. In danes... Resnemu človeku, kateri visi z dušo in telesom na mladi Jugoslaviji, se stiska od bolesti srce, ako sliši, kako naši ljudje po nepotrebnem tožijo o hudih časih in neupravičeno zabavljajo na oblast. Današnji zabavljači in nezadovoljneži spadajo preko meje, kjer bi jih drugače poučili, da bi kmalu okusili, kaj so res hudi časi za kmeta, kateri v vsaki vojni največ trpi in žrtvuje. Tujci, kateri nas obiskujejo, se ne morejo načuditi, kako je pri nas še vsega in se nam v primeri z zunanjim svetom ugodno godi. Vodstvo naše države je v dno duše prepričano, da je najhujše zlo za narod vojna. Radi tega spoznanja se je uravnavala v Jugoslaviji že leta zunanja politika tako, da smo v sedanji evropski vojni lahko ostali nepristranski in upamo, da bomo tudi vzdržali na tem stališču. Ker nam je vojna vihra doslej prizanesla, bi morali biti hvaležni Bogu in vsem na najvišjih državnih mestih, ki zastavljajo vse moči, da bi šlo vojno gorje mimo nas. Kmet danes lahko in dobro prodaja. Svojega blaga niti ponujati ni treba, ker prihajajo kupci sami v hiše. Večina kmečkih ljudi, katerim varčevanje ni tujka, bo svojo posest v času dobre prodaje razdolžila in si še kaj prištedila. Pribiti še moramo dejstvo, da je vzrasla Jugoslavija ob prevratu iz preobilno prelite krvi naših najboljših in iz medvojnega gorja ter spoznanja, da spadajo Slovenec, Hrvat in Srb v skupno državo, katera je danes po 20 letih ena najbolj urejenih v Evropi in se Fedor je mirno ponovil svojo zapoved in odrinil puško od sebe. Mrmranje se je stopnjevalo. Možje so odločno izjavljali : »Pripravljeni smo na smrt, toda v borbi.« Sedaj se je oglasil Aleksej, ki je stal blizu sina. »Ali resno misliš, da ne bi streljali? Kaj naj to pomeni?« »Ne bomo streljali!« je Fedor kratko odgovoril. Očetu in možem, ki so začudeno strmeli vanj, bi rad pojasnil, zakaj je spremenil svoj načrt, a ni mogel govoriti. Nekaj ga je dušilo in stiskalo za grlo. Trpel je grozne dušne muke. V duhu je videl vaščane. Preplašeni so se stiskali v svojih kočah kakor ptički v gnezdu, če se bliža jastreb. Z njihovih obrazov je odsevala groza, z nekaterih pa očitki. V teh groznih trenutkih se je spomnil na besede Svetega pisma: »Bolje je, da en človek umrje, da reši vse druge.« Tedaj je v njem dozorel sklep, da prepove streljanje. Kaj bi pomagalo, če bi on in tovariši, ki so stali v jarku, postrelili nekaj vojakov? Nič. Ostala vojska bi pridrla v vas in v podivjanosti vse uničila. Balto bi zadela ista usoda kakor druge uporne vasi. Od vsega bi ostalo žalostno pogorišče. Ruski komunisti so v človeku gledali samo snov in organ, ki mora biti podložen. Gorje onemu, ki se ne bi hotel ukloniti! Boljševiki so trdili, da človek nima duše in lastne volje. Bogočastje je neumnost, katero so iznašli duhovniki. Človek sam ima stvariteljsko moč, toda le v primeru, če je njegova moč v službi komunizma. Balta se je hotela iztrgati iz komunistične skupnosti, zaradi tega mora pretrpeti svojo usodo, izginiti, in od nje bo kmalu ostalo samo nekaj pepela, katerega bo veter razpršil po ravnici. Možje so še vedno vprašujoče strmeli v Fedorja. Morda so uganili njegove misli, ker več niso silili vanj in so izpustili puške. Sicer so tudi sami čutili, da njihov upor ne bi rodil uspeha, a bi se vkljub temu borili ko takrat, ko so bili v vrstah Denjikinove bele garde. Konjeniki so se v daljavi kakih dva tisoč metrov ustavili. Iz vrste se je izločil en sam konjenik, ki je dvignil k očem daljnogled in opazoval vas. To je bil Klavs Rišin. Sam je prevzel vodstvo konjenikov, ker se je hotel na licu mesta prepričati o vsem. Nad sprejemom je bil presenečen. Prej je bil prepričan, da bodo njegove konjenike pozdravile krogle, ker uporniki vedo, da ne morejo pričakovati usmiljenja, zato jim ne preostane drugo, ko da drago prodajo svoje živi len je. Bil je leta 1892. tisti policist, ki bi moral aretirati izumitelja eksplozijskega motorja, Gottlieba Daimlerja, ki so ga bili osumili ponarejanja denarja. Daimlerjevi sosedi so bili postali pozorni na stalno razbijanje, nabijanje in ropotanje, ki so ga slišali iz njegove delavnice in ki ni prenehalo niti ponoči. Niso si ga znali drugače razlagati, nego da izdeluje mož denar. Pri nočni preiskavi je policija, ki jo je vodil Sieger, našla model Daimlerjevega eksplozivnega motorja. Leto dni pozneje je izumitelj ta model izdelal v naravni velikosti in začel se je zmagoslavni pohod avtomobilizma. Plačilo za obiskovalce cerkve. V Gladewateru v Taksasu v Združenih ameriških državah cerkev svojim vernikom poteguje za njeno naklonjenost celotni zunanji svet! * Vsak, kateri bo preletel te vrstice, bo moral priznati, da je bil slovenski kmet trpin v res hudih in najhujših časih kmečkih uporov, ko ga je moril in mu požigal Turek ter med svetovno vojno pod tujerodno gospodovalno peto. Sedaj pa, ko živimo nad 20 let v bogati in svobodni Jugoslaviji, bi tolkli sami sebe v obraz in bi izzivali t>ožjo pravičnost, ako bi godrnjali in tožili ter jadikovali že sedaj o hudih časih in zabavljali čez državno vodstvo, ki je in bo storilo vse, da nas obvaruje z modro zunanjo politiko vojnih zapletljajev. Po Jugoslaviji Občinske volitve na Hrvatskem bodo prihodnjo nedeljo, 19. majnika. Povzročile so precejšnjo razgibanost med volilci tudi v političnem oziru, čeprav je dr. Maček v svojem oklicu za občinske volitve poudaril, da volitve nimajo političnega obiležja, marveč gospodarsko in socialno. Glede na samoupraven značaj občin in njihovega delovanja na Hrvatskem v bodočnosti, je značilno dejstvo, da je banovina prevzela plačevanje in torej tudi nameščanje občinskih tajnikov in uradnikov. S tem ji je tudi zasiguran velik vpliv na de- lovanje in gibanje občin. Kar se tiče kandidatnih list za občinske volitve, se je smela po posameznih občinah postaviti samo po ena lista Hrvatske seljačke stranke. Na to listo so tudi bili sprejeti zastopniki narodnih manjšin: Nemcev, Madžarov in Slovakov, če so pristaši srbsko-hrvatskega sporazuma. Kar se tiče tistih okrajev iz Bosne in Hercegovine, ki so bili priključeni banovini Hrvatski, so v nekaterih krajih sestavili Hrvati (pristaši HSS) skupne liste z muslimani, v drugih krajih pa gredo muslimani skupno s Srbi. Propadanje starokarfoliške cerkve Ta cerkev ni ne stara, ker obstoji šele od 1. 1870., ko so jo ustanovili nekateri oholi nemški profesorji, ne katoliška, ker ne priznava rimskega papeža za vrhovnega poglavarja cerkve. V Jugoslaviji je bila s pomočjo liberalnih, katolicizmu nenaklonjenih vlad ustanovljena kot zakonsko zatočišče ljudi, ki so iz katoliške Cerkve pobegnili radi druge žene ali drugega moža. Zato jim je ljudska govorica pridela nek značilen priimek. O razmerah, ki vladajo v tej krivoverski cerkvi, spri-čuje zborovanje hrvatskih starokatoličanov v Zagrebu v nedeljo, 5. maja. Na zborovanju je bilo z vso ostrostjo obsojeno delovanje staro-katoliškega škofa Marka Kalodjere in njegove ožje okolice, češ da je danes iz starokato-liške cerkve nastala trgovska hiša in navadna krivoverska ločina, ker je utrechtska zveza izključila škofa Kalodjero iz zveze staroka-toliških cerkva. Zborovanje je potekalo v velikem nemiru, prišlo je do pretepa med staro-katoliškimi »verniki«. Ko je zastopnik oblasti napravil red, se je zborovanje nadaljevalo. Predložena je bila resolucija, v kateri se zahteva, naj posebna državna komisija izvrši strogo preiskavo o uporabi cerkvenega premoženja in zlasti tistih prispevkov, ki jih dobiva starokatoliška cerkev od države; naj se suspendira in iz službe odstrani škof Kalo djera, kakor tudi vsi člani sinodalnega sveta in nadzornega odbora; uvede naj se komisa-riat, sestoječ iz predstavnikov državne oblasti in članov starokatoliške cerkve, ki naj natanko preišče delovanje in poslovanje škofa Kalodjere in njegove najožje okolice ter naj skliče cerkveni zbor. Resolucija je bila z večino sprejeta. Lepe razmere, ki vladajo v tej 0,1. pomagata 1—2 ASPIRIN tableti Ni drugega zdravila po imenu „Aspirin", temveCedirtO-lej „Bayer"'jev s p i f i «i •9. pod S br. >7672 od 21. XII. I9lt. krivoverski cerkvi! Čuditi pa se ne moremo, če pomislimo,t kdo tvori to cerkev. iz domačih krajev Duhovniška vest. Na mesto pokojnega g. Zupaniča je prišel k Sv. Juriju ob Pesnici za provizorja g. Alojzij Ciglar, doslej prvi kaplan v Beltincih. Žagar ob vse prste na desnici. V mariborsko bolnišnico se je zatekel 45 letni Žagar Ivan Lampreht iz Selnice ob Dravi, kateremu je odsekala cirkularka vse prste na desnici. Na ulici smrtno zadet od kapi. Na Aleksandrovi cesti v Mariboru je smrtno zadela kap pred trgovino Bata 75 letnega upokojenega železniškega nadsprevodnika Štefana Prose-nak z Aleksandrove ceste. Tovarniški vajenec smrtno ponesrečil. V meljskem predmestju v Mariboru se je zgo- morom v Ježekovi tovarni za izdelovanje poljedelskih strojev nesreča, ki je zahtevala življenje 18 letnega tovarniškega vajenca Franca Pezdirja iz Hotinje vasi. Fant je prišel v dotiko z električno napeljavo, je naenkrat omahnil in ga je najbrž radi slabega srca ubil navaden svetilniški električni tok 220 voltov. Dva zdravnika mu nista mogla več pomagati Smrtna kap v kopalni kadi. Ana Rozman, 79 letna žena upokojenega železničarja z Bet-navske ceste v Mariboru, se je kopala v že-lezničarskem kopališču v Wolfovi ulici. Ker ni bilo starke nad eno uro na spregled, so vdrli v kabino in našli Rozmanovo v kopalni kadi mrtvo, ker jo je zadela srčna kap. Usodepoln padec s kozolca. Hrbtenico si dila v minulem tednu med opoldanskim od- je poškodovala pri padcu s kozolca 18 letna plačuje. Na zemljišču, ki pripada cerkveni občini, »o odkrili petrolejski vrelec in njegovo izkoriščanje je prevzela cerkev sama. Sklenili so, da bodo dobiček enakomerno delili med obiskovalce cerkve. Istočasno pa so ukrenili vse potrebno, da se število članov ne more povečati, tako da bodo deleži v korist samo tistim, ki so že preden so odkrili petrolejski vrelec redno obiskovali cerkev. Motorizirani tatovi goveje živine. — Zahodna Kanada je imela v starih časih mnogo opravka s tatovi na živino. Zdaj so se ti pojavili v vzhodnem delu dominio-na, kjer so pa postali »moderni« in se za svoje nečedne posle poslužujejo — avtomobilov. Tolpa živinskih roparjev poSlje na farme najprej Presenečenju se je kmalu pridružil sram. Komisar se je začel sramovati zaradi pretiranih varnostnih ukrepov. Jezilo ga je, da je privedel s seboj toliko vojakov. Najbolj se je jezil zaradi topov. Nad rojstno vas je prišel s tako opremo, kakor da bi moral ukrotiti in uničiti najhujše razbojnike. Topničarji so za konjeniki postavljali topove. Strelci so skrbno premerili daljavo, poveljniki pa so pregledali granate. Vse je bilo pripravljeno. Na Klavsovo povelje se bo začelo bombardiranje. Klavsovo srce so prevzela posebna čustva ob pogledu na domačo vas. Vse, kar je videl pred seboj, je budilo v njegovi okoreli duši stare spomine. Ta vas je bila njegova, četudi si je na vse načine prizadeval, da bi jo izbrisal iz spomina. Slika Balte ga je vsega prevzela. V njegovo srce, v katerem je komunistični nauk zadušil vsa plemenita čustva, se je začela vračati gorkota. Verjel je samo v teorije in simbole, a sedaj se je spet budila v njem človeška duša. Tu prebivajo njegovi rojaki, bivši prijatelji, roditelji. Hiša na levi strani vasi in gospodarska poslopja pred njo so njegova domačija. Tam se je rodil, tam je doraščal. Kaj je z očetom in materjo? Kaj je z ono malo Natašo, tako lepo in ljubeznivo, s katero se je igral v otroških letih, in ki je v njem vzbudila tisto novo čustvo, iz katerega se je razvila ljubezen ? Klavs je s silo pregnal spomine. Njegov pogled je skozi daljnogled blodil po vasi. Vse je bilo mirno. Na ulicah ni videl žive duše. Ko je njegov pogled romal od hiše do hiše, so se v njem spet vzdramili spomini. Natašin dom je nekaj trenutkov opazoval. Morda je upal, da bo zagledal deklico, ki mu je bila tako draga. Vojaki so začudeno opazovali svojega poveljnika. Oni niso mogli vedeti, kako spremembo je povzročil v njegovem srcu pogled na Balto. Sicer pa kdo bi mogel misliti, da je mogočni komisar Klavs Rišin iz te uboge ukrajinske vasice? Klavs vsa leta svoje visoke službe ni posvečal važnosti svoji osebi. Po boljševiškem nazoru ni bil drugo, ko mehanični del ogromnega ustroja. Prvič po svojem begu iz Balte je znova začutil svojo človeško naravo. Pri tem je začutil tako ugodje, da se ga njegova boljše-viška strogost ni mogla otresti. Nenadoma se je zavedel, da bi moral dati povelje za topovsko streljanje. Okleval je. Svoji rojstni vasi je hotel dati še nekaj minut življenja. Čez čas je obrnil konja. Odjezdil je k topovom. Poveljniku baterije je rekel: »Nihče ne strelja. Tako tudi mi nismo prisiljeni k streljanju.« Poveljnik in topničarji so ostrmeli. Takih besed niso pričakovali iz Rišinovih ust. Stran 6 slove:;g:;i gospodar 15. maj 1940 posestniška hči Antonija Brunčko iz Sp. Gor-tine pri Muti. Pri zabeleževanju ur ga zadela smrt. V Sp. Kocijanu pri Kapeli so našli v obcestnem jarku truplo 56 letnega drevesničarja in očeta osmih nepreskrbljenih otrok Jakoba Roškar-ja, doma iz Sp. Kocijana. Imenovani je bil že nek&j let zaposlen v banovinski drevesnici na Kapeli. Ker očeta zvečer dolgo ni bilo domov, so ga 81i domači iskat in so ga našli kakih 500 korakov od hiše v jarku. Skoro gotovo ga je zadela kap, ko je hotel sede v obcestnem jarku zabeležiti v svojo knjižico delovne ure, ker je držal v eni roki knjižico, v drugi pa svinčnik. 18 letno dekle žrtev neprevidnosti. Pri posestniku Jožefu Ribiču v Savinjskem pri Maj-šperku so obhajali odhodnico domačega sina in se je zbralo več fantov ter deklet. Proti večeru je prišel v veselo družbo s službenega obhoda konjač Vincenc Gajšt, ki je imel s seboj puško ter jo je prislonil v kot pri peči. Ko so se gostje okrog polnoči razhajali, je rekel konjač svojemu 18 letnemu bratu Lu-doviku, naj mu da puško. K Ludoviku, ki je držal orožje v roki, je pristopila 18 letna po-sestiška hči Pavla Krapše. V šali je prijela orožje za cev, ki jo je nastavila na vrat in rekla mlademu Gajštu: »Ustreli me, če imaš koraižo!« Fantu se niti sanjalo ni, da bi vsebovalo orožje naboj, potegnil je za petelina ter sprožil. V sobi je nenadoma počilo in dekle se je zgrudilo s prestreljeno žilo odvodnico na vratu in ji ni bilo več pomoči. Ta žalostni primer zopet kliče oblast, naj strogo postopa z neprevidneži! Slepec in njegova vodnica utonila v potoku. V Cigonci pri Slov. Bistrici je živel 52 letni oslepeli berač Alojzij Lah. Slepca je vodila pri beračenju njegova 65 letna mačeha Marija Lah. Le od časa do časa sta prihajala domov. V zadnjem času sta se napotila v temni noči in v dežju iz Sp. Ložnice proti domu, kamor pa nista prispela in je zmanjkala za njima vsaka sled. Našel je slepca posestnik Ferdinand Kobula v močno narasli Ložnici pri Jeričevem jezu utopljenega, njegove mačehe pa še niso izsledili. Ljudje so prepričani, da sta zašla v noči oba v narasli potok ter utonila. Ubit od električnega toka. V Slov. Bistrici je bil zaposlen na novi zgradbi 25 letni Štefan V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato ti in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna ranz-josefova« grenka, vpm samo eno preostane: da junaško umrieroo.« Sin je hvaležno pogledal očeta. Čez čas mu je rekel: »Oče, še eno upanje imam.« »Kako upanje?« se je začudil oče. Tudi ostali so postali pozorni. Zgrnili so se okrog Fedorja in vprašujoče strmeli vanj. Fedor je počasi spregovoril: »Rdeči so se ustavili in ne streljajo. Gotovo čakajo na to, da bi kateri izmed nas prišel k njim z izjavo, da se predamo.« Možje so debelo pogledali. Od presenečenja niso našli besed. Naposled se je oglasil eden izmed njih: »Vseeno je, ali se predamo ali ne; rdeči nas bodo postreljali ko pse.« Tovariši so mu mrmraje pritrdili. Fedor je počakal, da so se pomirili, potem pa je rekel: »To ni gotovo. Če bi nas hoteli brez nadaljnjega uničiti, se ne bi obotavljali, ampak bi nas bili napadli. Sklenil sem, da bom šel k njim in jim rekel: ,Jaz sem vodja. Vse se je zgodilo po moji krivdi, zato samo mene kaznujte! Če mora kdo umreti, mene ustrelite! Samo mene, ker drugi niso nič zakrivili.' Upam, da bodo rdeči s tem zadovoljni in bodo vasi prizanesli.« Aleksei je zaječal, prijel sina za roko in ga z grozo v očeh pogledal. Fe^or se mu je žalostno nasmehnil in ga vprašal: »Oče, aH ne odobravaš mojega sklepa?« fDalie sledH izvidnike, ki si ogledajo razna naselja in položaj. Potem se vrnejo, poročajo »štabu« o ugotovitvah, nakar se v varstvu teme poda kolona tovornih avtomobilov na lov. Po polnoči se lopovi tiho prikradejo k stajam, odklenejo živino in jo vtovarjajo na avtomobile. V mnogih primerih pobijejo živino na licu mesta, kožo in glavo puste, ostalo pa odneso 3 seboj v avto. Primeri se, da takšna tolovajska družba v eni sami noči pospravi 10 glav prvovrstne živine. Kanadska vlada je nanje poslala posebne oddelke varnostnih organov. Neki perzijski razkoš-než je vse življenje zbiral porcelanaste angele. — Nekoč ga je prijela strast In se je s slastjo vrgel na uničevanje te zbirke. Vojnih dogodkov ne morete zasledovati brez zemljevida j Izšla je zopet karta Evrope za 6 din. — Naročite jo v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor—Ptuj! nenadil ljudi rdeč dež, ki je pri nas redka prikazen. Dež je bil kalnordeč in umazan. Ljudje, na katere je padal ta dež, so imeli zamazane klobuke in obleko. Tudi voda po vodnjakih je zgledala, kakor bi bila pomešana z rdečkasto ilovico. Ljudje so koj prekrstili ta dež v »krvavega«, ki oznanja vojno. Omenjena deževna prikazen pa se da prav naravno razložiti in takle rdečkast dež ni nič kaj redkega za druge pokrajine. Oblaki, katere priženejo vetrovi iz afriške Sahare in drugih puščavskih predelov, nosijo s seboj najdrobnejše drobce prahu. Ako se vlije iz takih puščavskih oblakov dež, se strnejo v posameznih kapljicah tudi delci prahu in tak dež ima isto barvo kakor v oblakih se nahajajoči drobci prahu. S sekiro ga je hudo poškodoval, ker ni hotel plačati najemnine. V Tuncovcu pri Rogaški Slatini je dne 6. maja posestnik Plemenitaš Franc Irradie tedenske novice udaril z ostrino sekire z vso silo svojega najem-< nika Berghaus Ignaca. 38 letnega mesarskega f pomočnika. Sekira se je globoko zarila v hrbet( . , , preko ledvic. Hudo poškodovanega so še isto* . Jugoslovansko gospodarsko zastopstvo, ki se noč z avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišni- "i^0, ^. ^ v Mo?kvl' «eJJ vrnilo V oo. Ozadje tega dejLija je bilo: Plemenitaš jef T^ovinska pogodba med Ju- lani začasno vzel pod streho Berghausa. Berg (žZ™11? m Klf1JO ]e DUa P^P15*™- 11. maja. haus ni hotel plačevati najemnine niti ni hotel «¡^f trgovinskega Pometa med obema drža-na odpoved gospodarjevo zapustiti stanovanja, i vama je določen za leta 1940 m 1941 na 176 mi-b i J 1 J lijonov dm, vendar pa se zamore ta vsota po potrebi povečati. Obsojen radi uboja. Dne 8. decembra 1939 je* 0 *ted"ji z živi" * že objavljena v bil v neki krčmi v Kamnici pri Mariboru meda stoP! Antona Gostinčiča s Košakov. Radi objema je šest mesecev strogega zapora v veljavo 16. maja. Po S Y e i 81 Sprememba in povišanja v vodstvu sovjetske vojske. Dolgoletni komisar za sovjetsko vojsko ali vojni minister maršal Klimen Vo-rošilov je bil razrešen svoje dosedanje službe in je bil imenovan za podpredsednika sveta ljudskih komisarjev. Ta sprememba je bila izvršena, ker je dokazal Vorošilov svojo nesposobnost v začetku vojne s Finsko ter je osramotil sovjetsko armado pred svetom. Na Vorošilovo mesto je bil postavljen za maršala imenovani general Timošenko, ki je po rodu Ukrajinec in je na Finskem prebil Man-nerheimovo črto ter pripomogel Rusiji do zmagovitega miru s Finci. — S Timošenkom sta bila povišana v maršala armadna generala Koljuk in Sapošnikov. Rusija je tudi zopet uvedla čin admirala. Anglež — papež. Na papeškem prestolu v Rimu je sedel samo en papež, ki je bil angleškega pokolenja. To je papež Hadrian IV., ki je vladal katoliško Cerkev od leta 1154. do leta 1159. Pisal se je Nikolaj Breakspear ter ife bil rojen v Angliji. Njegovi starši so bili tako ubožni, da je kot otrok komaj utekel skočil Gostinčič kvišku in je začel psovati Se-f Izrefden P0™8* * doseglo radi strogo diha. Ker je grozil pretep, so drugi izrinili oba* ^fP™^^ poročanja o vojnih dogodili va-iz gostilne, n! cesti je Gostinčič s kamnom raz-*tlkansko >°»™tore f°™ano«- bil Sedihu glavo in je ta v bolnišnici umrl na*™f° * lzhaf ta17df™lk VJ50™ T^V6" Silvestrovo. Gostinčič je bil v minulem tednu fvodov od katerih .se obsojen v Mariboru po priznanju na dve leti in*Proda v ItalW LJudJe v Italiji i»™«. fse za posamezne številke kar trgajo. Rad! neuspehov Angležev na Norveškem in vojnih dogodkov na zapadu je dobila Anglija P - . »vlado narodne sloge. Chamberlain je odstopil, KOZari postal pa je še naprej v vladi kot predsednik taj- Otrocl so zanetili ogenj v Hočah pri Mariboru 0 nega sveta. Novi predsednik je mornariški mini-v drvarnici Alojza Vernika. Zgoreli so še svi-^ster Churchill. V novi vladi so zastopani tudi li-njaki in znaša škoda nad 5000 din. * beralci in delavska stranka. V Orehovi vasi pri Slivnici je pogorela 15.0001 Angleško vojno ministrstvo je. prepredlo vso din vredna mizarska delavnica Ivanu Rudolfu, t Anglijo s posebnimi motoriziranimi oddelki, ki Večerni požar je vpepelil v Radvanju pri Ma-fso opremljeni z majhnimi in hitrimi tanki in s riboru domačijo posestniku Francu Grajfu. Ga-f posebnimi strojnicami. Ta motorizacija je pri-silci so preprečili, da se ni ogenj razširil na so- J pravi jena proti nemškim padalcem, če bi se ho-sedna poslopja. * teli spuščati s padobrani na tla na Angleškem. f Angleži so zasedli začasno veliki otok na se-J veru Islandijo, da bi se ga ne polastili Nemci in : ga uporabljali kot napadalno oporišče proti Angliji. Islandija pripada Danski. Angleške čete so se izkrcale na dveh otokih 'Holandske Indije v Aziji sporazumno s holand- , „ . , , , ,. , • , • ? sko vlado, da se preprečijo morebitni nemški beračenju. Ko je odrastel detinski dobi jej ^ za organiziranje nemiroVi zlasti v petre- odsel v Francijo, kjer je stopil v samostan, f leiskih Cistilnicah na otokih Curacao in Aruba. Kot samostanski opat je prišel v Rim ter bil J v|aAa narodne sloge ^ bila stavljena v Fran-od papeža Evgena III. radi svojih velikih spo- J ci]1 ^ prejšnjim ministrskim predsednikom Rey-sobnosti posvečen za škofa in imenovan za*nau(j0m. y novi vladi sodelujejo vse stranke, kardinala. Papež ga je poslal kot svojega le-^ Anglija in Francija sta naročili pred nekaj dne-gata v Skandinavijo, da uredi cerkvene raz-# vi v Zedinjenih državah 2000 vojaških letal naj-mere. Na Norveškem je v mestu Trondh jemu, t novejšega tipa. Ta letala so bila prvotno naroki se je toliko imenovalo v sedanji vojni naučena za ameriško vojsko in mornarico, vendar, je Norveškem, tamošnjega škofa postavil za * ameriško letalsko ministrstvo dalo prednost an-nadškofa ter mu podredil škofe v znanih me-J*1^«™ * francoskemu naročilu stih Oslo Hamar Bersren Stavanzer itd Po! Tudl Romllrl',a ^ doblla novo vlado naroTatareacom Nova Tatare6Cova vlada Je malo iz. glasno izvoljen za papeža. Ob tej priliki je j premenjena. Gafencu je ostal še nadalje zunanji rekel: »Papežev prestol je obraščen s trn jem 4 minister. in papežev plašč je tako težak, da se pod* Madžarska je mobilizirala sedem letnikov. Za-njim skoro zruši tudi najmočnejši.« Sam je J varovala je svoje meje proti Slovaški, Romuniji preizkusil resnico teh besed med svojim pa-J in nam. peževanjem, ki je sicer bilo kratkotrajno, paj *orv<*ko zlato je v Londonu. Bilo ga je za , j. » i LJ1 f 400 milijonov norveških kron. Prepeljano je bilo polno težav in bojev Hadrian je odločno bra-i na nJeki leSki ladji. ml pravice in svobodo katoliške Cerkve oso- i Na Kitajskem se je začela doslej največja bitka bito v borbi z nemškim cesarjem Friderikom i med Kitajci in Japonci v pokrajini Hupej. Japon-Rdečebradcem, katerega je leta 1155. v cer-£ska armada se udeležuje te bitke s 150.000 vo-kvi sv. Petra kronal za cesarja, kateri pa je' jaki, 200 letali ln 400 tanki. Vojna tehnika v živalskem svetu. Streljanje ni stvar, s katero bi se mogel ponašati samo človek. To bojno metodo pozna tudi majhna avstralska riba, takozva-ni »strelec«, in jo uporablja, da pride do plena. Ta riba zna izstreljevati vodne kaplje. Ko zagleda svojo žrtev, žuželko na kakšni vodni rastlini, izpljune nanjo z veliiko točnostjo kapljo vode. Učinek je za žrtev uničujoč. Voda žuželki tako obteži krila, da pade pri poskusu, da bi vzletela, v vodo in jo riba takoj požre. Tudi vojno s strupenimi plini poznajo živali. Neki hrošč, ki ima značilno ime »bombarder«, si s takšnim plinom preskrbuje hrano. V svojih žlezah proizvaja neko strupeno kislino. Pri napadu požene oblak te kisli- Mogočni Juri| Povest iz domačih hribov »Ali moja hči kaj ve o tem, da vam je po volji?« »Če ni slepa, mora vsaj kaj slutiti. Toda bojim se, da ji ni Bog ve kaj zame.« »Tega ne verjamem. Vedno jo veseli, kadar pridete, in vas hvali.« Ta hip so se odprle duri in prihitela je Trezika. že na pragu je dejala s svojim vedrim glasom: »Oprostite, gospod doktor! Šele zdaj sem izvedela, da ste pri nas. Ko bi bila vedela, da pridete, bi ne bila šla zdoma.« »Ali gospodična! Malo pa morate še iz hiše tudi. Pa še dobro delo ste storili, ko ste šli žalostne tolažit,« je odgovoril zdravnik prijazno. »Kdo pa vam je pravil ? Ah, mati... Kajne, materi se je na bolje obrnilo?« »Zelo sem zadovoljen. Kmalu me ne bo več treba.« »Ali že smejo malo povojenega mesa jesti? Radi bi ga že; bi bolj k moči prišli.«; »Trezika, zdaj se ne brigaj zame,« jo je opomnila gospa; »idi in skuhaj kave! Gospod doktor naju bo počastil in bo z nama jedel.' »To je lepo, gospod doktor; kar koj grem.« »Ne, ne,« je branil zdravnik; »se še prav nič ne mudi. Zdaj je še prezgodaj za jed. Usedite se k nama in nama kaj povejte, gospodična Dobrovnik!« »Gospod doktor, nikar ne rekajte zmeraj .gospodična Dobrovnik'! To je tako gosposko in prisiljeno.« »Kako naj drugače rečem? Ali rajši čujete: .gospodična Terezija'?« »Hihihi, tako mi še živa duša ni rekla. Recite: .gospodična Trezika', še ljubše pa mi je, če .gospodično' izpustite!« »O, samo .Trezika' mislite? To mi je pa skoraj premalo; utegnilo bi se mi zgoditi, da bi kdaj rekel: .ljuba Trezika'.« Poredno se je nasmehnil. Dekletu je udarila kri v glavo, toda naglo se je zbrala in mu zagrozila s prstom ter ga začela za norce kregati: »Vi-vi-vi, gospod doktor! Vsa dekleta imate za norca in, če vam katera na limanice sede, se ji smejite.« »Gospodična Trezika, vi ste mnogo prepametni in preveč vas spoštujem, da bi si z vami upal uganjati norce.« Dekle je zopet zardelo. Vprašujoče mu je pogledala v oči, potem je stopila k oknu in se zagledala ven, kfkor da ie zunaj Bos; ve kaj. Bila je postavno dekle, svetio-f:vp. r.edelnn oblek9 s helim predpasnikom ji je kmalu začel oblastno posegati v območje pa-peštva in njegovih pravic. V tej borbi je Ha-drian IV. umrl ter bil pokopan v grobnici iz rdečega mramora. Ko so leta 1607. njegov grob odprli, so našli njegovo telo popolnoma ohranjeno. Sedaj se trudijo angleški katoličani, da bi bila krsta z ostanki edinega angleškega papeža prepeljana v Anglijo ter pokopana v njegovem rojstnem kraju Lang-ley-u. Ljudsko ob severni meji za svojo časi Neki Ignac Koprivec je napisal knjigo z naslovom »Kmetje včeraj in danes«. Učitelj Švajger Zmago pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je knjigi napisal uvod. Tiskala jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani, stroške za tisk pa je prevzela Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Kaj je na tej knjigi posebnega, da tako natančno navajamo ime pisatelja, uvodničarja, tiskarne in založnice? Žal nič lepega. Njena posebnost je zelo žalostne vrste. Knjiga je v svojem jedru umazan napad na čast slovenskega ljudstva v Slovenskih goricah in Prle-kiji. »Slovenec« je dne 10. maja pravilno označil njeno vsebino z besedami, naslovljenimi na prebivalce Slovenskih goric in Prlekije: »Od sramu bi morali zakriti svoj obraz, če bi bilo resnično, kar je o vas v tej knjigi napisano. Kdor vas ne pozna, pa bere to knjigo, bi si moraJ reči: ,To je telesno, duševno in moral- no pokvarjen narod!'« — Ne bomo ponavljali stavkov, s katerimi bi skušali dokazati opravičenost gornje sodbe o tej knjigi. To je storil obširno »Slovenec« v isti številki. Ugotavljamo samo to: 1. Ne zanima nas, kaj je pisec te knjige. Čudno pa se nam zdi, da je uvod napisal učitelj in da je knjigo natisnila Učiteljska tiskarna. Učiteljstvo je po svojem poklicu vzgojni činitelj ljudstva. Toda odločno moramo naglasiti, da knjiga ni niti najmanj vzgojna in niti najmanj kulturna. S knjigo se torej zlorablja ime učiteljskega poklica in škoduje tudi ugledu učiteljstva. 2. Blatenje ljudske časti nikdar ni opravičljivo. V časih pa, v katerih živimo sedaj, je dvakrat obsodbe vredno. Kje je tu ozir na naš narodni in državotvorni ugled? Pisec se pač ni zavedal besed: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Toda česar se ni zave- dal pisec, tega se zaveda ljudstvo, katerega je oblatil. Za ogorčenim protestom bivše SLS pri Sv. Lenartu dne 5. maja t. 1. zoper ta nizkotni napad so se na Binkoštni ponedeljek spontano oglasile vse Slovenske gorice in vsa Prlekija. Ta dan so pristaši bivše SLS na zborovanjih v 33 različnih farah, od Št. Ilja v Slov. goricah pa doli do Središča ob Dravi, odločno protestirali proti pisanju te knjige. Protestirali so zoper njene laži iz moralnih, nacionalnih in državljanskih nagibov. Tako je sodilo in obsodilo knjigo ljudstvo samo. 3. Mislimo, da zadeva s tem ne more biti končana. V naši državi imamo zakone v obrambo časti in dobrega imena za poedince. Ako te kdo oblati na tvoji časti in ga greš tožit, bo obsojen. Zakon po pravici ščiti tvoj ugled in tvojo čast. In vendar blatenje časti v takih primerih škoduje samo enemu, samo poedincu. Kaj pa naj rečemo, če se jemlje dobro ime kar vsemu ljudstvu določene pokrajine? Ali naj to ostane nekaznovano? Zato pozivamo bansko upravo, da zaščiti dobro ime ljudstva ob severni meji in knjigo zapleni! To je soglasna zahteva Prlekije in Slovenskih goric. Ljudstvo, ki je dalo Slovencem može, kakor Murko, Miklošič, kardinal Misija, škof Tomažič in naš voditelj dr. Korošec, si ne dovoli na tak način jemati časti. Pomlad na Holandskem. Na sliki vidimo cvetoče hijacinte v bližini znanega mesta Haag Značilni bolandski mlin na veter. Nad mlinom vidimo holandsko opazovalno letalo Slika nam kaže holandskega ribiča, ki se je vrnil s celonočnega lova na morju zopet domov Posnetek žene voditelja Indijcev Gandhija, ko zapušča avtomobil na agitacijskem potovanju bila kakor ulita. Ni bila kaka posebna lepotica, toda njene svetiomodre oči, njeni temnorjavi gosti lasje so dajali obrazu neko neizrekljivo mikavnost. Bila je nekoliko bleda, videz pa ji je bil še tako mladikast, da bi ji bil prisodil kvečjemu trideset let, čeprav jih je že izpolnila pet in trideset. Ker je beseda zastala, jo je povzela gospa in opomnila hčer: »Tak povej no! Kaj je pri Končniku novega? Kako je Tilki?« »Moj Bog,« je vzdihnila Trezika in se obrnila od okna, »tam je križ! Zdaj je otroka krstil.« »Hvala Bogu! Ali sta se pobotala z župnikom?« »Kaj še! Saj niso župnik krščevali, Končnik sam ga je krstil.« »Ali se je otroku kaj pripetilo? Kaj mu je? Ali je kaj nevarnega?« je zdravnik hlastno vprašal in že vstal. »Ne, ne, gospod doktor; kar ostanite! Otrok je živ ln zdrav. Brez sile ga je krstil, iz gole mogočnosti. Rekel je, krsti on prav tako lahko kakor župnik in če je enkrat krščeno, je krščeno, noben človek ne sme biti dvakrat krščen, to bo menda župnik tudi vedel; prav župniku na mrz, je rekel, bo krstil otroka.« »Za božjo voljo, na.i t.ak krst ni veljaven,« se je oglasila gospa. »Veljaven bo že, če je vse prav naredil,« je menil zdravnik; »vprašanje pa je, kaj bo cerkvena in posvetna gosposka na to rekla.« »Sinoči je bil žandarm pri Končniku in je vpraševal po podatkih za otroka,« je dekle dalje pripovedovalo; »Končnika je to strahovito razkurilo, ker je mislil, da so žandarma župnik poslali. V tej jezi je krstil otroka.« »Kaj pa pravi Tilka?« »Da, mati, to je najbolj čudno. Tilka se ne joče več in le prav malo govori. Očitno pa je, da jo je vse to hudo zadelo. Enkrat ji je ušla beseda, da bi rada umrla, ko bi bil otrok prav krščen. Bojim se, da bo še resno zbolela — bolj slaba je itak od poroda sem.« »Tu bo treba pomagati, saj se to ne more dalje tako vleči. Stopil bom h Končniku in mu pošteno obral levite,« je rekel zdravnik odločno. »Nikar, nikar, gospod doktor!« mu je branila Trezika; »ne hodite mu blizu, prosim vas. Prav vzrojil bo, opravili pa ne boste nič, še kaj hudega se vam lahko pripeti.« »Ali se bojite zame?« »Res, bojim se. Končniku ni dobro hoditi na pot; ima tudi še zmeraj take, ki bodo na njegov kraj stregli. Zares bi se mi smilili, če bi si za svojo dobroto kaj hudega učakali.« »Na, na, tako nevarno pa tudi ne bo... Nekaj se ne na žrtev in kislina to tako poškoduje, da se ne more več premakniti. Konec najde v hrošče-vem želodcu. Francova armada je izgubila 70.000 mož. General Milan Astray, ki vodi seznam žrtev iz španske državljanske vojske, je povedal nekaj podatkov o izgubah španske armade v tej vojski. To je prva uradna ugotovitev, ki obsega vso Frankovo armado med državljansko vojsko brez ozira na nasprotnikove izgube. Po tej ugotovitvi je padlo vojakov im pristašev prostovoljnih čet okrog 70 tisoč, a 353 tisoč jih je bilo ranjenih. V lazarete je prišlo vsega skupaj 765 tisoč ranjencev in bolnikov. — Povprečno pride na 7 ranjencev 1 mrtvec in na 6 ranjencev 1 pohabljenec. Zla- Kraiek opis Holandske, Norveške in LuLsemburga V petek, 10. aprila, na vse zgodaj zjutraj je začela izbrana nemška vojska s podporo letalstva in motoriziranih oddelkov bliskoviti napad na tri zapadne nevtralne države: Ho-landsko (Nizozemsko), Belgijo in Luknsem-burg. Ker je postal s tem vojnim pohodom eapad glavno in odločilno bojišče, hočemo či-tateljem pokazati na podlagi statistike obseg, Jrebivalstvo, vojaštvo in moč v najnovejšem asu napadenih držav. Holandija ali Nizozemska Najbolj severna od treh omenjenih nevtralnih držav je Holandija s 34.223 kvadratnih kilometrov površine. Je nekoliko večja nego dve Sloveniji, a šteje 8,800.000 prebivalcev. Na kvadr. kilometer pride 250 prebivalcev. Na Holandskem so starodavna, velika ter znamenita mesta: glavno mesto Amsterdam ob morju šteje 757.000 prebivalcev, za prestolnico pride obmorsko mesto Rotterdam s 587.000 in Haag s 438.000 prebivalci. Holandija ima ogromno kolonialno posest v Aziji, na Sundskem otočju ter v Južni Ameriki. V teh kolonijah prebiva 68,400.000 ljudi. V miru vzdržujejo Holandci 60.000 vojakov, letal ima 500 in zelo močno vojno mornarico, katera je določena predvsem za obrambo kolonij (Holandska Indija) v Aziji. Tonaža holandske vojne mornarice znaša 90.000 ton. Holandska je industrijska država. Zelo sta razvita tudi holandska trgovina in kmetijstvo. Holandija je kraljevina, katero vlada kraljica Viljemina. Belgija Površina Belgije znaša 30.444 kvadratnih kilometrov in je še enkrat tolika kakor Slo venija. Prebivalcev ima Belgija 8,400.000 in pride 273 prebivalcev na kvadratni kilometer. Glavno mesto je Bruselj z 869.000 prebivalci, zatem Antverpen s 484.000, Luttich z 252.000 in Gent z 219.000 prebivalci. Belgija ima velike kolonije v osrčju Afrike z 10,200.000 prebivalcev. Poleg tega opravlja Belgija pokroviteljstvo Zveze narodov nad delom bivše nemške vzhodne Afrike s 3,7 mi lijona prebivalcev. Še bolj nego Holandska je Belgija industrijska država. Znamenita sta belgijski premog in železo, jeklo, steklarstvo ter tekstilni izdelki. Zelo znano je tudi belgijsko orožje. V mirnem času vzdržuje Belgija 70.000 mož redne vojske. Že dalje časa je Belgija pripravljena na sedanji napad, proti katere mu se brani s 600.000 možmi. Letal ima 500. Vojne mornarice nima Belgija od leta 1928. naprej. Tudi Belgija je kraljevina, katero vlada kralj Leopold H. Kraljeva sestra je soproga italijanskega prestolonaslednika Umberta. Luksemburg Skoraj izključno katoliški Luksemburg meri 2585 kvadratnih kilometrov in ima 300.000 prebivalcev. Glavno mesto Luksemburg šteje 60.000 prebivalcev, mesti Esch 30.000 in Differdingen 20.000 prebivalcev. Poskusil sem eno in drugo, končno ostanem le pri ,CROXTIA.'-betterijl CROAT1A fvornlca baterij JOSIP PASPA lulrct, HofuroSka «9 Luksemburg je bogat na premogu, železu ter se ponaša tudi z živinorejo ter poljedelstvom. Luksemburg vojaštva sploh ni vzdrževal. Za red v državi je skrbela četa orožnikov in četa prostovoljcev. Luksemburg je velika vojvodina, katero vlada knez. D opisi Dravsko polje Vurberg. Poslovila se je 1. maja iz vurberške-ga župnišča gospodinja blagopokojmega g. župnika Francka Lukman in odšla na Črni vrh v Savinjsko dolino, kjer so znani Lukmanovi do-'ma. 36 let je zvesto služila vurberškemu gospodu in vzorno vodila gospodinjstvo. Z rosnimi očmi smo zrli za njo, ko je odhajala, ker so se trgale prisrčne vezi, ki jih je z izredno postrež-ljivostjo in skrbjo do vurberškega ljudstva na vseh korakih ustvarjala, kakor rajni gospod. Kot usmiljen samarijan se je žrtvovala v dnevih bolezni za g. župnika, bila cele noči budna in mu stregla z vročim hrepenenjem, da ozdravi, za kar se je bodo vurberški župljani vedno hvaležno spominjali. Naj v sončnih planinah Savinjskih najde uteho svoje strtosti, ki jo ji je povzročilo težavno gospodinjstvo, še bolj pa bolezen in smrt dobrega gospodarja. Naj na gorovju Savinjskem uživa zasluženi pokoj nešteto let! — Svatovsko pesem so zapeli šmamični zvonovi zglednemu fantu iz katoliških vrst Frančeku Ogrinc iz Krčevin in prav tako dobri mladenki Marijine družbe Faniki Budigen iz Vumboha. Na dan poroke 6. maja so jiima člani in članice mladinskih organizacij napravili pred cerkvijo prisrčno slovo. Bog daj, da bi bilo vedno veselo in srečno! — Pomlad je nastopila in pokazala sledove hude zime. Orehi nočejo ozeleneti po nižjih legah, obupen je ponekod pogled po vinogradih, žitne setve so uničene na polovico in Bog ve, kaj še pride pred žetvijo. Dež, ki smo si ga sicer želeli, pa nam sedaj že tudi prihaja na preveč, zadržuje pomladno rast in setev ter delo. Vedne težave, ki človeka opominjajo, da ni sam gospodar zemlje in naravnih dobrin. Slovenske gorice Pesniška dolina» (Nova cestna zveza v Sloven skih goricah.) Med Sv. Rupertom in Hrastovcem v Pesniški dolini dograjuje okrajni cestni odboi in občina Sv. Rupert letos novo cestno zvezo. Kraji okrog Sv. Ruperta in Sv. Bolfenka dobijo mnogo krajšo zvezo z Mariborom, ko se bo letos odprla nova cesta iz Sv. Ruperta in Voličine na Hrastovec. Poprej so morali voziti v Maribor po dolgem ovinku preko Sv. Lenarta. Ta ovinek bo sedaj za več kilometrov skrajšan. Pohvalno se mora omeniti sodelovanje domačinov in občine. Posestniki so brezplačno odstopili zemljišča, in sicer ponekod najlepše sadovnjake, njive in druge kulture. Vozili so kamen in ostali material, prispevali so celo v denarju za novo cesto. Začel pa je dela na tej cesti prejšnji podjetni župan g. VogTin. Računa se, da bo cesta do jeseni končana, tako da bo slovesna otvoritev še pred zimo. Tudi g. ban dr. Natlačen je mnogo pripomogel s podporo banovine k tej lepi in potrebni zgradbi. Dravinjska dolina Makole. Stari leseni most čez Ložnico v bližini Makol na banovinski cesti, po kateri gre ogromen promet iz Celja preko Konjic in Podjčan v Ptuj, je bil že tako trhel, da se je bilo resno bati, da bo kak težji tovor zdrknil v globočino in da bo ves promet na tej progi ustavljen. Okr. cestni odbor mariborski je že lansko leto začel z delom. Most gradi tvrdka Svetina iz Ljubljane kot najcenejša. Stebre, ki morajo biti izredno globoko v mehki svet postavljeni, so načeli beto-nirati že lansko jesen in delo se sedaj lepo nadaljuje. To je eno najpotrebnejših del v okraju Maribor desni breg. Most bo stal okoli 700.000 din. K zgradbi prispeva tudi banovina svoj del. Haloze Sv. Andraž v Halozah. Po naših vinogradih se sedaj, ko je trsje začelo gnati, jako pozna po-zeba. In to posebno po nizkih legah in na mladem trsju. Zato letos ni pričakovati dobre vin- sti je velik odstotek izgub v španski legiji, ki je po ustroju tujska legija, pa vendar 90 odstotno sestoji iz Spancev. Legija ima takele izgube: padlo jih je 7674, pogrešanih je 776, ranjenih 29.000, skupaj torej je izgub 37.450. V času 2 in pol leta vojske je moral biti sestav moštva štrikrat obnovljen. Kar 12.5 odstotka vseh izgub v španski armadi odpade samo na legijo. 55 let je živela kot mož. V Sydneyu je avtomobil povozil starega moža, ki je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Zdravniki so v svoje presenečenje odkrili, da je stari mož prav za prav stara ženska. Kakor so dognale poizvedbe, je ponesrečenka pred 55 leti pripotovala v Avstralijo. Preoblekla vendar mora storiti.---Hm, hm, morda bi se dala ta reč od druge strani prijeti. Zmeraj Končnik ne čepi doma. Kadar za krajši ali daljši čas kam odide, naj bi stopil župnik v njegovo hišo in naj bi krstil otroka ali pa storil, kar se storiti mora! Potem bi se Končnica ne imela za kaj žaliti.« »Ti ljubi Bog, ko bi se potem Končnik vrnil in bi zvedel, kaj se je medtem zgodilo, vso hišo bi postavil na glavo.« »Saj ni treba, da kaj izve. Malo previdnosti in vse bi lahko ostalo skrito. Kak zanesljiv človek bi moral pomagati — najbolje Končnikov stari hlapec Blaž — pa bi šlo.« »Morda — morda res. Bom gospodu župniku povedala.« »Ne, gospodična Trezika, z gospodom bom jaz govoril, vi pa nagovorite Končnico, naj sporoči župniku, kadar bi mož kdaj za ves dan ali za pol dneva šel zdoma!« »Dobro ste si namislili, gospod doktor,« je pritrdila gospa. »Vi veste vedno kako svetovati in pomagati, toda, Trezika, zdaj smo se naklepetali. Pojdi, zdaj bi res že rada kave.« »Takoj, mati.« Urno je odhitela v kuhinjo in zakurila. Medtem ko je mlela kavo, nič več ni mislila na 7ilko, ampak boli ko je vrtela mlin, bolj so se ji sukale misli okoli doktorja Silana... Ali ne prihaja nekaj novega v njeno življenje ? Že prej kdaj, kadar se je zdravnik z njo pogovarjal, se ji je včasih zazdelo, da mu postaja glas mehek in nežen. Danes pa so njegove norčave besede zvenele kar čudno. Samo šaliti se menda ni mislil in zakaj neki jo je hvalil? Toliko dela ima na vse strani, kako neki, da se mu danes nikamor ne mudi? Ali sedi zaradi matere tako dolgo? Ne, saj se je največ z njo, s Treziko, pogovarjal. Kaj pa ona? Če si hoče biti odkrita, si mora priznati, da se z nikomer ne meni tako rada kakor z njim; čutila je več do njega kakor samo spoštovanje. Kaj bo iz tega? Nič, nič! Menda si ne bo domišljala, da jo doktor... Ah, kaj, domišljuje si nič, o tem pa je vendarle prepričana, da bi vse storila, kar bi za njegovo srečo mogla storiti. V teh mislih je pripravljala malo južino in nič čuda, če je minulo dobre pol ure, preden je bila gotova. Zato pa je zdaj pohitela, z rožnatim prtom je pogrnila mizo, prinesla steklenico vina, potice, povojenega svinjskega mesa, presnega masla, strd in nazadnje v lepi porcelanasti posodi še kavo. »Hoho, gospodična Trezika, kaj pa uganjate?« se je zdravnik nasmejal; »to je gostija, ne pa mala južina.« »Kritiziranje je prepovedano,« je odgovorila veselo. »Prosim, gospod doktor, vzemite si!« ske letine. Vina pa, kolikor ga še imamo, od sedaj naprej tudi ne bomo prodajali po tako nizki ceni kakor doslej, ampak zadnja in najmanjša cena vinu je 4 din. Noben Haložan pod to ceno vina ne da in ga tudi ne sme dati. Torej vinogradniki, vinski trgovci in prekupčevalci, preberite ta dopis, ker velja za vas! — Zadnjič smo poročali, da radi spomladne suše ljudje ne morejo pravočasno posaditi koruze in krompirja. Sedaj imamo pa že preveč dežja in bi bilo dobro, če bi se malo prihranil zopet za takrat, ko bo suša, da bi ljudje mogli začeti z zapoznelim delom. Smarski kraji Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Kolikor mogoče radi hodimo vsako jutro k šmarnicam. Zvečer pa se majniška pobožnost obhaja po naši župniji v raznih vaseh skupno za posamezne vasi pri vaških kapelah ali križih. V teh resnih časih se priporočamo Kraljici miru, da nam ohrani ljubi mir. Molimo tudi po mesečnem namenu sv. očeta, da preneha tudi pri nas ostudno oskrunjeva-nje Marijinega imena. To tuje in nesramno preklinjanje Marije se je nekaterim družinam udomačilo. Sliši se že šoloobvezne otroke in še celo manjše otroke, da to izgovarjajo. Ali ni to naravnost sramota staršev, oziroma njih vzgojiteljev! Ta navada mora z letošnjim majnikom izginiti iz naših družin. Potem šele smemo upati, da smo Marijini otroci, če bomo Marijini res s svojo dušo in srcem, potem se bomo z uspehom zateikali za pomoč k Mariji v raznih potrebah. Saj vemo, da- Marija svojih pravih častilcev nikdar ne zapusti. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Živimo v neposredni bližini svetovno znanega zdravilišča Rogaška Slatina. Pri nas lahko naši kmetje po hotelskih, restavracijskih in drugih kuhinjah marsikaj prodajo. Vidi pa se, da se naši kmetje vse premalo zanimajo za te ugodnosti. Treba bi bilo v našem kraju gojiti mnogo več ranega sadnega drevja, poglobiti se bolj v vrtnarstvo, gojiti tako govejo živino, ki bi nam dala čim več telet in mleka, rediti perutnino itd. So namreč nekateri, ki se teh ugodnosti poslužujejo. Mnogo pa jih tarna in dvomi, češ da od zdravilišča nimajo nobenih ugodnosti. Mnogi menijo, češ da nam preko Sotle prihaja na naš trg vse prevelika konkurenca. Vidi se, da so bratje Hrvatje kljub večji oddaljenosti bolj podjetni. Od kod Izhaja vse to? Od naše prevelike komodnosti. V kuhinje in na trg v Rogaški Slatini pride deloma samo hrvatsko sadje. To kljub temu, da bi hotelirji raje nakupovali od domačinov. Domačini na eni strani gojijo vse premalo ranega sadnega drevja in na drugi strani pa se opaža posebna komodnost naših kmetic in deklet. Kar se vrtnarstva, oziroma vrtnarskih pridelkov tiče, postreže v znatni meri lastno zdraviliško vrtnarstvo. Tu in tam še prinese kaj pridelkov domača kmetica. V glavnem pa se uvažajo ti pridelki na vozovih in tovornih avtomobilih od drugod. Mnogo je zgrešeno, ker se naši kmetje premalo zanimajo za vrtnarstvo. Kar se mleka tiče, ga naše kmetice mnogo prodajo v zdravilišču; ker je potreba mleka vedno večja, ga prinesejo mnogo tudi kmetice preko Sotle. Cena mleka se Bodice in botri! Vabimo vas, da za svoje birmance že sedaj kupite primerne spominke. Najbolj nerodno je na dan birme se prerivati in na hitro kupovati. Oglejte si našo bogato izbiro molit-venikov, rožnih vencev, venčkov in drugih spominskih predmetov! Najugodneje boste kupili te predmete v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila: Maribor: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Trg kralja Petra 6 ter v Ptuju: Slovenski trg 7. namerava letos regulirati na 2 din liter. Zdravilišče uporabi v sezoni tudi mnogo telet. Domačini prodajo vsa odvišna teleta tukajšnjim mesarjem in hotelirjem za dobro ceno — primanjkljaj pa zopet pride preko Sotle. Uporabi se prav obilno perutnine, zlasti piščancev. Naše Dr. Fran jo Radšel, primarij: kmetice gojijo vse premalo perutnine. Deloma je vsa perutnina prinešena preko Sotle. V kolikor pa naše kmetije gojijo perutnino, pa jo prodajo v zdraviliške kuhinje — preko hrvatskih prekup-cev. Ti prekupci hodijo po naših vaseh s kur-niki. Plačujejo seveda slabo, da ostane njim več za zaslužek. Po zdraviliških domovih so nastavljene deloma same domače sobarice, tako tudi služkinje in kuharice. V kopališčih zavzemajo tudi domačini glavna mesta. Vse to je v prid našega kmeta. Ce se bomo torej zavedali vseh ugodnosti, ki se jih lahko poslužujemo v zdravilišču, ki nam ga je Bog dal v našo neposredno bližino, potem ne borno dvomili o važnosti zdravilišča za našega kmeta. Sezona se je že pričela s 1. majem. Zato kmetje, tovariši! Korajžno na plan, da spravimo v letošnji sezoni, ki jo že imamo pred očmi, čim več naših pridelkov v zdraviliške kuhinje! če se bomo vsi, pa prav vsi zavedali, da delamo to v svoj prid, v svojo korist, potem bomo sami zadostili zdraviliškim potrebam. Tako bomo omajali dobavo teh potreb preko Sotle in od drugod. Osebne in gospodarske koristi pa bomo občutili sami. Protituberkulozni ieden od 19. do 25. maja Geslo letošnjega protituberkuloznega tedna bodi: Vsakemu jetičnemu bolniško posteljo! Jetika je nalezljiva bolezen, torej jo moramo enako kot ostale nalezljive bolezni od-deliti od zdravih, da ne bo več tako številnih novih okužitev, da bo jetičen prenehal biti nevarnost za svojo okolico. Sama ugotovitev obolenja ne naredi še bolnika zdravega, niti ne prepreči nadaljnjih okužitev — bolnika je treba zdraviti! Iz odprte pljučne tuberkuloze, ki širi pogubonosne klice, je treba narediti zaprto pljučno tuberkulozo! Iz bolnika je treba narediti zdravega človeka, ki se zopet lahko vrne v svojo družino, delazmožen kot poprej. Danes vemo, da je to mogoče. Najvažnejše dognanje pri zdravljenju tuberkuloze je brez dvoma ugotovitev, da je tuberkulozo mogoče zdraviti in ozdraviti v vsakem podnebju, potrebno je le, da imamo na razpolago potrebno število postelj in vso potrebno opremo za zdravljenje! Ni nujno, da so te postelje v višinskih zdraviliščih, ki so dosegliva le petičnim. Mi hočemo in želimo, da bi imel vsak jetični na razpolago bolniško posteljo! Le na tak način bomo zavrli nova okuženja, le na ta način bodo uspehi zdravljenja vse bolj uspešni kot so sedaj. Manjkajo nam pa oddelki za jetične bolnike vsaj v naših večjih bolnišnicah z zadostnim številom bolniških postelj. In sedaj iščemo čarobno palico, ki bi pričarala ta raj za tuberkulozne že na tem svetu. To čarobno palico imaš, dragi čitatelj, ti sam! Prav vsak jo ima! Je to spoznanje, da je treba temu žalostnemu pomanjkanju bolniških postelj nujno odpomoči, je to močna volja, da moramo tem nevzdržnim razmeram narediti konec. Vsak, kdor bo spoznal potrebe naših tuberkuloznih, bo rad pomagal. Mogoče si župan ali občinski svetovalec, imaš vplivno besedo pri oblastvih. Podpri našo zahtevo po dovoljnem številu postelj za jetične v naših bolnišnicah! Kadar pride kaka prošnja za dispanzer ali za potrebe protituberkuloznega gibanja, ne bodi nataknjen, temveč odpri srce — to se mi zdi prav tako važno — kot odpri roke! Ali pa si nemanič, imaš samo svoje roke, s katerimi si le s težavo služiš svoj kruh. Tudi ti moraš pomagati! Tudi najmanjši dar zaleže, zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Si mogoče volilec, član stranke, politik? Zavedaj se, da je delo za zdravstveni napredek naroda najvažnejši temelj narodnega blagostanja. Le zdrav narod bo v stanu, da napreduje, da izpolni vse naloge, ki mu jih stavi življenje. Poleg tega pa je bolezen vedno nesreča za vsakega, ki ga zadene, pa bilo star ali mlad, reven ali bogat. Ako bo letošnji protituberkulozni teden odprl oči za najvažnejše vprašanje protituber-kulozega boja, ako bo letošnji protituberkulozni teden začetek nove dobe, ko se bo s sodelovanjem vsega naroda začelo resno reše- »Pa začnimo torej! Najprej kave, vino pride pozneje.« »Ali vam smem naliti? — Bolj črno, kajne?« »Bolj črno in bolj belo, hahaha. Toda najprej jo morate gospe materi naliti.« »Ne, ne,« se je branila gospa, »jaz si bom sama; mi nihče drugi ne naredi prav.« Trezika je potisnila naslonjač z materjo k mizi in Je postavila skodelico in krožnik pred njo. Vmes je vrgla zdaj in zdaj prijazen pogled na doktorja. Stregla mu je tako ljubo po domače, da o njeni naklonjenosti nič več ni dvomil. Zaradi tega je postal pogumnejši. »Gospodična Trezika, kava je imenitna,« je pohvalil. »Le norčujte se,« se je zasmejala; »zato je morate še eno skledico popiti.« »Pozneje jo bom še res. Zdaj pa si moram počiti. Medtem vam bom nekaj pripovedoval, kar vas bo zanimalo.« »Radovedna sem.« »Pomislite, vaša gospa mati se misli iz Šentanela preseliti v Brezje.« »Ali, ali, gospod doktor!« se je gospa prestrašila. »Meni kaj takega še v sanjah ni prišlo na misel. Vi ste Jo predlagali.« »Da. Vi pa ste kazali, da bi vam bilo to kar po lolji, V zdravniškem stanovanju v Brezju je obilo praz- nega prostora, tam bi lepše, udobneje in ceneje stanovali kakor tu.« Trezika ga je gledala z odprtimi usti. Bila je izne-nadena in je obračala oči od zdravnika na mater. »Kaj bom pa jaz?« je vprašala po kratkem molku. »Vam, gospodična Trezika, ne ostane nič drugega, kakor da greste z materjo. Saj gospe matere ne morete same pustiti.« »Jaz sem vendar pri Senčarju v trgovini nastavljena. Pojutrišnjem moram spet nastopiti. Je dobra služba, ki je ne morem kar tako pustiti. Materina pokojnina je premajhna za naju obe; jaz moram še kaj zaslužiti.« »Ali službe pri Senčarju tudi tedaj ne morete pustiti, če vam doktor Silan boljšo preskrbi?« Iznenadeno, zbegano se je dekle oziralo. »Ali Trezika, si ti otročja!« se je oglasila mati. »Ali še zmeraj ne razumeš, kaj gospod doktor misli ?... Vprašuje te, če bi ga hotela vzeti.« Dekletu je udarila kri v obraz, pobesila je glavo, ni rekla ne besede in je sedela pred njima vsa oblita od dekliškega sramu. »Gospodična Trezika, ali sem vas užalil?« je vprašal zdravnik mehko. »Ne, ne, gotovo ne!« je zašepetalo dekle in počasi spet dvignilo glavo. »Le prestrašili ste me.« (Dalje sledi) se je v dečka, da bi dobila neko mesto kot vajenec. Bilo ji je tedaj 13 let. S pridnostjo se je kmalu dokopala do dobrega položaja in potem ni hotela več izdati svoje skrivnosti, da bi ne izgubila dobrega zaslužka. Tako je prebila svoje življenje kot moški. Mladina pod strogim režimom. Nemška vlada je izdala odredbo za zaščito mladine, ki določa, da se mladostniki pod 18. letom od mraka dalje ne smejo ved potepati po cestah. — Obisk gostiln in plesišč, kakor tudi kinematografov in varietčjev ja mladini, če ni v spremstvu svojih vzgojiteljev, po 21. uri prepovedan. V javnih lokalih mladina ne sme piti žganja, v javnosti tudi ne sme kaditi. vati vprašanje zdravljenja tuberkuloznih, po-1 boju sodeluje z besedo in dejanjem, da bomo tem bo pot do cilja kratka in lahka ter bo prekvasili ves narod z zahtevo: Vsakemu je-uspeh dosežen. Zato pa naj vsak od nas v tem I Učnemu bolniško posteljo! Spominjajino se v molHvah rajnih! Dva smrtna primera pri Sv. Andražu v Halozah. Pokopali smo v starosti 76 let uglednega moža, bivšega posestnika, sedaj preužitkarja Jakoba Kozel, p. d. Fuksovega Jakca iz Sp. Leskovca. Rajni je začel tako rekoč iz nič gospodariti in je v družbi svoje zveste žene Neže, katero je Bog- pred par meseci poklical k sebi, preekrbel svojim otrokom lepo premoženje. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo lepo število ljudi. G. kaplan se je pri odprtem grobu poslovil od rajnega z ganljivimi besedami. — V Okiču je smrt pretrgala nit življenja Mariji Emeršič. Pokojna ni imela potomcev, zato je izročila svoje posestvo dobrim ljudem, ki so jo zato lepo preživeli na njene zadnje dni življenja. — Bog daj pokojnima večni mir m pokoj, žalujočim pa naše sožalje! K majniški Kraljici je odšel po plačilo. V Galiciji pri Celju je Bog poklical k sebi F a -lant Alojza. Spreviden s sv. zakramenti je podlegel neizprosni jetiki, ki mu je uničila življenje v starosti 30 let. Pomoči je iskal pri več zdravnikih, toda zaman. Trpljenje grozne bolezni je vdano prenašal. Njegova duša je pohitela praznovat letošnji maj k majniški Kraljici Spomladansko cvetje prekriva njegov prerani grob, kjer so za vedno skrite njegove oči in njegov smehljajoči obraz. Zapušča žalujočo mater in štiri sestre, katerim izrekamo sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč! Vinogradniki, pozor! Vinarsko društvo v Mariboru je pred tremi leti začelo ponovno izdajati lastno glasilo »Naše gorice«. Glasilo »Naše gorice« so edini slovenski Ust, v katerem se obravnavajo važna sodobna vprašanja Iz področja našega vinogradništva. Poleg strokovnih razprav o pripravi zemlje, zasajanju In negovanju mladih nasadov, oskrbovanju starejših vinogradov od zgodnje spomladi pa do pozne jeseni ter o trgatvi, predelavi grozdja in o kletarjenju,- prinaša list še mnogo drugih koristnih člankov in nasvetov. Ureditev razmerja med vinogradnikom in viničarjem je vprašanje, s katerim se z na novo izdanim viničarsklm redom mnogi pečajo, Predpisi o prodaji in točenju vin lastnega pridelka, Q trošarinah na vino in žganje so zelo važni in jih moramo dodobra poznati, ako se hočemo izogniti vsem neprijetnostim. Vinogradnik mora biti tudi obveščen o vinski trgovini in cenah vina, o vinarskem zadružništvu, vinogradniških prireditvah, stanju vinarstva v drugih krajih, o novodobnih načinih vinarjenja In o raznih zanimivostih. Vse to bo našel v listu »Naše gorice«. Imetka ŠpeLnlan^e-dobičLarie je naznaniti! Za pobijanje draginje so bile pri nas že v začetku sedanje vojne izdane tozadevne uredbe. Ker so pa kljub temu nekateri znali te uredbe obiti in prekomerno izrabljali sedanji položaj, je ministrski svet na predlog socialnega ministra dr. Budisavijeviča in trgovinskega ministra dr. Andresa izdal novo uredbo, s katero se nadzoruje izvajanje dosedanjih uredb za pobijanje draginje. Po novi uredbi so tudi organi prvostopnih občih upravnih oblasti, kot policija, orožništvo, financarji, trošarinski nadzorniki, tržni nadzorniki itd. dolžni naznaniti osebe, ki se pregreše zoper določila uredb o pobijanju draginje, predvsem radi brezvestne špekulacije. Organi, ki bi tega ne storili, disciplinsko odgovarjajo. Brezvestne špekulante lahko prijavljajo tudi zasebniki, katerim v primeru, da se špekulant obsodi, pripade denarna nagrada. Po tej uredbi torej lahko vsakdo naznani človeka, ki v današnjih časih prodaja svoje stvari dražje kot je predpisano, orožnikom, financarjem, policiji itd. Za to svoje delo bo poleg dobrega dela prejel še nagrado. Ce pa orožnik, financar ali drug javni organ opravičene prijave ne bi hotel vzeti na znanje, odgovarja za to javni organ sam. Tako vidimo, da je oblast storila vse, kar je v njeni moči, samo da prepreči izkoriščanje revnega ljudstva. Ako se pa kljub temu tu in tam pojavi brezvestnež, ki ljudstvo odira, pa ga ljudstvo samo ne naznani, ni kriva temu oblast, ampak ljudje sami, ki takega človeka v svoji sredi puste nekaznovanega. Tujina naj živino kolje plača! Ni še dolgo tega, ko je goveja živina, ki smo jo izvažali, imela mnogo višjo ceno, kot pa živi- V listu »Naše gorice« se priobčujejo le članki s stvarno in resno vsebino izpod peresa izkušenih vinarskih strokovnjakov, praktikov in drugih odličnih sotrudnikov. Naročnina za »Naše gorice«, ki izhajajo 15. vsakega meseca, je zelo nizka ter znaša komaj 20 din letno. Vsak naročnik lista, ki je obenem lahko član bližnje vinarske podružnice ali direktni član Vinarskega društva v Mariboru, Ima razne ugodnosti. Vinarsko društvo je naročnikom vedno na razpolago z nasveti o vinogradniških zadevah bodisi preko svojega glasila ali neposredno. Vinogradniki in vsi ostali, ki ste v kakršni koli zvezi z vinogradništvom, in če niste še naročnik, ne odlašajte z naročilom »Naših goric«! PiSlt« takoj dopisnico na Vinarsko društvo, Maribor, Vinarska šola, da Vam pgšilia »Naše gorice«. Dostavljene vam bodo vse uosedanj« letošnje številke lista. Za poravnavo naročnine prejmete po pošti tudi čekovno položnico. Odločite se še danes in naročite list »Naše gorice«, ki vam bo gotovo ugajal. tfrgovina na na domačih trgih, to je po naših sejmih. Na Dunaju, oziroma na Reki, kjer se je naša živina prevzemala, so naši kmetje še pri odbitku stroškov prevoza in izgube na teži med vožnjo dobili mnogo več za živino kot je bilo to mogoče doseči na domačih sejmih. Sedaj — in to posebno v zadnjem času — je položaj drugačen, kajti po sejrnskem poročilu so bili prvovrstni voli v Brežicah že po 10 din kg žive teže, v Celju po 9 din, v Kranju pa po 9.25 din. Na sejmsko poročilo, ki je uradno sestavljeno, se pa smemo zanesti, kajti je prej navedena nižja številka kot pa višja. Tudi ostala živina ima v zadnjem času po sejmih zelo visoko ceno, ki skoraj povsod dosega ceno živine v tujini. Nemci in tudi Italijani namreč še danes plačajo za prvovrstne vole le 9.25 din, za drugovrstne pa 7.25 din, za bike pa kvačjemu 8 din kg žive teže, tehtano in prevzeto na Dunaju ali Reki. 1.80—1.90 din pri kilogramu pa znašajo stroški in izguba na teži. Ce so torej že na domačih sejmih ponekod voli dražji kot pa plačajo Nemci na Dunaju ali Italijani na Reki, oziroma so skoraj povsod iste cene na domačih sejmih, menda ne bo pod soncem tepca, ki bo še izvažal. Radi tega bodo morali Nemci In Italijani za našo živino vsekakor več plačati kot doslej, če bodo hoteli živino imeti. Naši državi se pri teh pogajanjih za dosego višjih cen nič ne mudi. Moral bo pač tisti, ki potrebuje, nuditi več, če bo hotel kaj dobiti. Z ozirom na majhno številčno stanje živine pri nas ter na dobro obetajoč pridelek sena in živinske krme naša država ne bo silila z živino nikogar, posebno še, če je cena, ki se nudi, tako nizka. Naši kmetje pa s prodajo tudi nič več ne hite, kajti živina se potrebuje za delo, pomanjkanje živinske krme se pa ne občuti več v taki meri kot prej. Vsi, ki poiujefe, ne pozabite na novi vozni red veljaven od 19. maja 1940! Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: Tiskarna sv. Cirila, Maribor - Ptfug Položaj na lesnem irgu Cene lesu se na ljubljanski blagovni borzi od zadnjega poročila niso skoraj nič spremenile. Vendar cene, ki jih izkazuje ljubljanska borza, ne veljajo za vse kraje. Ml jih od časa do časa objavljamo le v svrho primerjave, da kmetje imajo o cenah lesa neko stvarno podlago. Po pojasnilu Kmetijske zbornice v Ljubljani so namreč cene lesa, ki jih izkazuje ljubljanska blagovna borza, nižje, kot so pa cene lesu, ki se prodaja izven okvira ljubljanske borze. Kupčij izven borze je pa čez 90% in pri vseh teh kupčijah se v večini primerov — velja predvsem za zadnje čase — dosežejo višje cene za les kot pa na borzi. Torej so podatki, ki jih mi od časa do časa objavljamo na podlagi poročil ljubljanske blagovne borze, najnižji. To naj imajo kmetje na umu, da ja ne bodo morda prodajali svojega lesa še ceneje kot objavljeno v našem listu. Kar se tiče mednarodnega lesnega trga je ta v nasprotju z drugimi proizvodi, na katere ima vojna svoj vpliv, stalen. Povpraševanje po lesu je povsod zelo veliko. Spremenil se je pa marsikje način kupčij, na kar ponekod vpliva zmanjšan izvoz in pa potrebe držav po narodni obrambi. V zadnjem času iščejo les najbolj Nizozemska in Nemčija. Dobivata ga veliko iz Slovaške, čeprav jim popolnoma ne odgovarja. Radi tega Slovaki danes les zelo dobro in v velikih količinah prodajajo. Na našem lestnem trgu je zavladala neka negotovost, kar pft pripisujejo uvedbi izvoznih carin. Nove mothje nastajajo tudi zaradi napov^ danih zvišanj tovornine na želeTTiiC&tl ter ž^ izvedenega zvišanja davkov in plač delavcem v lesni stroki. Zaradi vseh teh zvišanj se je podražila tudi lesna proizvodnja, kar mora imeti za posledico, da cene lesu rastejo. Radi tega so potrebna vedno tudi nova pogajanja z državami, ki kupujejo naš les. Cene debelim svinjam, koruzi in pšenici so padle V okolici Mitrovice, Rume itd. se bavijo kmetje pretežno s pitanjem svinj za izvoz. Sredstva za pitanje, kot koruza In otrobi, pa imajo letošnje leto zelo nestalno ceno, kar ima na pitanje svinj in njihovo ceno slab vpliv. Pred nekaj dnevi so stale debele svinje 12—12 50 din kg žive teže, ko je pa veliko povpraševanje po svinjah prenehalo, se nudi samo 10 din za kg žive teže. Radi padca cen gojitelji debelih svinj teh sedaj sploh ne prodajajo. Zadnje dni je naglo padla cena tudi pri koruzi in pšenici. Koruza je bila že po 210—215 din stot, sedaj pa je padla na 170—175 din stot. — Pšenica je padla od prejšnjih 260 din na 230 din stot. Radi tega je nastal v trgovini z žitom zastoj, ker trgovci čakajo, da se položaj na tržiščih razjasni. Drobne gospodarske vesti 3000 oralov zemlje bo posejane z ricinusom. Kmetijski minister je v soglasju s finančnim in vojnim ministrom predpisal, da morajo večji posestniki v donavski banovini 3% orne zemlje zasejati z ricinusom. S tem se bo povečalo pridobivanje ricinusa za 3000 oralov orne zemlje. Računajo, da bodo na ta način krite vse naše potrebe po ricinusu. Izdelovanje obutve iz gume se bo omejilo na najnižjo mero. Pristojne oblasti zagovarjajo ta ukrep s tem, ker je v državi dovolj kož za izdelovanje obutve, guma pa, ki se težko uvaža, se nujno potrebuje v druge, bolj važne svrhe. 10.733 vagonov sladkorja smo lansko leto pridelali v Jugoslaviji. Za proizvodnjo tega sladkorja se je porabilo 9,000.000 stotov sladkorne pes«, s katero je bilo obseianih 45.892 ha zemlj«. 10 milijonov din si je Izposodila »Gospodarska sloga«, in to na podlagi jamstva banovine Hrvatske, pri banovinski hranilnici v Zagrebu. Za ta denar bo »Gospodarska sloga« nakupila koruzo za revne kraje na Hrvatskem in modro galico. »Gospodarska sloga« je za revne predele Hrvatske nabavila že za 25 milijonov din hrane in za 5 milijonov din modre galice. Posojilo, ki ga je »Gospodarska sloga« sedaj najela, bo delno krilo dosedanje nabavke, delno se bo pa porabilo za nova naročila hrane. 200 vagonov koruze je kupil Prizad v Bolgariji. Ta kupčija se nanaša na dovoljenje, da sme Prizad uvoziti 5000 vagonov koruze trošarine prosto. Del te koruze je predan vojnemu ministrstvu za prehrano konj. Kaj bomo izvozili v maju in juniju. Pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino se je vršilo posvetovanje organizacij, ki izvažajo živino in meso. Ugotovilo se je, da bi mogli v maju in juniju izvoziti 200 vagonov masti in slanine, 100 vagonov svežega svinjskega mesa, 300 vagonov svežega govejega mesa ter okoli 14.000 živih svinj. Te količine bi se izvozile v Nemčijo, Italijo, češko-Moravsko in Francijo. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor L 7.25 din, II. 6.30 din; Ptuj I. 7.50 din, II. 6 din; Celje I. 8—9 din, II. 7—8, in. 6—7 din; Dravograd I. 7 din, II. 6 din; Ljubljana I. 7.50—8 din, II. 7.50 din, III. 6.50 do 7 din; Kranj I. 9.25 din, II. 8.75 din, III. 7.75 din kg žive teže. Biki. Murska Sobota I. 7—7.50 din, II. 6 din 1 kg žive teže. Krave. Maribor I. 5.60 din, II. 5 din; Ptuj I. 6 din, II. 4.50 din; Ljutomer H. 5 din; Celje I. 6—7 din, II. 5—6 din; Dravograd I. 6 din, II. 5 din; Ljubljana I. 6—6.50 din, n. 5—5.50, m. 5 din; Kranj I. 7.50 din, II. 7 din, III. 6 din 1 kg žive teže. Telice. Maribor I. 7.25 din, II. 6.30 din; Ptuj [. 7 din, II. 6 din; Murska Sobota I. 7 din, nt. 6 din; Celje I. 8—9 din, II. 7—8 din, m. 6 do f din; Dravograd I. 7 din, II. 6 din; Ljubljana [. 7.50—8 din, II. 7—7.50 din, III. 6.50—7 din; Kranj I. 9.25 din, H. 8.75 din, III. 7.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor I, 7 din, IIt 6.50 din; Sobota 0 din; Celje I. 9—9.50 din, II. 8—9 din; Dravograd I. 8 din, II. 7 din; Ljubljana I. 8—9 din, n. 7—8 din; Kranj I. 8.75 din, II. 7.75 din kg žive teže. Goveje meso. Maribor I. 14—18 din, II. 12 do 14 din; Ptuj I. 13 din, II. 11 din; Celje 14—16; Ljubljana I. 14—16 din, II. 12—14 din; Kranj I. 16 din, II. 14 din, III. 12 din kg. Svinje Plemenske. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 80 do 160 din komad, Kranj 7—8 tednov stari prasci 185—300 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 9—10 din, Sobota 12 do 13 din, Celje 10 din, Dravograd 9 din, Ljubljana 9.50—10 din, Kranj 11—12 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Maribor 12 din, Sobota 14 din, Celje 12 din, Dravograd 10 din, Ljubljana domači 10—11 din, sremski 12—13 din, Kranj 12.50—13.50 din kg žive teže. Svinjsko meso. Maribor 18 din, Ptuj 13—18, Ljutomer 18 din, Sobota 16 din, Celje 18 din, Dravograd 16 din, Ljubljana 16—22 din, Kranj 20 din kg. Slanina. Maribor 18 din, Ljutomer 20 din, Sobota 18 din, Celje 19 din, Dravograd 18 din, Ljubljana 18—20 din kg. Svinjska mast. Maribor 21 din, Ptuj 18—20, Sobota 19 din, Celje 22 din, Dravograd 22 din, Ljubljana 21—22 din, Kranj 22 din kg. Tržne cene žito. Maribor: pšenica 2.50 din, ječmen 1.85, rž 1.70 din, oves 1.75 din, koruza 1.65 din kg. Fižol. Maribor 6.50 din, Ptuj 5—6 din, Celje 6—8 din kg. Krompir. Maribor 2.25 din, Ptuj 1.50 din, Celje 2.25 din, Dravograd 2 din, Ljubljana 2.25 din. Seno. Maribor 185—210 din, Ljutomer 150 din, Celje 120 din, Dravograd 120 din, Ljubljana 130 din stot. Detelja. Ljutomer 180 din, Celje 130 din, Dravograd 130 din, Kranj 175 din stot. Slama. Maribor 75—90 din, Ljutomer 70 din, Celje 50 din, Dravograd 50—60 din, Ljubljana 50 din stot. Mleko. Maribor 2—2.50 din, Ptuj 2 din, Ljutomer 2 din, Sobota 2 din, Celja 2.50 din liter. Surovo maslo. Maribor 36 din. Sobota 30 din, Celje 40 din, Dravograd 35 din, Ljubljana 32 do 40 din kg. Jajca. Maribor 0.80 din, Ptuj 0.75 din, Ljutomer 0.80 din, Sobota 0.70 din, Celje 0.90 din komad. Drva. Maribor 112—135 din, Ptuj 125 din, Ljutomer 110 din, Celje 110 din, Dravograd 90 din, Ljubljana 140 din kubični meter. Vino. Navadno: Maribor 5 din, Ljutomer 4—6, Ptuj 5 din liter pri vinogradnikih. — Boljše sortirano: Maribor 7 din, Ljutomer 6—9 din, Ptuj 6.50—7 din liter pri vinogradnikih. Volna. Neoprana: Dravograd 35 din, Kranj 24—28 din kg. — Oprana: Dravograd 40 din, Kranj 34—38 din kg. Suhe češplje. Kranj 6—8 din, Maribor 7—8 din kilogram. Med. Maribor 20 din, Ptuj 18—20 din, Ljubljana 20—22 din kg. Jabolka. Maribor I. 10 din, II. 7 din, III. 5 din; Ptuj 4—5 din; Ljubljana I. 10 din, n. 8 din, m. 5 din kg. Hruške. Maribor I. 11 din, II. 9.50, III. 8 dm kilogram. Sejmi 20. maja živinski in kramarski: Bogojina in Sv. Lenart v Slov. gor. (namesto 19.) — 21. maja goveji in konjski: Ptuj; goveji: Videm ob Savi; tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava —• 22. maja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Zidani most — 24. maja živinski in kramarski: Martjanci (namesto 23.); svinjski: Maribor — 25. maja svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski ali Urbanov: Gornja Radgona, Kotlje, Podčetrtek v Ve-račah, Svetina, Vitanje. živinski in kramarski sejem pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ki bi se imel vršiti dne 23. maja 1940, se ne vrši, niti ne bo preložen na poznejši dan. Razgovori z našimi naročniki B. M., Sobota. Pojasnila, ki jih iščete, dobite v knjigi »Zakon o uradnikih«, veljaven od dne 31. marca 1931. Knjigo dobite za 18 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Zaostanki na nedržavnih davkih. D. K. Pod-gora. Glasom uredbe, katero omenjate, se davčnim obvezancem odpuščajo le zaostanki na državnih davkih in odpust ne velja za avtonomne do-klade. — Davčna uprava Vam je dolžna dati kakršno koli potrdilo, ako plačate za izdajo potrdila predpisane takse. Izplačilo dote po valuti. V. J. Pri zapuščinski razpravi januarja 1936 je bilo dogovorjeno, da se bo dota dedičem izplačala »po valuti«. Ker doslej dote še niste dobili izplačane in cene zelo naraščajo, vprašate, koliko smete sedaj tirjati namesto takrat dogovorjenih 8600 din. — Dogovor ni dovolj jasen. Ako ste govorili o valuti, je verjetno, da ste najbrž imeli v mislih tečaj dinarja napram švicarskemu franku. V tem primeru bi sedaj Vaša terjatev znašala celo manj, ker je namreč današnji tečaj dinarja boljši, nego je bil januarja 1936 napram švicarskemu franku. Ako ste imeli v mislih cene življenjskim potrebščinam (indeks) in ste to molče ali izrecno dogovorili, bi se v tem primeru upoštevala današnja draginja. Kuluk na potu, ki ga obvezanec ne uporablja. J. C. Pritožujete se, da Vas je občina pozvala na kuluk za dva dni in bi morali delati na občinskem potu, katerega Vi sploh nikdar ne uporabljate. Radi slednje okolnosti se niste odzvali pozivu, sedaj pa Vam je občina poslala plačilni nalog. — Občinske ceste I. reda se po zakonu grade in vzdržujejo z občinskimi sredstvi in prispevki višjih samoupravnih teles. Občinske ceste drugega reda pa se grade in vzdržujejo s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, ki so jim te ceste poglavitno namenjene. Porazdelitev teh prispevkov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. Okolnost, dali posamezni zavezanec uporablja tisto občinsko pot, katero je treba popraviti, ni merodajna in se zavezanec ne more rešiti te zaveze z izgovorom, da dotične poti sam ne uporablja. Kuluk se mora uporabljati za gradnjo in vdrževanje samoupravnih cest, v kolikor ne bi mogla teh poslov izvršiti samoupravna telesa iz svojih denarnih sredstev. Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci v območju dotičnega samoupravnega telesa od polnih 18 do polnih 55 let. Ta obveznost se da odkupiti s plačilom ustrezne delavske dnine. Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznost osebnega dela ter plačujejo nad 100 din neposrednega davka, morajo ne glede na spol, starost in delavno sposobnost plačati odkupnino. Zaradi odrejanja delovne obveznosti, odn. odkupnine, se jemlje za enoto: pri osebah, ki plačujejo do 200 din neposrednega davka, en dan dela; pri osebah, ki plačujejo do 500 din davka, dva dni dela; pri osebah, ki plačujejo do 900 din davka, 3 dni dela itd. V enem letu se sme odrediti uporaba ljudskega dela, odn. plačevanje ustreznih dnin, največ za tri enote pri banovin-skih in tri enote pri občinskih cestah. Ločitev od moža-pijanca, prepirljivca. K. T. Ako je Vaš mož sporazumen s tem, da se zakon sporazumno loči od mize In postelje ter da se razdruži Vajina eventualna dosedanja skupnost premoženja, tedaj zadošča, da dasta oba zadevno Izjavo pred sodiščem na zapisnik; sodišče bo opravilo le tri spravne poskuse, nato pa izdalo odločbo v nepravdnem postopku. — Ako se z možem ne boste mogli sporazumeti o ločitvi in ureditvi premoženjskih prilik, bi morali tožiti na ločitev zakona iz krivde moža in na ukinitev že-nitnih paktov. — Ako Vaša premoženjska skupnost z možem ni bila ustanovljena z ženitovanj-skim paktom, tedaj zahtevate njeno razdružitev lahko tudi brez ločitve zakona in nepravdnim potom. — Ako je lastnik posestva le mož sam ln nimate dogovorjene skupnosti premoženja, Vam ne pritiče polovica vsega, marveč le primerna alimentacija, katero bi moralo določiti sodišče, ako je mož ne bi prostovoljno plačeval. — Ako je mož vdan pijančevanju tako, da s tem sebe ali svojo rodbino izpostavlja nevarnosti stiske, ali da potrebuje pomočnika za pravilno opravljanje svojih poslov, ali da ogroža varnost drugih, tedaj lahko predlagate, naj se ga prekliče. Potem mu bo najbrž zmanjkalo sredstev za pijančevanje, odnosno mu bo kredit otežkočen in se ne bo mogel vmešavati v gospodarstvo. Za njegovega skrbnika predlagate lahko sebe. Spor glede obračuna, znižanja in zaščite dolga. H. A. in Ot. Za 50% se radi kmetske zaščite zniža ona vsota, ki se poda, ako se ugotovi glavnica na 20. aprila 1932 ter se ji prišteje vse dotlej natekle dogovorjene obresti. Vsi dogovori dolžnikov in upnikov, ki so za kmeta-dolžnika slabši nego določa to uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, so neveljavni. A v Vašem primeru je že tekla, odnosno se je že odločilo v pravdi o vprašanju, koliko znaša še terjatev na glavnici in koliko ste dotlej že odplačali ter da ste izgubili pravico do 12 letnega obročnega odplačevanja. — Slednje bi pač bili morali sami vedeti in je zelo dvomljivo, da bi uspeli s tožbenim osporavanjem višine terjatve in obračuna le iz razloga, ker niste imeli obračuna z upnico in niste vedeli, koliko da ste že odplačali. — Odgovore dajemo brezplačno. Tožb »naš doktor« ne sestavlja in je Vam tudi ne svetujemo. Pravica tretjega sina do skrajšanega roka. O. A. Ako sta Vaša dva najstarejša sina služila polni rok, tedaj pritiče tretjemu sinu pravica do skrajšanega roka. Okolnost, da je bil najstarejši sin, potem ko je že odslužil polni rok, spoznan za nesposobnega, je brez pomena. Prošnjo za skrajšan rok je vložiti pri poveljstvu pristojnega vojaškega okrožja ter ji treba priložiti pojasnilo župnijskega urada in vojaški izkaznici obeh starejših sinov. Nakup posestva na javni dražbi — pravomoč-nost sklepa. R. H. S. Potem, ko se je opravila javna dražba, mora sodišče najprej izdati sklep o domiku. Zoper ta sklep je mogoč oporek, ki ga mora rešiti nadrejeno okrožno sodišče. O prenosu lastnine na izdražitelja odloča zemljiško-prometna komisija. Ta sme prenos izdraženega posestva na izdražitelja odreči v sledečih primerih: ako smatra, da je izdražitelj posestvo iz-dražil v špekulativne namene; ako smatra, da gre za povečanje veleposestva ali za ustanovitev veleposestva; ako nasprotujejo temu interesi državne obrambe. Iz razloga, ki ga navajate pod točko 4., se dražba ne more razveljaviti. — Oporek zoper domik priglasi lahko tudi dosedanji lastnik iz razlogov, navedenih v izvršilnem postopku; ker so preobširni, jih ne bomo navajali. Svak dal dolg zapisati kot dediščino. J. O. Ako »te si od svaka izposodili denar že pred letom 1932., tedaj je vseeno, ali je Vaš svak ta denar namenil komu za dediščino, ali pa dal dolg krat-komalo »zapisati kot dediščino«. VI — ako izpolnjujete pogoje po uredbi o likvidaciji kmet- skih dolgov -— uživate olajšave po tej uredbi. Ako hoče upnik od Vas terjati povračilo dolga, mora predvsem staro zadolžnico zamenjati z novo dolžno listino. Ako je zadevni postopek po-krenil pred 2. marcem 1939, tedaj ste dolžni plačati obroke, zapadle od 16. novembra 1936 naprej, ako pa je pokrenil postopek šele po 2. marcu 1939, ste dolžni plačati obroke, ki zapadejo šele prihodnjega 15. novembra. V primeru, ako bi Vas svak tožil, ugovarjajte, da ste zaščiten kmet in da še ni izvršena zamenjava stare za-dolžnice z novo. Oddaljenost stavb od meje. živali delajo škodo. A. F. Pritožujete se, da sosed na svoji njivi, ki leži poleg Vaše, vsako leto postavi kako poslopje, ne da bi prej koga vprašal in brez ogleda od strani stavbne komisije; zagradil je mejo tako, kakor on hoče; njegove živali Vam delajo škodo. — Ne obstoja nikak poseben predpis, ki bi določal, kako daleč od sosednje meje se sme postaviti kako poslopje. Vi bi se proti postavitvi takega poslopja zamogli braniti le, ako bi sosed posegal v kake Vaše pravice. Proti temu, da morda poslopje njivi dela senco, se ne bi mogii braniti. V Vašem primeru bi morda prišlo v poštev to, da radi postavljenega poslopja ne bi mogli obračati pluga, kakor ste ga morda doslej. Ako ste si s 30 letnim javnim obračanjem po tuji njivi, brez sile in prošnje pridobili zadevno služnostno pravico, bi eventualno zamogli zahtevati od soseda, da Vam omogoči še nadaljnje potrebno obračanje. — V kolikor Vam delajo sosedove živali škodo, Vam je sosed dolžan to škodo povrniti, morate pa seve imeti dokaze za to, da Vam je škodo res povzročila njegova živina, pa bodisi da sosed ni vedel, da njegova živina uhaja na Vaš svet. Po zakonu imate pravico, ako zalotite tujo živino na svojem svetu, toliko živine zapleniti, da je Vaša škoda krita, morate pa v osmih dneh vložiti zadevno tožbo, ako se s sosedom ne poravnate. — Ako smatrate, da je sosed posegel v Vaš svet, ga lahko z lastninsko tožbo prisilite, da se z ograjo umakne. Ako so meje sporne, je pa treba, da prej predlagate sodno ureditev meje. Zvišanje plačila za opravljanje voženj. L. W. Z lesnim trgovcem ste se lanske jeseni dogovorili, da mu boste proti določenemu plačilu prevažali les. Vprašate, ali lahko prisilite trgovca, da Vam nagrado za vožnje zviša, ker je medtem nastala draginja. — Ako ste fiksno določili nagrado za opravljanje voženj skozi gotovo dobo, odn. določene količine lesa, ne boste mogli prisiliti trgovca, da Vam plača večjo nagrado, marveč ste odvisni le od njegove dobre volje. Prihodnjič se dogovorite za dnevno, odn. ob času opravljanja voženj običajno nagrado. Prevzem dolga iz leta 1931 — zaščita odre-fiena, R. S. 45. Leta 1931. je neka posestnica najela posojilo pri Posojilnici. Leta 1934. ste Vi Sem kmečki fant, rodil sem se na kmečki zemlji, na njej sem vzrastel in živel, jedel sem kruh, ki je zrastel na lastni kmečki grudi. Dorastel sem do starosti 21 let, odslužil sem vojaški rok, se vrnil na svoj rojstni dom, kjer gospodari še dokaj pri zdravih močeh oče z dvema mlajšima bratoma, ki sta pa tudi že sposobna vsakega dela. Vživel sem se ponovno v življenje svojega kmečkega stanu. Živim in sem srečen ob misli, da bom lahko živel na tej zemlji, na kateri sem zrasel. Toda tu mi stopi pred oči ovira, katere sam s svojimi močmi ne morem in tudi nikdar ne bom mogel premagati. Na domu nas je več moških otrok; le eden bo mogel podedovati po našem očetu posestvo. Kateremu naj ga dajo ? Najstarejšemu, da bodo potem oni mlajši izpodrinjeni izpod rodne hiše? Mislim, da ne. Torej vas vprašam, kaj bi bilo tukaj Storiti. Da se vržem z neugnano mislijo, da moram biti naslednik, ne bilo bi primerno; saj sta moja brata na poti iste usode kakor jaz. Da krenem na pot, ki jo hodi toliko mojih stanovskih tovarišev, da se vrinem v množice proletariata, ki drug drugemu izpred ust odjedajo službo, da pomnožim število mestnih pokvarjenih postopačev, ki se mu je že ob prevečkratnem brezuspešnem iskanju primerne službe tudi to zastudilo ter je počel življenje iz dneva v dan? Ne, dragi tovariši, tega ne! Poglejte samo malo okoli sebe! Koliko posestev je že prešlo prevzeli njeno posestvo ter tudi dolg. Plačali ste že 3 anuitete znižanega dolga Priv. agrarni banki, sedaj pa Vam je banka vrnila vse listine in denar, češ da Vam zaščita ne pritiče, ker da gre za nov dolg. -— Res razlagajo sodišča uredbo o zaščiti kmetov tako, da ne pritiče zaščita onim kmetom, ki so po 20. aprilu 1932 prevzeli od kakega drugega dolžnika, s katerim si niso v rodu, odn. ne gre za nekako predhodno dedovanje, kakor je to pri prevzemnih pogodbah. Radi tega boste pač morali plačati ves neznižan dolg po prvotnem dogovoru m ni sredstva, s katerim bi mogli pridobiti zaščito. Višina obresti v iznosu 9'A % je sicer res zelo visoka, vendar je po zakonu še dopustna. V slučaju, da ste morda ob prevzemu dolga od prejšnje dolžnice upoštevali prevzeti dolg le v znižani višini,, se domenite s prejšnjo dolžnico in eventuelno razrušite pogodbo, ako ste jo sklenili pod pogojem, da boste morali plačati le polovico znižanega dolga. Odpis davčnega zaostanka 70 din. L. M. Po službeni dolžnosti se davčni zaostanki do konca leta 1939 odpišejo le onim davčnim zavezancem, pri katerih skupna vsota katastralnega čistega donosa (ne davka) njih celokupnega zemljišča, ki je v območju ene davčne uprave, ne znaša več kot 1000 din letno. Drugim davčnim zavezancem se — in sicer na prošnjo, ki jo je vložiti do 23. marca — odpišejo le davčni zaostanki, ki so se pokazali ob koncu leta 1937, v kolikor bi plačilo teh zaostankov pomenilo gospodarski polom dolžnika. Do katerega leta se mora služiti v kadru. F. J. Vaš sin je služil lansko leto pri vojakih 2 meseca, nakar je zbolel ter so ga začasno poslali domov. Vprašate, do katerega leta ima vojaška oblast pravico pozvati ga zopet v vojaško službo. — Redi rok v kadru je treba služiti do dopolnjenega 27. leta starosti. Po tem letu sicer ni treba več služiti v kadru, lahko pa vojaška oblast kliče dotičnega obveznika na orožne vaje in to lahko tudi več let zaporedoma. Podčastniška avto šola. M. E. Imate sina, ki bi ga radi spravili v kako podčastniško šolo, najraje v avtošolo, in vprašate za zadevne pogoje. — Podčastniška avtošola se bo šele ustanovila, in sicer v Zemunu, najbrž letos spomladi. Pogoji za sprejem v to šolo doslej še niso bili objavljeni. V splošnem se zahteva za sprejem v ¡podčastniške šole rojstni in krstni list, domovinski list, dokaz o dobrem vladanju, da prosilec ni v sodni preiskavi, da ni bil sodno kaznovan, dovoljenje staršev ali varuha za vstop v šolo in da bo gojenec smel po dovršitvi šole služiti še dvainpolkrat toliko časa pri vojakih, kolikor je trajalo učenje; zadnje šolsko spričevalo. Sprejem se vrši po predhodnih razpisih, ki se objavljajo tudi v časopisju in Vam priporočamo, da pazite na zadevne objave. v tuje roke, nekmečke in povrhu tega neslovenske! Zemlja, ki je redila dolga leta slovenski kmečki rod, postala je sužna, po njej se ne sprehaja več slovenski kmet. O zemlja kmečka in slovenska, kaka usoda je zadela tebe in nas preostale kmečke sinove? Na tebi se ponaša gospod, ki je marsikje še tujec povrhu, on ne dela na tebi, tvojih polj ne orje, zasadil jih je z gozdom, v njem si redi divjačino, ki mu je v zabavo, ko pride na svoja velika posestva ^od zelenim Pohorjem. Ali ne bi bilo koristno, ko bi se to odtujevanje kmečkih posestev preprečilo, ko bi se za-branilo prekomerno pogozdovanje lepih polj in travnikov, koliko novih kmečkih družin bi imelo kruha in obstoja, ali ne bi bilo v veliko korist v narodnem oziru, ko bi se na naših lepih kmetijah na Pohorju sprehajal in delal slovenski kmet, ne pa tuji gospod! Koliko nas je kmečkih sinov, ki bi bili sposobni voditi pravo gospodarstvo, toda naša posestva so v tujih rokah, njih lastnik je Bog ve kje kak veletrgovec v Mariboru, Ljubljani, na Bledu, v Italiji in še drugje daleč od te zemlje. Ali bi ne bilo primerno, da bi se nam dala sredstva, da bi si mogli pomagati ter po pravični ceni odkupiti ta posestva, ali ne bi bilo za narod koristno, ko bi spet vzrastle propadle domačije, ko bi na njih bival zdrav kmečki rod, ki bi bil z dušo in telesom vdan svoji zemlji, narodu in kralju? Viničarski vestfnik Dajte nam kruh, ki nam je namenjen! V »Slov. gospodarju« smo čitali, da je kr. ban-ska uprava nabavila od Prizada 300 vagonov pšenice in dala isto zrnje mlinom v predelavo v moko, za katere izdelke naj bi se oglašale obči-, ne za svoje revno prebivalstvo. To delo je res hvale vredno, žalostno pa je, da se občine po večini za svoje reveže premalo brigajo. Zato prosimo revni viničarji iz Haloz, da bi nam občine iz naših kritičnih položajev pomagale na način, da naj vsaka prizadeta občina prevzame — če je sploh še mogoče — pšenico in jo razdeli med potrebne reveže, ki bi si jo radi sami doma z ročnimi mlini premleli v moko. Ce je pa pšenica že predelana v moko, potem pa nam naj izvolijo oskrbeti isto. Denar za omenjeno blago naj bi občine začasno založile. Vsak upravičen kandidat naj bi od občine dobil izkaznico, koliko dobi pšenice ali moke za svojo družino. Ker pa so najpotrebnejši tako ubogi, da nekateri sploh ne zmorejo plačati več kot nekaj kilogramov naenkrat, zato naj bi jim šle občine glede odvzema iz socialnega ozira toliko na roko, da bi vsaj po presledkih vsakdo vse prejel in bi vsakokratni prevzem sproti plačeval. Več ljubezni in razumevanja! Večkrat moramo viničarji dobiti na ušesa pikre besede, češ viničarjem gre danes boljše kot njihovim gospodarjem. Vzemimo viničarsko družino s šestimi člani. Viničar kot gospodar, njegova žena in 16 letni sin ali hči so za delo in zaslužek sposobni, dva šoloobvezna otroka in en manjši otrok sili pa kak star, onemogel član v taki družini pa ne morejo zaslužiti. Preživljati ali oskrbovati jih morajo samo tisti trije člani, ki so dela zmožni. Tako pride na posameznega člana družine od vsega zaslužka na dan samo 2.73 din. Omenjena vsota pa ne velja samo za prehrano, ampak se mora iz tega oblačiti, obuvati, kupiti drva in še imeti za stotere druge potrebščine. Zato prosimo take ljudi, ki glede vi-ničarjev govorijo tako nesmiselne besede, da bi imeli več socialnosti in ljubezni do bližnjega. Haloški viničar. Naznanila Vinarski kongres, združen z rednim občnim zborom Vinarskega društva, se bo vršil letos v Dolnji Lendavi, in sicer občni zbor v soboto, 18. maja, ob osmih zvečer, kongres pa v nedeljo, 19. maja, ob 10. Na kongresu bodo razpravljali vinogradniki o zelo važnih vinarskih vprašanjih: o selekcijskih krožkih ter o pogojih za pravilno kletarstvo. Istočasno priredi Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi vinsko poskušnjo in vinski sejem, na katerem se bodo lahko vinogradniki in vinski trgovci prepričali, da pridelujejo vinogradniki lendavskih goric prav dobro vinsko kapljico. V nedeljo popoldne pa si bodo vinogradniki ogledali del lendavskih goric, kamor bodo napravili pešizlet. — Slovenski vinogradnik se nahaja danes v težkem položaju. Visoki pridelovalni stroški, slabe prodajne možnosti in velika bremena delajo vinogradništvo čim dalje bolj nerentabilno. Zaradi tega bo v korist našega vinarstva, da se bo letošnjih prireditev v Lendavi udeležijo čim več vinogradnikov. Pa tudi dolžnost je vsakega vinogradnika, da se udeleži vinarskega kongresa, da bomo vinogradniki skupno manifestirali za svoje zahteve. Obenem bodo imeli priliko vinogradniki spoznati lepe lendavske gorice in tamošnje vinogradniške razmere, ki jih še na splošno ne poznamo. Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni In škodljivcev vinske trte in o poletnih delih v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek, 30. maja. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8 do 12 in od 14 do 18. Slov. Bistrica. Glasbena Matica v Mariboru priredi v letošnjih počitnicah na najmanj petih krajih izbrano lepe koncerte. Prvi tak nastop bo v Slov. Bistrici v nedeljo, 19. maja, ob 15.30 v dvorani Okrajne hranilnice. Mladi in stari iz mesta m okolice, ne zamudite te lepe prilike in pridite poslušat pesmi, ki so nabrane iz vseh krajev naše lepe domovine. Več na lepakih. Rogaška Slatina. Enodnevni čebelarski tečaj priredi čebelarska podružnica Rog. Slatina dne 19. maja pri čebelnjaku podpredsednika g. Leo-oolda čonča v Cerovcu od 10 do 16. Predavala Hisli kmečkega Ian4a iz Vuzenice bosla o čebelarstvu g. Pcternel, župnik v p., in predsednik štajerskih podružnic g. učitelj Džu-ra. Skupni odhod od kolodvora v Rog. Slatini ob 9 po prihodu vlaka iz Grobslnega. Vljudno se vabijo vsi čebelarji iz bližnjih in daljnih podružnic! Dobrodošli tudi nečlani, sploh vsi, ki imajo zanimanje za čebele. V primeru slabega vremena se bo vršil tečaj ob istem času v šoli pri Sv. Križu in po možnosti pri kakem čebelnjaku v Rogaški Slatini. Sv. Jurij ob Ščavnici-Cezanjevcl. V nedeljo, 19. maja, pridejo gostovat igralci Bralnega društva iz Cezanjevec, ki nam .bodo uprizorili na našem odru igro »Begunka«, za konec pa še šalo-igro »Mutasti muzikant«, kar bo za smeh. Vsi prijatelji iz Slovenskih goric vljudno vabljeni! Loka pri Zidanem mostu. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 19. maja, tombolo. Glavni dobitki: moško kolo, žensko kolo, seženj drv, vreča moke. Poleg teh je še mnogo drugih lepih dobitkov. Začetek tombole ob pol štirih popoldne. Srečka stane 2 din. Poizvedba. Odšel je od doma 11 letni fant Capi a Jožef od Sv. Ane v Slovenskih goricah. Kdor ve, kje se nahaja ali ga je kje videl, se naproša, da sporoči na naslov: Gungl Marija, Ledinek, Sv. Ana, Slovenske gorice, ZAKAJ SO TURNIŠČANI ŠE DANES VARAŠANCI — MEŠČANI? Marsikomu se zdi čudno, da se navadna vas Turnišče še danes imenuje »varoš« (varaš = mesto) in njegovi prebivalci varašanci. Ker nekateri rabijo ta naziv celo zaničljivo, zato tem in posebno mladim, ki ne poznajo zgodovinskega ozadja tega naziva, pojasnim, da je Turnišče po ljudskem izročilu pred turškim gospostvom bilo res poljsko mesto z velikim prometom. Današnji naziv pa je še zgodovinski ostanek: kajti v začetku novega veka je Turnišče bilo svobodno mesto z lastnimi mestnimi pravicami. Do sijajnega procvita pa mu je pomagala predvsem obrt, med katero je najbolj cvetelo platnarstvo. Obrtniki so takrat bili združeni v cehih, katerih ostanki so se ohranili vse do danes (n. pr. čevljarski, kovaški, krojaški itd.). Privilegije (posebne pravice) sta Turnišču v 16. stoletju podelila lendavska grofa Ladislav in Štefan Banffy. Ti privilegiji so vsebovali: svobodno volitev sodnikov, ki so vršili nižje sodstvo, meščanom so zagotovili osebno svobodo ter imovinsko varnost in jih oprostili tlake v vinogradih, kar je bilo zelo važno: naš kraj je namreč v 13. stoletju bil last rodbine Banffy, ki je imela tudi Dolnjo Lendavo. Isti privilegij je Turnišču tudi dovoljeval tedenski sejem na nedeljo in to brez plačila mitnine. (Tak sejem se še danes vrši.) Tudi v nekem vizitacijskem zapisniku iz leta 1688. je Turnišče navedeno kot mesto. V turniškem arhivu so še danes ohranjeni mestni privilegiji iz leta 1770. in 1772. Ker je Turnišče bilo mesto, je veliko trpelo od turških napadov. Leta 1587. so ga namreč popolnoma izropali, 84 let pozneje so cela cerkev zažgali. Stari ljudje še danes radi pripovedujejo o čudežih, ki so se baje godili v zvezi s požigo., n. pr. da se je Marija skrila in si poiskala novo mesto itd. MALA O Z N A N IL A Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane 1 din. (Preklici, Poslano, Izjave pa 2 din za besedo.) Davek se zaračunava posebej: do velikosti 20cmf 1 din, do velikosti 50 cm* din 2-50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača 8e 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za 2 din. sicer se ne odgovarja SLUŽBE: Iščem hlapca za kmečko delo. Plačam 150 din. Naslov v upravi. 786 .Sprejmem vajenca. Hrana in stanovanje v hiši, po potrebi tudi obleka. Kovačič Alojzij, parna pekarna, Tezno, Maribor. 771 Dekle 7,a vse, ki zna dobro kuhati in opravlja vsa hišna dela, se takoj sprejme. Plača 300 din mesečno. Dopisi z navedbo starosti na: Regina Göttlich, Maribor, Koroška cesta 128. 783 Pekovskega vajenca, dobro vzgojenega, sprejme taiioj pekarna Auor, Maribor, Taborska uli-ca 16._775 Iščem družino s štirimi delovnimi močmi za vsa dela na posestvu. Pogoji po voljni. Vprašati v pisarni »Triglav«, Maribor, Aleksandrova 12. __756 Hlapca h konjem sprejme Lojze Lorber, Sv. Peter pri Mariboru._776 Žagarja, sposobnega za križni jarmenik, sprejme takoj žaga Rače. Prednost imajo samci. 777 Iščem zdravo, čisto služkinjo za vsa hišna dela, ki zna kuhati, z letnim spričevalom. Trgovina Tement, Maribor, Jerovškova ulica 32. 779 Fant, vojaščine prost, vešč vsake stroke kmetijstva, išče zaposlitve kot pomoč pri gospodarstvu ali pa na veleposestvu. Anton Markel, Sv. Jurij ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. 780 Razpis. Občina Sv. Lovrenc na Pohorju, okraj Maribor desni breg, razpisuje pogodbeno mesto občinskega blagajnika. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje šole ali trgovski tečaj. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po členu 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v skrajšanem roku 15 dni po objavi tega razpisa pri imenovani občini. 781 POSESTVA: Hiša pri Sv. Miklavžu 87, Hoče, primerna za upokojenca, se proda ali da v najem._768 Lepo posestvo s sadonosnikom, njive in travnik, 15.428 kvadr. metrov, kvadr. meter po 2 din, na prodaj pri Mali Nedelji. Alojz Cvetko, Ruše 226._770 Proda se posestvo a mlinom v okolici Maribora, v neposredni bližini železniške postaje, po zalo ugodni ceni. V gotovini je treba položiti samo tretino nakupne cene, ostanek se lahko plača v obrokih. Poizve se v upravi lista pod oznako »Posestvo 772«._ Kupim večje gozdno posestvo z majhno ekonomijo v lepi legi. Dosedanji lastnik lahko tudi še naprej ostane na posestvu. Naslov v upravi »Slov, gospodarja«. _708 Majhno posestvo, okrog dva orala, se poceni pro-da. Gočova 20, Sv. Lenart, Slov, gorice. 774 Stanovanjska hiša z delavnicami v sredini mesta Maribora se takoj ugodno proda. Vse nadaljnje informacije pri g. Jože Drevenšek, Ma-ribor-Krčevina, Praprotnikova ulica 10. 704 RAZNO: Za birmo! Vsakovrstno blago, sešite obleke, klobuke, molitvenike, rožne vence in vse potrebščine kupite najugodneje v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja. Nakup jajc, masla, pu-tra, zabele, masti in vseh poljskih pridelkov. _782 Kupimo hrastove doge od 55 cm do 1 m. Pugel & Rossmann, Maribor, Trg svobode 3. 785 ia]boliše iglama •a trgovce, obrt-uke in zasebnike io \w tiskovine. sakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memor ande, dopisnice, letaki, iepaki, barvo-tiski, večbarvne azglednice in priti oročilnice ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in do najnižjih cenah fisbarna s«, W\k j Marihnpu.HornšMa c.F MÖSTIN !rS Mostna esenca Mostin zt izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje, 15 din. J A B L I M za Izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din. Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibncr, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, Slovenski trg II Mlinarji! Prodam enodelni valjak 40 cm, stroj za čiščenje zdroba reform. Mauko, Sv. Jurij ob Ščavnici. 769 Prodam električni ventilator. Peršuh, Rače 159. 778 Kmetje! Nudi se vam velika priložnost za nabavo novih kos vseh velikosti in tip po ugodni ceni pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Pohitite, sedaj je ša čas! 697 Podpisani naznanjam, da imam v svoji trgovini rezan les, cement, apno, trboveljski premog po dnevni ceni na prodaj. Se priporoča Miha Bren-čič, trgovec, Ptuj, Ormoška cesta 3. 647 Nogavice (lastni izdelki, znižane cene), pletenine, perilo kombineže, volna, rute, odeje, koče, platno, obleke itd. Trgovina »Mara«, Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 636 MOSTIN za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thür, Maribor, Gosposka ulica 19. 525 Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, Smarjeta pri Celju. 218 Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogreov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj! 114 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo voi-no. dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 11 Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 738 Halo! Pomlad! Leto! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovaren, dobro uporabni, pristno-barvni, brez napak! »Paket serija H« 15—18 m prima oxfordov, turing in frenšev za posebno močne moške srajce v izbrano lepih vzorcih. »Paket serija M« 15—18 m za ženske obleke, dečve in predpasnike, deleni, kreton, druk, crepi itd. v najlepši sestavi. Vsak paket poštnine prosto 150 din. Za enako ceno dobavimo gornja paketa tudi mešano, vsakega polovico. »Paket serija Z« 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč, in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250,— in Z-5 300.— din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler traja zaloga. Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem RAZPOŠILJALNICA KOSMOS, Maribor, Razlagova ulica 24/H. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Ilju v Slov. goricah, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo, 26. maja 1940, ob 8. uri zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zadnjega zapisnika občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 6. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. 784 VSAKOVRSTNO ZLATO IN SREBRO plačuje najdražje draguljar Ackerman K. nasl., Ptuj, Krekova. 706 -ÜSBI VULKA^i-KOSE za letošnjo košnjo dobite najboljše kvalitete v trgovini železnine ALFONZ MEUZ MARIBOR, nasproti frančiškanske cerkve. Za vsako koso se jamči! 773 Kupujte pri naših inserentilil Zavistfna Urša (Konec) Noč je bila temna. Okrog polnoči je zažven-ketalo okno Leganove spalnice. Oče in otroci so se zbudili. Sin je takoj hitel ven, da bi zasačil storilca. Ko se je po brezuspešnem iskanju vrnil v sobo in se zaradi tega jezil, je Lenčka rekla: »Jaz mislim, da je to storil Kolmanko.« »Kako moreš misliti kaj takega!« je resno pripomnil oče. »Tako zloben on gotovo ni.« Zjutraj je stari Legan šel k sosedovim, da bi poravnal spor, ki je bil nastal zaradi kure. Vrata so bila zaprta in se je moral vrniti, ne da bi kaj opravil. Naslednje dni so se sosedje jezno pogledo-. vali in so brez pozdrava hodili drug mimo drugega. Nekega jutra je Terezija vsa razburjena privihrala v hišo. »Ksaver, Ksaver! Pridi in poglej, kaj nam je nekdo na vrtu rtoril! Vse lepe sadike so poruvane iz zemlje in pohojene!« Ksaver je zaklel, stisnil pesti in tekel na vrt. Ko je tam zagledal škodo, je začel vpiti in preklinjati. Leganovi so prišli k ograji, da bi videli, kaj se je zgodilo. Stari je hotel soseda miriti, a ta je bil gluh za njegove besede. Še bolj divje je vpil in se zaklinjal, da se bo maščeval. Leganovi so mu zaman dopovedovali, da škode na vrtu niso oni povzročili. Nihče ni vedel, da je vso dosedanjo škodo povzročila Urša, da bi tako ustvarila med sosedi čim hujše sovraštvo. Ko je Legan čez nekaj dni prišel v svoj sadovnjak, ki je bil za kake pol ure oddaljen od vasi, se je razjokal od žalosti. Vsa mlada drevesca so bila polomljena, pod drugimi dre-yesi pa je ležal nezreli sad. V vsem vrtu ni bilfi skorai drevesa, ki bi bilo nepoškodovano. Doma je povedni, kaj je videl v sadovnjaku. Vsi so bili prepričani, da j« pri Kolmanko imel prste vmes, toda dokazati mu niso mogli ničesar. Ljubezen do sovražnika Bilo je v poletju. Že nad en mesec ni bilo dežja, radi tega je vladala suša in vročina. Vrelec, iz katerega je Kolmanko dobival vodo, je usahnil. Leganovi so imeli globok studenec, v katerem je bilo obilo vode, toda Kolmanko bi raje umrl od žeje, kakor da bi tja hodil po vodo. Na drug način si je hotel pomagati. Za hišo je imel star, zasut vodnjak. Sedaj ga je začel odkopavati. Istočasno je sosedov Vinko delal na njivi, ki je bila za kakih petdeset korakov oddaljena. Nenadoma je zaslišal obupen krik. Ozrl se je proti staremu vodnjaku. Ksaverja ni bilo nikjer. Slutil je, da je padel v vodnjak. Nekaj trenutkov je razmišljal, kaj naj stori. Neki glas mu je rekel, naj pusti vse skupaj pri miru. Drugi glas pa je takoj odgovoril, da moramo tudi nasprotnikom pomagati v stiski. Vinko je pustil delo in tekel proti studencu. Iz studenca so prihajali klici na pomoč. Poleg studenca je ležala vrv. Vinko je en konec hitro privezal ob drevo, nato pa se je spustil po vrvi v studenec. Ksaverju so moči že opešale in se je potapljal. Vinko ga je privezal pod pazduho. Nato je naglo splezal iz studenca in poklical domače na pomoč. Leganovi so potegnili Ksaverja iz vodnjaka. Mož je bil že nezavesten. Oče in sin sta ga prijela ter nesla na njegov dom. Lenčka je šla z njima. Terezije ni bilo doma, zato so ponesrečenca sami položili v posteljo. Ksaver je vso noč ležal brez zavesti. Zdravnik je ugotovil, da je dobil radi strahu močan živčni napad ... Isto noč je Urša zapustila svojo bajto z namenom, da bi Kolmanku spet povzročila kako škodo in s tem njegovo jezo še povečala. Naslednjega jutra so se Kolmankovi hlapci zbrali pri studencu, da bi ga popolnoma očistili. Ko so petič vlekli iz studenca veliko vedro, se jim je zdelo, da je dosti bolj težko ko prej. Ko se je vedro prikazalo, so s strahom opazili, da je na kavlju nad vedrom visela — zavistna Urša. Bila je že mrtva. Eden izmed hlapcev je tekel v hišo. Kmalu se je vrnil v spremstvu Terezije. K studencu so prišli tudi Leganovi. »Kako je mogla Urša pasti v studenec, ko je vendar precej daleč od ceste?« je pripomnil stari Legan. »Jaz vem,« je odvrnila Terezija. »Ona je vsega kriva. Ona me je nagovorila, naj ubijem kuro...« »Sedaj vem,« jo je prekinil Legan, »kdo je razbil okna in uničil sadike! Mi nismo storili tega. Gotovo je tudi to noč hotela narediti kako škodo. Ni vedela, da je studenec odko-pan in je v temi padla vanj.« »Bog jo je sodil!« je rekel hlapec. »Mi pa bomo spet dobri sosedje, kajne Terezija?« je rekel stari Legan. »Urši pa fiftj bo Bog usmiljen!« je dodal Vinko. Kolmanko je sicer ozdravel, toda k moči ni več prišel. Leganovi so ostali dobri sosedje in so Kol-mankovim radi pomagali. Uršino bajto je hotela občina prodati, a je nihče ni hotel kupiti. V nekaj letih je razpadla. Samo stene so štrlele iz gostega gr- mičja in pripovedovale o zavistni Urši... * SMEJTE SE! Mlad odvetnik je odprl svojo pisarno, čakal je klientov, toda nobenega ni hotelo biti. Zato je začel preganjati čas s tem, da je hodil na sodišče poslušat razprave. Nekega dne pa prihiti njegov sluga in mu pove, da čaka v pisarni prvi klient. Odvetnik je hitro skočil pokonci in začel teči po stopnicah. Toda sluga je zaklical za njim: »Saj ni treba tako hiteti, gospod odvetnik! Zaklenil sem ga v pisarno...« * Mr. Patsy je bil skopuh. Kadar je dobil goste, je bil navadno gost svojih gostov. Vsakdo je kaj prinesel s seboj. In s tem je Mr. Patsy gostil svoje obiskovalce. In to je že postala navada. Nekega dne pa so se zarotili. Nihče ni nič prinesel. Ne cigaret, ne jedi, ne konjaka — nič. Zunaj pa je lilo kakor iz vedra. Vsi so molčali. »No, pa je vendar lepo,« se je iznenada oglasil Mr. Patsy, »zunaj je iež, mi smo pa tako suhi!« ★ Učitelj: »Kdaj je treba obirati sadje z drevja?« Janezek: »Kadar je pes privezan.« * Okoli sadnega vrta je stal visok plot iz bodeče žice. Na cestni strani je bila tudi pločevinasta tablica z naslovom dobavitelja: ŽIČNA OGRAJA TVRDKE ZEBELJ & CO. Ko je lastnik nekega dne prišel na vrt, je videl, da je vse sadje obrano, žična ograja je bila na sredi prerezana in zraven reklamnega napisa je visel listek: ŠKARJE ZA ŽTCO TVRDKE REZAC & CO. Škot je v starinarni kupil darilo, ki bi ga poslal prijatelju za poroko. Toda vse mu je bilo predrago. Naposled je zagledal v kotu ostanke vaze, ki se je razbila na deset kosov. Vprašal je, koliko stane, in ker je bila skoraj zastonj, jo je kupil in prosil starinarja, naj jo pošlje prijatelju. Prijatelj bo prepričan, da se je med potjo razbila ... čez nekaj dni pa je dobil od prijatelja tole pismo: »Najlepša hvala za vazo. Zelo lepo je bilo, da si zavil vsak košček posebej ...« * Škot je hotel dati svojo družino fotografirati. Toda vsi otroci so se držali resno kakor svetniki v pratiki. Kakšna pa bo fotografija, če se ne bodo smejali! Prigovarja jim, naj pokažejo vesele obraze, toda nič ne pomaga. Naposled se pa le spomni pravega. Seže v žep in prinese iz njega pest drobiža. »Takole, otroci, vsak dobi desetico!« Tedaj se vsem zjasne obrazi od sreče; fotograf pritisne in se zahvali. »Takole, otroci,« pravi oče, »zdaj pa desetice nazaj!« ★ Oče (sinku): »Ali veš, kaj bi dobil od mene, ko bi napravil izkušnjo z odličnim uspehom?« Sinko: »Vem, kaj bi dobil. Dobil bi s šibo, ker bi mi ne verjel...« »Mozes, krona, ki si mi jo včeraj dal, je bila ponarejena.* »To ni res! Prava je bila!« »Ponarejena je bila in če je medtem ne bi zamenjal pri šternu, bi ti jo lahko pokazal.« * IGRAJTE SE! Obuvanje Vsi igralci si morajo sezuti desni (ali levi) čevelj. Na voditeljevo zapoved: »Obujte se!« vsi hitijo, da bi se čimprej obuli. Dva, trije igralci, ki so zadnji, dajo zalog. * UGANITE! Kako lahko nesemo vodo v situ? (■■Buefuzjiuz af jbpbjj) Kaj pristoja enemu dobro napravljenemu škornju? (-fuojojtg iSrua) * POIŠČITE 1 Deklica je priila Iskat jajce. — Kje je sedaj? Hranilnica Dravske banovinePlaribor [ 1 , , /i I , „ s ... . *; ♦ ________ lil? H T < M i ^^ jj.' s , - j,. = «sto« g is^,, Centralo: Maribor v lastni novi palaCi na o$lu Gosposke-Slovenske ulice. ★ Podružnica: Celic nasproti pošte, prej JužnoSta-ferska hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti §[ najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna ¡j naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hra- M nilnici Dravska banovina z vsem svojim premo- ¡§ ženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica |§ Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle M točno in kulantno. Illllllllllllllllll Vi potrebujete preden pa kupite, si oglejte veliko izbiro OBLEK, KLOBUKOV, PERILA, NOGAVIC, PLAŠČEV itd. v novi modni trgovini wtAMAw Maribor, Jurčičeva 4 Prost ogled! 423 C»<><><><><><>0-<> <><><><><><><> <><><> HRANILNE KNJIŽICE, 3% OBVEZNICE In druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40. Albumi, spominske Knjige v veliki izbiri in po ugodnih cenah v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj KLOBUKE moške po din 42.—, 52.—, 72.— otroške po din 30.—, 34.—, 42.— OBLEKE PERILO, ČEVLJE, NOGAVICE itd. kupite najugodneje pri 422 JAKOB LAH MARIBOR — GLAVNI TRG 2 '.M*:' V , k vzajmna zavarovalnica v ljubljani ♦ ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE S5VONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. v.--/, .-t.-:-/ ■„ • " '■" -'.V.^-p^1' najbolje In najvarneje pri SpoflujcStajcrski ljudski posojilnici Gosposka ulica 23 f PlflnbOfO Ulica 10. oktobra regislrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru