PeMriu plaUna v fotorU LETO XI. v Ljubljani, dne 18. julija 1938. 29. fosamezna številka I D*n Uredništvo; Kopt- Stsrjst PONEDELJSKI s&vg trn M _ 40-02, 404)3, 40-04 ^ g^d^k V ) IC l^fTP^ letna naročnina i« ^^^^^^ ^^M ^HV flHB K flBf w M M^f Kopitar- 90 Din. polletna ^ ^^M WHf flgHEf M gmM M MRm HH _ jeva ulica štev. 6. gs^cTir V^P M ^M/ M_^JL^V^ fesu"- tatom p* dogovora ^^^^^^^^^ jtev 4001i Slovenski narod na taborih Minister dr. Krek na taborih v Št. Jerneju, pri De v. Mar. v Polju in na Brdu pri Luhovici f Ljubljana, 17. julija. Na raznih točkah Slovenije so bili dnnes tabori naše mladine, proslave prosvetnih društev in druga veličastna naša zborovanja, kjer se je povsod manifestirala katoliška za vrst, vdanost slovenski misli in z.vestoba jugoslovanski državi ter kraljevskemu domu. Minister dr. Krek je za danes prevzel pokroviteljstvo nad petimi tabori. Umevno je, da se gospod minister dr. Miha Krek vseli teh taborov ni mogel udeležiti, pač pa je obiskal tri. Njegov prihod na te tri tabore, od katerih je bil prvi v Št. Jerneju na Dolenjskem, drugi pri l)ev. Mar. v Polju v ljubljanski okolici in tretji nn Brdu pri Kamniku, je izzval navdušene ovacije. Povsod je mladina navdušeno manifestiral« za kraljevski dom, za vlado dr. Stojadinoviča. za Jugoslavijo, za nnšoga narodnega voditelja dr. Korošca in vzklikala dr. Kreku. Tako nn Dolenjskem kakor v ljubljanski okolici in na Brdu so nastajali nepozabni prizori, ko so tisoči mladine pa tudi starejših prišli v pravo vzhičenjc, zlasti pa. ko jc spregovoril svojo toplo in prepričevalno besedo minister dr. Krek. Težko je primerjati te tri tabore med seboj, kateri jc bil lepši, bolj veličasten in bolj uspel. Povsod navdušenje, povsod naši fanije in dekleta v svojih lepih krojih, povsod narodne noše, povsod navdušeno odobravanje množic. V Št. Jerneja Dolenjska ni več tako zanemarjena kakor je bila morda šc preri leti. Obiskovalec vidi danes na Dolenjskem vzorno obdelana polja, vidi vzorne ljudi in vidi krasen napredek krščanske omike. Ze zadnji tabor v Novem mestu je pokazal neverjeten napredek in uspeh Dolenjske, današnji tabor v Št. Jerneju, v tej najbolj tipični kmetski občini in župniji Dolenjske, je to spoznanje znova potrdil. Dolenjska se dviga, Dolenjska napreduje. Št. Jernej se jc za svoj mladinski tabor pripravil no ravnost prav lepo. Skoraj vse hiše so bil(j okrašene z zastavami in s slovenskimi nagelji. Oh pol 10 dopoldne sc jc razvil velik sprevod mladine, dočim so starejši tvorili po šentjernejskih ulicah gost špalir. Sprevod so začeli naši fantje v posebnih dresih na iskrili šentjernejskih konjih. Šcntjcrnejska godba jc igrala koračnicc, ko pa je igrnla orlovsko himno, io jc pela vsa množica. Presenetljivo veliko za dolenjske razmere je bilo število slovenskih fantov v krojih, mladcev v krojih, deklet in mladenk prav tako v krojih. Knkor nu cvetlični vrt je bil lep pogled na skupino deklet in mladenk v krojih. Ko se jc pojavil minister dr. Miha Krek na balkonu poslopja Konzuui-nega društva, jc na trgu zbrann množica pričela navdušeno klicali: »Zivcl dr. Miha Krek!« Množica in udeleženci sprevoda so vzklikali: Živel kralj Peter II., živel knez namestnik Pavel, živci dr. Stojadinovič, živci dr. Korošec, živci dr. Miha Krek, živela katoliška prosveta, živeli slovenski fantje, živela slovenska dekleta, živela Jugoslavija! V zboru je mladina klicala: Bog živi! Dolenjska mladina je zavedna, je pa tudi ubožna in si marsikdo ni mogel privarčevati toliko, dn bi si kupil /aželjeni fantovski ali dekliški kroj. Ta mladina je nastopila v sprevodu v civilu, toda prav tako samozavestno in ponosno. V sprevodu ste igrali koračnice in himne šent jernc jska in brežiška godba. Krasen pogled jc bil na skupino narodnih noš, ki jo je vodil sam v narodno nošo oblečen šentjernejski župan g. Vide. Na Balkonu so defileju odzdravijali minister dr. Krek, dekan Anžič. okrajni glavar iz Krškega dr. Tomšič, predsednik krškega okrožja ZFO Ignacij Petje, zastopnik novomeškega prošta skopijanski konzultor Zakrnjšek, kosta-njeviški župan ing. Likar in drugi odličniki. Balkon je bil lepo okrašen z narodnimi zastavami in z znamenitim grbom Št. Jerneja — ponosnim petelinom. Sprevod je krenil nato na telovadišče za župno cerkvijo, kjer sc jc nabralo žc mnogo ljudstva. Mladina je zavzela telovadišče samo, občinstvo pu ga jc obdalo, častna mesta ob oltarju pu so zavzeli odličniki z. ministrom dr. Krekom na čelu. Navzočen jc bil tudi član hanskega svetu g. Dcmctrij Vcble iz Novcgu mesta. Službo božjo jc daroval konzultor g. Za-krajšek, ki je imel globoko /ujet cerkveni govor, v katerem jc nuglušal, da ima človek sum« eno dušo, ki jo ne sme izgubiti ali zapraviti, mlad človek, ki je obupan in ki čuti, du je v duši prazen, sc mora zateči po duhovno tolažilo in krepčilo k svojemu duhovnemu voditelju in sc mora vzgajati v katoliških organizacijah, čc hoče ohraniti svojo mladost in svoje duševno zdravje. Po službi božji, pri kateri jc sodelovala godba in pri kateri jc ljudstvo vneto prepevalo evhurističnc in druge cerkvene pesmi, je bil tabor. Predsednik g. Petje jc začel prvi tabor krškega okrožja ZFO ter pozdravil odličnikc. Pri tej priliki jc bil minister ilr. Krek zopet deležen viharnega navdušenja vse nuvzocne mladine in občinstva. G. Petje jc nato predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, kraljevskemu domu, ministru dr. Stojadinoviču, narodnemu voditelju notranjemu ministru dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu iu škofu dr. Rozmanu. Vse brzojavke so bile sprejeto z navdušenimi izrazi številne množico, ki je štela okrog "i000 duš. Predsednik Petje je naglašal, da praznuje s tem taborom dolenjska mladina 20 letnico ustanovitve Jugoslavije ter sc veseli nnše države šc z večjo vnemo kakor pred dvajsetimi leti. Raste nov rod, ki ni poznal starih bojev, ki pn jc dovolj zaveden in to državo ljubi. (Živela Jugoslavija!) Iskrene pozdrave je nato sporočil šentjernejski župan g. Vide. Tudi temu priljubljenemu županu jc množica priredila prisrčne ova-cijc. Burno pozdravljen jc stopil nato na govorniški oder minister dr. Krek ki je v glavnem izvajal: »Sestre in bratje! Bog živi!« (Viharen odziv iz tisočih grl: Bog živi!) »Prinašam Vam iskrene pozdrave, ne samo moje, temveč tudi pozdrave našega voditelja dr. Antona Korošca.« (Viharno navdušenje in vzkliki dr. Korošcu.) »Veste, da je njegovo srce vedno z vami in da se ob dvajsetletnici obstoja Jugoslavije iz polnega srca veseli vas, prvega rodu, ki sc je rodil v Jugoslaviji in ki ni doživel trpljenja svojih očetov, ki so bili pred dvajset:mi leti šc fantje, in trpljenja mater, ki so bile takrat še dekleta. Iz knjig veste, da pred dvajsetimi leti slovenska beseda ni bila uvaževana in ne spoštovana, in vsakdo, kdor je holel biti le napol gospod, le napol škric, ta se je moral pačiti s tujim jezikom. Tej mladini je naklonjeno srce našega voditelja, naš voditelj se je rodil na naši severni meji in vemo, kako je bil v stalni nevarnosti, ko se je boril za svoj narod, saj ga je morala stalno spremljati gruča 40 do 50 naših fantov, da ga niso do smrti pobili nem-škutarji in nemški burši. Tak voditelj, kakor je naš, mora biti iz srca vesel, da more prav prvi rod slovenske mladine, ki se je rodil že v Jugoslaviji, svobodno dati duška svojemu veselju in da vidi, kako se slovanska misel in moč utrjujeta ob Jadranskem morju. Jugoslavija je danes silnejša in močnejša, kakor jc bila pred dvajsetimi leti, ko je bilo šc polno dvomov o trajnosti njene džavne tvorbe. Za narodno borbo je potreben kremenit značaj, ki ga pa oblikujejo ljudje in društva, ki so navdana s krepko vero v Boga. Ti naši, tolikokrat obrekovani in zaničevani duhovniki niso bili samo naši verski voditelji, temveč tudi kladivarji slovenske kulture. Naša proslava v Ljubljani pred dnevi ni bila samo slavospev slovenski katoliški prosveti, ki prehaja iz roda v rod, preko vseh preoblikovanj javnega življenja, temveč je bila tudi potrditev naše močne vol|e. Na teh taborih se združujemo, da se naša srca navdajajo drugo drugo z veseljem. Kdo ni bil vesel, kdo ni bil srečen v Ljubljani, ko je videl krasni napredek naših fantov, ki so v enem letu, dekleta pa še manj kot v enem letu Češkoslovaška ne mobilizira Tuji hujskači na vojno širijo lažnive vesti r Praga, 17. julija. TG. Neke inozemske poroče-valne agencije so po Evropi razširile vest, da je češkoslovaška vlada tajno izvedla mobilizacijo svoje armade in da ponovno zbira svoje oborožene sile na nemški meji. Poročila so vedela povedati o »morju vojaštva*, ki da je zalilo vso mejo in o »plazu orožja', ki sc vali proti nemški meji. Mednarodni lažnjivci so med drugim namreč ludi razširili, da zbira Češkoslovaška svojo vojsko na meji pri Tropavi, kjer da je vse obmejno ozemlje zalito z vojaki in orožjem. Ta lažnjivi vir je vedel celo povedati, da je mogoče videti češkoslovaške strojnice z nemškega ozemlja čez mejo, da je vojska rekvirirala vso vprežno živino. Nemška radiopostaja pa jo snoči vedela povedati, da Češkoslovaška, ki je prvič, mobilizirala dne 20. maja, sedaj v drugič mobilizirala. Češkoslovaški tiskovni urad je bil od vlade pooblaščen, da v najostrejši obliki protestira proti tej grdobiji in proti tako nesramni lažnjivi propagandi, s katero neke tnjne sile na vsak način hočejo povečati napetost med Češkoslovaško in Nemčijo do skrnjnosti. Uradno poročilo tiskovnega urada pravi dobesedno: »Pooblaščeni smo, da vse vesii in izmišljotine o zbiranju češkoslovaških oboroženih sil odločno zanikamo. Te vesti je raz- nesla neka inozemska tiskovna agencija in jih jo povzel in razširil tudi nemški uradni tiskovni urad. Niti včeraj niti v prejšnjih dneh ni bilo na vsem češkoslovaškem ozemlju nobenih premikanj oborožene sile, niti je kakšno nenavadno premikanje in zbiranje čet predvideno na prihodnje dni. Iz Berlina poročajo semkaj, da je češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Masiny obiskal zunanje ministrstvo, kjer je vložil protest proti razširjanju lažnjivih vesli o ponovni mobilizaciji češkoslovaške armade in uradno zanikal njihovo vsebino. Poslanik jo uradno izjavil, da je vsaka vest o premikanju češkoslovaških čet izmišljena in je prosil zunanjega ministra, naj posreduje, da bodo nemški listi, ki so nasedli lažnjivim vestem, objavili uradno zanikanje češkoslovaške vlade. Praga, 17. jul. AA. (Havas.) ČTK je objavila službeno poročilo o delu vlade pri sestavljanju zakonskega načrta o narodnih manjšinah. Vlada na čelu z doktorjem Hodžo je bila v stalnem stiku z raznimi opozicijskimi skupinami. Posvetovala se jc z njimi o posameznih odredbah tega zakona, ker hoče tudi vnaprej ostati zvesta tej demokratski praksi. Dokler parlament ne izglasuje tega zakona, se bo vlada še naprej posvetovala. Ima pa namen, da nc ho niti ene skupine v parlamentu postavila pred gotovo dejstvo. ustvarili svojim vrstam tako veliko duševno in telesno zmogljivost? Globoka notranja misel, ki nas je tedaj družila, je našo mladino preusmerila, da jc imela en pogled, en korak in en pozdrav. Da, ponosni smo, da se zbiramo in da ponovimo tisto veselje, ki nas je združilo na mladinskem taboru. Sleherni od nas, ki smo tu zbrani, bo nesel domov eno sliko in eno vest o tem našem veličastnem taboru, da bo pripovedoval svojim domačim, svojim materam, kako je bilo na tem taboru. (Živele slovenske matere!) Ta manifestacija je izraz naše korajžc, našega navdušenja in zahtevamo zato časten sedež v javnem življenju in smo odločno proti vsakemu, ki bi nam kratil enakopravnost. Ta manifestacija jc tudi živ dokaz, da lahko razpustiš organizacijo, bodisi prosvetno, politično ali celo cerkveno in versko, toda enega ne moreš doseči z nasiljem: razpustiti ne moreš našega srca in duha! Ta duh je držal skozi ves težki čas in je nosil svojo baklo iz letn 1932 do leta 1935 in do zmagoslavnega leta 1938. Ta bakla je še živa in gori, saj je naša pomlad pokazala nove vence novih slovenskih dekliških krojev in jc doživela močne korake slovenskih fantovskih odsekov. Saj v naši organizaciji živi duh skupnosti, saj nas vse druži samo eno prepričanje, da služimo nalogam in dolžnostim do slovenskega naroda in do naše vere. Vzor take službe pa je naš narodni voditel', ki jc pokazal, kaj more človek napraviti, čc je v resnični službi naroda in njegovih pristnih idealov, tako da se ga ne more prijeti noben madež. Da bomo mi mogli prav isto. moramo ohraniti tisto, kar je povezano z našim bistvom, to je s cerkvijo in s tistim, kar smo obljubili našim očetom in materam, ker bomo s tem najbolje služili slovenskemu narodu. Želim slovenski mladini Dolenjske, da sc izpopolni v svojem lastnem napredku, da si še boli učvrsti svojega duha in svojo voljo in da bomo prihodnje leto doživeli r.a Dolenjskem zopet nov velik mladinski tabor. Bog živi!. Dolgotrajno navdušeno odobravanje je gospoda ministra nagradilo za njegov navdušeni, srca osvajajoči govor. Predsednik g. Petje sc jc toplo zahvalil ministru dr. Kreku, godba pa ie zaig*ala državno himno. Na govorniški oder je stopi! šolski upravitelj gospod Flster od Sv. Kr:.*a, ta:niV. okrožja ZFO za krški okraj. V izredno temperamentnih besedah je obračunal z obrekov alti. slovenske katoliške mladine. Nas ni sram naših žuljevih rok, ne naših od dela razoranih obrazov, ne na*ih »kmečkih frisov«. kakor sc blagovoli neka gospoda izražali o naših fantih in dekletih, nas je sram tistih, ki tajijo slovensko mater, ki nočejo spoštovati slovenske zemlje in slovenskega jezika. Kdor ne spoštuje slovenstva, ne spoštuje Jugoslavije in jc protidržaven. Govor upravitelja gosp. Fistra jc vsa mladina in drugo občinstvo spremljalo z medklici: -Tako je!« Krasno uspeli tabor je nato zaključil g. Petje. Popoldne so bile litanije, nato telovadni nastop in tombola. Popoldne je bilo za nekai časa na Dolenjskem slabo vreme s kratkim nalivom, ki pa ni motilo navdušene mladine. Pri De v. Mar. v Polja Dev. Mar. v Polju, 17. jul. Župnija in občina Dev, Mar. v Polju, ki je sedaj soseda velike Ljubljane, je imela danes svoj veliki dan. Slavila je 30 lebnico obstoja svojega prosvetnega društva, dalje otvoritev novega telovadišča na prostem tik društvenega doma, hkrati pa je imela tudi razdelitev nagrad in diplom našim vrlim poljskim fantom. Znano je, da so poljski fantje med najboljšimi telovadci v naši mladinski organizaciji ter so dosegli pri mladinskem taboru zavidanja vredne uspehe. Tudi pri Dev. Mariji v Polju so bila skoraj vsa poslopja okrašena z narodnimi zastavami, na cesti so bili postavljeni mlaji, prav tako na telovadišču, nekateri opremljeni z napisi. Dopoldne se je po občini razvil velik sprevod, ki se ga je udeležilo okoli 1000 ljudi. Mladina je živahno vzklikala kraljevskemu domu, vladi, dr. Korošcu in drugim. Pred društvenim domom je bila dopoldne služba božja, ki jo je daroval kamniški dekan g. kanonik Rihar, ki je imel tudi lep cerkveni govor, v katerem je spodbujal mladino k slovenski katoliški zavesti. Po službi božji je bil ljudski labor, ki ga je otvoril akademik g. Kramer. Ljudskega tabora so sc udeležili: okrajni poolavar g. Počkaj, župan g. Keber, dekan g. Kelte, ki je župnik pri Dev. Mar. v Polju, moščanski župnik Jenko ter drugi odličniki. Sprejete so bile vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu in škofu dr. Rožma-nu. Slavnostni govor jc imel nato g. Miloš Stare, ki je pozdravil zborovalce najprej kot zastopnik Prosvetne zveze ter čestital Poljcem k 30 letnici obstoja njihovega obsloja, nalo pa je izvajal jedrnate misli o pomenu slovenskega mladinskega gibanja ter je potem tudi obračunal r. nasprotniki. Novo slovensko mladinsko gibanje ni od zgoraj plačano in nima privilegijev. Govor g. Miloša Stareta je zaključil dolgo trajajoč aplavz številne množice, ki je obsula govornika s cvetjem. Pri proslavi je sodelovala tržiška godba, ki je zaigrala državno in fantovsko himno. Pri popoldanskem nastopu se je zbralo prav toliko ali še več občinstva kakor dopoldne. Prvi jc govoril g. Ivo Peršub, ki je orisal ideale slovenske mladine ter naglašal, da je ravno mladina od Dev. Mar. v Polju pokazala čudovito vnemo, kar se je izkazalo ludi na mladinskem taboru, kjer je mladina te občine, oziroma župnije dosegla lepe uspehe, Nalo jc izročil zastopnikom mladine lepe diplome in darila. Med temi jc krasen prehodni pokal g. bana dr. Marka Natlačena. Ta pokal si ie FO od Dev. Mar. v Poliu žc drugič osvojil in potrebuje la odsek samo še zmago v prihodnjem letu, da pride to dragoceno darilo v roke fantovske čete v tej občini za trajno. Izročil je dalje častno plaketo znanemu mladinskemu organizatorju in telovadcu Zagrebška vremenska napoved: Povečanje oblačnosti. Zemunska vremenska napoved. Povečanje oblačnosti v vsej kraljevini. Ponekod hodo nalivi in nevihte. Ohladilo se bo. Sv. oče obsoja pretirani nacionalizem Rim, 17. julija. Sveti oče je sprejel večjo skupino romarjev, ki jih je tudi nagovoril. V svojem govoru je izrazil svoje obžalovanje nad pretiranimi oblikami nacionalizma, ki sedanji svet razburjajo. V poučenih krogih menijo, da je sveti očo spregovoril o tem vprašanju zaradi objave programa plemenske politike nove Italije po nekaterih italijanskih listih. Svet pretresajo pretirane oblike nacionalizma. O lem smo že svojčas izrekli besede obžalovanja je rekel sveti oče, in pristavil prošnje na redovne družbe, naj posvetijo svojo pozornost ta pretirani nacionalizem, ki jiostnvlja zidove med narodi, je proti postavam božjim. Razlika med naukom pretiranega nacionalizmu in krščanskim naukom jo vsakemu takoj vidna, kajti duh pretiranega nacionalizmu nasprotuje duhu krščanstva. Sveti oče je na koncil svojega govora dejal, da mu jo nino-•_'o na tem. da v sedanjem trenutku, ... o leni predmetu govori. Dobil sem zelo re»no poročilo , je dejal sveti oče, misleč pri tem verjetno na zgoraj omenjeno objavo italijanskega plemenskega načrtu. Vprašanje nacionalizma je stopilo v razvojno dobo, ko postaja odpadniško od vere. Danes ne gre več za to, katere Ideje so resnične in katere niso. Danes moramo ugotoviti, da notranji duh tega nauka nasprotuje kiščanekemu nauku. Papežev govoi je v rimskih in mednarodnih krogih napravil glolmk vli-. Čcpiav ga je sveti oče govoril že v netek. ie bil ohiuvljcU šelo sinoči. Župna cerkev v Dev. Mar. v Polju. g. Jerihi, ki si jc v seniorski vrsti pridobil častno mesto, ler še dve plaketi članom tega društva. Poljci so z navdušenjem aklamirali ta odlikovanja, saj so se zavedali, da zmore le malokatcro društvo toliko lepih uspehov kakor njihovo Med govorom g. Peršuha je dospel iz Št. Jerneja na telovadišče Dev. Mar. v Polju g. minister dr. Krek. Vso telovadišče jo izbruhnilo v en sam vzklik: Živel minister dr. Krek!« G. minister jo po kratkem pozdravu z navzočimi predstavniki sani stopil v ospredje tribune ter viharno pozdravljen imel nalo kratek nagovor, v katerem je naglašal, da so Poljci tako dobri organizatorji, da bi svečanost uspela tudi brez. njegove navzočnosti in da niso potrebovali njegove navzočnosti, toda on sam je potreboval njihovo družbo, da sc sam prepriča, kako se Poljci imajo in da sam vidi, s kakšno radostjo sprejemajo darila, ki so si jih priborili v slavnih dnevih mednarodnih mladinskih tekem. Dr. Krek je pozval navzoče, naj držo svojo vrste tako, kakor mora držati prisego dano materi in kakor se je slovenska mati držala izročila, ki ga je jirejela i«, oddala naprej prihodnjemu rodu. Kakor smo ps« jeli vero v Boga in slovensko zavest, tako moralno tudi mi to oboje oddati čisto in neoskrunjeno naprej, zalo moramo biti celi in krepki ljudje. (Navdušeno odobravanje.) Sledili so telovadni nastopi. Nasto|iile so prav vse skupine, tako fantje, mladci, naraščajniki, dekleta in mladenke. Vihar aplavza pa Je žel nu-stoj) naše mednarodne telovadne vrste z g. Ivoin Kermavncrjcm na čelu. Telovadci so nastopili na krogih in izvajali tehnično dovršeno naravnost neverjetno vaje. Posebno navdušenega priznanja je bil deležen domačin g. Jeriha. Tudi proste vajo mladine so žele burno priznanje. Ko jc minister dr. Krek odhajal s telovadišča, so so ponovile ovacije in navdušeni vzkliki. Na Brdu Lukovica, 17. julija. Idilični kraj Brdo pri Ltlkovici, domačija pisatelja Kersniku, je bil danes prizorišče veličastne narodne manifestacijo, knkor jih tn okolica zlepil še ni doživela. Zjutraj ob pol 10 sc je formiral v Lukovici velik sprevod, v katerem so šli domači in sosednji fantovski odseki ter dekliški krožki. Sprevod so otvorili konjeniki z državno zastavo nn čelu. nato jc šla velika skupina narodnih noš, fantje in rnfad.H v krojih, članice in mla« Nadaljevanje na 2. sirani Vojno stanje • t t ° C*f_ • ••• v vsef vzhodni Sibiriji Maršal Blucher — vrhovni poveljnik vzhodnosibirskih sovjetskih armad Moskva, 17. julija. TG. »United Press« poroča iz verodostojnega vira, da je bil maršal Bliicher imenovan za vrhovnega poveljnika vseh sovjetskih oboroženih sil v Sibiriji. Sovjetska vlada je proglasila vojno stanje po vsej srednji in vzhodni Sibiriji. Iz notranjosti sovjetsko Rusije pa prihajajo poročila o velikih transportih čet in orožja, ki so vsi usmerjeni na sibirsko železnieo in določeni za vzhodno sibirsko okrožjo. To zolo vaine odredbe sovjetske vlado in suvjetskega generalnega štaba so v ozki zvozi s sporom, ki jo nastal na mandžursko-sovjetski meji, kjer je ena cola divizija rdečih vojakov prekoračila mandžursko mejo, zavzela in zasedla mandžursko obmejno trdnjavo in se sedaj navzlic pritisku Japonske na noben način noče umakniti. »United 1'rossc pristavlja, da ima vtis, kakor da bi so Sovjetska Rusija počasi pripravljala, da poseže t kitajsko-japonsko vojno na strani Kitajske. Nemški trdnjavski pas vzdolž zapadne meje 100.000 delavcev na deta - Do konca avgusta Eondon. 17. julija. TG. »Yorkishe Poet«, ki je, kakor znano, glasilo bivšega angleškega zunanjega ministra Anthonyja Edena in razpravlja torej z važnimi in zanesljivimi poročili, objavlja zelo obsežen članek, o nenadnih nemških utrjevalnih delih vzdolž vse zapadne mejo, to je od Švice pa do Severnega morja. List dobesedno pravi, da je bila francoska pripravljenost, da takoj priskoči na |x> moe Češkoslovaški, ako bi bila od Nemčije napadena, tisti vzrok, ki je vplival na nemško vlado, da so je odločila, da nemudno zgradi trdnjavski pas iz železa in betona vzdolž vso zapadne meje, torej v prvi vrsti ob francosko-nomški meji. Ta utrditev mora biti končana v najkrajšem času. Trdnja- ve, ki bodo 51e globoko pod zemljo, so začeli z vso paro graditi proti koncu meseca maja in gradbena dola, kjer je zaposlenih nad 100.000 delavcev, tako liitro napredujejo, da morajo biti glavna dela končana že koncem meseca avgusta. »Vorkishe PosU ve celo povedati, da je pri gradbenih delih zaposlenih ICO.000 članov prostovoljne delovno službe pod tehničnim vodstvom 50 pijonir-skih bataljonov. Angleški list trdi, da je bila uredba ,ki jo je izdal maršal G6ring dne^ 23. junija in v kateri poziva vse Nemce k največjemu naporu in k največjim žrtvam, v zvezi s trdnjavskimi gradbenimi deli na zapadai meji. Vlom v cerkev pri Sv. Jakobu Ob SaVt Tat odnesel monširanco in ciborij Sv. Jakob ob Savi, 17. jul. Danes med 12, in 13. uro sta bila iz zaklenjenega tabernaklja farne cerkve pri Svetem Jakobu ob Savi ukradena mocištranca in ciborij. Monštranca je na novo pozlačena in predelana, ima ob etraneh vdelane angelčke, ciborij je mal, srebrn in pozlačen. Tat je vzel tudi pokrivalo ciborija. Tat je podstavek monštrance deloma odlomil in pustil na licu mesta, dočim je drugo spravil v aktovko in odšel. Žena organista, Jevec Uršula, je videla ta čas nekega moškega postajati pred cerkvijo. Star je bil okrog 30 let, srednje postave, nosil je temnosivo obleko, gologlav in je imel pri sebi aktovko. Ko je zagledal Jevčevo, je vzel iz aktovke daljnogled in gledal naokrog. Mesar Kunaver Leopold od Sv. Jakoba je videl tega moškega, ko je odhajal skozi glavna vrata cerkve okrog 13. Zajec Lenka, stara 80 let, iz Pšate, je hotela okrog 13 iti v cerkev, pa 10 bila vrata zaklenjene. Mi- slila jc, da je cerkovnik zaklenil vrata. Nato pa se je ugotovilo, da cerkovnik vrat ni zaklenil, pač pa najbrže tat, da je medtem nemoteno kradel v cerkvi. Ključ od tabernaklja je dobil v omari v zakristiji, potem pa je dal ključ nazaj na isto mesto. Župnik pri Sv. Jakobu je ime! popoldne litanije in ko je po končanih litanijah hotel izpostaviti sv, Rešnje Telo ter odklenil taberna-kelj, je opazil, da ni ciborija ne monštrance. Zato je izpostavil samo večji ciborij s sv. hostijami in po končanih litanijah ljudem povedal, kaj se je zgodilo. Kam je dotični moški odšel, ne ve nihče in ni nobenega sledu za njim. Obveščene so bile takoj orožniške postaje na Jožici, v Dolu in Domžalah, ki so poslale pa-trole za tatom. Zanimivo je to, da je bilo že pred nekaj dnevi vlomljeno v to cerkev. Tat je zlezel v cerkev skozi okno po lestvi pri koru. Takrat je vse razmetal, tabernaklja pa se ni lotil. Odnesel ni nič. Gospod župnik pa je postal tako pozoren in previden, da je vsak večer odnesel vrednosti domov v župnišče. Motorne vlake uvajajo Iz Belgrada do Bleda samo 7 ar Madžarski obisk v Rimu Budimpešta, 17. jul. AA. (MTI.) Ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya sta danes zjutraj odpotovala na uradni obisk v Rim. Z njima potuje tudi opolnomočeni minister Italije v Budimpešti grof Vinci. Dalje se nahaja v njunem spremstvu šef kabineta predsednika vlade grof Czaki, šel oddelka za tisk v ministrskem predsedstvu, svetnik zunanjega ministrstva Szcnt Istvany, svetnik Kul in dva tajnika ministrstva ter tudi soprogi 1mredyja in Vincija. Pred odhodom so se od obeh državnikov na postaji poslovili vsi člani vlade, zastopniki oblasti, osebje italijanskega poslaništva, nemški odpravnik poslov Bergmei-ster in številni člani italijanske kolonije v Budimpešti. Ob priliki svojega obiska v Rimu bosta madžarska državnika v svojih razgovorih z italijanskimi državniki pretresala sedanji mednarodni položaj, zlasti pa položaj, ki je nastal po anšlusu v srednji in jugovzhodni Evropi. Kar se tiče kmetijskih vprašanj, so objektivni opazovalci ugotovili, da je bil italijanski in avstrijski trg za Madžarsko važnejši kot nemški. Po anšlusu se je ta odnos spremenil. Prejšnji italijanski in prejšnji avstrijski trg sta imela zelo važno vlogo v madžarskem gospodarstvu. Sedaj izvaža Madžarska 45% svojega blaga v Nemčijo, a samo 15% v Italijo. Zaradi tega zihteva Madžarska, naj Italija poveča svoje nakupe na Madžarskem. Italijanski industrijci menijo, da bo madžarski trg kmalu igral večjo vlogo v odnoeih do Italije. Politični krogi pa po drugi strani računajo z dejstvom, da bi mogla Madžarska igrati vidno vlogo pri zbliževanju med Italijo in Veliko Britanijo. Budimpešta, 17. jul. AA. (Havas.) Včeraj je bfl objavljen vladni odlok o tisku. Vsi listi in vse poročevalske agencije na Madžarskem morajo pred začetkom poslovanja prositi za dovoljenje od predsednika Nemiri v Palestini Jeruzalem, 17. jul. AA. (Havas.) Zaradi odločnih ukrepov, ki so jih včeraj izdale oblasti, je včerajšnji dan potekel še dosti mirno. V Jeruzalemu in v Haifi križarijo po ulicah številne patrulje, zaradi česar ni prišlo nikjer do spopadov med Judi in Arabci. Pač pa je prišlo v podeželju do številnih spopadov. V Zande so bili trije Arabci ranjeni in ubit nek judovski stražnik zaradi bombe, ki jo je vrgel arabski terorist. Pri Hebronu je oborožena judovska tolpa napadla nekega Arabca in ga ubila, v Salanu pa so arabski teroristi ubili nekega Juda. Jeruzalem, 17. julija, b. Nemiri v Palestini prav nič ne popuščajo. Včeraj je zopet eksplodirala v Tel Avivu močna bomba, ki je ubila dva Žida, tri pa hudo ranila. V arabskem delu Jeruzalema jc prišlo do revolvorskega spopada, v katerem so bili ranjeni trije Arabci. Zveza arabskih žena neprestano pošilja pritožbe britanskim mandatnim oblastem. vlade. Listi in agencije, ki ie obstoje, moralo to dovoljenje prav tako zahtevati, in sicer do 31. avgusta. Če tega ne store, ne bodo smeli listi dalje izhajati, a agencije nič več poslovati. Enako se bo zgodilo z listi in agencijami, če jim predsedništvo vlade ne bo izdalo dovoljenja za nadaljnje poslovanje. Na podlagi zakona o Judih, ki omejuje Jtevilo judovskih urednikov in sodelavcev pri listih, bodo morala vsa uredništva na temelju snočnjega vladnega odloka predložiti vladi seznam vseh svojih sodelavcev do dne 20. avgusta. Uredništva smejo od vsega osebja zaposlovati največ 20% Judov. Beek obišče Italijo Rim, 17. julija, b. Poljski zunanji minister Bork bo v kratkem prispel t Italijo. Vest objavljajo tudi tukajšnji italijanski listi, vendar je ne potrjujejo. Bržkone ho Beek obiskal Italijo v zvezi s prihodom poljskega predsednika, ki že nekaj dni prebiva v Lovrani pri Opatiji. Ni iiklju čcuo, da bo tudi Beek prišel v Lovrano, od kjer bo odšel v Rim, da sc sestane i Mussolinijcm in grofom Cianom. Belgrad, 17. julija, b. V železniškem ministrstvu proučujejo možnost uvedbe oloktrodinamič-nega motornega vlaka na progi Belgrad -Zagreb— Bled. Vlaki so zgrajeni za normalni tir in imajo dva vagona, dosežejo pa brzino 110 do 120 km na uro. Vagone ho izdelala tovarna vagonov v Bro-do. Takšen vlak bi potreboval za progo od Belgrada do Zagreba 4 in pol ure, od Belgrada do Bleda pa 7 in pol nr. Motorni vlak Belgrad—Dubrovnik Sarajevo, 17. julija. AA. Danes je bil na svečan način odprt promet z. motornimi vlaki na progi Belgrad—Dubrovnik. Danes zjutraj sta odšli iz Belgrada dve kompoziciji. V prvem vlaku so se vozili pomočnik glavnega ruvna-telja državnili železnic inž. Jojič in nekaj višjih uradnikov prometnega ministrstva ter glavnega ravnateljstva, kakor tudi zastopniki glavnih turističnih ustanov v Jugoslaviji ter v inozemstvu. Meti drugimi so bili tu Fiala. zastopnik podružnico Čedoka, Kapela, zastopnik Ibu-sza, Nikiforovič, zastopnik bolgarske agencije Simič, glavni ravnatelj Putnika, Braicn, zastopnik Reiluei, Gnzcte, zastopniki jugoslovanske tvornice vagonov ter zastopniki tovarne Ganz iz Budimpešte na čelu s knezom Odescal-cijem. Kakor je znano, je tovarna Ganz dobavila motorje za vse te vlake, medtem ko so vozove same izdelali v Slavonskem Brodu. V drugem vlaku so se vozili zastopniki domačega in tujega tiska. Prvi vlak jc odšel iz Belgrada ob 6.29 in dospel v Sarajevo ob 15.50, drugi vlak pa je odšel iz Belgrada ob 6.59 in dospel v Sarajevo ob 16.01. Vlaka stn se spotoma ustavila v Lajkovcu, Ljubiču, Užicu, Višcgradu in Usti Prači. Povsod na poti sta vlaka povzročila veliko zanimanje med prebivalstvom, ki je veselo mahalo in vzklikalo. Potovanje od Belgrada do Sarujeva je naredilo na vse potnike izreden vtis zaradi naravnih lepot ozemlja, mimo katerega so se vozili, zlasti pa Sargan ter dolina Drine. Potovanje je nad vse udobno. Motorni vlaki so barvani v srebrno beli barvi. Najbolj pa je potnikom ugajala izredna hitrost in varnost motornih vlakov. V času vožnje so gostom servirali kosilo. V Sarajevu ni bilo nobenega uradnega sprejema. Zvečer je bil na čast gostom v Ilidži banket. Pohod na Sagunto Burgos, 17. juL AA. (Havas.) Na teruelskem bojišču so nacionalisti zavzeli Morave Rubielos in Alco-las. Danes so te čete prodrle 15 km v globino. TerueL 17. jul. AA Posebni Havasov dopisnik poroča: Pri svojem nadaljnjem prodiranju vzdolž ceste od Teruela do Sagunte so nacionalistične čete prodrle do Siere de Montarao in osvojile V6e hribe v višini 1400 metrov. Teruel, 16. julija. AA. (Havas). Posebni Havasov dopisnik poroča: Nacionalistične čete so osvojile San Auguštin, ki je 8 km od Albentoze. Nacionalistične čete napredujejo že naprej proti jugu ter so že prodrle v provincijo Valencije. Salamanca, 16. julija. AA. Havas. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da so ua teruel-ski fronti v odseku Valbone nacionalisti zavzeli Sanseroso in vrh Gonalis. V odseku Sariona in Mansanern so nacionalisti napredovali za več kilometrov. Tako so sedaj prekoračili reko Albantos in so gospodarji ceste, ki vodi v Pubieros. Včeraj so nacionalisti ujeli nad 1000 republikancev. Pri Sogordi je bilo sestreljenih devet sovražnih letal. Salamanca, 16. julija. AA. DNB. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete na castelonski frouti v odseku pri Lu-sena la Cantcra odbilo več sovražnih napadov. Republikanske izgubo so velike. Na teruelski fronti (Nadaljevanje s i. strani) denke v krojili, mladina v civilu ter drugo prebivalstvo. V sprevodu so šli narodni poslanec g. Anton Kersnik, elan banskega sveta g. Štrcin in domači župan g. Poznič. V sprevodu jc igrala salezijansku godba z Rakovnika himne in koračnice. Sprevod je šel skozi Lukovico pred graščino Brdo, kjer je bila v idiličnem grajskem parku služba božja in tabor. Okolica cerkve, društvenega doinn in graščine je bila vsa okrašena 7. narodnimi zastavami in mlaji. Službi božji je prisostvovalo do 4000 ljudi. Službo božjo je daroval g. mestni župnik Janko Cegnar iz Trnovega v Ljubljani, ki jc nato blagoslovil novo zastavo mladinskih organizacij, nato pa jc imel krasen govor o pomenu verske vzgoje za našo mladino in za naš narod. Velike množice so z neverjetno natančnostjo in posluhom med službo božjo pele cerkvene pesmi s spremljevanjem rakovniške godbe in domačega organista. Po sv. maši jc. otvoril veličasten tubor predsednik domačega mladinskega odseka g. Miha jeretina, ki jc v uvodu predlagal vdnnostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru H., knezu namestniku Pavlu in pozdravne brzojavke dr. M. Stojadinoviču, narodnemu voditelju dr. Korošcu, ministru dr. Milctieu, banu dr. Natlačena in škofu dr. Rozmanu. Velika množica jc priredila navdušene ovacije kraljevskemu domu, godba pu je zaigrala državno himno. Slavnostni govor iin taboru jo imel nato urednik gosp. Košiček iz Ljubljane. Tabor je bil dopoldne zaključen. . ., Opoldanska nevihta m vihar stn sicer povzročila, da je nekaj občinstva odšlo in da jo bila udeležim pri popoldanski telovadbi nekaj manjša kakor dopoldne. Vendar se je zbralo na telovadišču do 2000 ljudi, ki so napeto sledili telovadnim nastopom vaeh vrst. Množica je bila še zbrana, ko je od Dev. Mar. v Polju prihitel na Brdo g. minister dr. M. Krek. Mladina je spontauo navdušeno vzklikala ministru dr. Kreku. Številnim ovacijam dr. Krek ni smel ostati dolžan ter je moral še vodno številni množici spregovoriti nekaj besed. Vrli fantje na Brdu so zn tabor pripravili kar mikrofon in zvočnike domačega izdelka, ki so prenašali dopoldne in popoldne vse točke. Na prošnjo zboro-valcev je minister dr. Miha Krek stopil pred mikrofon ter z duhovito besedo pohvalil vrle gorenjske fante za njihovo natančnost, bistroumnost in discipliniranost, nato pa je naglašal, da naša mladinska organizacija stalno pridobiva in da je že postala enakopravno drugim organizacijam. Pred časom smo dobili pravico do lastne organizacije in do lastnega kroja, prod nekaj dnevi pa je bila ukinjena taksa na vse prireditve te-lesno-vzgojnoga značaja. Tc takse je biln oproščena do sedaj samo neka znana organizacija, sedaj pa je tudi naša organizacija v tem oziru enakopravna z njo. Zato gre hvala zlasti ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču. (Klici: »Živel dr. Stojadinovič!«) Z vztrajnim delom bomo dokazali, da smo slovenska mladina mi in dn nas že danes vsa Jugoslavija spoštuje in ceni, kor ve, da smo tej državi in kraljevskemu domu zvesti in vdani. (Burno odobravanje in klici: Tnko je!) Minister dr. Krek je bil deležen tudi na Brdu izredno mogočnih izrazov ljubezni in spoštovanja. Neprestano so sc ponavljali vzkliki kraljevskemu domu, dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, dr. Mileliču Icr slovenskemu mladinskemu gibanju. so nacionalistične čete nadaljevale s prodiranjem od Valdone južno proti morju do Rubiolosa in zasedle Senserosos iu vrhove Canalisa. Uničili smo en sovražni lank. V odseku Sarion in Mansanor nadaljujejo nacionalistične čete s prodiranjem in so žo prekoračile Albenlos ter so južno in zapadno od Mansane-ra zavzele nove postojanke. Ujeli smo nad 1000 republikancev. V noči od srede na četrtek je nacionalistično letalstvo bombardiralo pristanišče v Valenciji, kjer so na treh krajih opazili požar. V četrtek so nacionalistična letala bombardirala Valencijo in Alican-te. V odseku Segorde smo sestrelili devet republikanskih letal. V petek je nacionalistično letalstvo uničilo republikanski oklopni vlak. Burgos, 16. jul. AA. DNB: Notranje ministrstvo je objavilo, da so v nacionalistični Španiji ti trije dnevi narodni prazniki: 17. julij kot dan upora v Maroku, 18. julij kot dan splošnega narodnega upora in 19. julij kot dan nacionalne sindikalistične revolucije. Vatikansko mesto, 16. jul. AA. Jlavas: Kardinal Serafini je nmrl. Assnnzion, 16. jul. A A. Havas: Paraguaj je v načelu pristal na sporazum o Gran Chacu. Crikvenka, 16. julija, m. Včeraj je dopoloval v Novi Vinodol znani angleški publicist in prijatelj našega naroda Seaton Watson. Pariz, 17. julija. AA. (DNB.) Neko veliko štiri-motorno letalo je danes padlo v morje v bližini pristanišča Cherbourga. V letalu sta bila dva mornariška častnika in 12 inženirjev tovarne Breguet. Od vseh 14 potnikov sta se smrtno ponesrečila dva, ostali so več ali manj ranjeni. Pri spuščanju je namreč letalo butnilo ob skalnato čer, ki je molila iz morja, San Francisco, 17. jul, AA. (Havas.) Uradno poročajo, da je zaradi strele na kakih 250 krajih prišlo do gozdnih požarov. Delavcem, ki pomagajo gasili ogenj, pošiljajo živež z letali. Pri Sittlu pa je prišlo zaradi strahovite vročine do novih gozdnih požarov. Pri gašenju sodeluje 2000 ljudi, Na Bledu Bled, 17. julija. Včeraj zvečer je dospel na Bled minister brez listnice Vojislav Gjorgjevič s šefom svojega kabineta. Nastanil se je v hotelu Toplice. Ostal ho še ves dan jutri na Bledu, zvečer pa se bo vrnil v Belgrad. V Bohinj je te dni prišel na počitnice minister na razpoloženju Gjura Jankovič b soprogo in otroci, kjer bo prebil počitnice. Na Bledu sc nahaja predsednik mladine JRZ dr. Bojan Pire, ki se zvečer vrne v Belgrad. Včeraj je dospel na Bled romunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadera. Nastanil se je v hotelu »Toplice« in ostane na Bledu čez poletje. Danes ga je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič sprejel v avdieneo v vili »Zlatorog«. Uboj na zagrebški ulici Zagreb, 17. julija, b. Sinoči se je odigrala ^ Palmotičevi ulici krvava žaloigra zaradi ljubosumnosti. Trgovec Peter Mikšič iz Karlovca je srečal svojo ženo Katico v družbi šolerja žlibovčiča. Meri obema je prišlo do pretepa ter je trgovec Mikšič zabodel Žlibovčiča z nožem v glavo. Žlibov-čič je bil takoj mrtev. Kruševec se prenavlja Belgrad, 17. julija, m. V Kruševcu so danes na svečan način položili temeljni kamen za novo moderno poštno stavbo. Svečanosti se jo udeležil tudi minister g. Simonovič, ki je v svojem govoru dejal, da občuduje veliko gradbeno delavnost v Kruševcu. Kruševac je dobil pred kratkim novo veliko gimnazijo, moderni občinski dom, oficirski dom, 6edaj pa šo moderno poštno zgradbo. Še letos pa se bodo začela tudi dela za novo borzno palačo, ki bo stala 2 milijona dinarjev. Letica v južni Srbiji Skoplje, 17. julija, m. Finančni minister dr. Lelica je po raznih političnih konferencah obiskal Štip, Radovište, Strumico ter končno prispel v Skoplje. Na svoji poti po južni Srbiji se je minister dr. Letica posebno zanimal za gospodarska vprašanja južnih krajev. Danes je finančni minister g. Letica zapustil Skoplje v spremstvu svojega kabinetnega šefa ter se odpeljal v Kos. Mitro-vico. Belgrajske vesti Belgrad, 17. julija, m. Novi madžarski poslanik na našem dvoru bo spremljal madžarskega ministra Kanyo na njunem potovanju v Rim od Kotoribe do Ljubljane, od kjer se bo odpeljal zopet v Belgrad. Oba visoka madžarska državnika bosta obiskala tudi sv. očeta v Caslel Gandolfo. Bolgrad. 16. jul. AA. Prosvetni minister Milan Simonovič odpotuje danes zvečer v spremstvu svojega osebnega tajnika v Kruševac. Minister Simonovič bo jutri dopoldne prisostvoval blagoslovitvi temeljnega kamna za zgradbo nove pošte v Kruševcu. Bolgrad, 16. jul. AA. Minister za gozdove in rudnike dr. Bogoljub Kujundžič je odpotoval v zamejstvo. Minister bo na svojem potovanju ostal mesec dni. Belgrad, 16. jul. AA. Danes ob 10 dopoldne je bil pogreb umrlega člana in režiserja belgraj-skega gledališča Mihajla Isajloviča. Drobne vesti Zagreb. 17. julija, b. Danes je bila proslava rojstnega dne dr. Mačka. Ob 9 se je zbral sprevod, ki je šel pred Mačkovo stanovanje. Dr. Mačka je pozdravil v imenu hrvatskega naroda dr. Žiga Scholl in mu izrazil skupne želje. Sprevod se jo razšel opoldne. Ob 5 popoldne so bile ljudske svečanosti, zvečer pa bo ognjemet. Zagreb, 17. julija, ni. V neki vasi blizu Sa-mobora pri Zagrebu je neki frankovec ubil Mačkovega pristaša. Uspehi zavarovalnega uradništva Ljubljana, 16. julija. Zavarovalui uradniki, ki so sedaj v stavki, dosegajo zaradi svojega odločnega nastopa že prve uspehe. V noči na danes so bila vso noč pogajanja med 6tavkujočimi uradniki in zastopniki družbe »Dunav«, ki so bila davi z uspehom zaključena. Uradniki so dosegli nedeljeni delovni čas, in sicer v poletnih mesecih 6 ur, v zimskih mesecih 6 in pol ure. Začetne plače niso bile določene, pač pa plače po enoletnem službovanju, in sicer za uradnike s fakultetno izobrazbo 1500 din, za uradnike z muturo 1200 din in zn urndnike brez mature 1000 din. Doklado za žene so določene na 200 din mesečno. Uradniki so dosegli tudi trinajsto plačo. Vse javne in socialne dajatve plača družba. Po-godbn velja do leta 1942. Jadranska zavarovalna družba jo včeraj -predložila pri pomočniku savskega banu g. Mihočeviču načrt, ki pa ga je uradništvo te družbe odklonilo kot skrajno neugodnega. Ko jo uradnišlvo pokazalo sporazum z zavarovalnico »Dunav«, se je položaj zavarovalništva znatno '/.boljšal. Gosp. podban savske banovine je ukazal, da mora do torka počivati sleherno delo v tej zavarovalnici, nakar se bodo pogajanja spet obnovila ter bo Jadranska zavarovalna družba očitno spričo razmer primornna, du podpiše vsaj slično pogodbo, kakor jo je zavarovalnica »Dunav«. Pri zavarovalnicah »Sava« in »Assicurazioni Generali':, ki je prav zn prav ena sama družba v rokah italijanskegn kapitalu, še tečejo pogajanja. Pogujnnjn so razvijajo zelo ugodno. Primorske vesti f Vinku Aljančic, župnik na Kredu, je imel v svoji rojstni vasi Kovarju pri Tržiču veličasten in prisrčen pogreb. Pogreba sc jc udeležil njegov hivsi bogoslovni profesor nadškof belgrajski dr. f. Ujčič. K žalnemu sprevodu jo prišlo 48 duhovnih sobratov in nešteto domačinov. Pogreb je vodil g. dekan Matija Skrbeč iz Kranja, sv. mašo zadušnico pa je pel prelat msgr. Novak, dekan černiški. Na grobu se jo poslovil od pokojnika v pretresljivem in izklesanem govoru g. profesor Filip Terčelj in g. H. Ciglic iz Kranja, kot zastopnik »Sedojeve družino.« Pevski zbor je zapel dve nagrobni pesmi. Nad krsto so se sklonile zastave domačih gasilcev, članov fantovskega odseka in dekliškega krožka. V veliko tolažbo nam je, da se je domovina tako lepo poslovila od ljubljenega dušnega pastirja. Iskrena hvala vsem! Osebne vesti Za novega tajnika fašističnih organizacij v Vipavi je hil imenovan fašist Egisto Cavalina, namesto odstavljenega Bruna Martinisa. Za občinske komisarje v občinah Trnovo in Sempas sta bila imenovana fašista Inž. Mario Franzotti in Evgenio de Rocco. Dosedanja komisarja Lelio Baggiani in grof Carlo Obizza sta bila odstavljena iz razloga, da nista poročena. Trst dobi novo bogoslovno semenišče Tržaški listi poročajo, da je dal goriški nadškof msgr. Margotti, ki je bil do sedaj upravitelj tržaško-koprske škofije, pobudo za lo, da bi Ia škofija dobila svoje lastno bogoslovno semepisce. Na ta način bi bila v Julijski krajini kar 4 semenišča. Nadškof msgr. Margotti je baje izjavil, da bi rad prihodnji september, ko Ik> škofijo predal novemu tržaškemu škofu msgr. Santinu, istočasno izTočil tudi nekaj denarja v nainen gradnje novega semenišča. Kmetska posojilnica v Lokvi ima komisarja Iz »Istrer izvemo, da so italijanski listi priobčili odlok, s katerim jo dobila hranilnica in i>o-sojilnica v Lokvi na Krasu komisarja. Oba odbora, upravni in nadzorni, sta bila razpuščena. Za izrednega komisarja je bil postavljen Gaston sla-taper, v nadzorni odbor pa so bili imenovani Anton Muha, Andrej Skahcr in Andrej Stopar. Granata raztrgala šest >Istra« poroča iz Bovca o nesreči, ki se je pripetila dvema fantoma, 17 letnemu Komačevemu Tonetu in 19 letnemu Tonetu Lehanu, ki sta med potjo na Rombon brskala po zemlji za starimi granatami. Našla sta kar slučajno granato kalibra 37 ter se takoj spravila nad njo, da jo razbijeta in prideta do streliva, ki se drago prodaja. Granata pa je eksplodirala. Fanta 6ta imela srečo. Leban je dobil le lažje poškodbe. Koniačcv pa je izgubil vseh pet prstov na roki. Ker je izgubil veliko krvi, preden so mu prišli na pomoč, jc njegovo stanje zelo resno. Oni dan se je, kot poroča »Jutro«, pripetila se bolj strašna nesreča v Panoviškem gozdn pri Gorici. Pet Goričanov je prizadetih. So to Josip Suši«, Alojzij Piccolo, Tine Simčif, Ludvik Merlak in železničar Gasela. Iz Rožne doline so šli v hrib, da bi tamkaj skupno iskali stara razstreliva. Sredi gozda so našli granato kalibra 150. Začeli so razbijati po njej. pa jo kar naenkrat eksplodirala s strašnim pokom. Pokolj, ki ga je napravila granata, jc nepopisen. Takoj so bili mrtvi Simčič, Gazela in Piccolo. Granata jih je dobesedno razmcsarila in posamezne ndc razmetala daleč na okrog. Kose mesa so našli cclo 50 metrov daleč od kraja nesreče. Ostala dva so sosedi, ki so prihiteli v gozd. ko so zaslišali strahotni pok, našli nezavestna v mlakuži krvi s strahovitimi poškodbami po vsem telesu. Obadva sta še komaj dihala, ko so ju pripeljali v goriško bolnišnico. Reveža se sploh nista več zavedla in sta zaradi zadobljcnih ran in izkrvavljcnja oba v kratkem presledku umrla. Granata je tokrat zahtevala kar naenkrat pet življenj. To je ena največjih ne-srč, kar so jih povzročile stare granato iz svetovne vojno. Dogodek jo na vso goriško pokrajino napravil presunljiv vtis. Oblasti so poslale na lice mesta preiskovalno komisijo, ki pa ni mogla nič posebnega ugotoviti. Ljudje sc zaradi teh neprestanih nesreč zelo razburjajo in pozivajo in prosijo oblast, naj vendar ukrene vse potrebno, da se takšne nesreče ne bodo več ponavljale. Tretja nesreča te vrste se jc pripetila na Ravnah na Banjški planoti, kjer sla bila žrtvi eksplozije dva fantka, Tone in Jože Pisk, kot je omenil že zadnji >PS in 21.15 Vztrajni stotnik Misteriozno skrivnost nu politična afera nenadno izginulega kurirja je dala snov temu napetemu filmu rl telesno poškodoval Katarino Zavadlovo, Je prišel prod sodišče, ki jc pretepača obsodilo na 10 mesecev strogega zapora in na visoko odškodninsko globo. Marija Miku ž, stara 32 let, doma iz Idrije, je bila obsojena na 1 mesec zaporn, ker so ji dokazali tatvino v treh primerih. Veliko javno zanimanje je vzbudil proces proti 47 letni Mariji Soidl. doma iz Joselsladta v bivši Avstriji, ki jo obdolžena, da je po svoji malomarnosti povzročila smrt 2 otrok Lidije Marini in P o 1 m i r c B r e g a n t o -v e. Žalosten dogodek jo star Žc nekaj lot. Obto-ženka je dne 3. avgusta 1935 hotela otroke skopati v Vipavki in sicer na nieslu. kjer je voda sorazmerno plitva. Medtem ko je bila Žena v vodi, sta 6C otroka približala obali, izguba ravnotežje ter sta padla v vodo, ki ju jo takoj odnesla s seboj proti bližnjemu tolmunu. Ker Marija ni znala plavati, jo bila brez moči in tudi njeno klicanje na pomoč je bilo brezuspešno. Ko so sosedje prišli na pomoč, jc bilo žc prepozno, kajti otro-čička sta izdihnila, čini so ju potegnili iz vode. Sodišče je primer v vseli podrobnostih preiskalo in jo po usmiljenje vzbujajočem govoru državnega pravilnika, ki jc sam dokazoval, da obtoženka v ničemer ni kriva žalostne nesreče, Marijo Seidlo-vo oprostilo. Zelo zanimiva odredba o razdolzitvi kmetov S priključitvijo Avstrije k Nemčiji jc bil na bivše avstrijske pokrajine raztegnjen tudi zakon o razdolzitvi kmeta. Nemški zakon je zelo značilen in morda najbolj pravičen med vsemi podobnimi zakoni, ki so izšli po drugih državah. Nemški zakon namreč načelno razločuje med zadolženimi kmeti, ki so po lastni krivdi zabredli v dolgove, in takšnimi, ki so se zadolžili po nedolžnem. Zakon nadalje razločuje med kmeti, ki so državne pomoči vredni, in med onimi, ki je zaradi svoje gospodarske nesposobnosti ali slabega življenja niso vredni. Pri razdolžitvi kmetov bodo upoštevali samo one, ki so razdolžitve vredni in potrebni. Kmetje, o katerih se lahko vnaprej sklepa, da bi zopet zabredli v nove dolgove, podpore ne bodo deležni. Tudi slabi gospodarji, ki ne nudijo zadostnih jamstev za umno gospodarstvo, bodo pri podpori izključeni. Razdolžitve Novi jugoslovanski konzul v Celovcu V Celovec je dopotoval prvi jugoslovanski generalni konzul dr. Nikodije Jovanovič, ki jc bil doslej zaposlen v zunanjem ministrstvu v Belgradu. Novi generalni konzul Jugoslavije je rojak iz Niša in ima za seboj odlično diplomatsko kariero ter je obdarovan z izrednimi darovi uma in vedrega opazovanja, tako da bo svojo odgovorno službo lahko opravljal v polno zadovoljnost jugoslovanske in nemške države. Dosedanji generalni konzul v Celovcu, dr. Koser, je bil odpoklican proti koncu junija in se je vrni! v zunanje ministrstvo v Belgrad. Dr. Koscr je po rojstvu Slovenec in sc je zaradi svojega zelo linega obnašanja na svojem težavnem službenem mestu v Celovcu odlično izkazal. Po splošnem mnenju si je pridobil iskrene simpatije vseh meščanov in vsega koroškega prebivalstva, tako nemškega kakor slovenskega. Značilno za njegovo delo jc bilo, da je skoraj ni bilo slovenske prireditve, ki se je ne bi bil udeležil v spremstvu svoje ljubeznive gospe soproge. Nova maša v Bilčovsu V Bilčovsu je bral prvo sv. mašo tamošnji rojak Pavel Zablatnik. Bila je to po 64. letih prva novo-mašniška slovesnost v tej globoko verni in narodni župniji. K slovesnosti sc je zbralo izredno veliko število vernikov iz vseh sosednjih fara. Prišlo je tudi večje število pevskih zborov, ki 60 novomašniku krasno prepevali pred njegovim domom in med cerkvenimi obredi. Novomašniku je pridigal žihpoljski župnik gospod Košir. Med novo sv. mašo je bilo krasno ljudsko petje, ki se sploh vedno bolj in bolj uveljavlja po vsem slovenskem delu Koroške. Slovenskemu novomašniku izročamo tudi mi svoje čestitke in mu želimo, da bi dolga leta ostal med svojimi rojaki v hudi, a blagoslovljeni dušnopastirski službi. Smrt pobira vrle slovenske može V Št. Jakobu v Rožu je umrl, star 75 let, eden tistih mož, ki jih slovenska Koroška ne sme pozabiti in jih tudi ne bo pozabila. Pokojni Nikolaj Mikula ali po domače Grilov oče je bil znan po vsem Rožu po svoji globoki vernosti in po svojem slovenskem narodnem prepričanju. 45 let je bil cerkveni ključar, dolga, dolga desetletja občinski odbornik ter skoraj vse življenje zvest naročnik slovenskega časopisja. Z vso svojo dušo je bi! navezan na svoje posestvo in dajal vzgled trdnega slovenskega gospodarja. Edini sin mu je padel v svetovni vojni, dve hčerki sta vzorni gospodinji in materi na slovenskem Koroškem, tretja pa živi v Chicagu. Imel je tudi duhovnega sina, ki se- Srednjem kotu pri Selah jc domače požarno društvo kupilo Simcjcvo posestvo. Slovcnci so cariniku za njegov trud globoko hvaležni. Iz Sel poročajo, da je pri Bcrtlnovi kovačnici na Zvrhniih Bajtišah padci v 20 m globok jarek tovorni avtomobil. Šofer je dobil le maihnc poškodbe. Z Vrbskega jezera javljajo, da jc na južnem delu jezera le malo letoviščarjcv, kar ima slabe gospodarske posledice za tamošnje prebivalstvo, ki živi od letoviščarjev. Na Čajni pod Dobračem so odprli delavsko taborišče, kamor jc do sedaj prišlo že 70 dclavccv in uradnikov iz stare Nemčije. Na Malroikcm polju ob Baškcm jezeru so zgradili velika taborišča, kjer tabori 700 članov hitlcrjevskc mladine iz mesta Jena v stari Nemčiji. Kraj Vogljc v občini Mcdgorje so sedaj prekrstili v nov naziv: Kohldorf. Ljubljanska kronika Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v sredo, 20. julija, ob sedmih izlet v Gornji grad, Sv. Frančišek, Nazarje in Novo Štifto. Zbirališče: Kongresni trg. Zgla-siti se je do torka popoldne ob petih v trgovini Pod-krajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 25 din. Razstava D. Inkiostrija in P. Lobode sc podaljša do nedelje zvečer, 24. julija, da sc omogoči obisk ljubiteljem umetnosti, ki do zdaj niso imeli priložnosti si ogledati razstave. Samo vredni in potrebni pa bodo deležni samo oni kmetje, ki v dolgove niso zabredli po lastni krivdi, ampak zaradi težkih gospodarskih prilik ali zaradi drugih neosebnih okoliščin. Na kmetije, ki bodo z razdolžitvijo dolgov rešene, se ne bodo smeli vknjiževati novi dolgovi, razen ako poseben nadzorstveni urad to dovoli. Dovolitev pa bo odvisna od donosnosti kmetije, ki bo določena po naslednjih okoliščinah: 1. Gospodarstvo mora h,.i v vsakem oziru urejeno, kmetija mora vzdrževati svojo kmečko družino, javne dajatve morajo biti plačane, kakor tudi odplačevanje dolgov in njihovo obresto-vanje redno zajamčeno, Dolgovi se bodo plačevali v daljših rokih s skrajno nizkimi obrestmi. Istočasno, ko bo nemška država izvedla razdolžitev kmetov, bo z denarnimi sredstvi prišla na pomoč kmetom tudi pri popravi stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ler pri izboljševalnih delih in napravah na polju. daj župnikuje v Gorjah ob Zi!i. Jc to župnik Katnik, ki je pokojniku tiffli spregovoril ob odprtem grobu. Naj v gospodu počiva veliki slovenski mož, preostalim pa izrekamo globoko sožalje. V Škofičah so pokopali vrlega moža, ustanovitelja posojilnice Mntijo Kobana po domače Rajnerja na Suhi. Pogreb je bil veličasten. Naj mu sveti večna luč! Preostalim naše sožalje! — V Škofičah jc umrl tudi znani narodno-zavedni mizarski mojster Jože Haincr. Naj v miru počival Preostalim naše sožaljel V Pliberku je umrl, star 90 let, župnik v pokoju Jožef Boštjančič, ki ima za seboj dolgo in za versko ter narodnostno življenje na Koroškem zelo zaslužno življenje. Zadnjih 20 let je živel bolj v zatišju, ki pa ni moglo zakriti požrtvovalnega življenja tega odličnega dušnega pastirja, ki je zapustil sledove svojega verskega in slovcnsko-prosvetnega delovanja skoraj po vsem slovenskem delu Koroške. Naj v miru počiva in naj mu bo Bog plačnik za dobrote, ki jih jc storil svojemu slovenskemu narodu na Koroškem! Iz društvenega življenja V nedeljo, dne 24. julija, bo na Šoštarjevem vrtu v Globasnici »Slovenski dan« z zelo pestrim in skrbno izbranim sporedom. Vsa podjunska prosvetna in pevska društva se že več tednov pripravljajo na to veliko slovensko prireditev, ki bo privabila veliko število Slovencev iz vse Podjune. Nastopilo bo večje število moških, dekliških in mešanih zborov, ki bodo prepevali najbolj znane slovenske narodne pesmi. Vmes bodo govori zastopnikov Prosvetne zveze in mični gledališki prizori (vPod vaško lipo« in »Rože na vasi«). Dne 31. julija bo večja prireditev Izobraževalnega društva v Železni kaplji, in sicer o priliki občnega zbora. Tudi tukaj je pripravljen zelo privabljiv slovenski kulturni spored. Dijaški sestanki slovenskih dijakov iz. Koroške 60 določeni za dan 19. julija in naslednji dan v Žitari vesi, dne 26. in 27. julija pa na Brnci. Na obeh sestankih bodo poučna predavanja. Dne 31. julija bo tudi občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hodišah. Drobne vesti iz Koroške V Podljubelju je imel dvodnevne duhovne vaje kanonik Valentin Podgorc. Slovenski farani so duhovne vaje obiskovali v izredno velikem številu. Planinski dom na Košuti je zasegla nemška država in ga bo spremenila v mladinsko zavetišče »Hitlerjeve mladine«. Na posredovanje zelo dobrosrčnega carinika v Danca noprekllcno zadnjikrat! iSločlu za zločinom! VAMPIR LONDONA Kino Matica. - Ob 16. 19.15. in 21.15. uri Mariborski drobiž Maribor, 17. julija. Sumljive okolnosti smrti. V mariborski bolnišnici je umrla Hcrmina Kajdič. V zvozi z. njeno smrtjo so se pojavilo nekatero sumljivo okolnosti ler gre najbrž za zločinski splav. Državno tožilstvo ic odredilo obdukcijo trupla pokojnicc. Crepinko jo žalosten, ker ga imajo za morilca. Zanimivo pismo jo dobil le dni mariborski državni pravdnik dr. Ilojnik. Pisal mu jo pro-sluli vlomilec Crepinko, ki se tako uspešno skriva vsem zasledovalnim patrolam. Crepinko se v Ioni pismu bridko pritožuje, da so ga časopisi obdolžili, dn je soudeležen pri zverinskem umoru v Kalšah. Pravi, da jc pač do sedaj kradel in vlamljal, s krvjo pa si rok šo ni omadeževal iu si jih tudi nikoli nc ho. Zalo ga tembolj boli, ko vidi, kako slabo mnenje imajo ljudje o njem. Tudi se hvali, da ima lako dobro skrivališče, da ga orožniki do smrti no liodo inogli najti. Pismo je bilo datirano v Ljubljani, odposlano pa jo bilo iz Maribora tor se Crepinko očividno skriva ali v mostu, ali pa v najbližji okolici. Perilo, kravate ngodno pri Jakob Lah, Maribor. Razburljiv prizor so jc odigraval nocoj nu vogalu Tattenbachovc in Kopališko ulice. Okrog pol dveh ponoči je naenkrat odmeval z ulice vik in krik ler sta sc dva moža valjala po tleh. Izkazalo sc je, da jc bil izvršen napad nn carinskega uradnika Ivana Mcdaniča, katerega Je neznan moški brez vsakega vzroka napadel najprej s psovkami, potem pa šc z, rokami; udaril ga jo po glavi ter podrl na tla. Ko jo začel Medarič ldicati na pomoč, jc napadalec pobegnil. 900 din izgubil s kolesa. Neprijetna nesreča je »zadela inženirja mestnega gradbenega urada Mušiča Marjana. Ko se jo vozil na kolesu iz. Sv. Lenarta, mu je padla iz slečeno suknje denarnica, v kateri jc imel razne listine in 9(X) din gotovine. >Wunderdok(or< nc inore pozabiti Maribora. Mariborčani so žc nekoliko pozabili od vodstvom g. Dolinarja Franceta. Po sveti maši pa je bilo pred cerkvijo slavnostno zborovanje, ki ga je začel starosta domače čete g. Rupnik, ki se je v svojem govoru najprej spomnil Njeg. Vel. kralja, Njeg. Vis. kneza namestnika Pavla, kralj, namestnikov in jiokrovitelja vsega jug. gasilstva princa Tomislava, ki jim je vsa množica zaklicala gromovit trikratni živio! Ko se je sj>onuiil še pokojnih tovarišev, je nalo pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika bana g. dr. Maršiča, in starosto vsestovanskega gasilstva in obenem starosto slovenskega gasilstva g. dr. Antona Kodreta. Takoj nato je prosil za besedo zastopnik bana g. dr. Maršie, ki se je v kratkem, a lepem govoru najprej zahvalil za lep sprejem, nato pa v imenu g. bana čestital šentviški gasilski četi k njenemu 50 letnemu jubileju. Poudaril je, da je društvo ves čas svojega obstoja vzorno vršilo svoje dolžnosti, zlasti še častna člana gg. Belec Anton in Bernik Franc, in da je sodelovalo v slogi s Prosvetnim društvom in Čitalnico Blaža Potočnika. Izrazil je željo, da bi društvo še naprej tako lejio delovalo v istem smislu kot do zdaj. Nato je imel starosta vsga slovenskega gasilstva g. dr. Anton Kodre lep in zelo pomemben slavnostni govor, iz katerega prinašamo glavne odstavke. Dragi tovariši! Zgodovina naših gasilskih čet nam priča, da se gasilsko delo pri nas ni vršilo slučajnostno, ampak smotreno in organizatorično. Izšlo je iz duha krščanstva, iz duha našega patrona sv. Flo-rijana, zaščitnika slovenskih domov. V zgodovini našega organiziranega gasilstva ne najdemo nikjer nasilnih metod, nc najdemo dekretiranja s strani nadrejenih oblasti. Ne najdemo pa tudi nobenih podpor s strani oblastev. Naše gasilstvo so ustvarjali in še ustvarjajo s prostovoljno požrtvovalnostjo naši možje in fantje iz lastnega nagiba in s podjioro vasi, fare in občine. Važno in človekoljubno delo opravlja naše gasilstvo. Vodilna misel njegova je pomoč v blagor biižnjega. Nesebično delo gasilstva temelji predvsem v slogi in disciplini. Le prava disciplina ustvarja požrtvovalnost, katera je pri našem gasilstvu tako velika, kakor jo more dajati edino ljubezen. Gasilska požrtvovalnost daje vse, ničesar ne zahteva zase. V tem tiči tudi uspeh našega gasilstva. Mi vsi se tega zavedamo, zaradi tega nastopamo tako, kakor f>o srcu čutimo in to v naših dušah tudi doživljamo. Mi dajemo za vzgled naše složno požrtvovalno delo ne samo naši gasilski družini, ta vzgled nudimo tudi ostalim družinam, občinam in kor-jioracijam. Ako se bodo ravnale po naši požrtvovalnosti, potem bo povsod več uspeha in napredka. Naš mali slovenski narod visoko ceni delo našega gasilstva. Povsod ga podpira. Vedno in ob vsaki priliki, ko potrkajo gasilci na vrata, se jim od pro brez godrnjanja. Mi kažemo našemu narodu, pa ne samo njemu, ampak vsem jugoslovanskim bratom, kje je prava pot, da si priborimo lepšo bodočnost. Požrtvovalno delo, nesebičnost, disciplina, skromnost, trezna preudarnost, složno delo in varčnost so lastnosti, ki morajo spremljati vsakega gasilca skozi vso dobo njegovega udejstvovauja. Brez teh lastnosti ni uspeha na gasilskem polju. Cilj naše organizacije je visok in plemenit. V naših vrstah rabimo samo dobre in plemenite ljudi. Plemenita srca pa moremo vzgojiti le tedaj, ako vlada med nami medsebojno zaupanje, ki ustvarja pravo povezanost med članstvom. Ako bomo medsebojno [»vezani drug drugemu zaupali, bodo naše vrste strnjene po naši lepi gasilski ideji. Naše gasilstvo bo uživalo povsod veliko spoštovanje. Nato je g. starosta poudaril, da je današnji čas v marsičem drugačen kot pred 50 leti, ko je bila ustanovljena šentviška četa. Kar je bilo tedaj primitivno, je sedaj vse bolj komplicirano in zato zahteva več zbranega duha in večjo tehnično izobrazbo. Tudi današnja gasilska vzgoja zahteva izobrazbo duha, da bo vsak prav pojmoval gasilsko dolžnost. Zahteva pa tudi tehnične izobrazbe, zato se mora gasilec neprestano izpopolnjevati, da bo tako lahko kos vsem težavam, ki nanj prihajajo. Le duševno in telesno krepak, zdrav, požrtvovalen in vztrajen človek more bili dober gasilec. Nadaljeval je takole: Mi smo druga armada. Ta armada živi iz ljudstva za ljudstvo. V naši zemlji je ukoreninjena in največji vihar jc ne more omajati. Kot starešina gasilske zajednice, t. j. celotnega slovenskega gasilstva, gledam s ponosom na to našo gasilsko armado in na vašo današnjo proslavo. V tem dejstvu me veseli, da vam moreni v imenu vsega slovenskega gasilstva k vaši proslavi iskreno in tovariško čestitati z željo, naj vas današnja proslava bodri k nadaljnjemu uspešnemu delu za blagor slovenskega naroda. Na pomoč! Nato je gospod starešina izročil odlikovanja petim najmarljivejšim članom za njihovo marljivo udejstvovanje na gasilskem polju. Zborovanje je hilo nato zaključeno z državno himno, ki jo je zaigrala godba. Po ztiorovanju pa je bil obhod po St. Vidu in nato mimohod, nakar je bilo lepo dopoldansko slavje zaključeno, ključeno. Pojioldne ob 3 pa je bila na vrtu za gasilskim domom pri Padovšku velika javna tombola in nato vrtna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo novega gasilskega orodja, in kj je ustvarila med udeleženci današnje slavnosti veselo razpoloženje. Minister dr. Krek na Grmu Novo mesto, 17. julije. fla poti v št. Jernej se je minister dr. Miha Krek ustavil nn kmetijski šoli na Grmu pr! N«vem mestu. Tu ga je pozdravil g. rav-untclj inž. Matija Absec, ki je. oseben prijatelj g. ministra. G. minister si jc ogledal vse vzorne naprave na Grmu. Gosp. minister in njegovo spremstvo so bili nato gostje pri zajtrku, ki sta jim ga pripravila ravnatelj inž. Absec in njegova gostoljubna gospa. O volonterstvu Absolvirani gojenci in gojenke učiteljskih šol, ki dolgo časa niso bili nameščeni, so večkrat izražali željo, da bi smeli v domačem kraju in na domači šoli vsaj brezplačno poučevati nekaj ur; želeli so, da bi ostali v živem stiku s šolo in z mladino. Taki želji je gotovo ugodil § 69 a zakona o srednjih šolah, ki govori o suplentih-volonterjih. Tudi nenameščeni absolvirani akademiki bi zelo radi prišli v neposreden stik s šolsko mladino in s šolskim delom. Zgodilo bi se pa, da bi mogli uživati to dobro stran novega zakona le tisti ob-solvirani akadetniki, ki stanujejo v mestih, kjer so srednje šole. Ker ne liodo plačani ali pa bo njihov honorar za nekaj ur zelo pičel, zato bodo pač navezani na pomoč svojih staršev. Absolvirani akademiki, ki pa niso doma iz mest, ne bodo mogli postati v taki meri deležni te ugodnosti, čeprav bi jo še tako želeli. Suplent-volonter se v mnogočem razlikuje od volonterjev v drugih strokah. Na srednji šoli dobi tak volonter v posameznih razredih svoje predmete in izvršuje s polno odgovornostjo takoj prve ure iste dolžnosti kot njegovi starejši in nameščeni tovariši na srednjih šolah. Na srednji šoli praktično ni nikakršnega začetnega uvajanja, niti kakega strokovnega nadziranja, ki bi utegnilo do neke mere zmanjšati silo odgovornosti za izvrševano delo. Suplent-volonter bi se moral torej s polno odgovornostjo takoj vreči v sredo najinten-zivnejšega osebnega dela in bi se v ničemer ne razlikoval od nameščenih profesorjev. Zato bi gotovo čutil krivico, ker bi ne bil deležen tudi enakih pravic, ki bi mu omogočile samostojno socialno in gospodarsko življenje. Ob razpravljanju o suplentih-volonterjih pa bo treba uvaževati še nekatere stvari, čeprav so že splošno znane. Suplent-volonter je še mnogo bolj kot absolvirani učiteljišnik v letih, ko bi se rad osebno in gospodarsko osamosvojil in ko bi hotel misliti ali na ustanovitev lastne družine ali pa bi hotel jx>vračevati svojim staršem dobro za dobro. Zato ga gotovo zelo boli, da je še vedno zavisen od ljubezni, dobrohotnosti in uvidevnosti svojih najbližjih. Druga še mnogo važnejša stvar pa je s tem v notranji |xivezanosti. Suplent-volonter v mestu nikakor ne bo mogel svojemu stanu primerno živeti in se oblačiti, čeprav bi imel podjioro od lastnega doma, ali pa največjo število honoriranih ur. Zato se bo nujno začel ozirati po stranskem zaslužku. Tega bo seveda iskal izven šole. Ker pa ga bodo taka plačana sednik je dal predlog na glasovanje, zanj je glasovalo 27 članov, 8 proti, nekaj pa se jih je glasovanja vzdržalo. opravila preživljala, zato se mu bodo iz povsem življenskih in gospodarsko-socialnih razlogov zdela mnogo važnejša in prvotnejša kot neplačano ali pa malo honorirano šolsko delo. Šolsko delo, za katero sc je čutil suplent-volonter notranje poklicanega, bo po sili razmer potisnjeno na drugo mesto. Poklic pa bo dobil priokus nečesa grenkega in skoraj smešnega. Najhujše pri vsem tem pa bi utegnilo biti to, da bi mladi profesor že takoj v začetku svojega stanovskega dela začutil izvenšolsko delo kot važnejše in da bi ohranil svoj čudni odnos do šolskega dela tudi še takrat, ko bi bil srečno nastavljen in za svoje delo ho-noriran. Utegnilo bi se zgoditi, da bi postalo in ostalo šolsko delo le potrebno zlo, šolske ure bi bile nujno breme, v profesorju bi se zrušil ideal »učitelja« in namesto njega bi stopil tip >prido-bitnega človeka«. Dr. Gogala Stanko. Škof Trobec v Vintgarju L. 1909 je škof Trobec Jakob, čigar stoletnico rojstva smo pravkar praznovali, obiskal v družbi svojih sorodnikov našo Slovenijo. Ob tej_ priliki je obiskal tudi sedaj že jx>k. svetnika in župnika Janeza Ažmana v Gorjah. O tem obisku naj napišem nekaj sjx>minov! Še praviti ni treba, da smo visokega gosta peljali takrat tudi v Vintgar. Šli smo skozi Zasip, da smo tako imeli Vintgar v vsej krasoti vedno pred seboj. Škofa je spremljala njegova sestra, tudi njegov nečak iz Amerike, Rev. John Trobec, je bil zraven, potem pa seveda nekaj sosednih duhovnikov iz bljske okolice je bilo zraven. Škofa je veličastvo vintgarske soteske, zelo zanimalo. Postajal jo in postajal in se čutil zdaj bistri in šumeči Radovni, zdaj spet drzno v nebo kipečim pečinam. Ne pa tako njegova sestra. Ta jo pa s strahom opazovala in poslušala hrumenje vode in gledla, kdaj se bodo pečine nad nami zgrnile in nas pokopale jx>d svojo težo. Obrnila se je na takratnega gorjanskega kaplana s prošnjo, če pozna dobro pot skozi Vintgar, naj jo ji pokaže ali zaradi varnosti raje spremi do bližnje restavracije. »Še nikoli na svetu nisem bila v takem strahu,« je prijx>vedovala kaplanu. »Čudno! Moj brat se pa nič ne boji. Kako jiočasi hodil Pojdite no pogledat, lejx> vas prosim, če so še vsi živi. Gotovo jih je že pač zemlja pokrila in zagrnila.« Ni bil pa tako plašan prevzvišeni škof Trobec. Ta se pa kar ločiti ni mogel od lepote in krasote Vintgar-jevih tesnic in brzic, od njegovih šumov in padcev in od strmih pečin. Gledal je in ogledoval na veliko skrb in zadrego preskrbne sestre, res prave in dobre Marte. Naposled je vendar tudi Presvetli prišel skozi Vintgar. Tam si je dal predložiti s|iominsko knjigo, v katero je zapisal približno besede s sledečo vsebino (citirano po sjiominu): Veliko sveta sem že prehodil. Bil sem že. v Švici, v Italiji, v Franciji in daleč po Ameriki. Veliko lepot sem videl jx> vseh teh krajih. A toliko lejiote, kakor jo nam kaže naša mila Slovenija, nisem našel nikjer. Bog živi našo Slovenijo! Več amerikanskih Slovencev rojakov je te dni prišlo pogledat svojo staro domovino. Pa naj še ti gredo pogledat, če jo škof Trobec zapisal resnico. V Vintgarju samem bodo videli, da še več kot resnico.