ŠT. 6 — Vlil. JUNIJ 1959 CENA 10 DIN

:'v- **mm
MW
T$6$
,r I
.>%>
VSEBINA:
M. Arhar — Naš počitniški dom v Umagu
O. Lipovšek — Bila je samo vaja
S.	Žagar	—	Izvedba
ankete
M. Skrinj arjeva — O kontracepciji
E.	Rojc — Od Jarš do Subotice
O. Lipovšek — Motorizacija in DITTS podi*. Jarše
M.	Surk	—	Človek
mora	včasih tudi
malo potrpeti
F.	Rebernik — Kako smo delali
J.	Strojan	—	Nesreče
O. Lipovšek — Streljanje, šport št. 1
V. Habjanova — Personalne spremembe
UREDNIŠTVO
(Dam zeli prijeten dopust




Naš počitniški dom v Umagu
O nastanku stvari je mogoče poročati na več načinov. Ali samo s suhoparno ugotovitvijo dejstva, ali pa z živim, celo pesniško okrašenim opisom. Naj gre pri tem za rojstvo kraljevičev ali navadnih zemljanov ali pa tudi za nastanek kakega stroja ali stavbe.
Naš namen je, da ohranimo v spominu nastanek našega počitniškega doma v Umagu.
Ljudje iz našega podjetja so doslej hodili na letovanje v Ankaran, Selce, Umag in še marsikom na naše morje, pri tem pa so uživali usluge mnogoštevilnih ljudi. Kvaliteta teh uslug je bila mnogokrat odvisna od volje in razpoloženja ljudi, od kvalitete uslug pa tudi končni uspehi in obračun letovanja.
DS našega podjetja je zato na svojem zasedanju 27. XII. 1958 sklenil zgraditi lasten počitniški dom v Slovenskem primorju.
Težko bi bilo natančno popisati vse, kar se je zgodilo od spočetja do rojstva našega počitniškega doma. Treba je bilo opraviti vse priprave, s katerimi se mora seznaniti vsak investitor. Prehoditi nešteto poti, pritisniti marsikako kljuko, vložiti ne eno vlogo. Marsikdo bi se odpovedal bodočim sladkostim hišnega posestnika, če bi v naprej vedel, kakšne težave ga čakajo na poti do lastne strehe. Naj opišemo kratko kronološki potek zorenja našega doma: Ogled terena, izbira zemljišča, intervencije, vlaganje prošenj, zopet intervencije, pa še intervencije, itd. Prvotno smo nameravali skupno s tovarno STOL zgraditi počitniški dom v Portorožu, v čemer pa nam občina v Piranu ni
Naš dom v Umagu med gradnjo
mogla ustreči češ, da še ni izdelan urbanistični načrt. Zato smo se odločili za gradnjo doma v Umagu, kjer so vsi forumi pokazali dokaj razumevanja in naklonjenosti naši zamisli. Načrte je izdelal projektivni biro gradbenega podjetja »Napredak« Umag. Isto podjetje stavbo tudi gradi. Dom je na severnem delu kopališkega prostora, 50—60 m oddaljen od vile Rite. SV je borov gozdiček. Z JV strani pa je kakih 30 m do morja. Lega doma je torej idealna.
In kakšen bo naš dom?
To bo enonadstropna stavba, ki bo imela poleg 14 sob s 40 posteljami še kuhinjo, jedilnico in ostale gospodarske prostore. V prvem nadstropju bo 12 sob, dočim bodo ostali prostori v pritličju. Posebnost jedilnice bo v tem, da se lahko po potrebi en del spremeni v sobo s skupnim ležiščem. Vse sobe bodo imele umivalnike in primerno notranjo opremo. Rolete na oknih bodo varovale sobe pred preveliko sončno pripeko in komarji, ki lahko tako prijetno letovanje zagrenijo. Terasa pred jedilnico bo pokrita s kamnitimi ploščami. Tu bosta montirana dva tuša, potrebno število sončnikov in ležalnih stolov. Tu se bodo shajali naši delavci ob večernih urah, pa tudi podnevi, kadar se ne bodo, kopali. Predvidene so tudi zvočne aparature za razvedrilo in ples.
Naš novi počitniški dom bo res tako prijetno zgrajen, da se bodo člani našega kolektiva v njem dobro počutili in v času svojega dopusta pridobili svežih sil za nadaljnje delo.
Umag — naš dom — betonska plošča v I. nadstropja
BILA JE SAMO VAJA
8.	maja 1959.
T°pl° je sijalo sonce, ko smo se predpoldne podali ob 10. uri k malici. Veseli lepega dne in svežega zraka smo leno postavali pred obrati.
Zabavna glasba je kratila čas. Napovedovalec bi lahko napovedal čas »... do konca odmora manjka še sest in pol minute« tedaj...
Odsekano je zapiskala alarmna sirena skozi lepo majsko predpoldne. Kratko je bilo slišati, a vendar dovolj, da je lahko ta glas tudi strašen. Iz vseh oddelkov so hiteli gasilci k orodjarni. Gasilci obeh spolov so hiteli, da izpolnijo svojo prostovoljno dolžnost. Hiteli so k svojemu orodju, da pomagajo tam, kjer je njihova pomoč potrebna.
Nič nismo vedeli, da je vse le vaja, zato smo bili kaj hitro v precejšnjem številu zbrani, da si ogledamo
kar ni vsakdanje. Komaj sem prišel od našega »buffeta« do gasilske orodjarne, ko so posamezniki že stali oblečeni pred vozom s črpalko in cevmi. Vse je bilo nared. Vrsta uniformiranih gasilcev je postajala številčno vedno močnejša, Ko je bilo ljudi dovolj, je poveljnik tov. Majhen dal potrebna navodila za akcijo, orisal položaj in kraj požara ter poveljeval k pomoči.
Vse ostalo so izvršili strumni gasilci sami. Vsak je vedel, kaj je njegovo delo.
Voditelji vaje so gledali na uro. Pogledal sem še sam in ...
Gasilci ob cevi so dvignili roke. Se vdajo? Ne. To je znak — v redu, spustite vodo! In voda je stekla skozi cev ter brizgnila v zrak po 9 minutah, odkar je sirena s svojim piskom razgibala sicer mirni odmor. Odlično. Bil sem navdušen, čeprav sem prvotno bil na strani onih, ki so menili, da je zbor pred orodjarno nepotreben, če gori.
In zakaj so se zbrali preden so odrinili v akcijo?
Brez dvoma je velike važnosti, da ljudje vedo, kje gori, kaj gori, kako je teren dostopen, kakšne so vremenske prilike, kje je voda, kje so elektrovodi in Podobno. Navodila, ki jih prejmejo, so kratka, toda dovolj dolga, da kasneje akcija steče tako kot je treba m, da ne govorijo vsi, temveč eden. Vsi samo poma-8ajo, posamezno pa le vsak s svojim točno odrejenim delom. In tako je pravilno.
Ne dvomim, da bi preteklo še precej časa, preden bi usmerili curek vode na požarno mesto, če ne bi bilo potrebnega navodila.
Tokrat je bil markiran požar v skladišču tekočih Soriv. Gasilcem je bilo to pojasnjeno, zato so prišli na požarno mesto z vsem potrebnim, da so gasili s Peno, ker bi bila voda neučinkovita. Druga cev je
dajala samo vodo zato, da se zaduši požar v okolici, v kolikor bi se prenesel z glavnega požarišča. Gasilci ženske so prišle na požarišče tudi z Draeger aparati, ki bi bili v resnem primeru nad vse važni. Manjkalo ni niti sanitete za prvo pomoč ranjenim, ki bi se v podobnem primeru lahko ponesrečili ob morebitni eksploziji goriva.
Našo gasilsko vrsto moramo v sestavi, kakršna je, resnično pohvaliti. Z veseljem to naredimo, ker smo prepričani, da bodo nudili prvo pomoč z vsem razpoložljivim orodjem in z vsem svojim znanjem. Želimo, da bi do resnične akcije ne prišlo, če pa bi, bomo s pomočjo naše industrijske gasilske čete sposobni pomagati v največji možni meri.
Zaključno sem pa mnenja, da bi morali gasilci s kraja nevarnosti oziroma požara najhitreje umakniti tovorni avtomobil, ki je stal v bližini ter odklopiti električni tok od povsod, kjer je v bližini napeljan. Samo povedati, kaj bi napravil, še ni dovolj, pri vaji je treba vaditi tudi to.
Prihodnjič bomo morda videli podobno vajo. Prav bi bilo, če bi takrat oba poveljnika (tov. Majhen in tov. Burja) sodelovala le kot gledalca ter bi se vse delo prepustilo ostalim gasilcem. Kdo ve kdaj in kje se lahko primeri tudi to, da izbruhne požar takrat, ko postavljenih in izprašanih poveljnikov ni v bližini.
Za danes konec.
Vaja je vsekakor uspela.	Otmar
Naši gasilci gredo v akcijo
Obiščite razstavo na GR v Ljubljani
S posredovanjem oddelka za propagando na GR v Ljubljani objavljamo v našem listu čase sejmov, kateri so se v mnogih primerih že močno uveljavili, da ne rečem, postali mednarodni s potrebno kvaliteto.
Možnost, katera nam je dana, da obiščemo Ljubljano in njene prireditve, nas vodi k misli, da z objavami sejmov na GR v našem listu opozorimo sodelavce na te stvari.
Od 7. do 14 julija 1959 bo I. mednarodna razstava VARILNE TEHNIKE. Namen te razstave je, da prikaže moderno tujo opremo, kakršne še ne proizvajamo doma, tako da dobi naša domača industrija konkretno spodbudo, da bi tudi sama začela proizvajati podobne naprave za varjenje. Hkrati bo razstava prikazala velike koristi varilne tehnike v pogledu izboljšanja proizvodnje.
V okviru te razstave bo tudi tekmovanje za naslov najboljšega jugoslovanskega varilca.
Od 28. avgusta do 6. septembra bo že V. mednarodni VINSKI SEJEM, torej jubilejna prireditev. Prav zaradi tega bo pomembnost te prireditve še večja.
Od 16. do 25. oktobra 1959 bo VI. mednarodni sejem RADIA, TELEVIZIJE, TELEKOMUNIKACIJ in AVTOMATIZACIJE po skupnim naslovom SODOBNA ELEKTRONIKA. Namen te sejemske mednarodne prireditve je prikazati najnovejše tehnične dosežke na področju radia, televizije in telekomunikacij kakor tudi avtomatizacije na vseh področjih javnega življenja. Na tem sejmu bodo sodelovali razstavljalci iz ZDA, ZSSR, CSR, Francije, Belgije, Danske, Vzhodne in Zahodne Nemčije in Madžarske.
IZVEDBA ANKETE
Nadaljevanje k članku:
»ČLOVEK V PROCESU INDUSTRIJSKEGA DELA«
Za izvedbo ankete je bilo pripravljenih 55 vprašanj, na katera naj bi delavstvo v tovarni odgovarjalo samo z »da« ali »ne«. Tri vprašanja, in sicer vprašanje 51, 52 in 53 so bila urejena tako, da se je nanje odgovarjalo z določeno vsebino pismeno. Namen ankete je bil obravnavati 14 problemov v tovarni. Ti problemi pa so:
1.	Odnosi predpostavljenih in med sodelavci;
2.	Delo in delovna mesta;
3.	Prejemki delavcev;
4.	Družbeno samoupravljanje;
5.	Prehrana v podjetju;
6.	Varnost pri delu;
7.	Delovni odmor v podjetju;
8.	Mnenje o delovni disciplini;
9.	Varčevanje v podjetju;
10.	Zdravstveno počutje delavcev;
11.	Družinsko razumevanje;
12.	Zadovoljstvo z upravo podjetja;
13.	Poznavanje tovarne;
14.	Anketa — ljudje.
Na teh 14 problemov so zaposleni odgovarjali samo z »da« ali »ne«. Ostala 3 vprašanja zajemajo le 2 problema, in sicer:
1.	Najbolj upoštevane osebe v podjetju;
2.	Počitek delavcev.
Informativni pregled izvedbe
Število zaposlenih delavcev	Število anketiranih v podjetju	Veljavne ankete	Neveljavne ankete	Neoddane ankete
850	780	693	39	48
100 %>	91,76%	88,85 %	5%	6,15 %
	100 %	88,85 %	5%	6,15 °/o
Tabela I		Pozitivni	in negativni odgovori na vprašanja v totali		
			N = 693		
	C				9
780 693	ti ti	Vprašanja	Da	?	Ne	Da	50 •/.
68,3—77,2	1	28	(tople malice) 29	(tople malice) 30	(tople malice)	zadovoljni brez ukiniti	559 da 498 ne 541 ne	36 67 54	98 ne 128 da 89 da
62,9—76,7	2	36 (družina)	zadovoljni	491 da	93	109 ne
		18 (družb, samou.)	zadovoljni	476 da	88	129 ne
62,7—70,6	3	20 (družb, samou.)	zadovoljni	487 da	72	134 ne
		25 (družb, samou.)	zadovoljni	504 da	55	136 ne
59,8—67,4	4	33 (del. discipl.)	dobra	467 da	123	103 ne
		48 (del. odmor)	ustreza	569 da	84	40 ne
55,6—62,7	5	49 (del. odmor)	pred sedmo uro	461 ne	113	119 da
		50 (del. odmor)	po sedmi uri	272 ne	130	291 da
		21 (var. pri delu)	dovolj poskrbljeno	389 da	48	256 ne
		22 (var. pri delu)	se ni ponesrečil	476 ne	99	118 da
55,3—64,4	6	23 (var. pri delu)	sami zakrivili nesrečo	464 ne	185	44 da
		24 (var. pri delu)	slaba organizacija	400 ne	196	97 da
		54 (anketa — del.)	proti anketi	457 ne	140	96 da
54,6—61,4	7	55 (anketa — del.)	bi še odgovarjali	394 da	168	131 ne
		6 (medscboj. odn.)	krivica	425 ne	27	241 da
		9 (mcdseboj. odn.)	spoštovanje delavca	288 da	51	354 ne
		10 (medscboj. odn.)	čl. odnos predp.	510 da	40	143 ne
		11 (medscboj. odn.)	predp. pravičen	540 da	33	120 ne
		12 (medscboj. odn.)	spoštov. predp.	534 da	79	80 ne
		13 (medscboj. odn.)	zmer. sov. sram.	472 ne	45	176 da
53,9—60,4	8	14 (medscboj. odn.)	razum. tež. pri delu	326 da	67	300 ne
		15 (mcdseboj. odn.)	zan. oseb. probl.	159 da	46	488 ne
		16 (medscboj. odn.)	zaupanje ncprav.	443 da	0	250 ne
		17 (medscboj. odn.)	komu zaup. neprav.	188 da	101	404 ne
		27 (mcdseboj. odn.)	razum, s sodelavci	557 da	45	91 ne
		38 (medscboj. odn.)	predp. bolj strog	528 ne	94	71 da
		39 (medscboj. odn.)	predp. bolj pri. čl.	516 da	105	72 ne
		3 (delo in del. mes.)	odgovarja	539 da	37	117 ne
		4 (delo in del. mes.)	na drugo del. mesto	503 ne	36	154 da
		5 (delo in del. mes.)	zapustiti tovarno	605 ne	39	49 da
		7 (delo in del. mes.)	vzroki v tovarni	488 ne	131	74 da
		19 (delo in del. mes.)	odpust iz službe	429 ne	58	206 tla
51,2—57,6	9	31 (delo in del. mes.)	delo v zadovolj.	556 da	42	95 ne
		32 (delo in del. mes.)	spos. za odg. delo	311 ne	143	239 da
		34 (delo in del. mes.)	delo utruja	267 ne	87	339 da
		37 (delo in del. mes.)	želite del. v tov.	474 da	129	90 ne
		40 (delo in del. mes.)	preveč zap. v pis.	105 ne	105	483 da
		46 (delo in del. mes.)	ljud. ki malo del.	110 ne	115	468 da
46,4—52,2	10	35 (zdrav, počutje)	zdravi	362 da	94	237 ne
45,5—52,2	11	41 (varč. v podj.)	material	355 da	117	221 ne
		1 (prejemki del.)	tar. post. — zadov.	221 da	48	424 ne
		2 (prejemki del.)	pravič. plačan	205 da	36	452 ne
		42 (prejemki del.)	uvedba norm	459 da	118	116 ne
	12	43 (prejemki del.)	še nad. uv. norm	256 da	194	243 ne
		44 (prejemki del.)	popraviti norme	356 da	122	215 ne
		45 (prejemki del.)	premije — pr. razd.	198 da	243	252 ne
		47 (prejemki del.)	zad. z viš. proiz.	522 da	113	58 ne
26,7—30	13	26 (poznav. tovarne)	bili v vseh oddel.	208 da	41	444 ne
25,1—28,3	14	8 (zadov. z upravo)	zadovoljni	196 da	30	467 ne
Legenda:
varnost
družb, samou. DS in UO medsebojni odnosi
delo in delovna mesta varčevanje v podjetju poznavanje tovarne prejemki delavcev
Pot je zavila skozi Slavonsko vas. Takšna vas je zelo dolga ali bolje povedano, cela vas stoji ob cesti in nima širine. Cesta skozi takšno vas je zelo široka. Na obeh straneh ceste so jarki, dalje so zasajeni topoli. Pred hišami so hodniki iz opeke. Pri nas bi temu rekli pločniki za pešce. Hiše so vse enake. Promet na cesti je zelo živahen in precej glasen, saj srečaš razen redkih motornih vozil na glavni cesti race in goske, pujske in govedo. Svet je tu močno okrnjen na kamenju, zato je ob deževju blata na pretek.
Domačini se radi obuvajo v gumijasta obuvala, ki se najhitreje očistijo s pranjem. Suknjič nadomešča v teh krajih kožuhovinast oprsnik, klobuk ali kapo pa kučma iz prave ovčje kože.
Cesta je vodila skozi ravnico, kjer so se levo in desno razprostirala polja, posejana s pšenico in koruzo, do kamor sega pogled. V daljavi sva na nasipu zopet zagledala avtoput, na katerega je Tine zavozil s svojim avtomobilom, preostanki kož in menoj. Avto-Put je tu speljan skozi lepo urejen hrastov' ‘gozd/ skozi katerega sva vozila dobre pol ure. Na vsake toliko časa sva videla lepo speljane poti v gozd. Poti so ravne in mogoče jih je videti, dokler se ne izgubijo v daljavi.
V Šidu sem zopet videl lepo avtopostajo. Poslopje je znotraj in zunaj obloženo z rečnimi kamni. Posebno znotraj so s pomočjo raznobarvnih kamenčkov izdelane slike v obliki mozaika. Kaj vse se da napraviti, če so ljudje voljni poslušno slediti svojemu okusu.
Cesta teče dalje skozi samo rodovitno pokrajino. Polja so lepo obdelana in posejana z žitom. Mnogo Polja je bilo tudi pripravljenega za spomladansko setev. Oranje na tako velikih njivah so opravljali traktorji, kar se edino izplača. Kadar pride traktor dd ceste, se otrese mastne zemlje, a že so tu cestarji, ki nezaželjeno blato zopet odstranijo z vozišča. Ob vsej cesti so lične cestarske hišice podobno kakor čuvajnice ob železniški progi. Tudi delo eno in drugih je slično.
Enoličnost in neskončna daljava se vse bolj in bolj izgubljata. Njive delno zamenjujejo nasadi sadnega drevja. Pšenico in koruzo pa vrtovi z zelenjavo za Beograd, kateremu se vedno bolj približujeva.
Veliko potniško letalo, ki je še pravkar krožilo nad nama, se je spustilo na zemunsko letališče. Promet je Postal močnejši. Utrip velemesta se vse bolj čuti.
Tine je zmanjšal brzino najinemu avtomobilu. Mimo velikanskega gradilišča, kjer raste poslopje za novo ljudsko skupščino, sva preko lepega mostu prišla v Beograd.
Beograd. Ob sotočju Save in Donave je zraslo mesto, ki je veljalo že v davnih dneh za ključ do vstopa v Evropo. Naselje je neštetokrat menjalo gospodarja. Mnogokrat je bilo porušeno in požgano. Tudi zadnja vojna Beogradu ni prizanesla. S svojimi hišami in prebivalci je plačal visok davek za zmago in svobodo.
Najina prva pot je vodila na Kalemegdan, kjer sva obiskala grob Moše Pijade. Lepi venci krasijo zadnje počivališče velikega revolucionarja. Dalje sva Prišla do mesta, od koder je lep pogled na Savo in
Kontracepcija
(Nadaljevanje in konec — piše M. Škrinjarjeva)
Ali lahko kontracepcija učvrščuje zakon?
Večina zakonov se skrha, ker se zakonca ne razumeta. Prekinitev nosečnosti za ženo ni samo telesna okvara, temveč ima za posledico tudi bolj ali manj resne duševne motnje. Nastajajo razni konflikti — samoobtožbe in pod., ki se jih žena do smrti ne more 'znebiti. Po drugi strani pa vidimo žene, ki imajo že ?ekaj otrok in v strahu pričakujejo novega. Poročena zena z družino, ki je poklicno zaposlena, mora hkrati ?e opravljati gospodinjska dela, ter skrbeti za moža Ir) otroke. Take žene se nikoli ne spočijejo ne telesno, niti duševno. Posledica vsega je, da postane nervozna, vcasih najhujše vrste, tako da se končno skali odnos P^cd zakoncema. Veliko je še podobnih nevšečnosti,
Od Jarš do Subotice
(Piše Rojc Edi)
Zemun, predvsem pa Novi Beograd. Ogledala sva si vojni muzej na Kalemegdanu. Ne samo razstavljeni predmeti tudi zidovi in hodniki ter ostanki ječ govorijo svojo, sicer nemo, zgodovino tega mesta.
Z avtomobilom sva se zopet odpeljala dalje mimo beograjskega sejma in po velikih ulicah. Presenetilo me je številno zelenje v strogem centru mesta, ki je naredilo name najmočnejši vtis.
Po opravljenem poslu sva se odpravila dalje proti Novem Sadu, kamor sva želela prispeti pred nočjo. Ob lepem polju, ki nas je spremljalo že na vsej poti, sva prispela v čisto vas Staro Pazovo. Zanimivost tega naselja so barve, s katerimi so dali prebivalci kraja duška svojim željam. Hiše in plotovi, vse je pobarvano. Tudi beli plotovi so rdeče obarvani. Verjetno velja tu tekma, kdo bo lepše uredil svojo hišo in svoje imetje, ki je vidno od zunaj.
Enolična ravnina prehaja tod pod Fruško goro, polno vinogradov in nasadov sadnega drevja. Vse naokoli je polno počitniških domov. S Fruške gore je lep poglad na Donavo, ki se leno vije in izginja daleč v ozadju, do koder oko več ne seže.
Pred Novim Sadom je stara trdnjava Petrovara-din z istoimenskim naseljem. Skozi ozka vrata sva prišla v mesto in takoj nato preko mostu čez Donavo v Novi Sad. Ves promet gre čez edini most. Dren in gužva sta zato precejšnja. Motornemu prometu se pridružujeta še običajna cestna železnica ter kolesarji in pešci. Oporniki sredi reke pa pričajo, da so bili tu zgrajeni 3 mostovi, od katerih sta žal dva podrta. Gradnja novih mostov preko široke Donave pa stane milijarde in ni čudno, da do potrebne realizacije zaenkrat še ni prišlo.
Novi Sad je lepo mesto. Trgovine so lepe in bogato izložene. Številni pešci, ki so bili na cestah, so naredili vtis pravega velemesta. Seveda temu ni tako, pač pa se ljudje po delu sprehodijo po ulicah.
Od Novega Sada do Subotice se vije cesta skozi ravno pokrajino, kjer so zopet na obeh straneh ceste polja posejana z žitaricami, koruzo ali pa sladkorno peso. Le poredko so manjša naselja ali pa zadruge, kjer prebivajo ljudje. Kupi slame, hlevi in lope so znanilci, da v tej prostrani pokrajini prebivajo ljudje.
Med tem, ko se prašiči pasejo svobodno, je govedo zaprto v odprtih hlevih, kjer je mogoče vedno dobiti krmo iz posebno pregrajenih jasli. Polja orjejo in drugače obdelujejo s traktorji. Seveda delajo hkrati s tremi in več traktorji, sicer bi bil delovni učinek na tako velikih njivah neznaten. Redki privatniki orjejo tudi s konji, ker traktorjev ne premorejo. Priznati moramo, da so tu polja v zasebni lasti lepo obdelana.
Prispela sva v Subotico — najin zadnji cilj.
Dalje prihodnjič
ki jih kažejo nesoglasja v zakonu. Zato ni dvoma, da bi kontracepcija ugodno vplivala ne samo na duševno zdravje žene, temveč tudi na odnose med zakonci in na zdrav duševni razvoj naših otrok.
Diafragmo lahko dobi vsaka žena. Prvenstveno pride v poštev za poročene žene. Dobe jo tudi dekleta, celo mlajša. Nekateri mislijo, da bodo mlada dekleta postala lahkomiselna, če jim damo v roke kontracepcijsko sredstvo. Tu prav gotovo nimajo prav. Če bodo namreč dekleta imela pravilno vzgojo, zlasti še spolno vzgojo, ne bodo posegale po kontracepcijskih sredstvih. Za dekleta, katera imajo spolne odnošaje, pa je vsekakor bolj pravilno, da uporabljajo kontracepcijsko sredstvo kot prekinitev nosečnosti, posebno prve nosečnosti. Kontracepcijsko sredstvo lahko dobi vsaka žena v naši obratni ambulanti enako v dispanzerju za žene po raznih občinah. Diafragmo mora žena kupiti — cena diafragme je 250 din. Genosan mazilo pa dobi žena v lekarni na recept.
Motorizacija in DITTS podružnice Jarše
NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV IZ DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILCEV SLOVENIJE — PODR. JARŠE, KATERI OSVETLJUJEJO VPRAŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI DRUGAČE KAKOR SMO TEGA IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA NAVAJENI
Naslednji sestavek je napravljen na osnovi podatkov s stanjem koncem meseca maja 1959. Morda se bodo nekateri podatki že v najkrajšem času spremenili v dobro prizadetih, upajmo pa, da prevelikih napak nisem napravil, ker točnih, 100 °/o podatkov nimam.
Že vrsto let velja za merilo življenjske ravni tehnična opremljenost posameznih narodov ali skupin ljudi. Tako globoko seveda s svojimi podatki ne bom posegel, navedel pa bom dve tabeli, iz katerih je razvidno, katere službene dolžnosti imajo člani DITTS-a, podr. Jarše in do katere mere so motorizirani.
Prva tabela naj bo za osnovo, da je kader, za katere velja ta raven, sorazmerno na visoki strokovni ravni (v tekstilnem pogledu), za kar prejema tudi primerne osebne dohodke po tarifnih pravilnikih.
Druga tabela pa nam dokazuje stanje oziroma posedovanje motornih vozil naših članov od mopeda navzgor.
Mnogi bralci bodo tabelo pravilno razumeli in tem je tudi namenjena, tisti pa, ki bodo imeli pripombe, naj se zamislijo, da v svojem sestavku nisem navedel, koliko ostalih naših sodelavcev ima motorna vozila niti koliko jih je lastnikov hiš in podobnega. Brez dvoma si lahko vsakdo, ki poseduje hišo, nabavi za njeno vrednost avtomobil. Vsak imetnik avtomobila bo prav gotovo tudi zamenjal vozilo za hišo, dvomim pa, da bi lastnik hiše zamenjal svoj dom za avtomobil. Vsak po svoje, kakor komu bolj prija. S takimi mislimi sem sestavljal ta članek in mu dal naslov STATISTIKA in STANDARD. Uvodoma sem že navedel, da bo morda že prihodnost, in to bližnja, spremenila situacijo. Možnost je neomejena. Meja tudi ni postavljena med člane DITTS-a in ostale državljane.
Član Društva Inženirjev in Tehnikov Tekstilcev Slovenije lahko postane vsakdo, ki izpolnjuje pogoje statuta društva. Podružnica Jarše obsega inženirje in tehnike, zaposlene v naslednjih kolektivih: v Indu-plati, v Eksperimentalni tkalnici in Svilanitu v Kamniku, v Traku in Filcu, v Mengšu ter v Universale in Vati na Viru oziroma v Domžalah.
Podružnica šteje skupno 49 članov, od tega 42 moških in 7 žensk. Člani vršijo v posameznih kolek-
tivih te dolžnosti.
Direktor Tehnični vodja Šef oddelka Obratovodja Nadmojster Mojster Vodja oddelka Brez samostojnih resorov Samostojen
S
c %
1
1
1
5
2
5
7
«
g
S
<u
a
w
2
1 1
g
1
1
4)
a?
<D
>
'c
D
1
1
I
6
6
2
8
2
5
10
8
2
Skupaj
Naslednja tabela pa nam pove, koliko motornih vozil posedujejo člani. Vozila so razdeljena na 3 vrste in to:	”
	C3	s
	0.	1
	■d	1
		m
Avtomobil	4	
Motorno kolo	4	
Moped	6	1
E
o
a
S
W
1
1
I
>
£
2
9
5
8
Skupaj	14	121	11222
Dejansko ima torej 21 članov DITTS-a iz podružnice svoja motorna vozila, kar predstavlja od skupnega števila članov 49, celih 45°/o.
Pa naj še kdo reče, da standard ne narašča. Zal naraščajo z vsakim novim dnem tudi naše želje, toda standard brez dvoma tudi in to močno. Le napravite takšno primerjavo za leto 1954, torej za 5 let nazaj-In napravite jo zopet leta 1964 pa recite tako ali tako, standard le narašča.	Otmar
Tov. Luteršek Albina
Te dni je zapustila naše podjetje delavka v pripravljalnici Luteršek Albina, Jci je po 31 letih službe odšla v zasluženi pokoj. Rodila se je 16. XII. 1907 in se kot 14-letno dekle zaposlila pri Bonaču na Količevem. Delala je pri sateniranju lepenke, dokler si ni poškodovala prste na desni roki. Ko se je po nezgodi vrnila nazaj, je delala na različnih delovnih mestih. Leta 1930 je odšla v Zagreb in služila tam 11 let. Po 11 letih se je vrnila nazaj v Mengeš in se zaposlila
III. 1943 v našem podjetju. Delala je na raznih stro-ih in pomagala pri vsakem delu. Po osvoboditvi 1 ničela delati na predenih in tukaj delala do konca
voje službe.	,	,,. .
Ko sem jo vprašal, kako je mogla, kljub svojim etom zdržati do konca na tem mestu, mi je z nasme-lom dejala: »Človek mora včasih tudi malo potrpeti, la čeprav se »kolesa« ne vrtijo vedno najraje!«
Kot delavka je bila vestna in marljiva, svoje zna-ije je z uspehom prenašala na mlajše delavke, ki su :e učile pri njej. Vse so jo imele rade, saj je bila mir lega in resnega značaja.	.
V delu so ji potekla leta in še čila in zdrava J ločakala svojo upokojitev. Vendar z delom še ne irenehala. Doma, na Količevem, ima malo vrta m toa ;e bo njeno delo nadaljevalo, saj bo lahko vora leč časa za domače opravke in gospodinjstvo, kat ii je še vedno zelo pri srcu.	,
Sedaj je ni več med nami, vendar ji kljub temu. imo čimveč razvedrila in obilo zdravja, saj se je oov ;pominjali vedno, kot dobre, vestne in vztrajne
aVkSe enkrat ji želimo mnogo let v zasluženem P£k°iu!
K O N O PLAN-
Stran 7
St. 6
* A
I * ;<	» *

V današnji številki vam posredujemo nekaj mo-ly z« tople dni in za jesen.
Pri ženskih poletnih oblačilih so se močno uvelja-tiskanine. Tudi naša filmska tiskarna je potiskala namen pollaneno platno s primernim vzorcem za tno obleko (skica 2). Za vroče dni je obleka iz sac'Lavelina (slika 1). Tkanina je potiskana s sivi-Pikami v dveh tonih. Kroj krila (slika 7) je letos "no bi°deren' Seveda ie treba P°iskati h krilu pri-
Kadar vas doleti sreča, da dobite napovedan obisk, “hko oblečete v obleko, katero dopolnjuje coctail Pašnik (slika 5), katerega je mogoče nositi oboje-
Kroj (slika 6) je iz sintetičnega materiala in krojen po zadnjih zamislih modnih kreatorjev.
Obleka z enakim plaščem (slika 4) je za prehodne dni in se dotika že jeseni.
Na sliki 3 pa je model iz čiste volnene tkanine.
Model je eleganten in bo elegantna tudi vsaka, katera se bo v taki obleki pojavila.
ZANIMIVOSTI
MIKROTELEFON ZA GASILCE
V japonskem glavnem mestu Tokiu so opremili gasilce s posebnimi mikrotelefonskimi napravami, s pomočjo katerih so lahko med gašenjem požara v stalni zvezi s posadko pri črpalki. Tako morejo bolj smotrno določati pritisk vodnega curka, kar vsekakor prispeva k večji učinkovitosti gašenja. Za obratovanje delovanja mikrotelefona je potrebna majhna baterija. Celotna naprava pa je lahka in zelo enostavna.
POLICISTI, KI SE SVETIJO PONOČI
Prometna policija v Hannovru preizkuša novo opremo za svoje uslužbence, čepice, plašče in palice za kazanje smeri. Oprema je prepojena z neko barvno
IZ MESECA V MESEC
KAKO SMO DELALI V MESECU APRILU 1959
Primerjava Mesečna z letom 1958 Izpolnitev količ. plana:	izpolnitev kumuiativa
^	^	plana	Leto 19o8
indeks 100
Predilnica................112,6%,	87,0%,
Tkalnica.................101,l°/o	89,2%,
Gasilske cevi............ 274,0%,	139,1%,
Zatkani votki.............107,4%,	96,4%,
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	.	.	118%,	—	v	normi	delalo	266	del.
Tkalnica .	.	.	113%,	—	v	normi	delalo	409	del.
Tiskarna .	.	.	117%,	—	v	normi	delalo	20	del.
Povprečno doseganje norm za celo podjetje je bilo 114,2%, in je v normi delalo 695 delavcev.
Konec marca smo imeli zaposlenih 1112 oseb in 10 vajencev. Zastojev zaradi prekinitve električne energije ni bilo.	Otmar
NESREČE
V zadnjem mesecu od 24. aprila do 26. maja sem zabeležil 4 poškodbe.
Klopčič Marija, pomočnica na mokro predilnem stroju se je urezala v prstanec desne roke.
Plahutnik Anton, skladiščnik kemikalij si je nalomil dvoje reber, ko je padel s police za barve. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker ponesrečeni ni imel na razpolago lestve za vršitev svojega dela.
Dve nesreči sta se zgodili v večernih urah, ko sta delavki odhajali z dela domov. Tovarišica Jereb Vida si je zvila levo nogo v gležnju, ko je skočila s kolesa, a Flegar Francka se je potolkla po obrazu in levi roki, ko je padla preko krmila dvokolesa.
Želim opozoriti na eno stvar, na katero vsi v podjetju zaposleni gledamo z nepravilnega stališča. Dotaknil se bom zaščitnih naprav. Vse naprave (mreže, pločevine, pokrovi, ščitniki), ki preprečujejo, da bi delavec ali delavka prišel-a do gibajočih ali vrtečih se delov stroja ali naprave, so zaščitne naprave. Predpisano je, da ne sme nihče odstraniti zaščitne naprave, če je stroj v pogonu. Če stroj ne dela dobro, je samo mojster tisti, ki te naprave lahko odstrani in namesti tudi nazaj, ko je stroj zopet popravil. In med nami so se že zgodile nezgode, ki jim je botrovala nedisciplina in neupoštevanje varnostnih predpisov. Varnostni predpisi določajo, da ne sme nihče odstraniti zaščitnih naprav, če je stroj v pogonu. Kdor vkljub prepovedi to stori, je izvršil disciplinski prekršek.
Mislim, da bo to opozorilo in obvestilo koristilo vsem in želim, da bi ga tudi upoštevali. To je napisano zato, da bi si vsi znali varovati vaše roke, noge in sploh vas same.
Varnost pri delu je skrb nas vseh. Skrb za varnost brez vašega sodelovanja je že vnaprej obsojena na neuspeh. Sodelujmo torej vsi.	Strojan
snovjo, ki svetlo odbija ultravijolične žarke. Na nov način oblečeni policisti oddajajo tako kar precej svetlobe, to pa je v gostem velemestnem prometu imenitna stvar.
ELEKTRONSKE OCl ZA SLEPE
S pomočjo elektronskih aparatov bo življenje slepih olajšano in jim omogočeno brezskrbno kretanje v svetu. Prepričani smo, da bodo oni, ki vidijo, prebrali naslednje vrstice onim, ki tega čuta iz tega ali
onega razloga več nimajo ter jim s tem posredovali vest o aparatih »za slepe«.
Aparat z infrardečimi žarki v aktovki (slika 1) varno vodi slepega v gostem prometu ter mu s šumi najavi vse zapreke: 1 je stopnica pločnika, 2 oseba, ki prihaja nasproti, 3 je cestna železnica ali avto.
Na sliki 2 pa je prikazano čitanje knjige ali obvestila, napisanega s pisalnim strojem. Optophon se imenuje naprava, katera posreduje za različne črke različne šume v muzikalični obliki. Ti so torej višji in nižji in predstavlja čitanje za laika_ nekaj kot poslušanje igranja orgel. Slepi pa, ki čita s pomočjo Optophona, lahko pretvori oziroma mora pretvoriti šume zopet v črke.
ŠPORT IN ŠAH
STRELJANJE — ŠPORT ŠTEVILKA 1
Reportaža s tekmovanja v Tednu mladosti, ki je bilo v času od 16. do 24. maja 1959 v Jaršah
Tradicionalni Teden mladosti je postal v Jaršah že pred leti eden od načinov za masovno udeležbo na različnih športnih tekmovanjih. Vkljub mnogim dobrim prijemom, predvsem potrebni propagandi, še vedno naše prireditve niso deležne tiste udeležbe, katero pred tekmovanji vedno znova pričakujemo. Vseeno pa smo s potekom tekmovanj, z organizacijo in z doseženimi rezultati zadovoljni. Prepričani smo, da bodo posamezni rezultati ob koncu sezone še boljši, saj je Teden mladosti poleg drugega otvoritev tekmovalne sezone in posamezniki še niso v polnem zaletu svojih sposobnosti.
Z naslovom sem namignil na najpomembnejšo športno panogo, na panogo, kateri moramo v Jaršah v zadnjem času popraviti prepustiti prvo mesto in jo zatorej imenovati: »šport št. 1 v Jaršah je streljanje«. Sicer mlada podružnica strelske družine se je formirala pred komaj nekaj več kakor dvema mesecema. Predsednik strelcev v Induplati je tov. Zornada, oče strelcev in tehnični vodja na streliščih pa je tov. Pirc Franc. Obema gredo vse zasluge, da se je športno streljanje v Jaršah razvilo do take razsežnosti in do takšne kvalitete.
Na tekmovanju za Teden mladosti favoriti niso Presenetili in je to samo odlika sekcije, da ima v svojih vrstah stalno dobre strelce in ne takšne, ki trenutno zablestijo in jih že krajši čas nato ni več mogoče razločiti od drugih. Med te dobre strelce spadajo tovariši: Pirc Franc, Postržin Karel, Sešek Ivo, Gerkman Jože, Matičič Miha, Ferlič Ivan in še mnogi drugi. Na tekmovanju je z rezultatom 233 krogov zmagal Brulc Stane, ki si je svoje strelsko znanje pridobil brez dvoma z vztrajno vajo in voljo. Za svoj uspeh bo prejel prehodni pokal ZK OO Induplati. Z zadnjima streloma si je pokvaril plasman Sešek Ivo ter dosegel samo 230 krogov in s tem zasedel »šele« drugo mesto. Nadaljnja mesta so dosegli tovariši: Gerkman Jože (226), Pirc Franc (226), Marolt Stane (221), Rihtar Pranjo (221), Postržin Karel (219) in Žagar Slavko (219), Ferlič Ivan (218), Kunc Božo (218) in tako dalje. Zanimivo je, da je dosegel zmagovalec 77,6% možnih krogov in je povprečje prvih desetih 74% realiziranih zadetkov. Kvaliteta je po vsem tem na višini in se lahko naši strelci pomerijo z drugimi ter pri tem računajo na najboljši uspeh.
Strelci so svojo dejavnost in sposobnost dokazali tudi na tekmovanju, katerega so priredili proti strelcem iz Ihana. Med posamezniki je zmagal član iz Ihana, ker pa je bilo tekmovanje moštveno, je prvo mesto zasedlo domače moštvo. Na drugo mesto so se Plasirali gostje, ostala mesta so pripadla zopet tekmovalcem iz Induplati in zadnje mesto so zopet osvojili gostje iz Ihana.
Zmagovalec v streljanju tov. Brulc Stane
Šahisti so se pomerili v ponedeljek 18. maja za pokal DITTS-a v brzoturnirju s časovnim presledkom 5 sekund. Žal je nastopilo samo 7 tekmovalcev tako, da je zadnje mesto doseženo na tem turnirju kvalitetno še vseeno dobro, ker slabših igralcev ni bilo. Presenetila sta favorit in zmagovalec. Favorit in do sedaj dvakrat zmagovalec tov. Limbek Ivan je presenetil, ker svojega uspeha ni ponovil vkljub pričakovanju, in rekel bi, skoro prepričanju. V drugo je presenetil zmagovalec tekmovanja v šahu v letošnjem Tednu mladosti tov. Ves. Vrstni red je bil naslednji: zmagovalec Ves, drugi Limbek, tretje, četrto in peto mesto si delijo: Podgoršek, Strojan in Klešnik, šesto mesto je zasedel Tone Smole in sedmo Postržin Karel. Zmagovalec prejme stalno prehodni pokal DITTS-a.
V	torek, 19. maja se je odigral turnir v odbojki po principu: vsak z vsakim. Po dolgem času se je vreme pravočasno usmililo vseh tistih, ki so si želeli lepo sončno vreme. Vse je bilo nared. Igralci so pričeli s turnirjem z enourno zamudo, toda preko tega je v Jaršah težko. Na spisku smo našli štiri prijavljena moštva, in to: moštvo pogonskega oddelka, moštvo, sestavljeno iz igralcev iz obratov ter moštvo, sestavljeno iz nameščencev iz IPI. Kot zadnje se je prijavilo še mlado moštvo TVD Partizana Jarše. Vkljub temu, da skoro ni bilo odmora med tekmami, je turnir trajal do poznega večera. Zasluženo so zmagali igralci iz obratov (Sešek, Narat, Bleje, Perko, Plahutnik in Surk). Za zmago prejmejo prehodni pokal Mladinske organizacije Induplati.
V	četrtek 21. maja je tov. Ulčar Jože pripravil na odru naše sindikalne dvorane mize in potrebno za turnir v namiznem tenisu. Organizatorju in sodnikom se je prijavilo šest tekmovalcev. Zanimiv in vsekakor proti pričakovanju je neuspeh lanskega zmagovalca v tej panogi tov. Smoleta. Bil je kar dvakrat premagan. Zmagal je edini predstavnik iz Induplati tovariš Ulčar Jože. Skupno je dobil 10 točk (210 :104), drugo mesto si je priboril tov. Skok Stane, tretji je, kakor že omenjeno, lanski zmagovalec Smole itd.
Bili smo prepričani, da bodo borbe letos živahnejše kakor doslej, vendar se je zaradi majhne udeležbe zgodilo drugače. Borbe so bile, in tudi hude, bilo pa jih je — premalo. Kje so ostali nekdanji asi? Kje so bili Klančar, Kunc, dr. Jerovec, Marinc, Sešek, in drugi? Pravijo, da je postati zmagovalec najlaže tedaj, če sam tekmuješ. Za letošnjega zmagovalca kot igralca iz Induplati to velja. Želimo pa tov. Ulčarju, da bi lahko povsod in vsakokrat dokazal, da je naslova zmagovalca vreden.
Zadnja tekmovalna panoga je bila na sporedu v soboto 23. maja. Balinarji so se v organizaciji tovariša Klančar Lojzeta pripravili na »veliko srečanje«, ki pa je žal pritegnilo k delu samo štiri moštva in to dve iz tkalnice, eno iz tiskarne in eno, sestavljeno iz izvenindustrijskih obratov oziroma ljudi, tam zaposlenih,
Z zamudo so vodje posameznih moštev žrebali tekmovalne številke in tako tudi igrali. V prvi igri so se pomerili tiskarji z moštvom Tkalnica I. Zmagali so tiskarji, v drugi igri so izvenindustrijski obrati premagali tkalnico II. V tretji igri je tkalnica II. premagala tkalnico I. in v četrti igri je tkalnica II z rezultatom 21:4 visoko premagala tiskarno. V predzadnji igri so izvenindustrijski obrati premagali tkalnico II in zaključno še tiskarno. Z doseženim rezultatom (premagali so vse tri nasprotnike) so postali izvenindustrijski obrati (Peternel Jože, Troha Jože in Farič Alojz) zmagovalci v balinanju za leto 1959.
Umestno se mi zdi, da napišem še o poteku igre in o gledalcih. Igralci so igrali fair in brez vsakega prerekanja, kar pri balinanju v Jaršah skoro ni v navadi. Pa tudi gledalci so imeli priliko po dolgem času prisostvovati lepim igram, ki so bile napete in zanimive. Praksa zadnjega časa je taka, da Jaršani skoro ne pridejo več do krogel, ki so vedno v rokah drugih, neznanih znancev, ki se na cenen račun v Jaršah po svoje zabavajo.
Teden mladosti 1959 je za nami. Za nami so tudi igre in tekmovanja. Doseženi so bili novi rezultati. Nekateri so pri letošnjih tekmovanjih zabeležili uspehe, drugi poraze. Zmagovalce čaka čez leto dni težka naloga, to se pravi braniti naslov, ki ga imajo v posesti.
Mnogo težavnejša naloga čaka organizatorje tekmovanj, ki morajo skrbeti, da se bodo tekmovanja nadaljevala z večjim številom udeležencev.
Čaka nas IX. STIPI. Čaka nas veliko delo. Čakajo nas nasprotniki v športu. Prepričani pa smo, da nas čakajo tudi zmage in uspehi.
IZ UREDNIŠTVA
Na nagradni natečaj UGANITE KAJ JE TO, objavljen v 5. številki Konoplana, je prejelo uredništvo 13 rešitev, od tega 12 pravilnih. Nagrado 500 dinarjev prejme tovarišica Francka Š p e n d e iz
Rešitev iz majske številke Konoplana
predilnice za pravilno rešitev, ki se glasi:
skrivnostna slika predstavlja električno sireno. Enostavno kaj in vendar samo 12 pravilnih odgovorov. Vabimo vas, da v prihodnje še bolj sodelujete. Nič vas ne stane, lahko pa imate srečo in zadenete 500 dinarjev.	Urednik
fiecsoHathč iSjtiefnetn&e
Vstopi :
1.	Balažič Terezija, mokra predilnica, z dnem 4. V. 1959.
2.	Cerar Ivanka, snažilka v tkalnici, z dnem 4. V. 1959.
3.	Rožič Jože, delavec v oplemenitilnici, z dnem 4. V. 1959.
4.	Stele Albina, mokra predilnica, z dnem 4. V. 1959.
5.	Vavpotič Marija, del. v adjustirni, z dnem 4. V. 1959.
G. Viriant Anica, mokra predica, z dnem 4. V. 1959.
7.	Lajovec Milan, dvoriščni delavec, z dnem 8. V. 1959.
8.	Gabrovec Anton, dvoriščni delavec, z dnem 8. V. 1959.
9.	Gostič Leopold, dvoriščni delavec, z dnem 21. V. 1959.
Izstopi :
1.	Hauptman Franc, delavec v barvarni, z dnem 27. IV. 1959. Odšel na odsluženje kadrovskega roka.
2.	Ošep Anica, delavka v pripravljalnici, z dnem 28. IV. 1959. Izstopila na lastno željo.
3.	Gregorc Franc, tkalski mojster, z dnem 6. V. 1959. Izstopil zaradi upokojitve.
4.	Marx Adolf, delavec v prejemarni, z dnem 18. V. 1959. Izstopil zaradi upokojitve.
5.	Vrhovnik Marija, delavka v motovilnici, z dnem 18. V. 1959. Izstopila na lastno željo.
6.	Špenko Marija, delavka v motovilnici, z dnem 17. V. 19j9. Izstopila na lastno željo.
7.	Kimovec Marija, delavka v pripravljalnici, z dnem 23. v. 1959. Izstopila na lastno željo.
SPORED FILMOV KINA INDUPLATI
17.—18. junija: »Pavle Korčagin«, ruski barvni 20.—21. junija: »Pazi se vitez Latour«, francosko-jugoslovan-ski barvni — cinemascop
24.—25. junija: »Velika Rosida«, ameriški barvni cinemascop 27.-28. junija: »Belo pero«, ameriški barvni cinemascop 1.— 2. julija:	»Pevec iz Mexike«, franc, film — cinemascop
11.—12. julija:	»Sakramenska frklja«, franc. barv. cinemascop
Cenjene obiskovalce kina Induplati opozarjamo, da julija in avgusta ni kino predstav med tednom, temveč samo ob sobotah in nedeljah ob običajnih dnevnih časih. Uprava kina
Izdaja v 750 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani