Stev. 146 Posamezna Številka 20 stotlnk V Trst, v sredo 22; junija 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik xlvi •ihaj« — izvzerašl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica ur. Frančiška Asiftega itev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ne frank Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasardj Usta UdinostL — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol •eta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva ia uprave Stev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolld po 20 stotink. — Oglasi se račtnajo v lirokosti ene kolone (72 mm). — Oblast trgovcev In obrtnikov mm po 40stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. o*hsi dena.nlb zavoJov mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot bese ta, najmanj pa L 2. — Oglas/ naročnina In reklamacije se po5iljijo izključna upravi Edinaiti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega Stev. 20. L nadstropje. — Telefon ureJuIitva iti uprave 11-57*. Aga. — Doba neskončnih mirovnih | so nezmotljiva, trajno veljavna načela, zborovanj je z gospodarske plati doba velike in težke krize. Zastaja obrtna proizvodnja, zastaja trgovska izmenja^ va, dan na dan se množe težave denarnega trga. Bistven razlog za krizo moramo iskati najprej v razdiralnem delu sve* tovne vojne. Evropsko gospodarstvo se še ni prilagodilo dejstvu, da je njegovo imetje zelo skrčeno. Težko se je vdati tako bridkemu spoznanju, ko je vojna propaganda na obeh straneh obetala po* večanje blagostanja. Dva kmeta sta se pravdala za graščino; zapravdala sta vsak svojo hišo in zdaj morata stano* vati vsak v svoji bajtr, gradu pa nikjer. Težka je pot s kmetije v bajto. To ve* do naselniki onih krajev, ki jih je vojna neposredno prizadela. Za njimi a čaka podobna pot še miljone ljudi, ki more? biti še danes sanjajo, da so vojni- ušli. Ji niso ušli in ji ne uidejo. Nobeno za> sebno gospodarstvo ne more donašati razmeroma istih dohodkov kakor pred vojno, če izvzamemo nektere najbolj odiurne oblike oderuštva in korupcije. Evropejec pa pri vsej tisočletni slavi svoje razumnosti vendar noče verjeti, da bo moral zmanjšati svoje osebne po* trebe, če noče sicer staviti v nevarnost vse civilizacije. Treba je resnici pogum« no v oči pogledat;', edino resnica more ozdraviti človeštvo. Marsikdo bo moral iz avtomobila v kočijo, marsikdo iz kočije na tla. Bolje zanj, če to o pravem času izprevidi. Tistim, ki trdovratno ti* šče glavo pod peroti, bo prihodnji raz* voj pomagal k spoznanju z neprijetno naglico. Kriza kraljuje kakor smrt in ni kovača, da bi jo zaprl. Če hočemo krizo razmeroma dobro presta.tr, veljajo za zasebno in za javno je se prav zato se tako vsakdanje slišijo. Lahkomiselnim ljudem taka resnica ni všeč, zato si izmišljajo razne druge na rodno=gospodarske pripomočke, ki so bistvu otročarija, kar dokazuje vsak da nji neuspeh takih sredstev. Tako tudi za vso dobo Giolitti*jeve vlade nje gov neprijatelj Nitti ugotovil, da razmere v bistvu niso nic zboljšale Giolitti je sicer znatno zboljšal finan čno stanje države, popravil je nekoliko velikanske letne p rim ankljaje v držav* nem proračunu, a •proizvodnja se dvignila, navadno premoženje se ni po* množilo, temveč se je po fašistovski nasilstvih le uničevalo in pustošilo. Dr žavnir proračun ima še vedno priman kljaje, blagostanje ljudstva še vedino pada. Spletkarije Gioli'ttijeve so do segle na splošno le navidezno, le trenutne uspehe. Na podoben način varajo naroc fciadi vladni ljudje na Francoskem. Zana* saj o se na nem. miljarde, ki so še zelo daleč. Na Angleškem je kriza našla izraz posebno v premogarsk? stavki, ki doka zuje, da tudi Angleži ne bi radi verjeli da so z voino žagali vejo, na kateri so do tedaj tako zložno sedeli. Tudi naš mali narodič udarja sedanja kriza zelo občutno: brezposelnost, za* dolževanje, izsekavanje gozdov in drugi pojavi te vrste nam kažejo žaJostno ^rU hodnjost. Še nekaj takih let, pa posta* nemo vsi skupaj reveži. Če nam more kaka stvar pomagati, je te grenka —• resnica. Narod se mora priučiti na manj« so porabo, zlasti'alkohola; naj si najde cenejšo hi plemenitejšo zabavo nego je italijanska plesna divi ost. Zopet naj se priuči denar štecfiti. Obenem pa je po* trebno, da vse naše gospodarske orga* gospodarstvo ta načela: 1. manj porab* nizacije in naprave začno intenzivno in ljati, 2. več proizvajati, 3. varčevati. To I solidno delovati. Delovanj® nalili posSancev v Rimu nedolžnosti na'j se takoj odpuste na sv o? bodo. 15. Vlada naj zajame"!1 prosto vr> nitev v domače prebivališče vsem o? nim, ki so morali bežati pred fašisti. VPRAŠANJE NEIZMENJANEGA DENARJA V vprašanju izmenja/ve denarja in zlasti vlog onstran meje je včeraj govo* ril poslanec Podgornik pri »Glavnem za> kladnem ravnatelju« z načelnikom oddelka Ciairocco, kateremu je predočil vso nujnost te zadeve. Skliceval se je na spomenico PoKtvčnega društva »Edi* nost3«, ki je dobilo svoj čas le delen od* govor glede izmenjave denarja, ki je še v posesti prebivalstva, in sicer v neu* godnem siraishn, dočita se je vprašanje vlog onstran meje popolnoma prezrlo. Imenovani načelnik (niegov predstojnik venskih reaJk, trgovskih in obrtnih šol kom. grof Rcssvni je bil odsoten) je iz* v naravnih središčih Primorske. 5. P. - javil, da se nam na daljavo 700 km mor? •pešitev vzpostsrve v vojni porušenih da zdi, da ta) vprašanja spijo, a v res* hiš. 6. Pospešitev izplačanja vojni'h od*, niči niso nrišla iz evidence in so ves ta škodnin. 7. Pogozdovanje Primorske. 8. j čas v razpravi, ker nekatera v mirovni Takoj naj se ustavi oviran i e pri eksne=> pogodbi niso jasno ali zadostno adi pa diciji in dostavljanju »Pučkega Prija* sploh niso rešena, vsled česar se morajo telja« in »Goriške Straže«. 9. Dovoljenje, razpravljati mednarodno med prizade* da se ustanavljajo nova društva; še ob* tfrm državatmi, pri čemer pa naletajo na stoječim pa naj se zagotovi prost raz» razne poteškoće. Glede Avstrije je naj* voj in svobodno delovanje. 10. Takoj resnejša težava njena finančna nezmož* naj vlada ustavi preganjanja in fašistov* Ta teden, ko ni bilo zasedanj, so naši poslanci pridno uporabljali za na j raz* iičnejše intervencije pri1 vseh ministr* stvih. Načelnik dr. Wilfan goji vrhu tega še stike z vsemi strankami, da jim opiše žalostni položaj našega naroda. Jcs. Lavrenčič je interveniral v raznih osebnih zatdevah pri' ministrstvih. Dr. Podgornik jc interveniraj v prilog »Za* družne zveze« in »Goriške zveze« v vprašanju izmenjave denarja. V. Šček je izročil ekscelenci Salati! spomenico z zahtevami: 1.) Zopetna otvoritev vseh primorskih slovanskih ljudskih šol, ki so bile zatvor j ene ali premen j ene v laške. 2. Ustanovitev oziroma vzpostavo gim* nazij v Trstu, Gorici in Pazinu. 3. Ob* no vite v kmetijske šole v Gorici in usta* novi te v hrvatske kmetijske šole v Istri. 4. Ustanovitev oziroma vzpostavo slo? ski terorizem. 11. Odškodnina vsem, ki so trpeli škodo s požigi, uničenjem pre* rraičnin in nepremičnin po terorizmu pred volitvami, med volitvami in po volitvah. 12. Svoboden uvoz časopisov in knjig xz Jugoslavije. 13. Prost prehod čez mejo v Jugoslavijo brez potnih li* stov, ki so vezani s stroški. 14. Vsi jet* niki naj se takoj zaslišijo in po dokazani nost, dočim je stvar ugodnejša pri Če* hoslovakih in Jugoslafvijj. Vsa toza* devna vprašanja, tudi vprašanje izme? njave denarjai, ki ga prebivalstvo ni iz= menjajo v določenih rokih, bodo predlo* žena zopet v pretres pri Generalnem zakladnemu ravnateljstvu; vprašanje izmenjave vlog v Jugoslaviji pa tvori iz* rečno predmet tozadevnih trgoviskii-h pogatjanj. ške seje so se udeležili glavni ravnatelj parop lovne družbe »Ungaro • Croata« bančni ravnatelj dr. Ražič, predsednik belgrajske trgovske zbornice, zastopnik Sušaka trgovec Rafak>vič in končno dr. Trumibić, ki je voddll pogajanja v Ra» padlu. Strokovnjaki so se izjavili proti skupni upravi reške in b a roške hike, k a* kor tudi proti pogajanjem z Italijo, dokler se res ne ustanovi samostojna reška država, kakor določa rapallska po* i,.7 godba. Jugoslovenska vlada naj zahteva ^ Poverjena policijskemu točno izvršitev rapallske pogodbe, to je I ^cilroderju. izročitev kJke Baroš in Delte Jugoslaviji, Volitve na Koroškem, nakar se lahko začnejo pogajanja z re* DUNAJ, 21. Doslej znani izid državnozbor Ško držaJVO brez italijanskega posredo* fkih in deželnozborskih volitev na Koroškem vanja, ker Italija bi morala bdti nasproti ,c taJt lc: V narodni skupščini bodo imeli Reki stranka, kakor je Jugoslaviia. ^alisti 4 mandate, krščanski socialci 2, nem- Ct_ i . i . . j. • . , , . , »ka kmetska stranka 2, nemški nacionalci 1. V strokovnjaki SO tudi izjavili, da t}l lu* deželnem zboru bodo imeli socialisti 10 man-Ka oaros zadoetovajia za Jugoslavijo, datov, krščanski socialci 8, nemška kmetska ker je precej globoka, tako da lahko v | stranka 8, nemški nacionalci 5, Slovenci 2. njej prstane 5*6 velikih črez atlantski h ški industrialci in finančniki, a njen na* men je ustanoviti1 na Čehoslovaškem nemški narodni svet, ki bi združeval vse nemško prebivalstvo Češke na ire-dentistični podlagi. Avstrija Sestava nove vlade poverjena policija skemu ravnatelju Schroderju DUNAJ, 21. Sestava nove vlade je raivnatelju parnikov, oziroma 9 tovornih ladij. V] luki Baroš, v BrajcKoi! in po obrežju Delte bi bik) dovolj prostora za skla*' dišča* Luka Martinščica bi se porabila j za promet z lesom. Reka Kaj dela komisar Foschini na Reki REKA, 20. (S.) Pod komisarjem Fo* navodilih medzavezniške komisije, illrln-!,. 1 » __________i_____1 • • , I X!'! — J. ! —1__1—2—__1 _ » • . \ T 7 Gornja Šlezija Položaj na fronti v Gornji Šleziji OPPELN, 20. Koncem preteklega tedna so zavzemale medzavezniške če* te sledeče položaje: Rosenberg, Mišlrne, Stanisch, Groes*Strelitz, Ujest Rudno, Kieferstadtel, Jakobswaid, Dirava. Po umiku, ki so ga poljski vstaši 'izvršili po _______I navodilih medzavezniške komisije, dr* schiinijem je v reški upravi v veljavi še i ži jo sedaj sledeče položaje: \Vendzin isto poslovanje, ki je veljalo pod komi* blizu sedanje poljske meje in 14 km sarjem Bellasichem. Konrlsar se pridno vzhodno od Rosenberga in odtod proti bavi z notranje poetičnim položajem jugu črez Za>waxteki, Lasiisk, Zavvodzie, mesta in želi rešitE* to vprašanje v čim Warimuitowitz, Chochlau, Bitschin, krajšem času. Nahaja se v stalni zvezi I Kork>w, Pilkowitz, Rauden do biizu Ra* preetetavniki raznih stru j, se z njimi I tibora. Nemške čete pod povelj ništvom pogaja iti ne zanemarja ničesar, s čimer generala Hoferja so še vedno na črti bć se na Reko povrnilo zopet normalno Albrechtshof, Zembowitz, zapadno od pohtično življenje. Vlada je dokazala Misehlina, Kraschow, Kroschnitz, Grass svoje zanimanje za Reko s tem, da je I Stečn, Posnowitz, Kalinow, 01szowa, poslalaj kom. Icilijia Rossi * Fortunata kz Slavensitz, Kandrzin in odtod ob levr m zakladnega ministrstva, ki je prišel prou* bregu Odre do jiužnega konca Gornje čdtn pereče vprašanje premen jave va* j Šleziij e. hite, katera se glasno zahteva. General Hofer ima že 40.000 mož Albsnila PARIZ, 21. Agencija Havas javlja: # Francoski i>oslanik v Berlinu je napravil Albanska federacija pri nemški vladi nove korake radi mno= BELGRAD 18. Presbiro poroča H ženj'-a nemških čet v Gomji Sleziji, radi Skadra: Kakor se jafvlja' i'z Tirane, bo al* Pohajanja pojačenj in odpora generala banska skupščina reševala vprašanje o šoferja glede umika nemških čet. Iz razdelitvi Albanije v tri popolnoma av» Oppelna javljajo, da meja med Gornjo tonomne province. Severna Albanija naj I ^ležijo in Nemčijo ni dovolj dobro za& imela za središče Skader, srednja Al* stražena. Opaža se, da prihajajo nemški banija EJbassain, južna pa Berat. Vse tri vojaki in vojni material iz Frankfurta, province naj bi tvorile medsebojno zve»| General Hofer razpolaga s 40.000 možmi zo pod imenom: Albanska federacija. C@hosEovaika Trgovski odnosa?i med Čehoelovaško in Rusijo PRAGA, 21. List »Tribuna« objav i a poaovor z načelnikom ruske trgov Nemci odklonili tudi novi načrt za umik. PARIZ, 21. Iz Oppelna poročajo, da je med zavezniška komisija izročila v soboto Polja kom nov načrt za izpraznitev zasedenih kra jev. Poljsko vrhovno poveljništvo je ta načrt sporazumno s Korfanty-jem sprejelo. Tudi načrt za umik Nemcev je bil izpremenjen na sličen način. General Hofer je bil v sobot ske misčlje Mostovenkom. Mostovenko ?vejer pri ^neraIu Hennickerju, toda reke. je izjavil, da je njegov namen takoj se Jfj d* m -f bo P°^isal tega načrta da začeti pogajati s poklicanimi čehoslova* ^bfr i^trogla^'^TaLe^Tastopa sknni CHTltelll o sklenitvi trgovske po, proti umiku in zagovarja organizacijo uprave goabe. Poleg tega :n ne da bi čakal ko^ zasedenih krajev s posebnim političnim vod- nec pogajanj s čehoslovaško vlado, bo stvom in posebnimi pravili za rekvizicije in takoj stopil v dotiko z največjimi i-ndu* | aretacije. striTskimi in trgovnimi podjetji na Ce» vso Jugoslavija Pašičeva pogajanja BELGRAD, 20. M:r/!strski predsedni. Nikola Pašič se že nekoliko dni pogajr s socialnimi demokrati, narodni ima so cialistoma in republikanci. Alinistrsk" predsednik Nikola Pašič bi hotel, da vstopijo socialni demokrati v vlado, na rodna social'sta »in republikanci pa da bi vodili lojalno opozicijo. Veruje se da bo ustava sprejeta v sredo in da je šič zagotovil večino 220 glasov. Skupščina zagrebške akademske mladine ZAGREB, 19. Danes dopoldne se je vršila na univerzi skupščina celokupne zagrebške akademske mladine ter se je na niej razpravljajo o imenu univerze. Stavili so se razni predlogi; tako je na primer frankovec Košutić stavil pred^ log, da naj se zove zagrebška univerza »hrvatska univerza«; akademik Mirko* vič je stavil predlog, da naj se zove »Strossmaverjevaj un verza«, več drugih je stavilo predlog da naj se imenuje zagrebška univerza »jugcslovensko vscu« čilišče v Zagrebu«, en akademik pa je stavil predlog, da naj se imenuje po kralj/u Petru. Po daljši debati je bil z ogromno^večino sprejet predlog, da naj e imenuje zagrebška univerza »jugoslo^ /en^rko vseučilišče v Zagrebu«. Ža »hr» tudi resolucija, ki se je odposlala mini* strstvu v Belgrad in v kateri se -»rosi, te naj se to ime tuda službeno uvede ter eši to vprašanje tudi na ostaliJi univerz :ah naše kraljevine. Nato je prišlo med •ečino in radikalnem akademskem klu^ ^om »Slovenski Jug« • do ostrega kon* "Tikta, ker je ta radikalni klub v itmenu elokupne akaidemske mladine poslal v lelgrad pred časom brzojavko, v kateri zahteval Imenovanie SHS. Sprejela se je Tdi resoluo:!ia, v kateri se izrecno kon» statira, da je bila dotična brzojavka odposlana samo v imenu radikalnega akademskega kluba, nikakor pa ne v 5 men u celokupne zagrebške akademske nladine. 4- Tugoslovenski strokovnjaki proti name* ravani rešitvi reškega vprašanja BELGRAD, 21. Izid italijansko * jugo* slovenskih pogajanj glede rešitve re» škega oziroma baroškega vprašanja ni znan, ker se ni točno izjavila v tem oziru ne jugoslovenska ne italij-anska vlada*. Proti jugoslovenski vladi je vstal velik del javnega mnenja z očitanjem, da me* če javnosti samo pesek v val, ker se ne upa na dan z izidom pogajanji. Ista oči* tanja so se slišala tudi iz Italije protil italijanski vladi. Naj bo kakor hoče, dej* stvo je vendar, da' je jugoslovenska vla* da skBcala strokovnjake, da se izjavijo o tem vprašanju, iz česar se da sklepati, ^csiovaškem, da se pogodi z njimi- glede nabave poljedelskih srojev, raznega o» rodj a, strojev za delavnice itd. Rusi i a :>o plačala z denarjem in s siroViinami Novo državno posojilo na Čeko* slovaškem PRAGA, 21. Po sklepu državne zbor»|matum. ki so nam ga dali zavzniki. Ravno tu niče bo vlada, razp'isala novo drža/vno v erski kotlini sredi velikih proizvodnih sre-posojilo Z obrestmi po 6% in v znesku dišč Ponavljam: Ultimatum smo sprejeli iz ozi-77 miljonov čehoslovaških kron, ki se\ioy n®mšfe^a edinstva. Ruhrska kotlina je očo krile z zakladnimi boni za dobo fa^N^. Z™ ^ nT domovinc- Kot « i , rr» ., T juzm INemec sem srečen, da morem reči ravno treh let. To posodo se bo porabilo za|v Essenu, da mi južni Nemci sicer hočemo Nemila Govor kancelarja Wirtha na sestanku delavske Zveze v Essenu. — Kancelar hoče imeti Šlezijo. ESSEN, 20. Nemški kancelar Wirth je ime na seji nemške splošne delavske zveze govor v katerem je rekel: »Mi hočemo izvršiti ulti- i-zredne ftroške, ki jih je povzročil vpad ohraniti svoje naravne posebnosti, toda nik-madžarskih boljševikov na Slovaško v I dar se ne bomo hoteli ločiti od naših 1 ' L 1919. Slovaški Judje PRAGA, 21. Minister za Mioura je sprejel odposlanstvo j udov ske stranke, ki se je pred kratkim usta* novi I a na Slovaškem proti madžarskim Judom. S temi nova stranka noče sode* lovati, ker priznava čehoslovaško publiko. Delavske olimpijske igre v Pragi bratov v severni Nemčiji. Med vprašanjem Gornje Šlezije in sprejetjem zavezniškega ultimatuma ,e tesna zveza» ker smo s sprejetjem ultimatu 0wvd5K0ima dobili v roke sredstvo, s katerim lahko odločno zahtevamo naše pravice, ki temeljijo na mirovni pogodbi. Ako hočejo imeti no* mirni razvoj v Evropi, ako hočejo imeti t Nemčiji miroljubno demokracijo in demokra tično republiko, tedaj naj začnejo igrati i Gornji Šleziji pošteno igro. Mi zahtevamo Gornjo Šlezijo na podlagi volje tamkajšnjega prebivalstva. Ako bi se prekršila pravica re* PRAGA, 21. Prve olimpijske igre gprnješlezijskega prebivalstva, bi postala Gor ptsko« univerzo je glasovalo samo pet da vprašanje vendar še ni rešeno, vkljurb -ladcmikov. Stavila se ie v tem izmislil npsnnof-niim vpcfpm o^U,™;,,. delavske telovadne zveze so bile otvor jene preteklo nedeljo. Otvoritvi je pri* sostvovalo 30.000 gledalcev. Telovadnih tekem se je udeleževalo 15.000 telovad* cev iz delavskih slojev, med njimi mno* go tujcev. Komunisti so priredili drugo tekmo nai svojo roko, ki je tudđ priVa* bila mnogo gledalcev. Papirnati denar na Čehoslovaškem PRAGA, 21. Svota papirnatega de* narja na Čehoslovaškem se je v pre* teklem tednu znižala na 10.622 miljonov, t. j. da ga je za 153 miljonov manj kot v prejšnjem tednu. Nemški iredentizem na Čehoslovaškem PRAGA, 21. Ust »Rude Pravo« ob* javlja listine, ki potrjujejo, da obstaja tajna organizacija Nemcev na Čehoslo* vaškem. Glavni sedež te organizacije je v Libercu (Reichenberg), a odseki se na* hajajopo raznih mestih. Ta organizacija je baje v zvezi z »Argeschom« v Gor* litzu ter s krščansko socialno in narodno stranko na Nemškem. Med voditelji or* ganizacije se baje nahajajo župan iz Li* berca ter poslanca dr. Kostka (Frei* heitspartei) in agrarec Franc Windirech. Stavila se je v tem zmislu nasprotnim vestem. Zadnje strokovni a* ■ Organizacijo zalagajo z denarj em nem* nja Šležija pravo leglo požarov za sto let. Mi moramo plačati vsako 2M miljona mark v zlatu, moramo plačati pristojbino v znesku 26% vrednosti našega izvoza in slednjič moramo plačati stroške za vzdrževanje zasednih čet. Ti zadnji stroški so najmanj plodni in ne koristijo nič obnoviti. Vsi čutijo potrebo, da se v Evropo povrneta mir in blagostanje. Kdor hoče to, mora gledati, da se stroški za militarizem skrčijo do najmanjše svote. Mi zahtevamo od delavcev vseh dež^l: Gledajte, da se plačane svote ne bodo rabile po nepotrebnem, temveč za blagor delavskega ljudstva na svetu, katero trpi. Bomo li mogli dajati 234 mi-ljardi na leto? Bomo li mogli spraviti naš proračun zopet v red?« Nato je kancelar Wirth govoril obširno o finančnih ukrepih, ki so potrebni za ureditev proračuna nemške države, in je zaključil tako-le: »Mi bomo dajali te dve miljardi. Dajali jih bomo v naravi in v gotovini. Predvsem pa je treba najti način za plačevanje 26%tne pristojbine od izvoza. Postopanje, ki so si ga izbrali zavezniki, je dvorezen nož, ker zahteva celo armado uradnikov. Vse bomo izpolnili, ker bemo s tem služili ne le svobodi nemškega naroda, temveč svobodi vsega sveta. Zato pa pošiljam svetu sledeči poziv: Dol puške, zaupajte novi demokratični Nemčiji. Toda tudi vi možje, ki imate v Franciji in Angliji oblast v svojih ro^ah, dejte služili svobodi in priznajte nemškemu narodu v Gornji Šleziji in ob Renu pravice, ki mu pri-tičejo!« ^ j Velika nesreča v rudniku HERNE, (Vestfalsko), 21. V nekem tu. kajšnjem rudniku se je raztreščil plin. Do včeraj zvečer so izvlekli iz rudnika 28 mrtvih in mnogo ranjenih delavcev. Večma jih je lahko ranjenih. Pri klica* nju je manjkalo 14 delavcev, ki jih še niso našli. Zveza narodom Vprašanja alandskih otokov ŽENEVA, 20. Svet Zveze narodov jo razpravljal danes prcdpoldne na javni seji o vprašanju alandskih otokov. Pran* g.ns je zagovarjal pravice Švedske do omenjenega otočja, katere je priznal tudi odbor izvedencev. Pravice Finske pa je zastopal Enkel. Finska bi priznala kvečjemu neodvisnost otočja pod okriljem Zveze narodov. Jutri se bo razprav va nadaljevala na tajni seji. Baltiške države Odkritje boljševiške zarote na Lot* vinskem — Deset komunistov obsojenih na smi t RIGA, 20. Vsled odkritja zaroto, ki je bila naperjena proti državi, je pori* cija aretirala veliko komunistov, ki so bili v zvezi s Člani ruske misije. Po rajz* nih sedežih boljševiškega odbora je bilo zaplenjenih mnogo brošur z navodili iz Moskve, revolverjev, granat, bomb in 200 pudov črk z:a tajno tiskarn**. Komu« nisti so skrivali svoje namene s tem, da so dek£r? po raznih tiskarnah in se pe* čali s trgovino. Pri aretaciji so se komu* nisti silno upirali ter so ubili dva poli* celjska agenta, nekoliko žensk in otrok, ki so ravno šE mimo. Ranjenih je bilo 10 policijskih agentov. Lotvinski listi po» ročaio. da je načeln:k ruske misć'je Ga* njeeki odpotoval v Moskvo in da bo najbrže odstopil. Lotvinsko vojaško so* dišče je obsodilo 9 komunistov na smrt in je izgnalo 57 oseb. Ganjecki je pred svojini odhodom vložil protestno noto. LotvJnska vlada bo odgovorila in ns» vedla dokaze, da je zarota obstajala. Rusija Zavarovanje imovine zopet uvedeno REVE L J, 20. Svet ljudskih komisar* jev je odpravil lanskega leta z odlokom od 18. decembra 1920 vse vrste zavaroi vanja premičnin in nepremičnin. Otlpra^ va zavarovanja je popolnoma od^ovar« jala tedanji gospodarski politiki so* vjetske vlade, katera je videl a v ZflVGrO5 vanju le način nekake zaščite zasebne lastnine. Po poldrugem letu pa je sovjet* ska vlada, izdala nov odlok, s katerim se zavarovanje vzpostavlja, toda s to razliko, da bo vsa zavarovalna služba državni monopol. Anglija Vsean^leška državna konferenca — Pozdravni govor Lloyda Georgesa LONDON, 21. Včeraj je Lloyd Geon ge otvoriS vseangleško državno konfc* renco. Ministrski predsednik je np^rej pozdravil ministrske predsednike am^le* ških dominionov vn je nato podal siplo* šno sliko sedanjega svetovnega polo* žaja. Glede brezposelnosti je rekel, da po tej vojni angleška ljudstva ne trpijo toliko poonanjkanje kakor po Najpoleo* novih vojnami. V Evropo se polagoma vrača mir. Vprašanje razorožitve Nem* čije in vojne odškodnine bo kmalu re* šeno. Samo še dve težkoči sta: me i a med Poljsko in Litvo in meja v Gornji Šleziji ter spor med Grško in Tirrško. Llovd George je dostavil, da ima po* polno zaupanje, da se bosta ti dve vpra* sanji mogli rešiti. Nato je govoril o raz* merah na Daljnem vzhodu. Rekel je, da Anglija želi ohraniti prijateljstvo z Ja* ponsko. Angleška zunanja politika se r,» nikdar ozirala na plemenske in kulturne razlike. Anglija je pripravljena posto* pati z Zedinjcnimi državami v vseh de* ih sveta in se pogajati- z njimi o vsa* tem predlogu glede skrčenja oborože* vanj. Toda življenje Anglije — je rekel — je odvisno od njenega nadvladja na morju. To nadvladje je potrebno, ker je od njega odvisna naša varnost. Mati domovina je bila ob času vojne v tes* nih zvezah s svojimi prekomorskim^ po* sestvi samo vsled nadvlad j a na morje-. 3anes želinio slišati mnenje dominio* nov glede vseh skupnih vpraš&nj, do* m'nionom pa sporočiti naše stališče. V zadnji vojni so se dominioni priliružiM Angliji ter so pokazali, da je ta vez moč, na katero se lahko računat Najbrže bi zavezniki' ne bili zmagali brez tistih dveh miljonov vojakov, ki so prišli iz angle* ških prekomorskih posestev. Angleški program temelji na medsebojnem spoTa* z umu in ne na moči. Japonski prestolonaslednik se je povrnil v Pariz PARIZ, 21. Japonski prestolonaslednik Hirohito, ki je obiskal Belgijo in Nizo* zemsko, se je včeraj zvečer zopet po* vrnil v Pariz. V kratkem bo šel na bo* j išče in si bo ogledal bivšo fronto od Cah nsa do Verduna. Hs pszaMfs žrtev v Mrl 1 Grška Konstantine so na fronti žvižgali. — Demoralizacija v vojski. LONDON, 21. »Daiiy Express« javlja, da je med grškimi četami kljub prisotnosti kralja Konstantina demoralizacija vedno večja. Kon-stantinova belezen se da razlagati kot posledica sprejema, ki so ga kralju pripravili na fronti Venizelosovi vojaki. Venizelisti so kralju baje žvižgali. Javljajo, da so se čete s Krete, ki so ze bile vkrcale za v Radosto, med potjo spuntale in da so napadle svoje častnike. Francija Francoski poštni uslužbenci proti III. intemacionali PARIZ, 19. Shod poštnih uslužbencev je sprejel resolucijo, s katero se odo* brava reformistima struja in se odklanja pristop k moskovski internacionali. Rim, 20. junija 1921. Seja prične ob 15 pod: predsedstvom pos!. De Nicola, ki se spomni v kratkem nagovoru tako tragično umrlega mini* stra Tedesco. Nato so prisegli še neka? teri poslanci, mcc* njimi komunistični poslanec Misiano. Kakor znano, so ga na prvi seji vrgli fašisti iz zbornice na ulico, kjer so ga povrhu še nabili. Vkijub temu, da je večina zbornice proti Misianu kot dezerter ju, je vendar zmagalo postavno stališče in danes je zamogel tudi ta poslanec priseči. Faši* stovska skupina je izjavila, da dovol«: Misianu priseči, toda nikakor ne bo pu= stila, tistijm! v Trentu in Sataru v Kopru, daJie o drag'nvski dokladi deželnim iin občinskim uslužbencem, o nadzorstvu industriiskrh tvornic po delavstvu in ne= katere druge še. Nato se prične raznrava o odgovoru na kronski govor. Giuratl nredla^a, naj bi o tem predmetu govoril samo po en govorn k za stranko. Mod^iani (socia= fcst) ie pr°ti temu. Programatične icna? ve. Vi se tiče i o tur »j zmnan'** in notranje politike, morajo biti predmet obširnim razpravam. Glede svoie stranke pravi da en sem govomrk ne bi nikakor mo« gel izčrpati predmeta. Vsaki! stranki nai se pusti popolna svoboda govora. Pač pa ie mnenia. nai vs?ka stranka določi svoie govornike, kakor ie to storila ko» cialistična. TucM i*e nredlog Gruratija proH pravilniku. Predsednik izjavi, da bo sklical posamezne skupine ter iih po* va*Kil, da •^nenujeio svoje govornike. Nato je govoril Arano sardinske stranke, ki se poteguje za avtonomno in decentralizacijo, kar je potrebno, ker je centraHzem škodi i i v posebnim rnte? resom pokranin. Italrianska država bo morala sprejeti v pravični meri tudi za? hteve nemškega in slovanskega ljucU stva, ki sta priklopljena naši državi. Po* sebno obširno avtonomijo bo treba, dati tistim pokra i nam, ki so nai več napra» vile za veličino Italije. Obžaihije, da se v kronskem 2ovom ne omenja izseljen niško vtprašanie. Sploh se je itn&janska država pokazala, da ni kos težkim nalo* gam, k? jih zahteva življenje naroda. Najtežja m najvažnejša vprašanja se rešujejo v okvirju parlamentarne polU tike. Celo osnovna vprašanja šole so predmet strankarskemu barantanju. Ita* lija bo v resnici velika in uedinjena, ko bodo pokrajinske avtonomije zagoto* vile večje blagostanje in pravičnejšo uredbo. Federzoni (nacionalist) ugotavlja, da se bližamo delu in mirni' dobi," potem ko je boljševizem vzel klavern konec. Gle* de zunanje politike pravi, da takozvani svetovni' in evropski politična: smotri so nasprotni italijanskim pravicam in in* teresom. Ugotavlja, da, stremd' Francija po vzpostavi gospodarske celinske nad* vlade v zvezi z Nemčijo. Ta sporazum gre za tem, da si Francija in Nemčija zagotovita vplivne sfere v Evropi ne iz* ključivsi pri tem Italijo. Graja vkdno politiko v šlezijskem sporu in rezultate italijanske politike v Mali Aziji. Angle* ška in Francoska se pogajata^ medtem ko se Italija odstranjuje. Sforza, minister vnanjih del zatrja, da se italijanski poslanik v Parizu stal* no udeležuje francosko^anglcških po* gajanj. Federzoni graja postopanje vlade pri aretaciji članov (talijanske dunajske mi* sije. Glede Rusije ugotavlja, da so si druge velike države zagotovile v Rusiji gospodarski vpliv, zato naj vlada tudi v tem oztrru čuva italijanske interese. Go= voril je še o jadranskem vprašanju ter poudarjal nad vlad je Francije in Anglije. Tudi Črne gore se je spomnil rekoč, da raipaliska pogodba ni kompromitirala tega vprašanja. inteligenca vse to mirno gleda, Pobriga pa se nič ne. — Na Opčinah je treba zbrati prave narodnjake ter ustvariti »Društvo za obstanek«, katero na) bi imelo nekoliko odsekov, kakor n. pr. pevski, godbeni, dramatični, čitalnico itd., potem se bo šele kaj izboljšalo. V vsaki vasi je bolj razvito društveno življenje kot pri nas^ — Posnemajmo naše vrle »Bar-kovljane«. — Stari Openc. Cene mesu. Mestni magistrat tržaški naznanja: Od torka, 21. i m. dalje so cene svežemu govejemu mesu nastopne: Sprednjemu mesu z doklaao 3'SO lir za kg; zadnjemu mesu z do-klado 10'20 lir za kg; mesu brez kosti 14.— lir za kg. — Cene zmrznjenemu mesu ostanejo neizpremenjene. — Trst, 20. junija 1921. — Mesini magistrat. Splošne volitve trgovinske iu obrtne zbornice v Trstu. Volilna komisija Trgovinske in obrtne zbornice objavlja izid volitev v III. kategoriji trgovinske sekcije: Volitve so se zaključile 20. t. m. ob 16. uri. Vpisanih volilcev je bilo 915. Glasovalo jih je 208. Največ glasov so dobili sledeči gospodje: Kari Bcrtogna (199 glasov), Emil Fano (199 glasov), Ivan Urizio nelske doline L 100. — Ivan Kastelic L 5. — Marija Sošič L 5. — Avgust Vrabec, Prosek L 20'50. — Svetličič Josip L 20. — I. K. L 10. Francelj mesarjev iz Sežane L 5. — Josip Bizjak L 5. — Guido Mislejev L 5. — Tine Štol-fetov L 5. — Josip Pristavec L 5. — Fran Obersnel L 2. — Antonija Verbič L 5. — Mari K. L 2. — Fani K. L 2. — Rafael Cergol L 1. — Iva Jenko L 3. — Sancin nab. pola št. 65 nabral v Bazovici L 646 in 1 dolar. Dodatno nabralo se na Prošeku 7'20 din. Zadnji izkaz L 58.465'10, skupaj 62.728*60 L, 7'2Q din. in 1 dolar. Šentjakobski krožek »Odvada« nabral z četrtim izkazom L 192.40. Darovali so po 20 lir: Čač Anton in Zavadlal; po 10 lir: Ravbar iz Kandare, Frank Anton, družina Jos. Peroša; po 5 lir: Flego Vekoslava, Kocijančič Ivanka, Kompara Minka, N. N., Ribarič Anton, Zni-derčič, Trošt, Gullich A., Gertevich Emilija, Maurič, Česar, Babič Anton; po 3 lire: Novič Vekoslav, Miklavec Antonija, Flego Ivan.Mar-kežič Jakob; po 2 liri: Rumetz Rosa, Prodan Draga, Škilan Marij, Kogoj {199 glasov), Lovrenc Bruna (164 glasov). Ime-' Zoflca,' Kovačič AnttTn,' Riosa Domenico, Ku-novani so torej izvoljeni za svetovalce v trgo- ^ čretnik, Sluga Josip, Skočaj Josip, Sirca vinski in obrtni zbornici. — Trst, 20. junija 1921. — Volilna komisija. Izseljeniški vlak odide iz Trsta, v ponedeljek, 27. L m. zvečer. Opozarjamo vse one iz- Franc, Peroša Peter, Alfus Katina, Jankovič, Frankarli Ivan in Vatovec Ivan; po 1 liro: Jerič Ivana, Male Ivan, Hribernik Ana, Pečar, - , - , , _ . . Priv, Jeršič, Dodič Terezija, Nadisich Pietro, seljence, ki prebivajo izven mesta, naj se do- ivančičf paulič Marija, Šajna, Mahnič Marija, vpraš&niu m znala obvarovati svojih pravic. Potreb* no je, da se pred izpraznitvijo tretje i i j tu ^vuiu.u t --""—j—7------J odsotna in nepoznana v vseh poljih med; larodrte politike, kjer se vedno več iztU ie francosko nadvladje. Seja je končala ob 19'20L Jutri seja ob Jg^jftg p?E™> 15. Nadaljevala se bo raizprava o odgo* tt^^KcV« ,« voru na kronski govor. vssll Odborova seja Političnega društva »Edinosti« se bo vršila v petek, 24. t. m. ob 13. Vabljeni so vsi odborniki in zaupniki. Podpredsednk. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima — Ti svoti ste 4. 6. št. 131. r^Jna T»7rxvzt črnogorskih le«ii Gle*1 g°yore s svojimi postajenačelniki, da bodo; gturma; Macuka Katerina Jurjevič Katerina, Orarja razpust crnogorsKin \jic- ih ♦ 0dLposlan£ vsaj v ponedel ek zju- Erbix A cent . But Katarina — Ti svnti ste de sporazuma takozvanega konsoreija, tako da sePbodo na ^Jeznih križiščih. obj^eni v štlilki od reškega pristanisea m italijanska vlada t j na Opčinah, v Divači in Št. Petru na Kra- ^ ' objavila še nileakega uradn-^a poročila. SUi priklopili vlaku iz Trsta. Na podlagi odloka Le iz obiav srbskega izvora je razivdno. Gen. civ. komisariata bodo morali naslednji da sta baroška luka in Delta pripo^n^na gospodje plačati prevoz sami: Jugoslaviji Očita vladi, da v reškem! Hreščak Anton, župnik v Slivju, od postaje v vprašanju Dalmacije nI Helije ^^ v MovražU) od pQ_ staje Rakitovec. - - .. Pehani Alojzij, župnik na Knežaku, od po- dalmatinske zone dobe garancije. V na*, staj-e gt. Peter. nja politika vlade pokazuje, da je Italija! Seško Josip in Ivančič Mate od postaje Ma- rvclm^n/i -in ntvrvvm.^-nd v vcpIi nnUih mftH« tulje in Zamik Alojzij, živinozdravnik, od postaje Trnovo. Vozove dobijo na svoje postaje, kjer jih Vesti Iz Goriške Protest. Prejeli smo in objavljamo: 2e delj časa se širi po moji rojstni vasi Tomaju in drugod glas, da sem vpisan med fašiste in da so sem celo že udeležil nekoliko njihovih pohodov proti slovenskemu ljudstvu in imetju. Tako sc govori, da se sem udeležil požiga šole v Ajdovščini, pohoda v Sv. Križ, kjer da so me pretepli itd. Ne morem si drugače razlagati, kot da jih raznašajo zlobneži, ki mi zavidajo mojo skromno službo in bi mi hoteli na ta način škodovati. Protestiram ogorčeno proti takemu zlobnemu blatenju mojega poštenega imena in izjavljam, da nisem še prodal svoje narodnosti, na katero sem ponosen. Obreko- HALI OGLASI se računajo po 20 stotink besede. — Najmanj}« pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. AVTOMATIČEN orkestron, skoraj nov, pripraven za vsako plesno dvorano, se proda v ulici Udine št. 40 (prej Belvcdere) mlekarna. 1051 SPALNA SODA z dvema posteljama se proda v ulici Petronio 2. 1052 KOČIJA, skoraj nova, se proda po ugodni ceni. Via Settefontane 23, zaloga vina. 1053 TRAVA za košnjo, 9000 metrov, se proda po ugodni ceni. Via S. Giustina 6, vrata 8 (Šalita al Promontorio). 1054 GOSTILNA pri Lozarju v Ljubljani v sredini mesta se z vrtom in posestvom takoj proda, Ljubljana, trg Sv. Jakoba. 1049 TRI HIŠE na prodaj: prva v Kastvu, pripravna za vsako obrt, druga v bližnji okolici, s posestvom, in tretja na rneji blizu postaje Ma-tulje. Pojasnila daje A. Pegan, Jušiči-Ma-tulje. 1050 DEČEK z meščansko Šclo ali z dvema razredoma srednje šole se išče kot učenec v trgovino z manifakturnim, modnim in špecerijskim blagom. Kje pove upravnišlvo. 1048 ZLATO in srebrne krone plačam vci kot drugI kupci. Albert Pevh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 jutri ob navadni uri in v navadnih prostorih: valce pa pozivam, da prenehajo s svojim obre- ' kovanjem, ker bom drugače proti njim postopal sodnim potem. — Franc Obersnel. Vabimo na razstavo vseh šolskih izdelkov iz leta 1920—1921, ki bo dne 29. junija t. 1. ob 10. uri v dvorani ljudske šole v Mirnu. Ljubitelji našega šolstva dobrodošli! Raz-| stava bo o tvor jena za občinstvo na praznik ' sv. Petra in Pavla do 18. ure zvečer. Domači pevsko vajo. Šentjakobski krožek »Odvada«, vabi vse brate člane, da se prav gotovo udeleže zelo važnega sestanka, ki se bo vršil v četrtek dne url. 23. junija, ob 8. uri zvečer, v krožkovih prostorih. Odbor. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo, 26. Krajevna imsna na Primorskem. Pred krat- . ^ t , cb 5 poFoldne v predsobi otroškega _ okoličanom priporoča obilno udeležbo kim se je, kakor znano, ustanovila komisija z ^^ v Kjarboli zgornji, št. 11. Radi važnosti nom m °kollcanom P^P^ro.a oouno^^ nalogo, da določi toponomaslico na Primor- Radi važnosti dnevnega reda se vabijo posebno novejši člani. skem, to je — po domače poveaano — da po- da prideJ-0 got0vo ob določeni uri. Kraj obč-italijanči naša lepa, stara slovenska imena nega zbora se je moral sedaj določiti, ker mest, vasi, gora, hribov in voda. Preobleči ho- „ „nd L-<-,r.c ^»-.iSfvii^ r ni ^Jcsti Is Nofranlsk dvorana v «Del. kons. društvu» prosta. Odbor. Vipavska podružnica »Slov. plan. društva« naznanja, da se določeni in že objavljeni veliki Ciril-Metodov izlet na Nanos, ki se je imel vršiti 3. julija, preloži vsled razglasa vojaške , .. ..... ... in oblasti na nedeljo dne 17. julija, ker se imajo . It N?™?®. Ve«, zjutraj je pnslo 17 dn£ ^ m do n ;h m topovske izobrazba, letni šivilji Manji Viskupovičev!, stanujoči v; Vipavski dolini in po Na- razu-lulici del Ponte št 4, na parniku «UItra», ki je * Audače, čejo na papirju in na zunaj slovensko zemljo, ker ne morejo kar črez noč uničiti slovanskega naroda, ki živi na nj^j. — Izgovorov za to je dosti in jih ne bo zmanjkalo nikoli. Predvsem so italijanski jezični organi prenežni za izgovarjava slovanskih imen, njihova premajhna, da bi znali čitati, če že ne meti, kak drug jezik razen svojega, potem je bil zasidran ob pomolu Audače, nenadoma j treba pokazat? svetu, da je ta zemlja čisto ita- slabo posledica tega je bila, da je padla mla-lijanska in da je imena poslovanila Avstrija — denka v morje. Ko je to videlo nekaj mož po-čeravno je vsemu svetu znano, da so avstrijske sadke, so vrgli v vodo nekaj vrvi, za katere ss imena je porijela Marija in so jo povlekli na suho. Na nosu. oblasti rabile izključno le italijanska . _ - , , , za slovanske kraje. Iz tukajšnjih italijanskih lice mesta je prišel tudi zdravnik rešilne listov vidimo, da ta komisija ne bo spoštovala stoletnih krajevnih imen, ki žive v narodu, staj« Šlnčaj blaznosti. Pred snočnjim okoli 24. ure temveč se bodo prevajala ali nadomeščala z je bil pripeljan v opazovalnico mestne bolniš-italijanskim! imeni, katerih ni doslej nihče niče 24 letni Marijan N.f ki je kazal znake prebavila lep zalogaj 600.000 Jugoslovenov, je, seveda, drugo vprašanje. »Reševalcem domovine* v album! »Emanci- pazione« opisuje, kako izvestni »reševalci domovine« rešujejo — sebe! In kako da jih nikdar — pa naj zagreSijo, kar hočejo — ne doseže roka pravice, ker so pač »reševalci do- slišal. Truške bodo Cruscolo, Rodik bo Ro-ditti, Šmarje bodo S. Maria in Boljunc bo hipne blaznosti. Pod motorno kolo je prišel včeraj popoldne Bagnoli, in s tem bo — italijanstvo Primor- v Rojanu 14 letni Franc Plakuta, stanujoč v aavcne yfCu.UKC. , K sWa rešeno! Ali pa bo Italija s tem tutije ^ianu i, 23. ter fadobJ pn tem.an.o rano,--* je in * , ^e Gozdovi v Rumuniji merijo po podatkih statističnega urada v Bukarešti okoli 7 miljo-P°~ i nov hektarov. Na staro kraljevino odpade 2,081.730 hektarov, na Sedmograško 4,189.540 ha, na Bukovino 451.221 ha, na Besarabijo 249.365 ha. Nemška vlada pripravlja zvišanje davkov. Kakor doznava »Lokalanzeiger« iz parlamentarnih krogov, namerava vlada staviti nastopne nove davčne predloge: Predlog za zvišanj'e na čelu in več drugih telesnih poškodb, peljan je bil v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Roparski napad. Pretekli večer okoli 22. ure, ko se je vračal 25 letni Josip Naida, stanujoč v uilci Coroneo 5t. 17, po ulici Fontana proti domu, je bil napaden od dveh mladeni- 1 predlog za zvišanje davka na tobak, cigare in cigarete ter na premog, kakor tudi na zvi- movine!« Vtikajo si v gumbnico trikoloro in s če v, ki »ta bila pozneje aretirana. Na policiji tem so postali nedotakljivi. Za take ljudi je sta izjavila, da se pišeta Edvard Kad m *ran-postal Trst Kalifornija. Prihajajo sem od vseh: čišek Kautter. stranil Radi dobrega italijanskega imena je Hižna preiskava. Pred včerajšnjim so uvedli treba izčisUti vzduh. So to ljudje, ki nič ne j policijski a^antje_ hišno preiskavo v stanovanju delajo, a vendar živijo. Tu treba JzčiŠčenja. V Trstu se ne sme vgnezditi ne maffia, ne kantora. Saj imamo že dovolj domaČe kamore. No- šanje prometnega davka. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. D. S. Številke lista, po katerem povprašujete, lahko dobite v našem upravništvu. Jadranska banka nekega 45 letnefa uradnika v Rojanu št. 500, ki je imela krasen uspeh. V stanovanja je bilo ra. saj imamo ze aovoij aomace miuu«. namreč zaplenjeno več Škatelj sar5 810 186 3 5 370 330 590 340 312 briga za drugo kot samo za ples in alkohol. To velja v prvi na fante. Dekleta najrajši zahajajo v italijansko družbo, tam plesarijo cele noči in naši domači fantje gredo še z njimi, namesto da bi jim zabranjevali vstop v ta kraj. Če greš po cesti proti obelisku in potem malo po gozdu, boš videl naša dekleta v družbi italijanskih železničarjev. Da bi pa slišal, kako ti železničarji sovražijo slovenski rod, bi padel v nezavest. Ako pa greš mimo kake gostilne, slišiš samo italijansko petje celo, n. pr. »£io-vinezzo«. To so vam openski narodnjaki. Naša Taja valuta na tržalkera trgus Trst, dne 21. junija 1921. avstrijsko nemške krone češkoslovaške krone • 100. — V rodoljubni družini Kodričevi pri Sv. j"™!1........... M. M. sp. se je nabralo med birmanski botri ................. in v proslavo gospodarjevega imendana L 126. — «Obrana» L 376. — Ana Sošič nab. pola št. 426 nabrano na Opčinah L 236. — Lucija Fur-lan nab. pole št. 428—430 nabrano na Opčinah L 434. — Vida Flego in LjudmUa Cujec nab. _ pola St 260, L 308. — Obmejni Slovenci Ke- na pole oni marke dolarji tranco^kl franki • • • švicarski franki . . . angleški funti papirnati angleški funti, zlati . 3.--3.25 27.-- 28 - 56.-- 53.- 31--32 — i8.25— 29 50 19.15- 19.30 160.--161. - 328 — - 330. -74 25 74.50 86,— 88.-73 50 — 74.- PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (67) Njene temne, baržunaste oči ste se obračali naglo. Na ustnicah se ji je pojavil lahen flsmev. — Ali pojdeš z menoj? — Ne vem, ali bora mogla — je odgovorila zmedeno. — Za kako dolgo? Kam? — Tega tudi jaz ne vem še... Ako me ljubiš, pojdeš z menoj kamor-kolil — Ali boš potrebovala mnogo denarja? — Mnogo, mnogo. Ti veš, da nisem nikdar zahtevala denarja od tebe; bila sem zadovoljna s tem, kar sem imela... Ali sedaj potrebujem: za pot, da poplačam dolgove šivilji, perici In nekaj drugih malenkosti, tri štiri odstotke , vsega... Dragan se je vznemiril in zamislil. Od kodi naj dobi toliko denarja? Čemu ji je potrebno to? Sedaj, naenkrat! Ali pa je imela poprej drug vir, ki je usahnil? Postajalo mu je vroče, feanljice potu so se pojavile na razgretem čefu. ^ — Ne bom mogel tako hitro dobiti toliko] jaz hočem s teboj! denarja — je rekel slednjič. — Počakaj! Odloži potovanje za pet šest dni!... — Ne morem, dragi moj. Kavarno zapustim jutri; odpovedala sem in že je sprejeta druga. Najkasneje pojutršnjim moram oditi. — In če bi jaz ne mogel s teboj? — Morala bom odpotovati sama. No, jaz se ti oglasim, kje sem, pa moreš priti za menoj! Vsled teh besedi je Dragana spopadel strah. V duhu se je videl ločenega od te ženske, s katero je bil spojen z neštevilnimi življenskim: žilicami, ki so nosile v sebi del njegove najboljše moči. In šinila mu je v dušo vso obup-nost, vse breznadje hipov, ki bi sledili po tej ločitvi — in zgrozil se je. — Kaj je bilo to? Pred čem se je prestrašilo njegovo bitje in kaj je prešlo tu po m^dov?1* rtJ iznenadni molk v sijaju velekega spomlsdnega dne? — kaj se dogaja žnjim? Lepe velike oči so mu potemnele od tega prvega mrazu življenja, ki je začelo padati na doslej zeleno polje njegove vesele mladosti. Drhtel je na v&«m telesu. Pritisntvši svoje goreče ustnice na vra* Sofijin tr objemši ji glavo z rokama, je iztisnil: — Ne, ti ne smeš nikamor brez mene! Tudi Vzdignivši obe roki visoko, tako, da se ji je obleka na prsih napela, je poravnala svoje razmršene črne lase, ki jih je a la vierge splela okolo glave, in nasmehnila s eje Draganu lju-bznjivo. Nje temni očesi sti gledali mirno in nerazrešljivo predse. Ločivši se od družbe, s katero se je pripeljal do Bakačeve ulice, se je napotil Dragan preko Jelačičevega trga domov. Bilo je okolo devete ure. Mogel fe računati, da se doma ne sestane z očetom, ki je bil v tem času že davno na delu ▼ prodaialnici in ki ga ni videl že štiriindvajset ur. Tega sestanka si ni želel nikakor. Vedel je, da je oče razsrjen radi dogodka z Ivanko. Pa da bi 5e njega videl tako neprespanega, bledega vsled prebdele noči! Z materjo bo lahko gotov. Morda bo tudi mogel do svoje sobe, ne da bi te srečal znjo, da se nekoliko prespi. Najraše bi bil že v postelji — um. Glava mu je težka, oči ga pečejo, 4rIo se nu stiska in neka utrujenost mu je ob vzela vse telo, nevolja mu je sedla v dušo — najljubše bi mu bilo, da ga ne bi bilo. Zakaj odhaja iz Zagreba? Od kodi naf vzame on denarja, ia bi šel z njo? Od koder kodi — vzame ga, tudi če ne bi Imel vprašati matere. Denar mora dobili. 0 prodaja v shodih kakor tudi v steklenicah v veliki ali majhni količini, po zmerni ceni fco. postaja Pula. Tovarna za Kuhanje žganla. Fcsana uri Puli. Vzorci z navedbo cene se pošljejo na željo. POZ3R1 Sadi POZOR I tua se proda v Ljubljani krasna, moderno zidana VILA z vsem konfortom, centralno kurjavo. - lstotako pri-jnzna VILA s krasno lego na Gorenjskem — V jako prometnem knin na Kranjskem popolnoma nova, davkov prosta 1 r i i a d s t r o p n a h i § a, ki ne podlega stanovanjski n reibi. V pri ti uju velik trgovski lokal in velina skladišča, v L, II- m III nr.dstropju na krasna moderna stanovanja. Resnim reflektantom fotografije in načrti na razpolago. VpraŠ nja pod Šifro .VILA In HIŠA" na Aloma Company d. z o. z.t Ljubljana (Jugoslavija), (-<82) htsi ! Tu je hiša blezu pred njim. Prava moderna kasarna, visoka na tri nadstropja. Brez lepote je blestela na jutranjem majskem solncu. Ali — kaj pcmenja to? Prodajalnica njegovega o-Četa ni odprta. Začudil se je. Pogledal je na žepno uro. Nekaj se je moralo zgoditi. Saj je prodajalnica navadno že cb 7» odprta! In hkra-tu se mu je zazdela ta velika, priprosta hiša osamljena, mrtva, z zaprtimi okni v prvem nadstropju, z zaprtimi vratmi in izložbami, kakor da skriva kako nesrečo. Pohitel je na hodnik, po stopnicah. Povsod mirno. V tej hiši, kjer so se sicer po ves dan vrata odpirala in zapirala in so služabniki letali gori in doli po stopnicah, se sedaj ne miče nikdo. Hladni dih zaprtega hodnika ga je polil p ocbrazu — stre-; sel se je od groze in slutnje. Za hip se je obotavljal, ali bi vstopil ali ne. Slednjič pa ga je nemir pognal naprej. Mater je naiel v jedilnici, kjer je pospravljala srebrnino. Na njegov korak se je obrnila od buffeta in pokazal se mu je bled obraz, od solz zakrvavljenih oči. Kaj se je dogodilo? — je vprašal hitro, vsto-pivii s klobukom na glavi. Gospa Krivošička ga je gledala nemo, z iz-i gtibljenim nemirnim pogledom. CevilarsLi mcjsler u Mariboru, Stolni \u 11 sprejme Z-3 čeullarska pomočnlKn m Ona 493 moška in ženska ds!a. marib rski tarifi Plača po prvi 1! ZNilAHJt CIKA 11 Pri nnrcfl'ft Mđ 50 irrov dam 3RSZPLAČ&0. C. Vecchiet - Alco Tnt - Via Donlzettl it. 3 - f